YU ISSN 0040-1978 LETO XLII, ŠT. 19 Ptuj, 25. maja 1989 CENA 2500 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Vse za ohranitev proizvodnje (stran 3) V mrtvi naravi ni mogoče preživeti (stran 5) V Ormožu gradijo novo šoto (stran 6) Ljudski vrt aH ljudsko igrišče (stran 8) Domača rast (stran 10) Stavbenik dela naprej Po več kot dvomesečnem zati- šju je gradbišče Pri zlatem noju v Prešernovi ulici šest znova odpr- to. Novi investitor Mercator-teh- na — temeljna organizacija Inve- stainženiring Ljubljana in prejš- nji izvajalec Stavbenik Koper z ljubljanskim tozdom sta pogod- bo o gradnji podpisala 16. maja v Ljubljani. Izvajalec je tudi pri- pravil dokumentacijo za nadalje- vanje gradnje. Po investicijskem programu stane dokončna nalo- žba po sedanjih cenah 21 mili- jard 950 milijonov dinarjev. Rok za dokončanje gradnje je 15. ma- rec 1990. Finančna konstrukcija gradnje je končana. V njej je združeno delo ptujske občine soudeleženo s kreditom iz sklada za nova de- lovna mesta in z nakupom sob po posebnih pogodbah. MG Pionirska olimpiada Današnji dan mladosti bodo pionirji in pionirke osnovnih šol ptujske občine preživeli na mest- nem stadionu. Razdeljeni v sta- rostne kategorije se bodo ponie- rili na pionirski olimpiadi. Prireditev, pričela se bo ob 8. uri in 45 minut z doskokom pa- dalcev Aerokluba Ptuj in kultur- nim programom, pripravlja pred- vsem osnovna šola dr. Franja Žgeča iz Dornave. MCZ Emona — Kmetijski kombinat Ptuj, Tozd Slovenske gorice— Haloze je na ocenjevanje na 56. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu poslala pet vzorcev vina iz svoje kleti. Strokovnjaki so ocenjevali 236 vzorcev iz vse Jugoslavije. F^tujska vina so dobila štiri ve- like zlate medalje in eno srebrno. Haložan letnik 1988 je dobil sre- brno medaljo, sauvignon, renski rizling, rumeni muškat in trami- nec, vsa štiri vina letnik 1988, pa so dobila veliko zlato medaljo. Še en dokaz, da je vinski letnik 1988 med boljšimi letniki deset- letja, hkrati pa seveda visoko pri- znanje ptujskim kletarjem, ki so v svojih kleteh donegovali tako žlahtno kapljico, ki posega po najvišjih ocenah in priznanjih. NaV Regijsko tekmovanje mladih v SLO in DS V soboto, 20. maja, je pri To- mažu pri Ormožu potekalo regij- sko tekmovanje Mladi v SLO in DS za osnovne in srednje šole Podravja in za izvenšolsko mla- dino v organizaciji medobčinske- ga sveta SZDL za Podravje in koordinacijskega odbora za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL ORMOŽ. O pomenu tek- movanja je govoril Ladislav Cvahte, predsednik medobčin- skega sveta SZDL za Podravje. Od pol osme ure zjutraj pa do druge ure popoldan so bile za tekmovalce na sporedu številne aktivnosti. 10 osnovnošolskih ekip je tekmovalo v reševanju te- stov, ki so zajemali znanje iz pro- metne vzgoje, civilne zaščite, ori- entacije in topografije ter tudi o načinu preživetja v izrednih raz- merah. Iz prve medicinske po- moči so reševali praktične naloge in testna vprašanja. Spoznavali so tudi zdravilne rastline, strelja- li z zračno puško in opravili ori- entacijski pohod na območju krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu. Na delu trase so imeli tudi nalogo orientirati se po kompasu. Ekipe šol usmerjenega izobra- ževanja, ki jih je bilo sedem, in tri ekipe izvenšolske mladine so opravljali dokaj podobne naloge — od testiranja, prve medicinske pomoči, orientacijskega pohoda, ki je bil daljši od tistega za ekipe osnovnih šol, do gašenja požara z vedrovko. Streljali pa so z ma- lokalibrsko puško in tekmovali v metu šolske ročne bombe. Točke so pri vseh ekipah od naloge do naloge seštevali in ne- kaj po drugi uri popoldan je La- dislav Cvahte razglasil rezultate. Prve štiri ekipe osnovnih šol in tri srednješolske bodo tekmovale na republiškem tekmovanju, ki bo v soboto, 27. maja, v Tacnu pri Ljubljani. Število sodelujočih osnovnošolskih in srednješolskih ekip na republiškem tekmovanju so določili po posebnem ključu, ki upošteva število šol v regiji. Uvrstitev ekip osnovnih šol Podravja je bila naslednja: Lo- vrenc na Pohorju, Miklavž pri Ormožu, Hajdina, Kamnica, Slo- venska Bistrica, Spodnji Duplek, Jarenina, Gradišče v Slovenskih goricah, Martin Konšak Tezno in Limbuš. Sedem ekip šol usmerjen^a izobraževanja se je uvrstilo: Dušana Kvedra Ptuj — matema- tično-naravoslovna usmeritev. Gradbena srednja šola Borisa Kraigherja Maribor, Srednja ko- vinarska strojno-metalurška šola Maribor, SŠC Dušana Kvedra Ptuj — družboslovna usmeritev. Srednja šola elektronske in raču- nalniške usmeritve Maribor, Srednja šola pedagoške in kul- turne usmeritve Maribor in Sred- nja kovinarska, strojna in meta- lurška šola Slovenska Bistrica. Ekipe izvenšolske mladine so se uvrstile: Maribor Tezno, Mari- bor Pesnica in Lenart. Vida Topolovec Najbolje uvrščene ekipe na republiškem tekmovanju bodo tekmovale na državnem prvenstvu, ki bo 8. in 9. junija v Mariboru. Foto: Štefan Hozjan UVODNIK Kaj mora mlad človek vedeti o ZSMS Niti ne tako daleč v preteklosti smo v mladinski organizaciji po- čenjali — in ponekod še počenjajo — ravno tisto, kar mladi očita- mo drugim družbenopolitičnim organizacijam. Predvsem sindikatu smo pri utemeljevanju potrebe po neodvisnem sindikalnem organi- ziranju očitali avtomatizem včlanjevanja. Vsak zaposleni pogosto postane njegov član ne glede na svojo odločitev. In ravno tako je tu- di vsak sedmošolec, ne glede na zrelost, zanimanje in osebno opre- delitev, postal član ZSMS. Predvsem zaradi tega, ker ne želimo v ZSMS imeti članov, ki so vstopili brez svoje presoje in možnosti za odločitev, smo se v ptujski občinski konferenci odločili za posebno akcijo. Člani vodstva obi- skujemo te dni osnovne šole, se pogovarjamo s sedmošolci in jim poskušamo približati vse, kar lahko počnejo v mladinski organiza- ciji. Izdelali smo letak »Kaj mora mlad človek vedeti o ZSMS« predvsem zato, da bi osnovnošolci dobili pregled in vpogled v našo organizacijo. In zapišem lahko, da se tudi njim najbrž zdi tak na- čin bolj spoštljiv kot pa enostavno deljenje knjižic in kaznovanje ne- poslušnih in slabih učencev z nesprejemom v ZSMS. Res je, da je pravzaprav najbolj dosledno sodobnim dogajanjem ravnala ljubomerska občinska konferenca mladih. Ne bo prireditev in ne večjih manifestacij ob sprejemu v ZSMS. Res, po vsem, kar se dogaja v naši domomni, ni več lepo biti mlad. Kakorkoli, ptujski mladinci smo se odločili tudi za dobrodelni koncert; izkupiček bomo namenih Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi — natančneje za opremo novozgrajenih prostorov. Me- nim, da je to plemenita poteza. Vse mlade po letih in srcu pa vabim v soboto, 27. maja, na ptujski stadion, kjer se bo ob 15. uri pričela dobrodelna prireditev. Prisrčno vabljeni! Darja Lukman Asfalt na Vršeč Nekaj dni prejšnjega tedna so bili ljudje v Novincih, ob cesti, ki pelje na najvišjo točko v KS Vitomarci — na Vršeč (306 m), nejevoljni zaradi slabega vremena. Na 600-metrskem delu ceste so imeli namreč vse pripravljeno za asfaltiranje, strojev pa zaradi slabega vremena ni bilo. Dež pa je sproti spiral gramoz in pesek in kar nekajkrat so do- mačini sami sedli na valjar in načeto cestišče znova utrdili. V ponedeljek zjutraj pa se jim je le uresničila velika želja. Delav- ci Splošnega gradbenega podjetja Pomurje so pričeli polagati asfaltno prevleko in v času našega obiska je bilo opravljenega že približno pol dela. Odsek krajevne ceste Novinci—Vršeč je za modernizacijo pred- viden tudi v planskih dokumentih krajevne skupnosti Vitomarci, ven- dar šele po letu 1991. Cesta pa je bila v izredno slabem stanju in kra- jani so se odločili za akcijo že letos. Vrednost opravljenih del znaša okoli 70 milijonov; 30 odstotkov je prispevala krajevna skupnost, 70 odstotkov pa krajani sami. Glavno breme so si razdelili Mirko Dan- ko, Ivan Vršič, Ivan Hanžel in Franc Pučko, manjše deleže pa so pri- spevali še uporabniki ceste iz domače krajevne skupnosti ter sosednje KS Cerkvenjak. Domačini so seveda krepko zavihali rokave in sami navozili gramoz ter pripravili cesto za asfaltiranje. Ko so končno vi- deli na svoji cesti črno prevleko, pa so gotovo pozabili na žulje in iz- praznjene denarnice. JB Nič več blata na cesti Novinci—Vršeč. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. maj 1989 - TEDNIK Kakšno banko zahteva tržno gospodarstvo (nacialje\anje) V prejšnji štc\ilki muo prc^.i^ta- \ili novo zakonodajo o bankah in naka/ali že nekaj /a/nanih te- žav in tendenc pri iistana\ 1 janju bank. v tem sestavku pa bomo omenili prve zamisli o bodoči or- ganiziranosti bank \ luCi naslova sestav ka. Cilede na predvideno skrajša- nje roka za ustanovitev bank po novi zakonodaji na konec letoš- njega leta, se bančništvu zagoto- vo obeta vroče poletje. Običajno se najprej oglasi prizadeti, zato so prve tudi reagirale združene banke. Pa tudi temeljnim ban- kam ne preostane nič več časa, le da njihov obseg konstitutivnih opravil ni tako zahteven, zato ga bodo lahko opravile do konca le- ta. Tudi v SR Sloveniji je prva po- nudila delovno gradivo o želeni ali vsaj zanjo sprejemljivi organi- ziranosti bank v sistemu LB Združene banke LB ZB. Delovno gradivo predvideva predlog in dve varianti, če pred- log kot edini pravilni ne bi bil sprejemljiv. Kljub temu, kot smo v prvem delu poudarili, da zakon predvideva učinkovit, tržno pri- lagodljiv tip banke, v sedanjih združenih bančnih sistemih (LB ZB, Jugobanki, Beobanki in dru- gih) ponujajo predloge enovitih, centraliziranih (republiških) bank. LB ZB je predložila svojim te- meljnim bankam osnutek enovi- te, kapitalno močne in centralizi- rane banke, dosedanje temeljne banke pa bi postale njene filiale. Ponujena zamisel je približno takšna: Vse ustanovitelje temeljnih bank v SRS bi LB ZB pozvala, da s prenosom svojih deležev iz dosedanjih temeljnih prenesejo v novo enovito banko (republi- ško). Nato pa bi ona s tem kapi- talom v smislu »racionalnosti« (gledamo z njenimi očali) usta- novila posamezne filiale (hče- re!). Pri tem se celo obljublja ve- lika samostojnost in decentrali- zacija upravljanja in vodenja ob enem samem centralnem zboru in izvršilnem odboru ustanovite- ljev (preko 7000 članic in preko 1,5 milijard drugih komitentov), eni pravni osebi, eni bilanci, enem, žiro računu itd. Skratka popolna koncentracija sredstev in skladov, pa tudi enoten soli- daren način pokrivanja do sedaj nakopičenih in bodočih dubio/ v bankah izven Slovenije ( I B Skopje itd.) v breme skupmh sredstev v sklade enotne banke. Nadalje je predvidena (v tem os- nutku) tudi ustanovitev speciali- ziranih bank. 1 na takšnih naj bi bila t. i. razvojna banka, v katero bi se po »očiščenju« dubio/ vključile dosedanje temeljne banke sistem I B /B i/ven Slove- nije, nekatere od teh so blizu ste- čajev (Skopje, Priština). V enovi- ti novi banki bi bila skoncentri- rana tudi vsa republiška sredstva (DPS in drugi skladi), kar bi omogočalo popolno republiško usmerjanje poslovne politike takšne banke. V bistvu bi pa takšna varianta pomenila, kot se navaja v predlo- gu, »tiho, brez večjih motenj za okolje, prelevitev dosedanjih sa- mostojnih temeljnih bank v eno- vito (republiško) banko«. Nanjo pa bi bilo direktno vezano tudi hranilništvo kot »enovit« tehno- loški sistem. Kdor pozna usmeritev nove bančne zakonodaje in sedanjo stopnjo organiziranosti takih ve- likih sistemov, hitro pride do spoznanja, da je tak predlog »enovite« banke predvsem želja političnih struktur centra, ne pa tržno učinkovitega bančnega podjetja, ki ga potrebujejo go- spodarstvo in občani. Predlaga- telj tega koncepta pa se je soča- sno zavedal, da takšnega tipa banke verjetno ne bo sprejelo vse slovensko gospodarstvo (zla- sti manjša podjetja ne) oz. njiho- ve dosedanje temeljne banke, za- to je predvidel dve alternativi. Kot eno teh oblik LB ZB ponuja Zvezo bank s centralizirano ban- čno organizacijo (sedanjo ZB), ki niti ni zakonsko možna. Kot zadnjo alternativo pa ponuja »razpad« sedanjega sistema LB ZB na dvoje ali več regijskih po- slovnih bank. V eno teh pa bi se kot jedro vključila dosedanja združena banka (beri delovna skupnost LB ZB). Tudi alternative v takšni ponu- jeni obliki so bile v temeljnih bankah v glavnem zavrnjene. Za- to je bila oblikovana skupina strokovnjakov iz GB Ljubljana, GTB Kranj, KBM in drugih, da pripravijo svojo varianto nove organiziranosti bank. K temu je veliko pripomogla tudi naša KB Maribor, ki je prvi predlog, kot tudi varianti strokovno utemelje- no zavračala. Sedaj se snuje osnutek modela (V I B /B), ki bt) slonel na preo- blikovanju sedanjih temeljnih bank v nove samostojne banke, ustanovljene po principu delni- ške ali družbene banke, ki bi s svojim kapitalom ustanovile t. i. sestavljeno banko /a posle, ki bi jih nanjo prenesle samostojne novoustanovljene banke. lo bi bili predvsem posli, ki jih /a ne- katere banke že do sedaj opra- vlja Združena banka (posli s tuji- no, trg denarja, izobraževanje, bančna tehnologija in morda še kaj), kar je gotovo racionalneje. S prepletanjem ustanovitvenega kapitala med temi bankami bi uredili tudi vprašanje konsolidi- rane bilance, nastopanje v tujini in jamstvo za obstoječe obveze do tujine, skupno nastopanje pri llnanciranju večjih projektov itd. Takšna rešitev pomeni novo kva- liteto, saj bi banke iz dosedanje- ga sistema LB ZB po novem bile samostojni, medsebojno konku- renčni bančni subjekti, z mini- malno skupno poslovno politiko glede nastopa do tretjih, ne pa enovit monopolni bančni sistem po sedanjem vzorcu, ki si ga go- tovo ne želijo ne gospodarstvo ne občani. Nekaj bank i/ sedanjega siste- ma IH /B seveda temu modelu nasprotuje, kajti v tržnem siste- mu mora biti banka prilagodljiva na ukrepe konkurence, /a to pa je treba vedeti nekaj več kot čita- nje navodil višjih bančnih nivo- jev. Oe takšen model ne bo osvo- jen, se bo verjetno za nekatere banke začela zopet samostojna pot, ki pa bo vse prej kot lahka. Prav te dni tečejo ključna kon- .ceptualna razčiščevanja in čas bi bil, da bi se v tako pomembno opravilo, kot je zasnova novega bančnega sistema, vključila vsaj gospodarska zbornica, če že niso povabljeni ustanovitelji. Hudo narobe bo, če bomo prišli v časo- vno stisko, ki lahko privede do slabo domišljenih rešitev. O nadaljnjih aktivnostih v si- stem l.B ZB in KBM bomo še poročali. F. Lukman ŠE O VPRAŠANJU MARIBORSKIH SPECIAUSTIČNIH AMBULANT V PTUJU Začasno je problem odložen Leta 1984 je bil na osnovi sa- moupravnega sporazuma o deli- tvi dela in medsebojnem sodelo- vanju med zdravstvenimi delov- nimi organizacijami v Podravju sprejet dogovor, po katerem je Splošna bolnišnica Maribor dol- žna organizirati v Zdravstvenem centru dr. Jožeta Potrča Ptuj štiri specialistične ambulante. Po be- sedah predsednika skupščine ob- činske zdravstvene skupnosti Ptuj Franca Lukmana je bilo vzrokov za organizacijo teh am- bulant več. Če jih v Huju ne bi organizirali, bi se moralo okrog osemsto pacientov vsak mesec voziti v Maribor. V Ptuju so pro- stori, oprema in srednje izobra- žen kader, Mariborčani pa sode- lujejo s specialisti. Omenjena specialistična dejavnost je od le- ta 1984 potekala z večjimi in manjšimi težavami, tudi z vmes- nimi prekinitvami dela v posa- meznih specialističnih ambulan- tah. Že prvega julija lani je mari- borska bolnišnica obvestila ptuj- ski zdravstveni center oziroma bolnišnico, da namerava s prvim septembrom ukiniti specialisti- čne ambulante, ker jo v to prisi- Ijujejo ukrepi republiške Zdrav- stvene skupnosti Slovenije, ki predvidevajo zmanjšanje dopol- nilnega dela v zdravstvu, in to kljub temu da stroške za delo specialističnih ambulant pokriva Občinska zdravstvena skupnost. Le-ta je na osnovi obvestila pričela nekatere aktivnosti, četu- di gre v tem primeru za dogovor med izvajalci — Zdravstvenim centrom in mariborsko bolnišni- co. Predvsem se je zavzela za to, da se spoštujejo določila samou- pravnega sporazuma, v katerem je tudi zapisan šestmesečni od- povedni rok, ki ga morata spo- štovati obe pogodbeni stranki. Še v istem mesecu so se priza- deti sestali. Ptujčani so ponovili svojo zahtevo, da vztrajajo pri dogovoru in da mariborska bol- nišnica svojo odločitev vnovič pretehta. Mariborčani so s tem soglašali in dodali, da bodo v kratkem poslali še pisni doku- ment o tem. Tega do konca leta ni bilo. Občinska zdravstvena skupnost pa je 25. aprila dobila kopijo dopisa, ki ga je maribor- ska bolnišnica poslala Zdrav- stvenemu centru Ptuj, da s pet- najstim majem dokončno prene- hajo delati specialistične ambu- lante. V tem dopisu so med drugim tudi navedli, da je dodatni ra- zlog, da jim Zdravstveni center redno ne poravnava obveznosti in da jim dolgujemo za lansko oziroma po zaključnem računu še nekaj denarja. Kot je povedal Franc Lukman, so v finančni službi občinske zdravstvene skupnosti Ptuj pregledali plačila in ugotovili, da nismo ničesar dolžni po zaključnih računih za leto 1987 in 1988. Svoje redne mesečne obveznosti pa glede na težave, ki jih imajo, poravnavajo s približno tritedensko zamudo. Podobno je s plačili oziroma fi- nanciranjem drugih udeležencev v svobodni menjavi dela s strani skupnosti. Tam so tudi prepriča- ni, da zgolj denar ne more biti vzrok za prekinitev dela. Zato je bil potreben ponoven sestanek s predstavniki mariborske bolniš- nice. V prejšnji številki Tednika smo zapisali, da si v Ptuju priza- devamo in da bomo naredili vse, da ambulante ostanejo. Medtem so se zadeve obrnile na bolje. V začetku prejšnjega tedna so se v mariborski bolnišnici sestali pri- zadeti in predstavnica občinske- ga izvršnega sveta oziroma komi- teja za družbene dejavnosti Silva Gorjup, iz zdravstvenega centra pa dr. Lojze Arko in Milan Ja- ger. Dogovorili so se o tem, da bo- do ambulante delale neprekinje- no naprej. Delati bo pričela tudi nevrološka ambulanta, ki so jo zaprli prvega aprila letos. Kljub temu nekaj dilem še vedno odpr- tih. Od Mariborčanov Ptujčani pričakujejo, da jim bodo pisno preklicali odpoved o prenehanju dela specialističnih ambulant in ob tem tudi navedli pogoje, ki jih morajo Ptujčani izpolniti, da bo delo nemoteno potekalo. V prvi vrsti gre za višjo plačilo, četudi že sedaj plačujejo več. Sledil bo vnovični sestanek in dokončna odločitev. Ptujčanom ne more bi- ti vseeno, kako se bodo stvari ra- zreševale; predvsem je potrebno zaščititi interese uporabnikov, ob tem pa zagotoviti takšno specia- listično varstvo občanov, ki bo najbolj racionalno. Ce bi to de- javnost v Ptuju prekinili, bi se moralo že omenjenih 800 pacien- tov voziti v Maribor. Nastali bi dodatni stroški, kar ob vnovični povišani participaciji ne bi bilo najboljše za paciente. Poleg tega velja opozoriti na dolgo čakalno dobo v mariborski bolnišnici — v nekaterih primerih tudi devet- deset in več dni. To pa se ne sklada z diagnostiko in s tem, da je potrebno bolniku omogočiti čim hitrejše okrevanje. Že sedaj so nastali veliki in nepotrebni stroški, ker od prvega aprila ni delal nevrolog. MG Opredelitev vloge sindikata v statutih podjetij Sindikat skladno z mednarodnim sporazu- mom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je Jugoslavija podpisala leta 1971, deluje svobodno, brez omejitev, sklad- no s svojim statutom oziroma pravili. Po do- ločbah tega sporazuma je mogoče delovanje sindikata omejiti le zaradi nacionalne varno- sti, javnega reda in miru ter uresničevanja pravic in svoboščin drugih. Zakon o podjetju ne določa vloge in nalog sindikata v podjetju. V zakonu je zapisano le, da delavski svet podjetja obravnava predloge sindikata v zvezi z uresničevanjem samou- pravnih pravic delavcev in njihovega gmot- nega položaja in da se v statutu podjetja do- loči način sodelovanja s sindikatom. Skladno s temi izhodišči je Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije v programu aktiv- nosti organizacij in organov Zveze sindikatov Slovenije do 12. kongresa poudaril, da je pri opredeljevanju vloge sindikata v statutu pod- jetja treba uveljaviti načelo, da sta delovanje in organiziranost sindikata stvar sindikalno organiziranih delavcev in statuta sindikata. V statutu podjetja naj bodo zato le obveznosti in odgovornosti samoupravnih in poslovod- nih organov do sindikata: da zagotovijo sin- dikatu razmere za svobodno delo in uporabo vseh ukrepgv in načinov dela skladno s statu- tom sindikata za zaščito gmotnega, socialne- ga in ekonomskega položaja dcHavca; upošte- vanje njegovih stališč o temeljnih vprašanjih položaja delavca; upoštevanje njegovih sta- lišč o temeljnih vprašanjih položaja delavca v odločanju na delavskem svetu in drugih or- ganih; mo/nost; da pred odločanjem o te- meljnih vprašanjih ponovno preverja stališče in interese sindikalno organiziranih delav- cev; dostopnost do vseh informacij, strokov- nih podlag za odločanje in možnost sodelo- vanja pri delu o/i roma na sejah samouprav- nih organov; pomoč strokovnih služb pri oblikovanju predloga odločitev. Ti predlogi pomenijo minimalni obseg opredelitev vloge sindikata v statutih podje- tij, ki ga zahteva Zveza sindikatov Slovenije. V temeljnih (splošnih) določbah statuta podjetja naj se glede položaja sindikata dolo- či: Sindikat v podjetju pri uresničevanju in varstvu družbenoekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članov sindikata deluje samostojno in svobodno skladno s statutom Zveze sindikatov in sindikalnimi listinami. V posebnem poglavju statuta naj se opre- delijo naslednje obveznosti samoupravnih, poslovodnih in drugih organov podjetja do sindij^.ata: Delavski svet, izvršilni organi in poslovod- ni organ so dolžni pred sprejemom odločitev, ki vplivajo na družbenoekonomski in social- ni položaj članov sindikata, obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti pred sprejemom dokončne odloči- tve. To so zlasti odločitve v zvezi z razvojem podjetja (materialni učinki razvoja in investi- cijskih projektov, spremembe dejavnosti, sta- tusne spremembe), s samoupravno in delo- vno organiziranostjo v podjetju, z delitvijo dobička, osebnih dohodkov in sredstev skup- ne porabe, z uveljavljanjem pravic in obvez- nosti iz delovnega razmerja, družbenim stan- dardom, delovnimi razmerami, uveljavlja- njem nadzorne funkcije delavskega sveta nad poslovanjem poslovodnih organov in podob- no. Samoupravni in posU)vodni organi ter strokovne službe so dolžne zagotoviti /lasti naslednje pogoje za delovanje sindikalne or- ganizacije oziroma sindikalnih aktivistov: vse podatke, informacije in dejstva v /ve/i z delom, poslovanjem in ra/vojem pod- jetja, ki vplivajo na gmotni in socialni polo- žaj članov sindikata, in v zvezi z uresničeva- njem družbenoekonomskih, gmotnih in soci- alnih pravic članov sindikata (delavcev), ki i/virajo iz dela in delovnega razmerja; obveščanje (vročanje vabil / gradivom) o sejah vseh organov podjetja in o drugih razpravah v podjetju ter zagotavljanje mož- nosti, da se teh sej oziroma razprav udeležu- jejo; prostorske, gmotne in druge razmere za delo; možnost opravljanja sindikalnega dela med delovnim časom in plačilo za to delo skladno z opredelitvami v sindikalnih listi- nah. Samoupravni in poslovodni organi so dol- žni zagotavljati, da sindikalni aktivisti in čla- ni vodstev sindikata v podjetju zaradi organi- ziranja in vodenja aktivnosti sindikata, sode- lovanja na sejah organov podjetja, izražanja mnenj, predlogov, pobud in zahtev sindikata v času svojega mandata in po njegovem pote- ku ne morejo biti klicani na odgovornost in tudi ne postavljeni v manj ugoden položaj. Sindikat ima pravico, da organizira in vodi stavko skladno s sindikalnimi stavkovnimi pravili. Samoupravni in poslovodni organi morajo zagotoviti, da zoper stavkajoče delav- ce, ki so stavkali skladno s sindikalnimi stav- kovnimi pravili (ne glede na to, ali so stavko organizirali ali v njej sodelovali), ne bo uve- den postopek za ugotavljanje njihove odgo- vornosti, da ne bodo suspendirani in da jim ne bo zaradi tega prenehalo delovno razmer- jt-'- In za konec poziv osnovnim sindikalnim organizacijam: v javni razpravi o tezah o pre- novi sindikatov je bila izražena zahteva, da se vloga sindikata opredeli v statutih podje- tij. Republiški svet slovenskih sindikatov je to zahtevo upošteval in pripravil predlog be- sedila ustreznih členov. Naša skupna nalogi' sedaj je, da v podjetjih, v katerih delamo, po- skrbimo. da bo o sindikatu opredeljeno naj- manj to, kar je zapisano v tem prispevku, gle- de na specifičnost posameznega podjetja pa še kaj več. Ne pozabimo: tudi to je pot k pre- novi sindikata, pot k zagotovitvi sindikalne samostojnosti in neodvisno'iti. FB TEDNIK — 25. maj 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 PREDSEDNIK OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA TONE ČEH SE JE POGOVARJAL S PTUJSKIMI GOSPODARSTVENIKI PREDSTAVNIKI ZDRAVSTVENEGA CENTRA IN ŠOLSTVA Vse za ohranitev proizvodnje Izvršni svet je tudi v novi sestavi ohranil nekatere oblike in metode dela iz prejšnjega mandata. Srečanja : gospodarstveniki in drugimi sodi- jo mednje. Na ponedeljkovem pogovoru so bili v ospredju rezultati gospo- darjenja v prvih štirih mesecih letos in reorganizacija ptujskega združe- nega dela v luči zakona o podjetjih. Gospodarstvo Je tudi v aprilu dobro gospodarilo, industrijska proizvodnja se Je v primerjavi : marcem pove- čala za 2,6 odstotka, sicer pa Je v obdobju Januar—april v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta večja za 14.1 odstotka. Pogovarjali pa so se tudi o nekaterih težavah združenega dela. zlasti še v listih okoljih, kjer izvajajo ukrepe družbenega varstva oziroma Je njihovo poslovanje kritično. Po besedah Draga Krepfla, vodja začasnega organa v Agro- transportu, se stanje v tej prevoz- niški organizaciji izboljšuje. Iz- gube v poslovanju v prvih štirih mesecih ni bilo. Velik problem pa so kadri, ki jih v delovni orga- nizaciji ni, pa tudi od zunaj ni pretiranega zanimanja za zapo- slitev v njej. Posebej je Drago Krepfl opozoril na problem neli- kvidnosti. Neprestano morajo najemati kredite. Znesek se gi- blje medc 300 in 500 milijoni. Polovico tega zneska jim dolguje TAM, nekaj dolžnikov pa je tudi iz drugih republik. Obresti za kredite, da lahko nemoteno po- slujejo, pa sami plačujejo. Bodo- čnost ptujskega Agrotransporta naj bi bila v povezavi z drugo prometno organizacijo. Precej težav je tudi v Dimni- karskem podjetju, prav tako v Elektrokovinarju. V Delti se po besedah direktorja Žagarja zade- ve spreminjajo na boljše. Sprejeli so paket ukrepov za izboljšanje stanja in prvi rezultati so že. V zadnjem mesecu so tudi znatno povišali osebne dohodke. Je pa resna nevarnost, da eden od več- jih tujih partnerjev odpove sode- lovanje in brez dela lahko ostane IGO do 120 delavcev. Tone Ceh je povedal, da se bo izvršni svet v kratkem sestal z vodstvom Labo- da in skušal urediti sporna vpra- šanja. Nič manjše težave nimajo v TVI v Majšperku. Jože Pavle- nič je prepričan, da bo »republi- ka« končno že morala nekaj storiti v korist tekstilne industri- je. Vodja PO Agisa Jože Botolin je opozoril na težave pri poslova- nju s tujino, saj nas »zunanji partnerji ne jemljejo več resno.« Da gre v tej organizaciji na bolje, pove tudi podatek, da bodo v kratkem zaposlili petdeset novih delavcev. Jože Botolin je tudi vprašal, kako to, da zadeve pri zazidalnih načrtih potekajo tako počasi. Agis ga je naročil že pred 18 meseci in ga še nima. Podje- tje, ki nima prostorskega načrta, je obsojeno na propad. Govoril je tudi v imenu gradbenega od- bora za gradnjo porodnišnice in povedal, da je tudi najcenejše oziroma najugodnejša ponudba za deset milijard predraga glede na trenutno razpoložljive vire de- naija. Na ponedeljkovem pogovoru so gospodarstveniki tudi soglaša- li, da je potrebno jasno in glasno povedati, kakšen je odnos ptuj- skega združenega dela do nove bančne organiziranosti oziroma kakšno banko potrebuje tržno gospodarstvo. Franc Lukman, direktor ptujske poslovne enote KB Maribor, je predlagal poseb- no razpravo o tem vprašanju. S tem so soglašali in dodatno pred- lagali še razpravo o turizmu. Gre za občutljivi vprašanji, ki zahte- vata temeljito obravnavo in zato vsaka ihtavost lahko naredi več škode kot koristi. Tone Ceh se je ptujskim go- spodarstvenim zahvalil za nese- bično pomoč in veliko požrtvo- valnost pri reševanju Zlatega no- ja. Brez njihovega sodelovanja gradnje ne bi mogli začeti. Na koncu razprave so gospo- rarstveniki soglašali, da je po- trebno v organizacijah združene- ga dela narediti vse, da se ohrani doseženi nivo industrijske proiz- vodnje, in da naj ne bi bilo ob koncu leta nobene organizacije, ki bi imela slabše rezultate od ti- stih v prejšnjem letu. V delovnih organizacijah morajo tudi zavze- to delati na področju uresničeva- nja zakona o podjetjih ter pripra- vili ukrepe za vstop v Evropo 1992. Predstavniki ptujskega gospo- darstva so v ponedeljek tudi načel- no soglašali, da je treba pomagali zdravstvenemu centru dr. Jožeta Potrča Ormož Ptuj pri nabavi najnujnejše zdravstvene opreme. Kako bodo to izvedli, ho znano v prihodnjih dneh. V centru so izra- čunali. da bo moral vsak zaposleni v ptujski občini, če hi želeU kupiti trenutno najpotrebnejši aparat biokemični analizator, prispevati okrog sto tisoč dinarjev. , I S pomočjo denarja združenega dela rešujejo podobne težave tu- di v drugih zdravstvenih organi- zacijah. Tudi v Ptuju je bilo v preteklosti več podobnih akcij, vendar niso dale pričakovanih rezultatov, ker niso bile organizi- rane. Po besedah direktorja Zdravstvenega centra Milana Ja- gra se zadeve sedaj spreminjajo in uveljaviti želijo organizirano donatorstvo. Odgovorni delavci ptujskega gospodarstva pa tudi soglašajo, da v mestu končno naredimo ko- nec prometnemu neredu. MG Danes bodo zborovali člani ptujskega Turističnega društva Po dveh letih bodo člani najstarejšega turističnega društva v občini in tudi širše ocenili svoje turistično poslanstvo. Glavne naloge turistične- ga društva so v turistični vzgoji prebivalstva, pospeševanju turistične pro- pagande in informacijske dejavnosti, v pomoči pri ustvarjanju in izboljše- vanju materialnih in drugih razmer za sprejem in bivanje gostov, v skrbi za lepo in urejeno okolje ter vzpodbujanju aktivnosti članov. Turizem je sinteza najpo- membnejših kulturnih, gospo- darskih, zabavnih in drugih pri- reditev. Tako bi morali razumeti tudi delo turističnega društva. Pa ni tako; sebični smo in turistično društvo imamo vse prevečkrat za enako športnikom, gasilcem, upokojencem in drugim. Turi- zem pa je strnitev vseh teh dejav- nosti, zato bi turistična društva morala združevati vse društvene dejavnosti v nekem kraju. Tako naj bi v turističnih društvih ne skrbeli samo za lepo okolje, pri- reditve, temveč tudi za v^ojo, torej za privzgajanje najbolj splošnih človeških značilnosti, ki jim pravimo stiki z domačini, pa tudi s tujci v kraju. Naposled si moramo biti tudi enotni, da turi- stično društvo ni gospodarska, temveč družbena organizacija kot takšno ga moramo tudi oce- njevati. V zadnjih letih je Turistično društvo Ptuj uspešno vodila Zvonka Kneževič. Njegova de- javnost je bila dobra, če že ne za- dovoljiva. V Turističnem biroju je nekaj priznanj širšega okolja. V društvu je nekaj nad tristo čla- nov — brez FK>dmladkarjev, ki delajo na ptujskih osnovnih šo- lah. V bodoče naj bi vključili tu- di srednješolsko mladino. Ta po končanem osnovnem šolanju ni- ma več stika s turistično dejav- nostjo. Morali pa bi mlade na- učiti imeti to mesto rad, sicer si prave bodočnosti za turizem na moremo zamišljati. Članstvo je zgolj na papirju, zato bo današnji zbor na Svabo- vem prav priložnost, da člani po- vedo, kaj želijo od društva v bo- doče. Vsak udeleženec zbora bo prejel vprašalnik in zaželeno je, da nanj odgovori. S tem bo kori- stil sebi in društvu. Turistično društvo se zaveda, da bo v bodoče moralo v do- bro svojega kraja in širše nare- diti več. Ima ambiciozne načrte na področju turistične vzgoje prebivalstva in tudi vodnikov. V Ptuju primanjkuje kakovostnih turističnih vodnikov, Ptujčanom pa manjka tudi splošno turisti- čno znanje o kraju in okolici. Nalog za bodočnost je veliko. Po besedah predsednice Zvonke Kneževič naj bi društvo že v kratkem spremenilo svoja pravi- la, temeljito analiziralo svojo or- ganiziranost, razmislilo o organi- zaciji službe, ki naj bi jo imelo, izbralo prave ljudi za bodoče de- lo ter tudi v prihodnje bolj uspe- šno uresničevalo znane naloge. Na Švabovo bo udeležence občnega zbora peljal avtobus, in to ob 16. uri. Čaka jih pred Turi- stičnim birojem. Tudi komunalni skupnosti primanjkuje denarja Minuli četrtek, 18. maja, so se sestali na skupni seji delegati obeh zborov skupščine samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj, ki jo vodi Marjan Ostroško. K poročilu o delu komunalne skupnosti v minulem obdobju niso imeli pripomb, saj so lahko ugotovili, da je bilo predsedstvo skup- ščine v minulem obdobju zares aktivno, o če- mer priča tudi število sej. Nič manj aktivni pa niso bili drugi organi skupnosti, saj so sproti reševali vse nesporazume in vodili po- litiko dogovorjenega programa v okviru real- nih možnosti. Tudi k realizaciji programa gradnje vodo- vodnih in kanalskih objektov ter k realizaciji finančnega načrta z investicijskimi programi za minulo leto 1988 delegati niso imeli pri- pomb. Največ besed in pripomb pa je bilo k peti in šesti točki dnevnega reda. Bistvena spre- memba samoupravnega sporazuma o teme- ljih plana samoupravne komunalne skupno- sti občine Ptuj za obdobje 1986 —90 je zviša- na stopnja prispevka za vzdrževanje komu- nalnih objektov skupne rabe s sedanjih 1,10 na 1,60 odstotka od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Doslej se je namreč za vzdrževa- nje javne razsvetljave, zelenic, parkirišč, plo- čnikov, parkov in drugih objektov skupne ra- be zbiralo premalo denaija, da bi lahko vse potrebe uresničili. Tako so zaradi pomanjka- nja sredstev nekateri programi enostavno iz- padli, mnogi pa so bili močno skrčeni. Tako je tudi s programom gradnje vodovodnih in kanalskih objektov ter objektov skupne rabe za prihodnje leto. Zaradi zmanjšanja obsega ali celo izpada posameznih del (investicij v posameznih KS) so imeli delegati iz krajev- nih skupnosti največ pripomb. Tako so se kar vrstile pripombe iz KS Iva- na Spolenaka, Majšperka, Turnišč, KS Sto- perce, Dolena in Rogoznica. Tehtna je bila tudi pripomba KS Borisa Ziheria, češ da vzdrževalci ne odvažajo smeti iz zabojnikov redno, delajo pa tudi površno, saj ob odvozu precej smeti raztrosijo po ulicah. Ob koncu pa so delegati dali še soglasje k izvzemu dela Rajšpove ulice iz javne uporabe. -OM Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov občine Ormož Pesem je bila, je in bo ostala izpoved ljudi v najrazličnejših oblikah življe- nja. Ljudje pojejo, ko so žalostni, v pesmi izražajo veselje, razigranost, šegavost. Pesem je glasba. To je govorica, razumljiva vsem, to je govorica, ki gre od srca do srca. Oblikuje značaj in združuje ljudi za skupne cilje, utrjuje vero v življe- nje, napredek in v srcih ljudi vžiga ljubezen do domovine in vsega človeštva. In če ta govorica prihaja iz otroških ust, je toliko bolj čustvena, občutena in pre- tresljiva. Vse to in še več je lahko poslušalec občutil ob poslušanju otroških in mla- dinskih pevskih zborov občine Ormož v soboto, 20. maja, v Ormožu. Nastopilo je 12 zborov osnovnih šol občine Ormož. Posebnost je bil zbor cicibanov Osno- vne šole Ormož, ki so ob klavirski spremljavi in spremljavi orfovega instrumen- tarija zapeli tri pesmi. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, združeni otroški zbori so zapeli dve skupni pesmi, prav tako tudi mladinski zbori. Otroški zbori (osnov- nih šol Kog, Miklavž, Velika Nedelja, Središče, Ormož in Tomaž) so bili nekoli- ko manj številčni. Večja možičnost je bila pri mladinskih zborih (OŠ Središče. Velika Nedelja, Miklavž, Tomaž in Ormož), kjer sta bila po številu pevcev v os- predju zbora iz Miklavža (62 pevcev) in Ormoža (74 pevcev). Petje ob klavirski spremljavi harmonike je bilo ubrano in je poliro zvenelo v prav tako polni dvorani doma kulture v Ormožu. Vida Topolovec Govori se... — ;pravzaprav je vse bolj očit- no, da ima rubrika Govori se... veliko moč. Ko smo zapisali, da je tudi oko- li naše hiše visoka trava. Je Martin Ozmec otiH smo se tudi k pred- sedniku gradbenega odbora za gradnjo osnovne šole Ormož na Hardeku in Osnovne šole Ivanj- kovci. Odbor, ki šteje 10 članov in ki mu predseduje Franci Po- lič, dipl. pravnik, zaposlen v To- varni sladkoija Ormož, je bil imenovan na seji sveta osnovne šole Ormož 3. novembra 1987. TEDNIK: KAKŠNO JE BILO SPOČETKA DELO ODBORA? FRANCI POLIČ: Najprej smo razpisali zbiranje ponudb in izbrali nadzorno organizacijo — Zavod za ekonomiko in urbani- zem iz Murske Sobote, ponudbe pa so se izbirale med SCT TOZD Inženiring Ljubljana, PGP Lju- tomer, Konstruktor Maribor, Gradiš Ptuj in G K Medžimurje Čakovec. Razmerje med naju- godnejšo in najdražjo ponudbo je bilo 1:1312. Izbran je bil Gradjevinarski kombinat Medži- murje Čakovec. Celotna gradnja osnovne sole je bila razdeljena na tri faze, od katerih zajema pr- va gradnjo kuhinje in večnamen- skega prostora z jedilnico, uprav- nih prostorov, učilnice, knjižni- ce, garderob in prostora za delo učencev. Druga faza je zajemala gradbeno povezavo obstoječe stare šolske zgradbe Hardek z novim delom in obnovo stare šo- le. Tretja faza, ki jo gradijo se- daj, zajema gradnjo 14 učilnic s spremljajočimi prostori za pred- metno stopnjo. Terminsko je bila gradnja osnovne šole Ormož na Hardeku planirana takole: prva faza se prične 28. 1. 1988 in kon- ča 25. 9. 1988, druga faza se pri- čne 15. 6. 1988 in konča I. 9. 1988. Tretjo fazo so pričeli gradi- ti 15. 9. 1988 in naj bi jo predvi- doma končali 15. 8. 1989. Prv a in druga faza sta bili zgrajeni v do- govoijenem roku, enako pričaku- je gradbeni odbor, da bo konča- na v roku tudi tretja faza. S tem bo lahko gradbeni odbor predal šolo v uporabo za šolsko leto 1989/90 v celoti, prva in druga faza se uporabljata že v tem šol- skem letu. TEDNIK: KDAJ PA SE BO PRIČELA GRADNJA OSNO- VNE ŠOLE IVANJKOVCI? FRANCI POLIČ: Tudi tu so že stekle vse priprave za gradnjo. Pričetek je planiran za L 4. 1990 in konec 31. 12. 1990. Zgradili naj bi 1037 ni^ — od tega 953 za potrebe osnovne šole in 84 za VVZ Ivanjkovci. TEDNIK: KAKO PA BO PO VAŠEM VPLIVALA IZREDNO VISOKA INFLACIJA NA GRADBENA DELA V PRI- HODNJEM LETU? FRANCI POLIČ: Ob izredno visoki inflaciji in nesorazmerju med povečanjem gradbenih del in prilivi sredstev sicer ni mogo- če napovedati za leto dni vna- prej, ali bo mogoče izvesti grad- njo, kot je zamišljeno. Gradbeni odbor bo storil vse, da bo grad- nja šole v Ivanjkovcih potekala tako kot v Ormožu gradnja osno- vne šole Ormož- Hardek. TEDNIK: PRI PRILIVU SREDSTEV ZA GRADNJO OSNOVNE ŠOLE SMO MED DRUGIM OMENILI TUDI SREDSTVA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. FRANCI POLIČ: V okviru občinskega samoprispevka je bi- lo predvideno, da del sredstev prispevajo tudi delovne organi- zacije na območju krajevne skupnosti Ormož. Gradbeni od- bor je pri večini delovnih organi- zacij imel podporo in so z razu- mevanjem prispevale vsaka ^voj sorazmerni delež. S tem so omo- gočile nemoteno izvajanje pro- grama drugega občinskega sa- moprispevka. Dela pri ormoški šoli gredo h koncu. Zanimalo nas je, kako bo s telovadnico, ki sedaj v Ormožu še nikjer ne kaže svojih obrisov. Franci Polič nam je povedal: V okviru drugep občinskega sa- moprispevka ni bila predvidena gradnja telovadnice za potrebe osnovne šole Ormož. Gradbeni odbor tako v zvezi s tem nima nobenih nalog, kljub temu pa obstaja nespnirna ugotovitev, da osnovna šola Ormož ne bo mo- gla ostati brez telovadnice, zato bo potrebno na enak način, kot so bile zgrajene telovadnice pri Veliki Nedelji, v Središču in kot bo pri Miklavžu, razmisliti o sko- rajšnji gradnji telovadnice v Or- možu. Pomembno vlogo ob tem mora odigrati krajevna skupnost Ormož, saj bo potrebno razmisli- ti, ali naj se gradi telovadnica sa- mo za potrebe osnovne šole Or- mož ali morda tudi za potrebe kraja. In v tem primeru bo po- trebno v kraju zbrati tudi ustre- zna sredstva. Vida Topolovec Foto: Ema Žalar PredscdBik skupsčise občine Or- mož Milaa Rilonja je tudi pred- sednik odbora za zbiranje sredstev in izdajanje programa gradnje OŠ » občini Ormo/. Franci Polič — predsednik grad- benega odbora /a gradnjo osnov- nih šol Ormož in Ivanjkovci. Na Hardeku, ob stari šoli, ki je vsa obsorljeM raste »ovo šolsko poslopje. Uspešno končan letošnji projekt zdravstvene vzgoje Skoraj mesec in pol je tega, ko so v ptujskem Srednješolskem centru izvedli kviz na temo Go- vorimo o zdravju na geslo sve- tovnega dneva zdravja. V tem le- tu se je uveljavila intenzivna te- čajna oblika zdravstvenih preda- vanj. S kvizom so učenci simboli- čno končali omenjeni tečaj, v ka- terega so bili vključeni vsi prvi letniki centrskih usmeritev — okrog 800 učencev iz 27 oddel- kov. Kot je povedala vršilka dolž- nosti ravnateljice naravoslovne in družboslovne šole Jožica Kor- par, sodelovanje z Zdravstvenim centrom ni od včeraj, poznajo ga že sedem let. l>osedanje je bilo bolj prostočasne narave. Vsako leto so organizirali pogovore za okroglo mizo, razstave in drugo v tem letu pa so prešli v intenziv- nejšo tečajno obliko zdravstvene vzgoje v okviru pouka. V projektu zdravstvene vzgoje je sodelovalo f^tnajst zdravstve- nih delavcev in učitelji zdrav- stvene vzgoje iz centra. V treh mesecih so z učenci predelali osem tem. Po mnenju Jožice Korpar so cilje, ki so si jih posta- vili na začetku projekta, dosegli. V prvi vrsti so nadaljevali začeto delo iz osnovne šole, v ospredje pa so postavili ohranjanje zdrav- ja. Tako nameravajo delati tudi v bodoče. Rezultat sodelovanja med Zdravstvenim in Srednješolskim centrom je tudi ginekološka mla- dinska posvetovalnica, ki dela vsak četrtek od trinajste ure na- prej. Prosvetljevalno in vzgojno delo pa je nase delno prevzel tu- di Klub za zdravo življenje. Pouk zdrav stvene vzgoje je po- tekal nemoteno in ob uporabi razpoložljive tehnike, s katero so zdravstveni delavci in učitelji zdravstvene vzgoje obogatili svo- ja predavanja. Na koncu so bili z opravlje- nim delom zadovoljni. mg TEDNIK - 25. maj 1989 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 7 30 LET MLADINSKEGA PREPEVANJA V PTUJSKI OBČINI Zagnanost učiteljev — zborovodij »Za velike uspehe pevcev ima- ta v prehojenem obdobju zasluge v prvi vrsti zagnanost in entuzia- zem učiteljev zborovodij; razum- ljivo ob podpori vodstev šol, ki so z izostrenim posluhom vzgaja- li najmlajše poustvarjalce vokal- nih glasbenih umetnin,« je zapi- sal dolgoletni mentor magister Branko Rajšter v brošuro ob 30. reviji mladinskih in otroških pev- skih zborov občine Ptuj, ki je bi- la v petek v Srednješolskem cen- tru. Tokrat so peli mladinski pevski zbori, medtem ko so imeli otroški revijo prec^tedni. Branko Rajšter je tudi zapisal: »Ce se zadnja leta kritično ozrem na revije občine Ptuj, mo- ram reči, da so po kvaliteti po- dobne revije bolj po redko pose- jane po Sloveniji.« Tudi letošnja je bila takšna, da je lahko mla- dinskemu prepevanju v ponos, zborovodjem v vzpodbudo in za- hvalo za številne vaje, izbiranje repertoarja in vsega, kar sodi k delu zborovodje na šoli. Tega pa ni malo: delo je zahtevno, še po- sebej če vemo, da se generacije na šolah vsako leto zamenjajo, da je težko imeti mešani mladin- ski pevski zbor, saj fantje prav v tej starosti mutirajo, in še in še je čisto objektivnih težav, ki sprem- ljajo mladinske pevske zbore. Letos je nastopilo sedemnajst mladinskih pevskih zborov iz os- novnih šol in Srednješolskega centra. Lahko se pohvalimo, da smo v zadnjih letih dobili v ptuj- ski občini dovolj glasbenih peda- gogov-zborovodij, kar se je po- kazalo tudi na reviji, saj je bilo petje vseh zborov na ustrezni strokovni ravni. Tudi vedno več je mešanih pevskih zborov, še posebej velja opozoriti na zbor Srednješolskega centra, kjer smo včasih imeli le dekliškega. Zani- mivo pa je, po besedah Franca Lačna, predsednika ZKO, da imamo odraslih pevskih zborov več moških. Sicer pa sta tako ma- gister Branko Rajšter kot profe- sor Jože Gregorc petkovo revijo izredno lepo ocenila, saj ni bilo zbora, ki bi mu lahko strokov- njak kaj več očital, kar pomeni, da je ptujsko mladinsko petje ka- kovostno in ne samo množično. Prav pa bi bilo, da bi se zboro- vodji večkrat odločili za republi- ške revije. Jutri nas bo na Mla- dinskem pevskem festivalu v Ce- lju zastopal mešani mladinski pevski zbor Srednješolskega cen- tra, ki ga vodi Darja Koter. Res težko bi se odločili, kate- rega od nastopajočih zborov po- sebej izpostaviti. Po dve pesmi, ki so jih zapeli, so zapeli dobro tako za poslušalce v dvorani kot za občutljiva ušesa strokovnja- kov. Mladi torej radi prepevajo, ubrano in kakovostno; posebno priznanje pa velja zborovodjem, ki znajo in obvladajo svoj posel. Tudi organizatorju Zvezi kulturnih organizacij gre vse pri- znanje, še posebej za brošuro, ki je dokument o tridesetletnem prepevanju mladinskih in otro- ških pevskih /borov ptujske ob- čine. Uvod je napisal predsednik ZKO Franc l ačen, strokovno pa je tri desetletja otroškega in mla- dinskega zborovstva ocenil magi- ster Branko Rajšter. Glasbeni pe- dagog Ladislav Pulko pa je zbral podatke o zborovodjih in njiho- vem sodelovanju na revijah, skupne pesmi, ki so jih peli zdru- ženi zbori na revijah, in seznam skladateljev in njihovih pesmi na občinskih revijah od leta 1964 do 1988. Zborovodji so v teh letih sestavili repertoar iz zakladnice kar 183 avtorjev. Za konec nam je lahko v po- nos in opomin, da petje ne bo za- mrlo kljub skromnim sredstvom, ki jih namenjamo za ljubiteljsko kulturo, in kljub temu da smo šo- lam ukinili dinar za kulturo. Se bo kdo zamislil nad tem? NaV Zbor osnovne šole Franca Osojnika, ki ga vodi Ladislav Pulko. 14. REONA LETNA SEJA ZBORA DELEGATOV ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ Kakršna setev - takšna žetev... ... je rekel Franc Lačen, pred- sednik ZKO Ptuj, ko je govoril o delu na področju ljubiteljske de- javnosti na seji zbora delegatov minuli četrtek. Menil je namreč, da se za neuspehe ne gre veno- mer izgovarjati le s pomanka- njem denarja; največ je še vedno odvisno od ljudi samih in njiho- ve pripravljenosti za delo, čeprav seveda tudi brez denarja ne gre. Upadanju dejavnosti botruje tu- di pomanjkanje mentorjev, po- manjkanje denarja pa je vzrok le za vedno manj prireditev; letos že drugo leto ne bo Ptujskih kul- turnih srečanj, ljubiteljske druži- ne ostajajo večinoma doma, saj so stroški prevozov za gostova- nja tako visoki, da si jih tako re- koč ni mogoče več privoščiti. Zveza kulturnih organizacij je organizirana tako, da obvladuje prostor in dejavnosti. Do nes- kladja pa običajno pride, če so cilji postavljeni previsoko ali obratno. V lanskem letu je bilo v ptujski občini 28 društev in 12 šolskih kulturnih društev, nekaj skupin pa deluje tako v krajevnih skup- nostih kot delovnih organizaci- jah, pa niso vključene v zvezo; takih skupin je bilo pet. V ljubi- teljski kulturi je bilo lani aktiv- nih 2.990 članov — gola številka, ki pa skriva bogato vsebino šte- vilnih sekcij — od gledaliških, lutkovnih, recitacijskih, pevskih zborov, ljudskih pevcev in god- cev, tamburaških, pihalnih in za- bavnih orkestrov, sekcij svobod- nega in družabnega plesa, fol- klornih in etnografskih skupin, likovnikov do Knjižnic in kine- matografov. Ta množica oblik, v katerih delujejo kulturni ljubite- lji, kaže na vsestransko zanima- nje ljudi in pestrost oblik, ki so v Zvezi kulturnih organizacij, kar je porok, da se lahko vključijo vsi, ki jim je kultura blizu, in vsak ima možnost delati na po- dročju, ki mu je blizu. Več kot vzpodbuden je podatek, da je v ljubiteljski dejavnosti kar polovi- ca mladih. To pa je v nekem smi- slu tudi priznanje Zvezi kultur- nih organizacij kot instituciji, da je odprta za novo, porajajoče se kulturno življenje, katerega no- silci so prav mladi. V razpravi smo slišali, da bi bi- lo potrebno nekaj narediti s ku- rentovanjem, razmišljati o profe- sionalni organizaciji te naše et- nološko-turistične prireditve. Obiskovalci filmskih predstav pogrešajo v Ptuju filmsko gleda- lišče, abonma ptujskega gledališ- ča bi bilo kdaj pa kdaj umestno prenesti tudi na deske dvorane v Cirkovcah. Delegati so tudi opo- zorili, da mladinski gledališki abonma pogosto ne ustreza hkra- ti srednješolcem in osnovnošol- cem, še posebej tistim iz nižjih razredov, in morebiti je tudi v tem vzrok, da zanimanje za mla- dinski gledališki abonma upada. Žalostno, pravzaprav kar vse- ga obsojanja vredno pa je, da smo v šolah povsem črtali denar za kulturne dejavnosti. Kar jih je, bremenijo starše, koliko pa v teh kriznih časih iz družinskih proračunov namenjamo za kul- turo, pa se ve: malo ali skoraj nič. Očitno vseh tistih, ki načrtu- jejo in odmerjajo družbenim de- javnostim denar, prav nič ne bri- ga, kakšni bodo ti mladi, ko odrastejo. V občini pa imamo tudi nekaj skupin, ki niso vključene v zve- zo: gre predvsem za mlade, ki delajo, ne želijo pa se vključiti v kakšno organizirano obliko lju- biteljske kulturne dejavnosti. Kot smo slišali in se lahko tudi večkrat že prepričali, ima Zveza kulturnih organizacij na široko odprta vrata tudi za tako imeno- vano alternativno kulturo. Seve- da pa v vsaki organizirani obliki dela, v društvu, skupini, veljajo nekatera pravila igre in jih člani morajo upoštevati. To nikoli ni bila prepreka za vsebino dela, za, financiranje te dejavnosti ali kaj podobnega. Da je to res, govori tudi skoraj polovica članstva v Zvezi kulturnih organizacij, ki so mladi. Sicer pa lahko ugotovimo, da zavzetosti in volje za delo v ljubi- teljski kulturi v ptujski občini ne manjka, da množičnost ne gre na račun kakovosti, saj se mnoge skupine v zadnjih letih uvrščajo na območna, republiška in tudi zvezna srečanja, da so skupine ptujske občine dobrodošel gost na najrazličnejših prireditvah, kulturnih srečanjih širom naše domovine. To pa je tisto, kar za- gotavlja, da bo ljubiteljska kultu- ra živela še tudi jutri, pa četudi bo denarja še manj, pa četuti se bo komu zdelo, da tolikšnega števila sekcij ne potrebujemo, da v vsaki vasi res ni potrebna kak- šna kulturna skupina. Ljubitelj- ska kultura je in je vedno bila odsev časa, v katerem je nastaja- la, bila je in bo narodova zavest in vest. NaV PEVKE IN FEVCIlZ LANCOVE VASI NA KASETI Za haloškimi vrtami Ljudske pevke iz Lancove vasi se ne spominjajo natančno, kdaj so prvič zapele v skupini, ki jo danes sestavlja deset Lanco- vljank. Vedo le to, da jih je zdru- žilo veselje do petja, in to je na- vsezadnje najpomembnejše. Pre- pevajo ljudske pesmi, take, ki so jih pele že njihove matere, babi- ce in prababice in ki so nastale ob trdem kmečkem delu. Anica Svenšek, ki vodi skupino ljud- skih pevk, pa tuintam zapiše še kako novo besedilo in repertoar skupine se tako počasi bogati. Zadnjih nekaj let delajo v okviru folklornega društva Lancova vas jn v bližnji okolici, posebej v kra- jevni skupnosti Videm, skorajda prireditve, kjer ne bi nastopi- le. Pesem iz Lancove vasi pa so ponesle tudi v širni svet, nasto- pale so že v mnogih krajih Slove- nije, tudi v Ljubljanskem Can- karjevem domu, pa v Zagrebu, Ohridu, skupaj z društvom pa so teden dni gostovale tudi na Če- škem. Njihova pesem je že nekajkrat Zvenela tudi na valovih radia ^uj in v oddaji radia Ljubljana Slovenska zemlja v pesmi in be- sedi. Avtorica oddaje Jasna Vi- dakovič pa je poskrbela tudi za izid kasete z njihovimi pesmimi. S tremi pesmimi so se jim na ka- seti pridružili tudi pevci iz iste vasi. V trgovinah s ploščami in kasetami lahko torej poiščete ka- seto z naslovom: ZA HALO- ŠKIMI VRTAMI - Lancova vas. JB Pevke iz Lancove vasi na enem od številnih nastopov. Revija odraslih pevskih zborov v Slovenski Bistrici ZKO Slovenske Bistrice je v soboto, 13. maja, priredila v avli Osnovne šole pohorski odred 13. (19.!) revijo odraslih pevskih zborov občine Slo- venska Bistrica. Sopokrovitelj prireditve je bila de- lovna organizacija IM POL Slovenska Bistrica. Nastopalo je 13 pevskih skupin: trije okteti in 10 zborov iz Slovenske Bistrice, Landskrone na Šved- skem, Laporja, Poljčan in Crešnjevca. Pevci so lepo zapeli in videlo se je, da so vložili mnogo truda za dosego pevske kvalitete. Pri mno- gih skupinah se je čutilo, da manjka predvsem do- brih tenorjev, saj bi sicer lahko pesmi še lepše zve- nele. Pohvalno je, da so se pokazale nekatere nove pevske skupine. Po mnenju profesorja Jožeta Gre- gorca so pevci dober pevski potencial in naj ga pe- vovodje še bolj izkoristijo in dosežejo višjo pevsko Med zbori moramo omeniti vsaj mešani pevski zbor Crešnjevec zaradi množičnosti (in dobrega petja), zdomski zbor iz Landskrone na Švedskem, mladi Študentski pevski zbor Jurija Vodovnika Slovenska Bistrica zaradi izredno lepega petja in zagnanosti po vzorniku Juriju Vodovniku - po- horskem ljudskem pevcu ter slovenjebistriški oktet TO zaradi izredno kvalitetnega petia. Prireditev je povezovala Danica Godec, vsem zborom pa je podelil priznanje Dušan Pečnik, predsednik ZKO Slovenska Bistrica. Po reviji je bilo družabno srečanje vseh pevcev, na katerem so pevci v veselem razpoloženju prepevali slovenske ljudske pesmi ter v prijetnem kramljanju pogla- bljali prijateljstva. Vida Topolovec Dr. Štefka Cobelj Umrla je dr. Štefka ( obeij, je odjeknilo v pi>ncdcljk»Kaj'V -.em ju vpraša!a. »Ali te je . -je vprašala Jerica. Preki- nila sem jo: »Da, oče me je pri- peljal.«. Pripelje težko pričakovani vlak. Hitro stopimo v vagone in si poiščemo kupeje. Potovanje je bilo prijetno, saj smo si povedali, česar si med poukom ne pove- mo, pa tudi med odmori m časa. Ljubljana. Dež. Žalostno od- premo dežnike in ^e napotimo po ulicah. Narodna galerija. Vstopili smo vsi premraženi in mokri. Sprejeli sla nas dve lova- rišici in nas nato vodili po galeri- ji Pridemo v prostor, kjer so risa- li otroci. Zelo zanimivo. Kdo bi si mislil, da otrok pelih ali šestih let tako lepo preriš« sliko. Neka- teri so za svoja leta pravi mojstri. Jerica me pokliče: »Poglej, ali ni ta dobro narisal?« In res, ne vem. ali bi še jaz tako lepo nari- sala. Prav z nekim čutom je nari- sala. Preselimo se v zgornje dele galerije. Prelepo je. Tu so bili se- veda pravi umetniki. Lepi obrazi. Lepo naslikane rože. Prav čudo- vito je bilo. Primerna svetloba. Vlaga. Zrak. Vse to merijo v teh prostorih, da se slike ne bi po- škodovale. Lepo je bilo v Narod- ni galeriji. Odhod v Cankarjev dom. Pri- šli smo prehitro, zato smo morali počakati. Vstopili smo. »Lepa je,« sem rekla Jerici, »ta dvora- na.« »Res je lepa,« je pritrdila. Usedli smo se. Začel se je film Moje pasje življenje. Nisem si mogla predstavljati, kaj naj bi v tem filmu prikazali. Bila sem presenečena. Mislila sem, da bo tu nastopila velika gruča p>sov. Pravo nasprotje. Ubogi mali fan- tič. ki mu je šlo vse narobe. Spr- va ga je zavedlo listo dekle, nato nesrečen požar, ki pa je mamo zelo potrl. Njegova mati je bila na smrt bolna, toda on ni hotel pomisliti, da bo umrla, in se je z bratom skregal. Materina smrt ga potre in mora k svojemu stricu. Tudi ta ga prizadene, ker ne bo več pri njem stanoval. Tudi za ubogo psičko joka. Potolažijo ga tamkajšnji otroci, ki ga vnamejo v nogometno društvo. Edino ve- selje mu je, da postane dober no- gometaš in se zaljubi. Zelo lep film je bil. Po ogledu filma smo si ogleda- li Cankarjev dom. Zelo velika zgradba. Pogledali smo si malo. srednjo in veliko dvorano. »Kako veliki so ti prostori.« mi reče Jerica. »To pa je res.« ji odvrnem. Preganjal nas je čas. Morali smo na kosilo in nato hitro na železniško postajo. Vračanje domov. Vzdušje je bilo dobro, vendar smo tudi že želeli, da bi bili čimprej doma. In končno postaja Ormož. Razveselili smo se je. Tu smo se poslovili in odšli domov. Bil je zelo lep kulturni dan, ki ga bom pomnila dolgo časa. Zinka Hedžet, 8. a, OS .Miklavž pri Ormožu INTERESNI KULTURNI DAN Slovenski kulturni praznik 8. februar smo preživeli sproščeno ob delu v interesnih dejavnostih, ki smo si jih sami izbrali samo za ta dan. Že pred zimskimi počitni- cami smo se v anketi odločili za interesno dejavnost, ki nas naj- bolj privlači, pa zanjo med šol- skim letom nimamo dovolj časa. Izbirali smo med 12 dejavnost- mi. 10 učencev se nas je odločilo za delo v novinarskem krožku. Po uvodnem razgovoru smo mla- di novinarji obiskali posamezne interesne dejavnosti, opazovali njihovo delo in jih povprašali o zanimivih podrobnostih. Maijetka in Jožek sta obiskala dramski krožek razredne stopnje in izvedela, da pripravljajo igrico Spominjamo se pesnika. Vsi učenci v tej skupini radi nastopa- jo, igrajo in recitirajo, zato so se tudi prijavili v ta krožek. Vsak učenec je dobil svojo vlogo in jo je moral dobro pripraviti. Nato sta oba mlada novinarja stopila še v razred, kjer je delal fotografski krožek, ki ga je vodil tovariš Branko. Zanimanje za fo- tografijo je bilo veliko, saj se je v to dejavnost vključilo 37 učen- cev. Učenci so se učili fotografi- rati in razvijati film. Mirko in Ignac pa sta o opra- vljenem novinarskem delu poro- čala tako: »Obiskala sva likovni krožek razredne stopnje, kjer sva opazovala mlade ilustratorje. Razgovor z njimi naju je prepri- čal, da imajo do risanja posebno veselje in zato so tudi njihovi iz- delki zelo uspešni.« Pri ritmičnem krožku pa sta naletela na sproščeno razgiba- nost in poročala: »V ta krožek se je prijavilo 30 učencev, vodi pa ga učenka 8. razreda Natalija Je- rič pod mentorstvom tovarišic Suzane in Aleksandre. Pripra- vljajo disko ples. Najrajši bi ostala kar pri njih in se jim pri- ključila.« Ksenja, in Lidija sta stopili v učilnico številka 3 in zaslišali dramatizacijo Prešernove pesmi Lepa Vida, nato sta se pogovar- jali z učenko Sonjo Megla: »Pri dramskem krožku predmetne stopnje nas je 13. Jaz še nikoli ni- sem sodelovala pri tem krožku, zato me je zamikal. Moram reči, da mi je delo všeč in da sta nas mentorici tovarišici Irena in An- dreja navdušili.« Potem sta mla- di novinarki še pokukali v ra- zred, kjer je donela plesna glasba — k plesnemu krožku: »Mento- rici Breda in Tatjana sta imeli okrog sebe 42 učencev. Pa recite, da ne plešemo radi! Vadili so kavbojski ples. Tudi medve sva se zazibali v prijetnem ritmu, vendar naju je novinarsko delo že priganjalo k odhodu.« Nasmejani dekleti Alenka in Vesna pa sta se nenadoma nena- javljeno prikazali pri likovnem krožku predmetne stopnje in pozneje poročali: »Tovarišica Metka je 14 učencem ponudila izbiro med tremi različnimi teh- nikami in motivi za likovno delo. Vsak učenec se je lahko odločil sam. Posebno veselje jih je pri- gnalo v to skupino, zato so bili zelo uspešni.« V lutkovnem krožku pa sta mladi novinarki srečali tovarišici Olgo in Dragico ter 22 učencev, od katerih so nekateri redni člani tega krožka. O razigranem delu v skupini sta zapisali: »Mladi lut- karji so najprej spoznali vrste lutk in nastanek lutkovne igrice. Pripravljali so dve igrici: Igračke na potepu in Strah. Več podrob- nosti pa sva zvedeli še od Mate- je, ki ta krožek obiskuje že tri le- ta in ji je delo v njem v posebno veselje.« Matjaž in Jure pa sta prisluh- nila veseli pesmi otroškega pev- skega zbora in poročala: »Zbor vodita tovarišici Metka in Biser- ka. Pripravili so dve pesmi: Ce si srečen in Naša četica. Ob petju uporabljajo tudi preproste in- strumente in jih je prijetno po- slušati. Petje 13 učencev in spremljava na instrumente se le- po razlegata po šoli.« V pravljičnem krožku, ki ga je vodila tovarišica Milena, pa sta našla najmlajše učence. Poslušali so pravljico Janko in Metka, se o njej pogovarjali in jo nato z voš- čenkami domiselno ilustrirali. Ob 11. uri smo končali delo v interesnih dejavnostih in se zbra- li v telovadnici, ki je ob podob- nih trenutkih vedno premajhna, da bi lahko vsi vse videli. Spre- govorili smo o našem največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu in predstavili delo inte- resnih dejavnosti. Vedno znova ugotavljamo, da smo ob takšnih dnevih posebno uspešni, da zna- mo biti sproščeni in obenem de- lavni in ustvarjalni. Za prijeten konec interesnega kulturnega dne pa je poskrbel filmski krožek, ki je posnel delo vseh interesnih dejavnosti. Tako se je vsakdo lahko .še videl na te- leviziji in ocenil svoje in naše de- lo. Člani novinarskega krožka OS Juršinci Z razstave ob dBevn osacvse šole Ivana Spolenaka. (Posnetek: N. Vodu- šek.) Tekmovanje mladih tehnikov. (Posnetek: A. Pogelšek.) Pognai SMO. (Posaetrk: M. Oznec.) 12 - ZA KRATEK ČAS 25. maj 1989 - fSDNIK Tak, kruci flks. zaj pa man zadosti totega deža. Pa glih zdaj, gdo hi mogli najbolj seno sišiti, nas vsoki den zalevlejo. Jaz sen vam toto pismo pisa prejšjo soboto in ho mogoče te, gdo te toto pisanje šteli, že sunce sijalo. Z Mico sma polovico sena lepo pod streho spravla, drugo, že pokošeno polovico pa nama je zdaj čista vničlo in bo krma samo še za nastilanje živini. Saj je nor- malno, da tota poscona Zofika in ledeni možje malo liden stroh naženejo v kosti, neje pa normalno, da lahko Zofka tak dugo lu- la, in bi ji jaz predlaga, da gre k dohtari na tisti urološki pregled, saj nekaj že more meti narobe na mehuri, drgačik ne bi tejko vo- de spuščala. Tudi mene nekaj moja vaserlajtnga montra. Ja, ve- te, pri štorih pipah in frštajbarih se pač rado hitro kaj pokvori. Dobro se še spomijan, da sen te negda v mlodih letih, malo lule- ka s t is na in se prek štalink polula, gnešji den pa mi samo še do kolen nese. Ja, ja ... Zdaj, ko smo vremen in lulanje pošinfali, še poglednimo pi- smo, ki ga je posla Ivan iz Nemčije, ki tam v eni fabriki za mar- kam: rinta: »Zdravo, Lujz, Mica, brolci Tednika ter vsa mrzla in topla žlohta. Prosim te za en nasvet. Nekaj sen si prišpara in bi rad nekšni stroj uvoza. Priporočaj mi, kokšna obrt se v Jugoslaviji najbolj sploča. Že v naprej hvala za nasvet. Vas pozdrovla Ivan. Ivan, zaj pa čista rta krotko. Pripelji stroj za delaje dnara, drgačik bo te z nami vred vrag vzeja. Pa veš, ke se mi vi, zdomci, pravzaprav smilite. Cele dneve morate za marke delati, mi pa jih v Jugoslaviji kar na črni borzi kupimo. Ja, tejko za hec, le pridi domu, saj se tudi pri nas še do živeti. Malo pač boj tenko piska- mo, pa še vseeno pritiskamo. Pozdrav čez hribe in doline iz droge domovine. Pa na skorajšnjo srečanje in svidenje. LUJZ E K TEDNIK — 25. maj 1989 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - ŠPORT IN DRUŠTVA 25. maj 1989 — TEDNIK Igor in Milena najboljša jadralna pilota Jugoslavije Aeroklub Ptuj vedno bolj slovi po dobrih jadralnih pilotih. Na- juspešnejša jadralna pilota Jugo- slavije za leto 1988 sta Igor Kola- rič v moški in Milena Zupanič v ženski konkurenci. Proglasitev je bila 20. maja v počastitev dneva letalstva v prostorih Letalske zveze Jugoslavije v Beogradu. Si- cer pa se je med moškimi uvrstil na 6. mesto mladi Dean Bezjak, tudi član AK Ptuj, odlično 4. me- sto v konkurenci motornih pilo- tov pa je zasedel najboljši slo- venski pilot Tomo Vrbančič. Igor si je pokal Zveze letalskih organizacij prislužil z odlično lanskoletno uvrstitvijo na evrop- skem prvenstvu na Finskem. Do sedaj je preživel za krmilom ja- dralnih letal že 1600 ur, sicer pa je kapetan pri JAT-u. Vendar se kot najboljši jugo- slovanski jadralni pilot ni udele- žil svetovnega prvenstva, ki pote- ka prav zdaj, od 13. do 28. maja, v Dunajskem Novem mestu. Ka- ko to? Igor: »Pravilnik, po katerem se tekmovalci uvrščamo v repre- zentanco, upošteva izključno uvrstitve na zadnjih dveh držav- nih prvenstvih. Tako na letoš- njem svetovnem prvenstvu tek- mujeta Leščana Ivo Šimenc in Boštjan Pristavec (op. kot prvou- vrščena v reprezentanci) v stan- dardnem razredu ter Marjan Me- dič (op. lanskoletni državni pr- vak, sicer v reprezentanci tretji) v petnajstmetrskem razredu.« Igor Kolarič, najuspešnejši jadral- ni pilot Jugoslavije v letu 1988. Režirana tekma? V 18. kolu območne nogometne lige so člani ptujske Drave izgu- bili z ekipo iz Peker 6.O. Kako je prišlo do tako neobičajno visokega rezultata? Trener članov NK Drave ^ po tekmi povedal: »Tekma je bila re- žirana. Sodniki so se nepravilno odločali, kar je provociralo naše igralce. Ob koncu prvega polčasa so po nepravilnem sojenju dali Pe- krčani gol. Naši igralci so hoteli takrat zapustiti igrišče, kar je seveda nedopustno. Na igrišču so bili sicer tudi drugi polčas, vendar niso mogli resno igrati.« Jeseni so igralci Drave premagali Pekre s 4:1. McZ V soboto in nedeljo so člani in članice NTK Petovia igrali sedmo kolo v treh ligah. Člani so proti igralcem NTK Nuklearka Krško zmagali s 5:4 in tako ostali v borbi za prvo mesto I. A republiške lige vzhod. Članice so doma igrale več tekem. Za pokal I. A republiške lige so z igralkami NTK Kovina Olimpija iz Ljubljane izgubile z 2:7, s Kemičaijem iz Hrastnika z 1:8, nato pa še z Jajcem iz Jajca v medre- publiški ligi s 3:6. Zelo pomembno zmago so članice dosegle v nedeljo. Premagale so ekipo NTK Rade Ličina iz Banja Luke s 5:4 in si tako zagotovile obstoj v drugi zvezni ligi. Na tekmi je pokazala izredno borbenost Ta- nja Sinic, ki je kljub poškodbi igrala naprej in v odločilnem setu zma- gala. Prejšnji konec tedna so se pionirke NTK Petovia pomerile na dr- žavnem mladinskem prvenstvu v ekipni konkurenci. Ze sama uvrsti- tev pionirk na mladinsko prvenstvo je velik uspeh, vendar kljub po- žrtvovalni in dobri igri starejšim nasprotnicam niso bile enakovredne. Zasedle so 12. mesto. McZ Rezultat se hitro veča in predvsem domačini zaskrbljeno gledajo skozi zaveso dežja na igrišče Hop, zMva sen aa tleh, pa še žogo mi je vzel! Selekcija TGA—Zlata selekcija 2:9 Prireditev, ki je bila v petek ob 17. uri na stadionu v Kidriče- vem, si je ogledalo okoli 1500 obiskovalcev. Ali so bili zadovoljni z nogo- metno tekmo, je težko reči. Do- mačini v postavi Gerjovič, Ko- drič, Markovič, Klarič, Franc in Marjan Hvaleč, Muršec, Gere- čnik, Grbavec in Kramberger so bili poraženi s sedmimi goli ra- zlike, vendar so tako organiza- torji prireditve kot tehnični vod- ja Zlate selekcije menili, da je pomembnejši namen prireditve. Ta pa je pomagati Zvezi paraple- gikov in seznaniti široko sloven- sko občinstvo z nekdanjimi, še sedaj z ekranov in iz časopisov zelo znanih športnikov. Od teh so igrali Janez Albreht, Jože Tro- bec, Franek Klemene, Bogdan Norčič, Nuša Tome, Jože Poga- čnik, Tomaž Cižman, Štefan Se- me, Vasja Baje in Miro Cerar. Gledalci so gotovo pogrešali Strela in Križaja (slednji je tre- nutno v ZDA), še bolj pa Toneta Fomezzija-Tofo in Janeza Hoče- varja-Rifleta. Ne toliko zaradi nogometa kot zaradi njunega programa. Moped šova namreč ni bilo. Tehnični vodja Zlate selekcije Janez Pavčič nekdanji smučar te- kač, nam je v razgovoru obljubil, da pridejo tokrat odsotni na tek- mo v Gorišnico, ki bo v počasti- tev 35-letnice Partizana. »Vendar imajo fantje veliko obveznosti. Vedno se lahko zgodi kaj nepri- čakovanega; tokrat Tof in Rifie nista mogla dobiti letalskih kart, da bi se vrnila z Bornea,« je po- vedal. V Gorišnici bodo igrali s selekcijo slovenskih duhovnikov. Po prvi tretjini seje močno uli- lo, vendar ni bilo videti, da je dež koga zmotil. Le kakšnih tisoč dežnikov se je pokazalo. Po tekmi so se igralci in gle- dalci preselili v veliko dvorano na zabavo. M. C. Zupanič Spominska kolesarska dirka Zagreb— Kumrovec Po slikovitem Hrvatskem Za- gorju je v nedeljo, 21. maja, po- tekala 28. mladinska kolesarska dirka v počastitev dneva mlado- sti. Start dirke je bil v Zagrebu, cilj pa pred spominskim domom v Kumrovcu. Proga je bila dolga 60 km. Na cilj je v strnjeni skupi- ni pripeljalo 20 kolesarjev, med njimi tudi mladinca našega klu- ba Jure Lovše in Andrej Petro- vič, ki sta se uvrstila na osmo oziroma deveto mesto. Zmagal je Ranko Antolovič — Zagreb Me- talia Komerc. Dirke se je udele- žilo 40 tekmovalcev iz hrvatskih iz dveh slovenskih klubov. Mednarodna cestna kolesarska dirka v Kobaridu Dirka v Kobaridu je štela za točkovanje v tekmovanju za zla- to Rogovo kolo. Poleg kolesarjev iz Slovenije se je je udeležilo tudi precej tekmovalcev iz Italije, ta- ko da jih je nastopilo prek 70 v vseh kategorijah. Zaradi ozke in dokaj slabe ceste je bilo taktizi- ranje skoraj nemogoče. Kljub te- mu so ptujski kolesarji zasedli vidne uvrstitve. Pionirji A in B so vozili 16 km. Rezultati — pionirji B: 1. Valja- vec — Sava Kranj, 2. Berce — Soča Kobarid, 3. Križanič - KK Ptuj,... 8. Kelner - KK Ptuj; pionirji A: I. Murn — Krka No- vo mesto, 2. Hauptman — Rog Ljubljana, 3. Žajdela — Rog Ljubljana, 4. Čajič - KK Ptuj. Mlajši mladinci so morali pre- voziti 46 km. Zmagal je Mrvar — Krka Novo mesto. Starejši mladinci in člani so prevozili 92 km. Pri st. ml. je pro- go najhitreje prevozil Fink — Krka Novo Mesto. Naš tekmo- valec Aljoša Perger, ki vozi v stalni formi, se je uvrstil na osmo mesto in zopet osvojil dragocene točke. Najboljši v članski konku- renci je bil Polanc — Sava Kranj. s. Pal Drava—Krog 23:20 (12:5) Člani Drave nadaljujejo dobre igre in nabirajo točke. V soboto zvečer so tako v dvorani Center zanesljivo premagali goste iz Kroga, ki so se jim proti koncu sicer precej približali. Ptujčani so zlasti odlično igrali v prvem polčasu tako v obrambi kot v na- padu, saj je bilo v 25. minuti kar 11:3 za Dravo. V nadaljevanju so borbeni in čvrsti gosti razliko si- cer znižali, vendar za kaj več ni- so imeli možnosti. Ptujska ekipa ima igro, veliko zna, za višjo stopnico pa bo potrebna prava telesna pripravljenost. V nasled- njem kolu bo Drava gostovala v Gornji Radgoni. Drava: Belič, Kramberger 4, Mešl, Osterc 9 (4), Planine, Ši- mac 2, Mikulič, Zmavc 3, Terbuc 2, Kelenc 2, Hrupič 1, Matjašič. V predtekmi so mladi igralci Drave po nepotrebnem z 21:22 izgubili z vrstniki Kroga. Ormož—Šempeter 18:16(12:7) Vodilna ekipa vzhodne skupi- ne druge republiške lige je zma- gala bolj zanesljivo, kot kaže končni izid, saj je v 48. minuti vodila z 18:11. Tekmo je pokva- ril dež, zato bi tako zaradi roko- meta kot gledalcev Ormožani res potrebovali ustrezno telovadni- co. V naslednjem kolu se bodo v gosteh pomerili s Krogom. Ormož: Gaberc, Šandor, Rajh, Grabovac, Fridrih 3, Djermati, Polak 4, Rajšp, Hedžet 4, Potoč- njak 2, Zabavnik 5, Vaupotič. Kot smo neuradno izvedeli, je Velika Nedelja s tremi zadetki razlike izgubila v Celju. Članice Drave so bile v tem kolu proste. 1. k. TEDNIK - 25. maj 1989 OGLASI IN OBJAVE - 15 DELOVNA ORGANIZACIJA MIP - TEMEUNA ORGANIZACIJA ZAŠČITA Delavke v obratu tekstilne konfekcije so nezadovoljne »Delavkam smo povedali, da smo z njihovim delom zadovolj- ni, podobno mnenja ima inozem- ski partner, za katerega v glav- nem delajo v obratu tekstilne konfekcije na Ormoški cesti v Ptuju. Pomeni, da kakovost, roki izdelave in pridnost dela niso vprašljivi,« je na začetku pogo- vora povedal Franc Zadravec, pomočnik direktorja DO MIP, ko smo se zanimali za vzroke ne- zadovoljstva delavk v omenje- nem obratu. Tekstilna dejavnost je v veliki krizi, pa naj gre za slovensko, ju- goslovansko in v tem okviru tudi ptujsko. Ko so primerjali osebne dohodke s podobnimi organiza- cijami v ptujski občini in širše, so ugotovili, da Mipove tekstilne delavke prejemajo osebne do- hodke, ki so v vrhu lestvice. Le-ti pa so še vedno nizki in je res vprašanje, kako z njimi preživeti. V prvih treh mesecih je bilo povprečje v tem obratu 1.460.000 dinarjev, v Delti 1.190.000, v Pla- niki 1.160.000 in v podobni orga- nizaciji v Zagorju (Delozi) 1.390.000. Podobno je bilo tudi v aprilu, ko so bili »ptujski« OD v povprečju 1.710.000 dinarjev, v Delti 1.450.000, v Planiki 1.440.000 in v Delozi 1.810.000 dinarjev. S temi podatki so de- lavke seznanili v ponedeljek, 15. maja, ko so prekinile delo in zah- tevale od odgovornih v vodstvu delovne organizacije odgovore na tri svoje zahteve. Osnovni osebni dohodek naj bi jim povi- šali za 50 odstotkov, vsak mesec naj bi imele tekoče izplačevanje osebnega dohodka oziroma akontacijo za tekoči mesec in ne za nazaj. Tretja zahteva je bolj vprašanje, saj so delavke vpraša- le, kako se lahko s tako nizkimi osebnimi dohodki pretolčejo skozi mesec. Po besedah Franca Zadravca osebne dohodke redno vsak me- sec popravljajo povečujejo jih od 20 do 30 odstotkov. Ta odsto- tek je lahko višji, če je več delov- nih ur, ali manjši, či jih je manj. Delavkam so povedali, da jim osebnih dohodkovv tem trenut- ku za petdeset odstotkov ne mo- rejo povečati glede na stanje v tekstilni industriji in tudi v trgo- vini, kjer so osebni dohodki prav tako pod povprečjem. Drugo vprašanje se nanaša na akontacije za tekoči mesec. Do prejšnjega meseca so osebne do- hodke izplačevali redno vsak mesec do petnajstega glede na ure in s stimulacijo. V tem mese- cu so prešli na izplačevanje osebnih dohodkov v dveh delih. Prvi del obsega petdeset odsto- tkov osebnega dohodka (startna osnova, stimulacija in dodatek na delovno dobo oziroma stal- nost). Drugi del OD je sedaj 20. v mesecu in je zmanjšan za vse članarine, krajevne samoprispev- ke, potrošniške kredite in druge odtegljaje, ki jih delavci imajo. Pomeni, da delavci dobijo večji del 10. v mesecu in manjši 20. S tem so nekoliko na boljšem kot do sedaj. Zahteva delavcev, da bi že v maju (torej 20. maja) izplačali osebni dohodek za mesec maj vsaj v startni osnovi, stimulacijo pa v naslednjem mesecu, ni spre- jemljiva oziroma tega ne morejo izvesti. Večina osebnih dohod- kov za nek mesec je izplačana to- krat, ko je mesec končan in so znani podatki o produktivnosti, prisotnost na delu, bolniške in podobno. Po besedah Franca Zadravca in drugih odgovornih delavci s prehodom na izplačilo v dveh delih niso v ničemer prikrajšani. Delavke v obratu tekstilne konfekcije naj tudi ne bi zalužile manj kot čistilke. Tovariš Zadra- vec je povedal, da je norma tak- šna, da lahko delavke pri nor- malnem delu le-to presežejo za dvajset do trideset odstotkov. Normalno bi bilo, da bi bile nor- me zaostrene in da bi jih lahko presegale od 5 do 10 odstotkov. Res pa je tudi, da nekaj delavk norm ne dosega. Te imajo lahko nižji osebni dohodek. Nekaj de- lavk pa normo presega tudi do 50 odstotkov. Povprečje dosega- nja norm v vseh obratih Zaščite glede na kakovost materiala in pripravo dela ter drugo je med 25 do 30 odstotkov. Pomeni, da so ti osebni dohodki višji od ti- stih, ki jih dosegajo čistilke. Me- rilo pri vsem tem naj ne bi bile delavke, ki normo nadpovprečno presegajo ali je ne dosežejo, tem- več povprečne delavke. Teh pa je večina. Za obrat tekstilne konfekcije so značilni tudi veliki izostanki z dela. Bolniške gredo na račun mase osebnih dohodkov. To si- cer ni nobena kritika, vendar bi to vprašanje morali rešiti sami v obratu, zlasti še ko gre za izra- bljanje bolniške. V obratu tekstilne konfekcije je zaposlenih okrog sto delavcev. Za nekatere je za ta zaposlitev iz- hod v sili, saj so med njimi tudi takšni, ki imajo končano srednjo in celo višjo šolo. Reakcija je či- sto normalna, saj v teh kriznih časih želimo vsi več oziroma vsaj toliko, da bomo preživeli. Slaba pa je tolažba, za nezadovoljne nesprejemljiva, da je bolje ostati v tem obratu kot se vpisati na li- sto nezaposlenih, saj boljše služ- be v podobnih ptujskih organiza- cijah v tem trenutku ni. Bojazen je tudi, da bodo izgu- bili delo za tujega partnerja. Fir- ma VOSSEN pogodbe ni obno- vila in se ne želi več trajno veza- ti, saj ji splošno gospodarsko sta- nje v Jugoslaviji omogoča izsilje- vanje in iskanje izdelovalca v drugih republikah, kjer so cenej- ši za več deset odsotkov. Edino, kar jih še zadržuje pri nas, je ka- kovost izdelave. In delavke v obratu tekstilne konfekcije znajo delati. Temu primerno naj bi bile nagrajene. Rešitev je znotraj de- lovne organizacije in v širšem priznanju družbe, da tekstilna in- dustrija dobi tisto, kar zasluži. MG S SUPER TOMBOLE V STOJNCIH Dež ni zmotil sreče Dežnike gor, dežnike dol, gla- ve gor, glave dol. To so bile os- novne značilnosti nedeljske su- per tombole, ki so jo kljub petim ploham uspešno izvedli prizade- vni člani Športnega društva iz Stojncev. Ocenjujejo, da je zapolnilo igrišča pred tamkajšnjim gasil- skim domom okoli 10 tisoč obi- skovalcev od blizu in daleč. V or- ganizacijo te velike in zahtevne prireditve je bilo vključenih prek 300 domačinov, ki so za svoje goste postavili kar 14 stojnic s hrano in pijačo. Tombolske kar- te po 25 tisočakov pa je ob obeh vpadnicah za lepo označenimi parkirnimi prostori prodajalo prek 80 prodajalcev. Tombolo je uspešno vodil Lju- bo Huzjan, pevec popularne sku- pine Prerod, ki je obiskovalce za- bavala še pozno v noč. Vrhunec prireditve pa se je zaradi ome- njenih ploh premaknil na devet- najsto uro zvečer. Srečne številke je žrebal 11-letni Matjaž Zelenik in tako je šest glavnih dobitkov na štirih kolesih kmalu dobilo svoje lastnike. Rdečo stoenko je tombola na- menila Alojzu Rižnarju iz Strm- ca 7, traktor IMT 245 je zadel srednješolec Ljubo Grabi iz Ko- ntnega 5 pri Majšperku, štiri sne- žno bele avtomobile Yugo 45 A pa so zadeli: Katica Bezjak iz Spuhlje, Miran Zafoštnik iz Jare- nine, Elizabeta Živko iz Voličine ter Janez Ivajnšič iz Križevcev pri Ljutomeru. Nič manj niso bi- li srečni dobitniki treh televizor- jev, hladilnikov, štedilnikov in drugih nagrad. Sicer pa so Stojnčani sklenili. da bodo polovico izkupička su- per tombole porabili za novo tr- govino in dejavnosti gasilskega društva, drugo polovico pa za ureditev športnih igrišč. M. Ozmec Komu mar za reč je našo . . . Krajani Arbajterjeve ulice in Ulice 25. maja v KS Borisa Ziheria so se minuli teden kar dvdkrat sestali in odločno protestirali zoper po- lovično zaporo dovoznih asfaltiranih cest v križišču obeh omenjenih ulic. Delavci KG P so namreč postavili železne količke, s čimer je one- mogočen dovoz in vsakršen promet. Ker so krajani proti takšnim za- poram in ker jih o tem sploh ni nihče vprašal, so zapisali protestno iz- javo, ki jo je podpisalo prek 50 imetnikov stanovanjske pravice. O tem so obvestili občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in komu- nalne zadeve, predstavnike KS ter izvajalce del, pa se žal še ni nič spremenilo. Krajani so zahtevali vzpostavitev prejšnjega stanja ter odgovor- nost tistih, ki so na zahtevo predstavnikov Doma učencev samovoljno dovolili postavitev zapore. Gre predvsem za samovoljo krajevnih funkcionarjev, saj stanovalcev zares ni nihče seznanil s kakršnim koli sklepom, po katerem bi bila predvidena cestna zapora. Če bi za to ve- deli, bi bili proti že v razpravi. Vsekakor pa nekdo mora vedeti, da z voljo stanovalcev ne gre manipulirati, če govorimo o krajevni samou- pravi. Stanovalci sicer so za ureditev ali morebitno omejitev tranzitne- ga prometa skozi spalno naselje, tudi za morebitno postavitev parki- rišč so, saj jih je zdaleč premalo. Vendar se o tem nekdo mora z njimi dogovoriti. Minili so časi, ko so se o bodočnosti množice dogovarjali trije ali štirje za zeleno mizo. Martin Ozmec GRADNJA PTUJSKE PORODNIŠNICE IN DISPANZERJEV Začeli naj bi avgusta Gradbeni odbor za gradnjo porodnišnice in dispanzerjev, vodi ga Jože Botolin, je s komisijo za pregled in odpiranje ponudb za od- dajo del ugotovil, da je najboljši ponudnik Komunala, gradbeništvo in promet Ptuj — temeljna organizacija Projekta inženiring. Od Smel- ta — drugega ponudnika — so bili cenejši za skoraj štirideset odsto- tkov. Za sklenitev gradbene pogodbe je potrebno še soglasje delav- skih svetov bolnišnice in osnovnega zdravstvenega varstva. Kljub temu pa je cenejša varianta še vedno predraga glede na razpoložljivi denar, in to za deset milijard dinarjev. Možnosti sta se- daj dve: ali krčiti gradbeni program ali pa iskati dodatni denar v združenem delu. Jože Botolin je povedal, da bodo naredili vse, da bo odločitev pravilna in da kakovost ne bo okrnjena. Z vsemi potrebnimi postopki bodo pohiteli in skušali do prvega julija pridobiti gradbeno dovolje- nje, tako da bi avgusta že pričeli graditi. Investicijski program bo izdelala KGP s strokovnimi delavci iz ptujskega združenega dela, ki so ponudili pomoč. Investicijo bo vodil Zdravstveni center, ki bo za čas njenega trajanja zaposlil strokovnega delavca. Investicijski program bodo izdelali do prihodnjega tedna. MG Rodile so: Marta Tikvič, Mestni Vrh 121/a - Lucijo; Silva Vreš, Bu- kovci 111 — Mateja; Mihaela Cedula, Kajžar 59 — Simona; Leonida Smodiš, Mota 14/a — Alena; Dragica Ploj, Vitomarci 8 — Tadejo; Lucija Šalamun, Me- stni Vrh 8 — Sanjo; Tatjana Ma- tinič, Senešci 69 — dečka; Ange- la Kodrič, Majšperk 38 — Sabi- no; Valerija Kokol, Ormoška 57 — Doris; Breda Žgeč, Maribor- ska 53 — Aneja; Vlasta Blažič, Kajuhova 3 — Majo; Marija Masten, Frankovci 41 — dekli- co; Marija Štuhec, Lešnica 48 — deklico; Branka Majcen, Cve- tkovci 16 — Jakoba; Jožica Še- gula, Draženci 40 — Blaža; Ire- na Gomilšek, Njiverce — vas 40 — dečka; Irena Lah, Podvinci 101 — Simona; Anica Grašič, Mala vas 3 — dečka; Aziza Gru- bar, Črešnjevec 152 — deklico; Marija Jerak, Grabe 32 — Petra; Nada Valant, Bolečka vas 5 — Nejca; Marija Kokot, Hrastovec 21 — deklico; Biljana Perger, Majski Vrh 23 - deklico. Poroke: Stevo Dotlič, Izola, Ul. Emilia Driolia 6, in Marija Čuš, Izola, Ul. Emilia Driolia 6; Drago Ro- došek, Drstelja 10, in Dragica Rojko, Vintarovci 82; Darko Pust, Grajenščak 48/a, in Jasna Slemenšeic, Maribor, Šentiljska 21; Daniel Mlakar, Slovenski trg 3, in Valerija Taciga, Slovenski trg 3; Franc Vogrinc, Nadole 37, in Kristina Podgoršek, Stanošina 31; Robert Kokol, Dornava 84/a, in Natalija Vogrinec, Sp. Hajdina 19; Milan Mohorko, Že- tale 81, in Štefanija Vrešak, Ro- gatec, Sv. Jurij 5; Slavko Mlakar, Belavšek 36, in Karmen Emeršič, Belavšek 36; Dušan Kramberger, Krčevina pri Vurbergu 91, in Majda Zoreč, Krčevina pri Vur- bergu 91; Josip Hohnjec, Vinica- breg 45, in Marija Majhen, Kore- njak 29; Stojan Savanovič, Pla- car 72, in Ivanka Meško, Placar 72; Branko Gorjup, Trstenjako- va 7, in Terezija Serec, Trstenja- kova 7; Vladimir Cafuta, Dra- vinjski Vrh 19, in Danica Lozin- šek, Dravinjski Vrh 19; Franc Krušič, Strajna 40, in Kristina Mlakar, Stanošina 32; Viktor Hliš, Zagrebška 19 in Irena Krajnc, Zagrebška 19. Umrli so: Matevž Bobnarič, Miklavž pri Ormožu, roj. 1934, umrl 14. maja 1989; Rudolf Merkuš, Hajdoše 42/a, roj. 1930, umrl 13. maja 1989; Stanislav Prelog, Ormož, Ul. dr. Kelemine 5, roj. 1922, umrl 15. maja 1989; Verona Dru- zovič, Vanetina 2, roj. 1913, umr- la 14. maja 1989; Zlatko Kova- čič, Ormož, Žigrova 6/a, roj. 1919, umrl 16. maja 1989; Anton Horvat, Podvinci 84, roj. 1909, umrl 15. maja 1989; Rudolf Ko- lednik, Mejna cesta 19, roj. 1913, umrl 15. maja 1989; Stanislav Štrucl, Pobrežje 152, roj. 1933,' umrl 14. maja 1989; Ljudmila Zavec, Ciril-Metoda dr. 5, roj. 1931, umrla 16. maja 1989; Ceci- lija Ljubeč, Boreči 34, Ljutomer, roj. 1908, umrla 17. maja 1989; Boris Anželj, Cerkvenjak, Bren- gova 57, roj. 1961, umrl 13. maja 1989; Josip Banko, Kidričevo, Proletarska 3, roj. 1921, umrl 18. maja 1989; Angela Napast, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1911, umr- la 21. maja 1989; Stojan Indžič, Prežihova 14, roj. 1912, umrl 20. maja 1989. Poroke v Ormožu: Mario Kurpes, Vrtnarska 1, in Majda Podplatnik, Vrtnarska 1; Bogdan Feguš, Moškanjci 119, in Renata Sabolek, Školibrova 4; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, in Irena Ivančič, Ljutomerska 22; Janez Hajdari, Varaždinska 4, in Lidija Zrnec, Varaždinska 4; Robert Žganec, Jastrebci 13, in Nevenka Zoreč, Gomila pri Kogu 45; Branko Švajger, Jan- žovski Vrh 79, in Natalija Luk- man, Obrež 117; Rado Antolič, dr. Hrovata 5, in Božiča Ivanuša, Ljutomerska 12; Stane Zavra- tnik, Gresovščak 24, in Milena Pučko, Hermanci 11. Z MOPEDOM V TRAKTOR Od obrata Peko v Ormožu proti regionalni cesti se je prejš- nji teden peljal na mopedu Jožef Lasič iz Dobrovščaka 10, KS Ivanjkovci. Močno je deževalo in to gaje oviralo, da ni pravoča- sno opazil traktorja s prikolico, ki je bil parkiran ob cesti. Mope- dist je zadel v traktor in se pri tem huje poškodoval. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. VOZNIKA REŠILI GASILCI V petek, 19. maja, zvečer se je Jože Slavinec iz Slamnjaka peljal z bsebnim avtomobilom od Lju- tomera proti Ormožu. Pri naselju Mihalovci ga je začelo zanašati, zapeljal je s ceste, trčil v drevesni panj in se obračal po nasipu navzdol. Med trčenjem in obra- čanjem avtomobila je zmečkalo ohišje in to je ukleščilo voznika. Hudo poškodovanega so iz raz- bitin rešili šele gasilci iz Ptuja. PRI MEŠALCU JO JE UBILA ELEKTRIKA Marija Drozg s Spodnje Pol- skave je v petek, 18. maja, prišla na obisk k znancu Martinu Kroš- Iju v Sesteržah, KS Majšperk. Pomagala mu je pri gradnji pri- zidka. Delo sta prekinila zaradi nevihte. Po nevihti, okoli 18. ure, je hotela mešalec izprazniti, pri tem pa jo je ubil električni tok. Preiskovalci so ugotovili, da je 24-letna Marija Drozg umrla za- to, ker je bil električni kabel po- škodovan, žica pa se je dotikala ohišja mešalca. STRELA SKOZI MOLZNI STROJ V KRAVO Prejšnji torek zvečer je med neurjem strela udarila v strelo- vod na gospodarskem poslopju v Spodnji Senarski, KS Gradišče, občina Lenart. Zaradi slabega strelovoda in vlage je strela pre- skočila na električno napeljavo in ubila kravo, ki je bila prav te- daj priključena na molzni stroj. Zanetila je tudi ogenj, pa so ga kmalu pogasili. Škodo so ocenili na okoli 20 milijonov dinarjev. VARILEC SE JE SMRTNO PO- NESREČIL V TGA Boris Kidrič Kidričevo se je 17. maja smrtno ponesrečil Vlado Blažona, delavec DO Me- talac iz Čakovca. Z varilnim apa- ratom je Blažona rezal dno kori- ta elektrolitske peči. Pri tem seje dno korita vdrlo, padel je pol- drugi meter globoko in čez 400 kg težak odrezani kos korita je padel nanj. Umrl je na kraju nesreče. PIŠČANCI SO SE ZADUŠILI Na farmi kmeta Marjana Ogrizka, Zgornja Hajdina 52, ko- operanta PP Ptuj, je v noči s 17. na 18. maj za nekaj časa zmanj- kalo elektrike. Ventilatorji so se ustavili in okoli 8500 piščancev se je zadušilo. Ocenjujejo, da je škode za najmanj 17 milijonov dinarjev. TRČENJE OB PREHITEVA- NJU Od Ptuja proti Pragerskemu je 21. maja zvečer vozila osebni av- to Zdenka Vrečko iz Kalš pri Slovenski Bistrici. Na Zgornji Hajdini je začela prehitevati to- vornjak. Prav takrat je naproti s tovornim avtom pripeljal Dražen Mlinarič iz Dunkovca pri Čakov- cu. Kljub zaviranju in umikanju je prišlo do trčenja; Vrečkova je bila hudo ranjena in so jo prepe- ljali v ptujsko bolnišnico. FF Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO — TEDNIK. 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Reja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Gozdnik, Darja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novi- nar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio- Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročni- na znaša 125.000 dinarjev^ za tujino 200.000 dinarjev. Žiro račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.