J. Kmet                                                         M
Zakaj  kokoš vedno brska               ¦
Ko  je Bog ustvaril  živali,  je  vsaki posebej  prav  lepo  okrasil         H
obleko. Ni še opisal zadnjega ptička, ko pride k njemu priliznjena         I
muca in se mu podrgne ob noge.                                                            H
»Kaj bi pa rada?« jo ogovori Stvarnik.                                             V
»Lačna sem,« pove boječe muca.
»I, ne bodi tako nepočakana. Kaj misliš, da sem pozabil nate? Saj veš, da so še dlake tvojega kožuščka preštete, pa bi tebe prezrl?«
Potlej je stegnil svojo  darežljivo  roko  in obilnp naliranil vse živali od najmanjše do največfe.
Kmalu se je polh zadovoijno zvil v kolač in zadrnuhal. Muca          w
je s polnim želodčkom zadremala in začela presti. Vse živali so miro-         >| vale in počivale ter vsaka v svojem jeziku in narečju zahvaljevala neskončno dobroto božjo, le kokoš je še vedno stopicala po zemlji, zdaj pa zdaj brsknila s kreinpeljci, pogledovala med listje, pikala
in se sama s seboj pogovarjala.                                                               ji
»No, kokoška, kaj je pa s teboj?« je zaskrbelo Stvarnika, »kaj         'I
si lačna?«                                                                                               ¦
»O, hvala ti tisočkrat, Stvarnik moj! Saj veš, zamudila sem. Zato         fl
sem zadnja prišla na vrsto. Proti koncu je bilo pa že vsega po malem.         H
Nič zato! Si bom pa še sama kaj  poiskala,« je zarabiala in veselo         fl
pobrskala po gnoju, da je vse letelo okoli nje ...                                     fl
Še danes izpolnjuje, kar je obljubila Stvarniku. le poglejte jo ...         S
Otroška modrost                                I
Nima takih staršev                                                  H
Brauko je bil poreden in mati ga je našeškala.                                          H
>Huj,  kako si  neubogljiv!   Poglej  svojega  prijateljčka  Borisa,  ki  je          H
tvoje starosti in ga starši nikdar ne tepejo.«                                                    S
»Uh, uh, seveda,« je zajokal Branko, »ko bi imel tudi jaz take — starše.«          ¦
Kako bomo varčevali                                                fl
»Tonček,« pravi mati, »odslej bomo morali zelo varčevati. Oče ne bo          H
več pil po gostilnah. jaz ne bom več jedla slaščic — a ti. Tonček, kako          ^M
misliš varčevati?«                                                                                             9
»Jaz pa ne pojdem več v šolo,« se odreže sinko.                        •                      H
81                                I