DELAVSKA
POLITIK
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana VII., Zadružni dom 269.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 132.
V Ljubljani, sredo 4. avgusta 1926.
Leto 1.
Ob 12. vojni obletnici.
Ne velja več! Tako je bilo naenkrat rečeno. Zapovedi: Ne ubijaj, ne kradi, ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, odpuščaj, prizanašaj itd., ne veljajo več. Umor ni vec umor, rop ni več rop, temveč rekvi-zicija, požgane vasi niso več nesreča in zločin, ampak »pridobljene postojanke« in tako gre v nepreglednost.
Duhovščina, ki ima za poklic učiti svete postave in zapovedi, razglaša prav vneto, da vse zapovedi ne veljajo več ter kar črez noč preuredi in preobleče Boga. Ni več večne ljubezni in dobrote! Mesto nje je »Gospod vojnih trum« in v njegovem imenu se blagoslavlja morilno orožje.
Naenkrat nastane cel katekizem potrdil in zagovorov zločina vojne. Najpripravnejši razlogi za vojno so približno sledeči:
1. Vojna je uvedena od Boga, Gospoda vojnih trum, kar dokazuje tudi sv. pismo.
2. Ker so vojne vedno bile, bodo tudi vedno ostale.
3. Človeštvo potrebuje od časa do časa vojne — decimiranje, da se preveč ne razmnoži.
4. Trajni mir pomehkuži in povzroča gnilobo, kakor stoječa močvirna voda.
5. Vojne so vzgujevalna sredstva za junaštvo, požrtvovalnost in druge čednosti.
6. Ljudje se bodo vedno prepirali, popolno soglasje pri vseh zahtevah je nemogoče, interesi si vedno nasprotujejo in tako je večni mir nemogoč, vojna pa kot rešitelj sporov in nasprotij potrebna.
Od teh stavkov se sicer nobeden ne more obdržati, služijo pa vsi skupaj, kakor tudi posamezni na najrazličnejše načine zagovornikom človeškega klanja. Če zagovornik vojne ne more vzdržati točke 4., ker mora pripoznati, da je mir sreča, pa hitro prizna, da je vojna po točki 1. In 2. neizogibno zlo. Ce mu dokažeš, da
bi se vojne lahko preprečile, ti pa odgovori, da je boljše, če se ne, ker po točki 5. vzklije iz njih toliko čednosti. Na dokaz, da vojna ravno nasprotno ljudi posurovi, da ubija.člo-večanstvo, je pa odgovor točka 3. Argument, da vojna trebi človeštvo in preprečuje preveliko razmnožitev, je od vseh argumentov Vojnih zagovornikov najgrši. Po tej logiki bi lahko od časa do časa za »trebljenje« človeštva uvedli tudi z umetnimi sredstvi kugo.
Ob izbruhu vsake vojne se takoj pokaže, kako nemoralna je meščanska vzgoja in kako pogubna za svetinje človečanstva. Sistematično se vzgojujejo vojnoželjna pokolenja. Zgodovina, kakor se v šolah uči, je glavni vir navduševanja za vojno. Otroku se vbija v glavo, da »gospod vojnih trum« vojne narekuje in da samo vojne vodijo usodo narodov skozi dobe. O najstrašnejšem poko-Iju se otrokom govori kot o neki vsakdanjosti in potrebi, da se zatre naravni odpor proti moritvi in uničevanju. Smrt na bojišču se mladini poveličuje kot največja sreča brez vsakega rizika, ker milijoni, ki so v vojnah izkrvaveli, ne morejo pripovedovati' o strašnih svojih zadnjih časih. Ko tako vzgojena mladina doraste in se končno sama znajde na kakem bojišču, spozna del tik pred svojo smrtjo, torej prepozno za sebe in za druge, veliko in ostudno laž vojne slave; drugi del, ki se vrne, pa po večini zopet sam laže svojim potomcem in pripravlja nove žrtve za novo klanje. Pokvarjeni ih zaslepljeni učitelji zgodovine so krivi, da se tako malo ljudi razvname v upravičenem sovraštvu proti vojni. Ko na krvavih bojiščih pride spoznanje in zagori sovraštvo, je za veliko večino že prepozno, kajti strašna smrt zaduši vse protestne klice, ki bi drugače prevpili s strašno silo vse vojno navdušenje celega sveta.
Dragoceno kapitalistično priznanje.
V meščanskem listu »Jutru« od 29. julija 1926 beremo v članku o težki finančni krizi v Belgiji sledeči odstavek:
»Na zunanjo pomoč Belgijci nočejo računati. Kaj se pravi, izposoditi si denar v Ameriki, so spoznali pri zadnjem posojilu. Amerika je pristala na posojilo 150 milijonov dolarjev in jih je 50 tudi izplačala. Ko pa je Belgija na podlagi pogodbe (torej so pozneje Amerikanci snedli besedo) zahtevala še ostali znesek, so Zedinjene države stavile strahovite, naravnost nesprejemljive pogoje: Belgija bi morala zastaviti kot jamstvo delnice bakrenih rudnikov v Kongu (Afrika) v vrednosti treh milijard frankov; razen tega naj bi prišle železnice pod ameriško kontrolo in »gotovi izdatki« za narodno obrambo bi se morali črtati. Odkar so Francozi zvedeli za te pogoje, jih je minilo vse veselje do posojila v Ameriki.«
grupe kapitala. Zlasti velja to za kapitalistične grupe ene države proti drugim. Evropa se še brani ali nič ji ne pomaga. Danes je že močno v krempljih ameriškega kapitala, tako v pogledu izposojil kakor tudi produkcije same, ker ameriški proizvodi izčrpavajo zadnje zlate rezerve Ev-/ope.
Tako je tudi naša država vsled vojnih dolgov in v Ameriki najetega posojila že močno v rokah ameriških bank.
Mi socialisti smo že ponovno po-vdarjali, da se bo ta kapitalistična igra in kapitalistična špekulacija najjasnejše pokazala takrat, ko bo od zlata nažrta Amerika za par milijard dolarjev pokupila celo evropsko be-
račijo. Zanimivo je, da danes ameri-kanski listi sami že javno obravnavajo ta problem ter priznavajo, da je Evropa doslej upala, da jo bo Amerika rešila gospodarskih kriz in pogina, danes pa mora biti tudi njej že jasno, da jo Amerika ne bo rešila, nego le še bolj ponižala in zasužnjila.
Ako torej danes meščanske vlade in njih listi sami spoznavajo krutost kapitalističnega reda in neusmiljeno požrešnost kapitala, s tem samo potrjujejo, kar smo mi že zdavnaj trdili. Razlika je le ta, da so kapitalisti nad svojimi metodami sentimentalni in jokavi, mi pa samo konštati-ramo to, kar je in kažemo na to, kar bo. — Seveda, kapital se bo moral še preje sam sebe izžreti. I. Fi.
Triumf zadružne misli v Šoštanju.
K temu zanimivemu priznanju naj omenimo najprej to, da je pravzaprav neka slična praksa v navadi pri vseh bankah pri nas in drugod. Ako kako podjetje išče kakršnokoli posojilo, si hoče banka kot last za-sigurati celo, makar desetkrat več vredno podjetje.
Veliki amerikanski kapital, v tem slučaju amerikanski, se ne zadovoljuje samo z velikim profitom in visokimi oderuškimi obrestmi, v svoji nenasitnosti skuša obenem manjši kapital kratkoinalo požreti. To je prav za prav najbolj karakteristična forma kapitalove požeruške lastnosti. Čemu počasi izžirati in to prikrivati. Amerikanski kapital je v svojem oderuškem početju le bolj odkritosrčen. Kapital nima samo te lastnosti, da hoče na ljubo profitu izstradati delavca, ki je samo en del kapitalističnega stroja, nego on se obenem tudi bolj in bolj koncentrira ter absorbira pri tem vse manjše
Za razredno zavedno delavstvo Šoštanja in cele šaleške doline je bil 1. avgust velepomemben delavski praznik. Ta dan se je na slovesen način izvršila otvoritev novozgrajenega »Zadružnega doma«. Šoštanj-ski sodrugi in sodružice so se pripravili, da dostojno proslave dan, ki bo v zgodovini delavskega gibanja v šaleški dolini gotovo eden najpomembnejših.
Morda bi bilo umestno pri tej priliki spregovoriti obširneje o postanku zgradbe, ki jo danes ponosni nazivamo rdečo trdnjavo šaleške doline. Toda to nalogo bodo znali izvrševati še najlepše tisti, ki so pripomogli; da je zamisel postala monumentalna zgradba, da je želja postala dejstvo. Naj bo dovolj, če omenimo, da je idejni oče načrta s. Valentin Vrhunc, ki ni miroval poprej, dokler ni bilo zadnje delo na stavbi dovršeno. Nadalje je zasluga načelstva in nadzorstva Konzumnega društva za Slovenijo, ki je vkljub težkim časom, vkljub vladajoči gospodarski krizi, ki jo v veliki meri občuti in prenaša tudi delavsko zadružništvo, bilo kos težki nalogi. A gotovo največjo zaslugo imajo pri vsem tem vsi zadružniki, člani Konzumnega drušfva za Slovenijo, ki so po geslu: eden za vse, vsi za enega, dali na razpolago sredstva, brez katerih bi bila ideja ostala neizvršljiva in želja neuresničena.	...
Šoštanjsko delavstvo je povabilo na proslavo sodruge in sodružice sz cele Slovenije, da se v n|ihovi navzočnosti izvrši otvoritev Zadružnega doma.
Slavnost se je pričela že v soboto zvečer. Užitek nam je nudil koncert delavskega pevskega društva »Naprej« iz Celja in pa šoštanjskih pevcev »Svobode«.
Diletanti so nas presenetili s svojim nastopom na lepi pozornici, kjer bo odslej, po tem prvem uspelem poskusu gotovo vladala največja živahnost.
Program so izpolnili tamburaši, ki so želi obilo priznanja.
Nedeljsko jutro je bilo dokaj čemerno, vendar pa to ni oviralo šoštanjskih sodrugov in sodružic, da ne bi pripravili dostojnega sprejema somišljenikov, ki so se ta čas že vozili proti Šoštanju. Na kolodvoru so
čakali tovarniška godba. Udarniki, pevci in ostalo delavstvo na prihod zunanjih gostov.
Po prihodu vlaka iz Celja se je razvrstil sprevod, štiri zastave na čelu, Udarniki ob straneh in za njimi, godba je zaigrala koračnico, sprevod je krenil od kolodvora po cesti čez most, Glavni trg, pred »Zadružni dom«. Cez dobro uro se je vršil sprejem gostov, ki jih je pripeljal vlak s koroške strani.
Takoj na to je pričelo slavnostno zborovanje na trgu pred »Zadružnim domom«. Udarniki iz Šoštanja, Hrastnika, Ljubljane in Maribora ter ženski oddelek iz Ljubljane so zavzeli mesto pod balkonom, godba je za-svirala marseljezo; sledili so nato slavnostni nagovori. Sodr. Štraus je podal besedo zadr. A. Kristanu, da je pozdravil številno zbrane mani-festante v imenu načelstva Konzumnega društva, nato je. govoril sodr. France Svetek, nadalje s. Ajdiškova v imenu socialističnih ženskih organizacij, s. Zugvvitz je pozdravil v imenu jeseniškega^ delavstva, sodr. Felicijan v imenu Celjanov, s. Eržen v imenu pokr. načelstva SSJ in kot zadnji s. Bajt v imenu šoštanjskih socialističnih organizacij.
S tem je bil »Zadružni dom« slovesno otvorjen in gostje so se zgrnili pod gostoljubno streho, svoji v svojem. Enonadstropna stavba, zgrajena v okusnem stilu, svetlorjavo ometana, je zelo prostorna. V spodnjem delu se nahaja prodajalna Konzumnega društva in pa gostilniški prostori, v prvem nadstropju pa 27 metrov dolga in 7 metrov široka dvorana s pozornico, ki bo šoštanjskemu delavstvu gotovo dobro služila. V vseh prostorih je vpeljana električna razsvetljava.
V dvorani je po otvoritvi predaval o postanku in pomenu zadružništva zadr. A. Kristan.
Popoldne se je odigrala na športnem igrišču tekma med delavskim športnim klubom »Svoboda« Šoštanj in »Svoboda« Trbovlje. Šoštanjčani so zabili Trbovljčanom največ golov.
V »Zadružnem domu« je potem pričela zabava, ki je trajala do jutra Gostje pa so se povečini že z večernimi vlaki odpeljali.
Prepričani smo, da bo šoštanjsko delavstvo znalo ceniti to svojo veli-
Ega
Svetovno
znano
»9
FOX
i£ čistilo je za čevlje vendar najboljše.
ko pridobitev, za katero ga zavida delavstvo marsikaterega delavskega kraja.
Pri tej priliki ne bo odveč, če ponovno opozorimo delavstvo na velikanski pomen zadružne organizacije. Kamni govore, bi lahko smelo rekli. Otvoritev »Zadružnega doma« je bil praznik vsega organiziranega delavskega gibanja, »Zadružni dom«-ne bo samo zbirališče zadružnikov, marveč tudi naših strokovnih, kulturnih in političnih organizacij.
Sodrugi in sodružice, širite razredno zadružno misel, zidajte delavske domove in pripravljajte dobo, ko bo socializem osvojil svet.
Ali je to mosote?
Zadnjič so javili beograjski in drugi listi, da je jugoslovanska vlada izročila Madžarski dvanajst madžarskih političnih aretirancev in da so madžarske oblasti izročile istočasno našim dvanajst jugoslovanskih političnih žrtev.
O tej prečudni stvari mora biti naša javnost čimprej natančneje informirana, kajti bojimo se upravičeno, da se je zagrešilo spet neodpustljivo, nezakonito in nemoralno dejanje. Da bi se bili v tem slučaju zamenjali obojestransko kaki vohuni, ne moremo verjeti, vse prej se nam zdi mogoče, da so bili izročeni madžarskim oblastim madžarski politični delavci, ki so zbežali na naše ozemlje, da vodijo odtod svojo opozicijsko akcijo proti Horthyjevemu nasilnemu režimu, ali pa, da se tod rešijo vsaj preganjanja in smrti. Kolikor nam je znano, je bilo v Beogradu zaprtih tudi nekaj novinarjev. Ti novinarji niso služili Horthyjevi stvari, nasprotno, bili so večinoma najožji prijatelji Karolyja in Linderja, bile so zelo prosvitljene glave, ki so se borile za svobodno Madžarsko. Kar verjeti ne moremo, da so ti ljudje, ki so tudi na osnovi naše ustave imeli azilsko pravo v naši državi, postali predmet zamenjave z Madžarsko, kajti, če je to slučaj, potem je vsakemu jasno, da pomeni njihova v-ročitev Horthyjevim pandurjem njihovo neizbežno smrt.
Kar verjeti ne moremo, da se je to zgodilo. Naše oblasti naj pojasnijo čimprej javnosti, kaj je na stvari, kdo je bil izmenjan, naše novinarsko udruženje pa naj intervenira in na; tudi od svoje strani izda komunike, da bo javnost pomirjena in da bodo pomirjeni vsi jugoslovanski novihar-ji, ki se čutijo globoko solidarni z onimi madžarskimi kolegi, ki s i morali bežati iz svoje domovine, da si rešijo golo življenje in ki so našli tudi na našem ozemlju razumevanj«? za njihovo plemenito, pošteno in kulturno borbo. Ako so bili izročeni
tudi taki, Horthyju nenaklonjeni nc-vinarji, imamo v tem slučaju opraviti s koruptno politično in moralno zadevo, o kateri bo morala izreči svojo strašno sodbo vsa poštena javnost.
Dolžnost ministra za notranje stvari je, da pojasni, kaj je resničnega na stvari. Če bo molčal, bo le potrdil naš strašni sum. Javnost je močno vznemirjena. Ne bo mu težko jo pomiriti, če ima čisto vest.
Rešilen bolgarskega sporo le v balkanski konfederaciji.
Naša vlada je poslala sofijski vladi protestno noto, v kateri zahteva v precej energičnem tonu zadoščenje za najnovejši kruti napad bolgarskih komitov na prebivalstvo Krive Palanke. Izgleda, da se bosta temu protestu pridružili tudi Rumu-nija in Grška. — izgleda, verjetno pa ni, kajti med balkanskimi državami vlada tako lepa sloga in tako čedna iskrenost, da prepušča vsaka od teh držav najraje beograjski vladi, da opravi sama svoj posel z nemirno Bolgarijo.
Bolgarija ni še prav odgovorila, izmika se pač, kakor je njena navada in kakor drugače niti ne more, ker drži že od nekdaj železo v dveh ognjih. Zdi se nam, da balkanski problem ostane nerešen vse dotlej, dokler se ga bo reševalo s komita-škimi akcijami, protestnimi notami, diplomatskimi intrigami in kanona-dami. Ves ta način reševanja na tej in na drugi strani je iz temelja zgrešen. Rešitev je v balkanski konfederaciji, katere nositeljici bi morali biti baš Jugoslavija in Bolgarska,
Proti socialni reakcUL
Izvrševalni odbor Socialistične Stranke Jugoslavije je izročil vladi, narodni skupščini in vsem poslanskim klubom obširno in temeljito spomenico proti gaženju zakona o zaščiti dela, proti nezadostni inšpekciji dela, okrnjenju delavskega zavarovanja, proti ukinitvi ministrstva za socialno politiko, proti socialni in politični reakciji sploh, za ratifikacijo mednarodnih konvencij itd. Socialistična Stranka napoveduje najodločnejši boj za vsa ta najele-mentarnejša delavska prava. Spomenico objavimo v celoti prihodnjič. Že danes pozdravljamo ta korak in želimo, da bi se vse delavstvo pridružilo tej potrebni akciji. Premagati moramo socialno in politično reakcijo, ako hočemo doseči večja in večja prava in dostojnejše življenje.
Dnevne novice.
Radič v Vinici, Radič se zadnja leta koj rad potika ob slovenski meji. Oblega jo s svojimi govori, svari jej in grozi obenem. Topot je šel v Vinico. Povedal je, da je bil tam že pred dvajsetemi leti in da se gospoda dosti ni izpremenila. Je bolj neumna kot hudobna. V tem tiči zrno resnice. Govoril je pa v Vinici tudi o vladni in državni politiki, o sporazumu, o sporu z Bolgarsko itd. Omenjamo to njegovo govoranco le zato, ker je slučajno rodila v Beogradu zelo prijetne komentarje. Pravijo, da zato, ker je tudi Bolgariji povedal, kako se mora odslej zadržati, drugi pa trde, da je njegov govor izzval v Beogradu prijetni do-jem zato, ker je na kraju shoda najavil svoj skorajšnji odhod v Ženevo. Stara, znana resnica pa je, da vidijo v Beogradu Radiča raje v tujini, kakor pa doma. Mu pač radi privoščijo nekaj prijetnega oddiha v gorati Švici, so pač njegovi dobri in iskreni prijatelji . . .
In zopet Radič . . . Radič je zopet na agitacijskem potovanju ter govori na vse pretege. Sedanjo turnejo je začel na Grobniškein polju, kjer so se pred dobrimi 700. leti Hrvati bili s Tatarji. Govor je začel s Tatarji, — primerjal jih je z ameriškim milijarderjem in tovarnarjem Fordom in Amerikanci, češ, da so imeli Tatarji toliko konjev, kot imajo Amerikanci avtomobilov, — končal je pa z napovedjo velikih in dobrih sprememb še letos, posebej pa še na jesen — in čudno željo, da bi to »vsi srečni in zdravi doživeli«. — Na Sušaku je pa svojo zmedeno zgovornost posvetil delavcem, razlagajoč, da marksisti niso uspeli, ker so hoteli »odpraviti boga«. — Poleg Radiča jih ne more biti veliko, ki bi si resno mislili, da take neumnosti »vlečejo«.
Vladno skrb za poplavljence dobro ironizira beograjska »Politika«. — Po poplavljeni Vojvodini se s čolni vozijo žandarji in eksekutorji ter priganjajo k plačevanju — davkov. Ljudje pa pravijo: »O, saj bomo plačali, saj tako radi plačamo, samo
Širite
naš list!
■ogavk s žigom in snimk trdečo, modro «11 (lato)
»ključ«
f da ie prepričata, luko en pat traja kakor itirje part drugih) DoEivajo ae v prodajalnah« Nogavica bru žiga .ključ 10 ponarejene. 63-« V
Jack London:
S*
Železna peta.
53
(Socijalni roman. Prevel (Dalje.)
I. V.)
Prepričala sem se, da ima Ernst prav, ako se je rogal ljudomilosti, ki je kot ovoj na uljesu. Njegov recept je bil: Odstranite uljes, dajte delavcu njegovo zasluženo, vpokojite kot vojake tiste, ki so .o.siveli v delu, potem ne bodo potrebne miloščine. O tem prepričana, sem delala z njim za revolucijo. Nisem tratila svojih moči s tem, da bi omilila socijalna zla, ki neprestano izvirajo iz krivičnega sistema.
Sledila sem škofu v sobo, veliko kakih deset do dvanajst čevljev, edino sobo neke hiše na dvorišču. Našla sem tam starko, majhno, Nemko, staro štiriinšestdeset let, kakor je rekel škof. Moja pojava jo je presenetila, vendar mi je prijazno odzdravila in šivala dalje nekake moške hlače. Poleg nje, na tleh, je ležal celi kup hlač. Škof je videl, da ni premoga, niti drv za podkuriti ter šel, da kupi.
Vzela sem hlače in jela ogledovati, kako šiva.
»Šest centov, gospa,« je rekla starka, zibala glavo in šivala dalje. Šivala je počasi, ali neprestano. Kakor da je nad njo gospodovala beseda »šivati«, tako se mi je zdelo.	'
»Za vse to delo,« sem vprašala. »Ali ne plačaj« več? Kako dolgo šivate ene hlače?«
»Ne,« je odgovorila. »Ne dajo več. Šest centov za ene hlače. Dve uri jih šivam.«
»Ali gospod ne zna za to,« je naglo pristavila iz bojazni, da bi mu ne naredila sitnosti. »Po-
časna sem jaz. Protin imam v prstih. Mldda dekleta delajo mnogo hitreje. Polovico manj časa porabijo. Gospod je dober. Dovoljuje mi, da jemljem delo na dom, ker sem stara in mi šum šivalnih strojev povzroča glavobol. Ako bi ne bil gospod tako dober, bi morala stradati.
One, ki delajo v delavnici, dobe 8 centov. Kaj hočem? Še za mladih ni dovolj dela. Stari ljudje nimajo izgledov. Mnogokrat dobim samo ene hlače, da jih sešijem. Včasih, kakor danes, pa moram sešiti do večera osem hlač.«
Vprašala sem jo, koliko ur dela.
»To je odvisno od sezone,« je odgovorila. »Po leti, ko je veliko povpraševanja in so prsti bolj gibčni, delam od petih zjutraj pa do devetih zvečer. Ali po zimi je premrzlo. Prsti postanejo trdi. Moram zato delati mnogokrat čez polnoči.
Letos je bilo slabo poletje. Težki časi, Bog se mora srditi. To je moje prvo delo v tem tednu. Res je, da ni kaj jesti, ako ni dela. Ali navajena sem tega. Vse svoje življenje sem šivala, v stari domovini in tukaj, v San Frančiško, triintrideset let.
Ako je le denar za stanovanje, potem je vse v redu. Gospodar je zelo prijazen. Svojo najemnino seve, pa mora dobiti. To se tudi spodobi. Samo tri dolarje zahteva za to sobo. Poceni je, ali tri dolarje vsak mesec spraviti skupaj, ni lahko.«
Obmolknila je in povešaje glavo, šivala
»Morate živeti zelo varčno, da lahko izhajate s svojim zaslužkom,« sem dejala.
Živahno je pokimala.
»Ko plačam stanovanje, ni tako hudo. Mesa, seve, ne smem jesti. Mleka h kavi tudi ne. Vendar obedujem vsak dan, včasi tudi dvakrat.«
Poslednje je govorila s ponosom. Ali ko je tako molče šivala, sem opazila utrujenost v njenih
malo počakajte, da zlezemo s streh in podstrešij!«
Shod za shodom. Mariborski sodrugi so sklicali pretekli petek javen shod, katerega se je udeležilo veliko število občinstva. Govorili so na shodu šs. Eržen, Petejan, Bahun in Ošlak, ki so pojasnili navzočim, kako se je gospodarilo v mariborski'mestni hranilnici in kako si socialisti predstavljajo sanacijo razmer v mestnem gospodarstvu ter sploh komunalno politiko. Povdarjali so zlasti neiskrenost meščanske politike in občinskega bloka. Ta shod je močno vznemiril vse naše meščanske stranke, ki so se zatekle v ljubljanske dnevnike, da branijo svojo ' zavoženo stvar in preslepijo mariborske volilce. Zlasti klerikalci so se močno razjezili v »Slovencu« ter sklicali tudi strankin shod, na katerem so zlasti napadli socialiste. Shod za shod — so si mislili klerikalci, pa so menda pozabili, da strankin shod v svoji banki ne zaleže toliko, kakor javni shod. Klerikalci naj skličejo javni shod, če mislijo, da imajo čisto vest in čiste roke.
Korupcijo so branili. V neprijetnem položaju se nahajajo mariborski klerikalci. Nedavno so še v Ljubljani protestirali proti korupciji, sedaj so jih pa socialisti pri prikrivanju korupcije zasačili, ko so razkrili razmere v Mestni hranilnici. Mlado-klerikalci so prešli v stranki vsled tega v opozicijo in zahtevali razid narodnega bloka. Med obema strujama so se vneli precejšnji prepiri in pristaši narodnega bloka ter korupcije so šli pred svoje volilce po zaupnico. Zaenkrat so za silo zmagali in spet bodo morali molčati puntarji v mariborski klerikalni stranki, ki so za odločen prelom z demokrati. Na shodu so morali slišati govorniki marsikak neprijeten medklic. S sila slabimi argumenti in z lažmi so branili svojo sokrivdo na razmerah v Mestni hranilnici in se zagovarjali, da »njihovi trije« niso mogli tam nič narediti. Mi jih vprašamo danes samo, zakaj niso ti trije člani vsaj o tem poročali občinskemu svetu, ko so vendar vedeli, kaj se vse tam godi in so raje molčali in za vse glasovali? Na to naj bi bili odgovarjali gospodje na klerikalnem shodu.
»Jutro« se je razpisalo proti dr. Kukovcu, ker je kot demokrat govoril tudi na shodih, ki jih ni sklicala ravno samostojna demokratska stranka. Zato mu očita, da hodi svoja pota, da krši strankino disciplino itd. itd. Kup grehov je naštelo »Jutro« na račun starega demokrata dr. Kukovca, dr. Kukovec pa ni ostal »Jutru« odgovora dolžan; po-ve'£aJ„ •*e’ ^.a so gospodje zagrešili politično brigantstvo, in to je za-
prijaznih očeh m medlenje njenih ustnic. Njen pogled je bil, kakor da je odsoten. Drgnila je oči da prežene otožnost. Delala ji je napotje.
»Ni glad, ki povzroča v srcu bol,« je pojašriila. »Na glad se človek navadi. Moj otrok je, za katerim plakam. Stroj jo je ubil. Res je, težko je morala delati. Vendar ne razumem. Bila je tako močna. In mlada — komaj štirideset let, Že trideset let je delala. Zgodaj je začela, res je. Ali mož mi je umrl. Kotel je eksplodiral tam v tovarni. Kaj naj storimo? Bilo ji je deset let, ali bila je zelo močna. Vendar jo je stroj zmogel. Ubil jo je in vendar je bila najhitrejša delavka v delavnici. Večkrat sem o tem premišljevala. Zato ne morem delati v delavnici. Stroj mi pretresa glavo. Vedno slišim, kako govori: »Jaz sem jo. jaz sem jo!« In to govori ves dan. Prj *em mislim na svojo hčerko in ne morem delati.«
Utrujenost se je zopet pojavila v njenih starih očeh. Morala si jih je zopet drgniti, da jo je pregnala in da je lahko delala dalje.
Slišala sem prihajati po stopnjicah škofa in sem odprla vrata. Izgledal je nenavadno. Na hrbtu je nesel pol vreče premoga in na vrhu drva za podkuriti. Njegov obraz je bil sajast od premogovega prahu in znoj je tekel po njem v curkih. Postavil je svoje breme v kot poleg peči in si obrisal obraz z debelim pisanim žepnim robcem. Nisem verjela svojim očem. Skof, črn kot nosilec premoga v priprosti, črni srajci (na vratu je manjkal gumb) in v ponošenih hlačah. To je bilo najbolj nenavadno, te hlače, ki so bile na koncu hlačnic razcefrane, in so sedele pregloboko na petah. Okrog bokov so bile privezane z ostrim jermenom, kakršnega nosijo delavci.
leglo, še več: javnosti celo imponi-ralo. Zdi se nam, da ima dr. Kukovec prav, ko trdi, da dosedanja taktika izolacije demokratski stranki prav nič ne koristi. Dr. Kukovec je tudi mnenja, da bi morale meščanske stranke tvoriti celoto zase, delavstvo na tudi; koncentracija bur-žuazije na eni strani, koncentracija proletariata na drugi. To je dr. Kukovec lepo povedal na občinski seji v Mariboru, in prav je povedal. S tem njegovim pojmovanjem povsem soglašamo, ker je politično resno in utemeljeno in ker more v dosedanji politični kaos prenesti potrebno opredelitev in jasnost. Kakor izgle-da, ne bo dr. Kukovec zaradi »Ju-trove« anateme miroval.
»Orjuna« je priglasila svojo »delavsko« organizacijo Delavski zbornici. Upravni odbor Delavske zbornice je o tem razpravljal in prošnjo za sprejem soglasno odklonil. V tem slučaju je šlo za Orjunaše iz Studencev pri Mariboru, ki jim predseduje neki krvno čisti nacionalist Frelih. Značilno je, da so priglasili svoj pristop baš sedaj, ko se je njih število skrčilo na 6 članov. Res značilno, kdo že danes vse snuje delavske organizacije . . . Ubogo delavstvo!
Razjasnite iaiziiikatorsko afero. Pred časom je bilo v naših meščanskih listih veliko pisanja in čvekanja o znanem Žerjavovem pismu na ministra za zunanje stvari in o njem sledeči falzifikatorski aferi. Izgledalo je, da se bo iz tega izcimilo tucat tožb, pa ni bilo nič. Dolžnost demokratov in klerikalcev je, da nam sedaj povedo, zakaj ne tožijo, ker se bo sicer v javnosti še bolj utrdilo mnenje, da sta i »Jutro« i »Slo /e-nec« mistificirala javnost in da sta oba — falzifikatorja.
Kaj je z občinskimi volitvami v Ljubljani? Pred časom se je nekaj pisalo in govorilo o razpisu občinskih volitev v Ljubljani. Menda je bil že določen tudi uradni komisar, ki naj bi vodil občino do izvršenih volitev. Tudi se je govorilo o noveli* zaciji občinskega volilnega reda, ki naj bi temeljil spet na proporcu, kar bi bilo tudi pravilno. Pa se sedaj o vseh teh za Ljubljančane tako važnih stvareh malo več govori. Vlada naj ve, da ljubljanski volilci ne bodo -dolgo več trpeli gerentstva, oni zahtevajo razpis volitev, da pride v ljubljanskem občinskem zastopu do reda. To zahteva tudi naša stranka, ki bo v tem pogledu, če treba, spet energično izpregovorila.
Za trgovsko zbornico se spet tepe ljubljanska demokratska, napol demokratska in popolnoma klerikalna gospoda. Klerikalci bi kaj . adi prišli do vpliva v tej gospodarski ustanovi, da bi se pokazalo, da pr i -dobivajo na terenu tudi med naprednimi gospodarskimi krogi. Klerikalci so tiči, pa se jim račun to pot ne 'bo ujemal, in dr. Korošec si ne bo gotovo utrdil svoj ljubljanski mandat s temi volitvami. Slabo pa bodo tudi odrezali »Jutrovi« demokrati, ki so v Ljubljani ravno tako zaigrali kakor klerikalci.
Kdo je pisal resnico. »Tabor« je pisal, da je bil naš zadnji javni shod v Mariboru slabo obiskan, »Marburger Zeitung« je pa pisala, da je bil naš shed dobro obiskan, »Slovenec« je rekel, da je bilo nekaj sto ljudi (na ta način jih je bilo lahko tudi na tisoče), »Jutro« se pa ni hotelo zmotiti in ni o shodu izprego-vorilo niti besedice. Značilno pri tem kurioznem raznovrstnem poročeva-nju je to, da se »Tabor« in »Marburger Zeitung« tiskata v eni tiskarni, služita tako ali tako enemu in istemu gospodarju, poročal je po vsej verjetnosti obema listoma eden in isti poročevalec. Ali je pisal resnico, ko je sestavljal poročilo za »Tabor« ali za »Marburgerco« pa še ®nes ni dognano. Nam je sicer vse-ali se poroča v meščanskih li-stl,h o naših shodih po »Taborovem« au pa »Marburgerčinem« vzoru.
Naročniki pozori
Vsem našim naročnikom priporočamo, da obnove redno naročnino. Potrebno je, da so vsi naročniki
s svojo naročnino v redu, ker jim bomo sicer list ustavili. Tudi vsem ostalim čitateljem priporočamo, da se na naš list, ki se bo še povečal, naroče. Plačajte naročnino!
14. in 15. avgusta 1.1. se bo vršila v Studencih
nroslauo Z5letnlce socialistične nollt. organizacije.
Na predvečer: Koncert na vrtu Kle-menšakove gostilne; naslednji dan: sprejem gostov in slavje, spojeno s telovadbo, petjem, pozdravnimi govori itd. — Na to izredno prireditev opozarjamo že danes vse naše sodruge širom Slovenije.
narlbor.
Na zadnjem našem shodu je referent omenil med drugim tudi to, da niso klerikalci, potem ko se je ustanovil prečedni mariborski občinski blok, nič več govorili o Mestni hranilnici do socialistične interpelacije, dasi so prej neusmiljeno rohneli proti gospodarstvu v Mestni hranilnici in pozivali v svojih listih javnost na bojkot tega občinskega denarnega zavoda. To zadržanje klerikalcev vzbuja upravičen sum, da je bil sklenjen med klerikalci in demokrati tozadevno medsebojni dogovor. Ta referentova konštatacija je močno vznemirila navzočega gosp. Povaleja, ki je zahteval »dokaze«. Gospod Povalej se je medtem lahko uveril, da je naš referent imel popolnoma prav. Saj je gotovo čital v nedeljskem »Slovencu« poročilo o klerikalnem shodu, v katerem je med drugim razprto natisnjeno priznanje, da je medsebojni klerikalno-demo-kratski dogovor glede Mestne hranilnice v resnici obstojal. To je pač nov, dovolj izdaten in hrupen »dokaz«, da so naši sodrugi govorili resnico.
Niti enega naših očitkov niso mogli klerikalci v soboto na svojem slabo obiskanem shodu ovreči, ki je bil sklican samo zato, da tam dr. Je-rovšek na naše očitke odgovarja,, ko v občinskem svetu niti do sape ni prišel. Ort je samo zavijal dejstva, ni pa z besedico omenil, da je štatut potrdil klerikalec dr. Remec in da so bili klerikalci nekoč pod dr. Juvanom sami gospodarji hranilnice in kbub temu niso nič storili za spremembo štatuta. Tudi je moral priznati, da so socialisti vedno zahtevali spremembo štatuta!
Očitali smo klerikalcem sokrivdo na razmerah v hranilnici, ker so že poldrugo leto v bloku in v hranilnici in niso tega vprašanja v občinskem svetu nikoli načeli. Še le sedaj se delajo na zunaj lepe, ko so prišli socialisti in odkrili ta avgijev hlev. Na to niso odgovarjali niti v občinskem svetu niti: na svojem shodu. Vas poznamo!
Ne lažite. Zadeva Mestne hranilnice mariborske še vedno vznemirja naše klerikalce. Zadnjič so si pomagali s tem, da so med drugim pisali v potrpežljivem »Slovencu«, da so socialisti krivi, da se pravila Mestne hranilnice niso izpremenila. To debelo laž so naši sodrugi v občinskem svetu takoj dementirali ter na podlagi sejnih zapisnikov dokazali, da »Slovenec« in njegova stranka laže-ta. Naši sodrugi so namreč že na drugi seji prejšnjega občinskega sveta predlagali revizijo Mestne hranilnice. Revizijska komisija je poročala tedaj o stanju hranilnice ter predlagala izpremembo hranilničnih pravil. Ta predlog je bil v občinskem svetu sprejet, tedanji pokrajinski namestnik je izvedbo tega preumestnega predloga odklonil. Klerikalci to dobro vedo, pa vzlic temu prav kleri-kalno-katoliško lažejo.
Iz delavskega sveta.
Boj v angleški konservativni stranki radi Rusije. Skupina angleške konservativne stranke, katero vodijo lordi Birkenhead, Churchill in Willi-am, je dne 15. julija prišla pred vla-
SdilchfoD
dchldhtov
nacm
pranja
Namakaj zJŽENSKO HYALO, izpiraj s SCHICHTOVIM MILOM
do z zahtevo, da predloži parlamentu predlog za pretrganje diplomatskih stikov s sovjetsko Rusijo. Zmagala je Baldwinova struja, ki želi biti z Rusijo v diplomatičnem prijateljstvu iz trgovinskih ozirov. Spor je nastal v glavnem radi sovjetske propagande v angleških pokrajinah Azije ip radi podpore ruskih delavcev angleškim stavkarjem. Ramsay Macdo-nald je v imenu delavske stranke zahteval v parlamentu od tistih članov vlade, ki pravijo, da podpora stavkarjem v Angliji ne prihaja od ruskih delavcev,, ampak od ruske vlade, dokaze za njihove trditve. Izgovorili so se. po ovinkih in niso prinesli dokazov,
Ženstvo v Nemčiji v političnih za-stopih. Izmed 493 sedežev v nemškem državnem zboru jih imajo ženske 33; kar je več kot v kateremkoli drugem parlamentu na svetu. Mnoge nemške poslanke imajo v zborničnih odsekih važna mesta. Komunisti so nekaj časa imeli žensko celo za predsednico svojega poslanskega kluba. V pruskem deželnem zboru je 41 žensk in 70 v drugih nemških zbornicah. Zastopane so skoro v vska-kem občinskem svetu. Za napredek nemškega ženstva ima socialna demokracija glavno zaslugo. Nemško ženstvo je v politiki izvojevalo popolno enakost z moškimi, medtem ko je njihovo gospodarsko stanje razmeroma slabše, kakor pa n. pr. stanje žensk v Angliji ali v Zed. državah. Ali tudi tu naglo napreduje.
Produkcija jekla v Evropi. Sledeče številke dokazujejo jasno raz-vitek produkcije železa in jekla v Evropi od vojnega časa, primer ja je z letom pred vojno (1913). Padanje nemške in povečanje francoske produkcije se razlaga s tem, da je Nemška morala odstopiti več pokrajin in je tudi njena valuta nazadovala. Mesečno se je izdelalo povprečno in sicer izraženo 1000 tonelatah: Nemčija 1913: 1412, 1924: 820, 1925: 1016, 1926: 900. Angleška: 649, 696, 626, 750. Francoska: 391, 576, 618, 700. Belgijska: 205, 238, 201, 240. Luksemburg: 101, 157, 174, 180. Čehoslo-vaška:	124, 96, 100, 110. Avstrija:
50, 31, 40, 45. Poljska: 135, 57, 68, 60.
Nemška delavska telovadna zveza je
štela koncem leta 1925 6414 društev s, 530 tisoč člani. V zvezi so zastopani telovadci z 62 odstotki, nogometaši z 11.5 odstotki, a plavači s 7.16 odstotki.
Halo odgovora mm kapitalistični jtomoolir.
V »Domovini«
Črna, 31. julija.
SpoH
Ruski nogometaši v Nemčiji. Rusko moštvo, ki je pred kratkim gostovalo v Lipskem (Leipzig), ie doseglo proti mestna-mu teamu lep uspeh. Zmagalo je v razmerju 5:2. Gole so zabili Butusov 2, Schraub 2 in Solin 1, za domače je skor-tal Rische. — Rusi so pokazali, da so res prvorazredno moštvo, kajti njih znanje tako v tehničnem kakor tudi v taktičnem oziru je bilo na višku. — Nalbrže bo to rusko moštvo nastopilo tudi ra Dunaju, kjer vlada za to tekmo veliko zanimanje.
se neki F. prav nerodno pritožuje čez socialiste, ker v novo izvoljenem občinskem zastopu gospodje od gospodarske (demokratske) stranke niso prišli do častnih mest, po katerih so tako hrepeneli. Sicer so gospodje pri volitvi župana kakor tudi pri volitvah obč. svetovalcev oddali prazne volilne listke, po končanem glasovanju pa so protestirali, ker jim nismo naklonili vsaj enega svetovalca. Slednjič smo jih volili v odseke, pa so zopet protestirali, češ, ker ste socialisti obdržali vsa častna mesta za se, še delajte sami. Seveda, kdor je navajen le »komandirati«, temu delo smrdi.
Na dopis v »Domovini« bi sploh ne bilo vredno odgovarjati, ako bi bilo ostalo samo pri tem; so pa nekateri prenapeteži, ki še vedno ne mis,lij,? "ehatLs to hujskarjio proti socialistom. Smo pa le primorani pojasniti javnosti, kaj vse so'gospodje od takozvane »gospodarske stranke« pozabili napisati v »Domovino«. Na občinski seji 'so gčVorili, da imamo socialisti celo vrsto nepotrebnih odsekov:	kmetijski, izobraževalni,
agrarni in ne vem vse, kateri odseki so tern gospodom »nepotrebni«* Le odsek za likvidacijo kmetsko-delav-ske občinske politike bi bil nepotreben in takoj bi bili pripravljeni sodelovati magari tudi s hudičem. Fred volitvami so ti gospodje obdelovali lahkoverne kmete z vsemi mogočimi in nemogočimi obljubami, da pridobijo njihove kroglice:- v občinskem odbofu pa pravijo, da je odsek, ki se bavije s kmetjjskinv vpjasanji, »nepotreben«; Socialisti ptT Dravi mo : kmet se bo rešil grozečega propadanja le v komuni (občini) m baš kmetijski odseki imajo dolžnost, z občinskimi sredstvi navajati kmeta do pravilnega razumevanja, kaj je občina Na tej resnici se ne da nič iz-premeniti. Vedite gospodje, da ne bodo vaše »ture«, katere ste pred volitvami obljubljali posameznim kmetom, nikogar rešile, kvečjemu, takrat, kadar bodo kmetje volili zastopnike velekapitala in bodo vsi P™ grofu Turnu in rudniku »iurali«. .Takrat bodo morda rešeni, če bo seveda za vse dosti »furanja«!! Mnogi so svoje lepe kmetije menda iz teh razlogov že »zafurall« pri grofu Turnu in pri rudniku in mnogi bodo.
Kulturni pomen socializma.
Napisal dr. Maks Adler. — Prevedel iz nemščine
prof. Ivan Favai.	7
To je bilo prvo razdobje modernega socializma, t. j. utopizma, ki so ga zastopali prvi borci modernega socializma: Saint-Simon (izg. Sen-Simon), Fourrier (Furije) in Owen (Aun). Ti veliki možje veljajo kot prvi moderni socialisti, ker so prvi na sijajen način razkrili strašna nasprotja kapitalističnega gospodarstva in ki so pokazali, da se ta nasprotja ne dajo odpraviti s tem, da se posamezniki poboljšajo, temveč le z odpravo privatnega lastništva produkcijskih sredstev, v katerem so spoznali temelj kapitalističnega življa. — Dasi so to premetnbo družbe smatrali za nujno, pa je niso pričakovali od samopomoči delavskih mas. Tega že radi tega niso mogli pričakovati, ker so bile te mase v njihovem času, kakor smo že preje videli, še surove in neizobražene, tako da se je po njih bilo bati le brezmiselne nasilnosti, če bi jih kdo poklical na plan. — Nego ti dobrosrčni misleci so pričakovali rešitve le v tem, da bi se jim posrečilo prepričati ljudi, ki znajo misliti, o pravičnosti in o pametnosti njihovega socialnega ideala.
Bili so prepojeni od mnenja, da bi zadostovalo, vladajočim in izobražencem, t. j. posedujočim pokazati, kako nespameten in strašen je postoječi družabni red in kako pravičen in lep bi bil socialistični, pa bi v njih vseh takoj zbudil energijo, da bi ta socialistični red uresničili.
S kako ginljivim, skoro otročjim zaupanjem v moč razuma in morale so se ti prvi socialistični misleci lotili dela, za to naj navedem samo sledeča dva značilna primera. Fourrier je hotel ustanoviti vzor-kolonijo svoje nove družbe, da bi podal podžigajoč vzgled, in je izračunal, da bi za to potreboval en milijon frankov. Ker pa so socialisti že tudi tedaj imeli več načrtov kakor denarja, zato je hotel ta denar dobiti od posedujočih, misleč, da bi kakemu bogatinu ne bilo težko, dati en milijon za to veliko stvar. In res je anonsiral, da se da ž njim ob določeni uri govoriti, da bi prevzel denar. Življenjepis Fourrierja nam poroča, da je deset let svojega življenja vedno čakal ob isti uri, da bi oni milijonar potrkal na njegova vrata. Ali ta ni potrkal, Fourrier pa je ubog in razočaran legel v grob.
Še bolj je zanimiv drug dogodek, ki se tiče Chvena Roberta. Ta veliki reformator, ki gotovo ni bil sanjač, kakor to dokazuje njegovo utiranje potov za probleme delavskega zavarovanja in otroške vzgoje, ta mož je bil tako prepričan, da bo s silo ideje pridobil vladajoče, da se je kot praktičen Anglež takoj obrnil do veličin tistega časa. In, peljal se je k — Metternichu, najbolj osovraženemu človeku predmarčne Evrope (tu misli na marc leta 1848, ko je izbruhnila revolucija). Šel je k možu, ki je stvoril »sveto alijanso« — zvezo Avstrije/Prusije in Rusije —, v resnici najbolj hudičevo alijanso, v kateri so se tri zločinske dinastije Habsburžanov, Hohenzollercev in Romanov združile, da potlačijo svoje ljubljeno ljudstvo. K temu Metternichu je šel 0\ven, da ga pridobi za svoje načrte. Kakor se nam poroča,
mu je baje^ Metternich odgovoril, da je tudi on vnet za srečo narodov, da torej sledi istim ciljem kakor Owen, toda po drugih potih. V tem morda niti zasmehljivo danem odgovoru je najbolj ostro izraženo, kako je bilo protislovno in končno brez moči vsako upanje, da bi samo s pozivanjem na razum in moralo zboljšal svet. Kajti kar se je smatralo kot razumno in moralno, to se je Met-, ternichu zdelo vedno čisto drugačno kakor pa narodom, ki jih je Metternich vodil. Kar se je zdelo neposedujočim pametno, to se je bogatinom prikazalo čisto v drugačnih barvah.
In če nas kdo opozori na ono sijajno idejo ljubezni do bližnjega, ki se že devetnajsto let pridiga? Ali ni v krščanstvu ta ideja glavno, tu je celo ljubezen do sovražnikov glavno središče; in ni li krščanstvo postalo v kapitalistični družbi vladajoča vera? Koliko pa se je te ljubezni do bližnjega v teh skoro dveh tisoč letih uresničilo? Ali se ni tudi krščanstvo, ki je bilo vera ubogih in zatiranih, trudnih in obremenjenih, spremenilo v cerkev bogatih in vladajočih, ki so danes to vero ljubezni do bližnjega spremenili tako, da ščiti postoječi red izkoriščanja in zatiranja?
Argument onih dobrohotnih nasprotnikov, da naj bi na mesto razrednega boja, pozivali na razum in moralo vladajočih in posedujočih, je bil po zgodovini ovržen. Ravno tako . je oni drugi argument zlohotnih nasprotnikov, češ da je razredni boj umetno nastal z hujskanjem med ljudstvom, ovržen v bistvu te družbe same, v kateri živimo. Tu se torej dotaknemo jedra marksističnega nauka in s tem modernega socializma..
(Dalje prihodnjič.)
še slfcdili, če se pravočasno ne izpa-metujejo. Kdof hoče družiti vodo i ognjem, mora računati, da bo eden od obeh gotovo uničen, Kmetsko-de-lavski interesi in interesi velekapitala sta si dva istotako nasprotna elementa kakor ogenj in voda.
Za gospoda dopisnika »Domovine« imamo socialisti primernejši posel, s katerim lahko y enem letu rudarjem več koristi, kakor pa kmetom v 50tih letih. Gospodje.! Zastavite še enkrat ves vaš vpliv, da odpravite te škandalozne razmere, v katerih živijo delavci grofa Turna in rudnika! Za topilnico v Žerjavu še hudič ne mara več, ker je tam že vse zastrupljeno in delavci morajo tam garati od jutra do večera, da si zaslužijo toliko, kolikor ravno zadostuje za suhe koruzne žgance. Dajte delavcu za osemurno delo tak zaslužek, da mu bo mogoče s tem spodobno živefi. Imejte, gospodje, vaše luksuzne vile, nam pa dajte vsaj skromna delavska stanovanja in zadovoljni bomo. Vi hočete kmete reševati, niste pa še rešili niti njihovih sinov, ki delajo pri rudniku in na žagi grofa Turna pod vašim neposrednim vodstvom. Pobrigajte se malo, kje vsi ti delavci stanujejo in kaj se kuha v njihovem loncu in skušajte jim pomagati. Kadar boste vse to bogu in delavcem dopadljivo delo izvršili, takrat pa dobite v občinskem zastopu prvega svetovalca ali magari župana, prej pa ne! — Nezadovoljni žagarji in rudarji.
Izjava.
Podpisanemu očita nedeljski »Slovenec«, da je »prav neokusno« napadel g. Povaleja ter mu zopet predbaclva, da je baje za »svojega« vladanja na magistratu spravil svojo družino v mestne »službe«. Temu nasproti odgovarjam sledeče: Gospoda Povaleja osebno ne poznam, niti ne vem, kateri stranki pripada, niti nisem vedel do trenotka, ko je napravil svoj medklic na shodu, da sploh ima sina in da je isti pri Mestni hranilnici. Na to so me opozorili drugi zborovalci. Besede s. Petejana, radi katerih se je g. Povalej razburjal, sem tudi izgovoril na obč. seji dne 20. julija, ne da
bi bili blokaši reagirali na nje. To,pil ima naslednji smisel: Klerikalci, kot najmočnejša stranka v občinskem svetu, so si v upravnem odboru Mestne hranilnice obdržali od 16 odborniških mest samo 3 in so za polovico slabejšiin demokratom prepustili — 10 mest. To pomeni, da si je blo-kaška gospoda razdelila interesne sfere tako, da so si demokrati »obdržali« hranilnico, klerikalci pa magistrat. — In za to je zahteval g. Povalej še nekakih dokazov kot da niso dejstva tu, ki dovolj glasno govore. Klerikalci so imeli v odboru Mestne hranilnice sicer samo 3 zastopnike, toda ti so. dovolj kvalificirani in so vedeli, ker so morali vedeti, kaj In kako se godi v hranilnici, pa niso ničesar ukrenili. Demokrati pa so mirno dopustili klerikalcem klerikaliziranje občinske uprave ter sp glasovali za ogromne subvencije najrazličnejšim klerikalnim društvom, ki komaj eksistirajo po imenu. — Kar se pa tiče poslovanja uradništva v Mestni hranilnici, jcpa isto pod vsako kritiko. Vsekakor pa sinček g. Povaleja kot praktikant ni tu mišljen in mi ni razumljivo, zakai se ravno g. Povalej, ki je državni uradnik, razburja, ako smo odkrili nered? — Glede klerikalnih neslanosti, češ da sem za »svojega« vladanja na magistratu spravljal svojo družino v občinske službe, samo na kratko: Že leta 1924 sem v eni občinski seji spravil žegna-ne jezike na laž glede očitkov v pokojni »Straži«, češ da imam sina uradnika pri Mestnem električnem podjetju in da se zato potegujem za večje plače dotičnemu ošobju. Moj sin je res bil v letu 1923 mon-terski vajenec (I. letn.), ki je dobival 1 Dinar na uro, toda tokrat ni bil več — že štiri mesece ne — pri omenjenem podjetju, ampak pri »Elinu«. To so »pobožni« poštenjaki sicer vedeli, ampak so vedoma lagali. Res pa je, da je moja hčerka v obč. službi. Tu pa ne more biti govora o »družini«. Sicer pa naj klerikalci najprej pometejo pred lastnim pragom. Oni so že poplavili s svojimi hčerkami, sorodnicami in sorodniki ter mežnarji celo obč. upravo in je bolje, da o tem molče.
Andrej Bahun, obč. svetnik.
Celjske novice.
Vel e demokratsko strokovno gibanje v Celju. Culi smo že o žalostnem koncem »slavnega« pohoda delavske »Orjune« v Gaberje. Ta nacionalistični pohod naj bi bil v Gaberjah pripravil teren, po katerem naj bi bila vkorakala v Gaberje po vsej Sloveniji falirana demokratska strokovna vojska. So-
cialistično delavstvo v Celju in Gaberjah se je tega takrat dobro zavedalo. Zavedalo se je tudi svoje moči, zato je »delavcem« okrog »Orjune«, ki so se pripeljali v Gaberje razbijat socialistične vrste, enostavno pokazalo vrata. S tem so slišali demokrati, koliko je v Ga-berjih odbila ura. Prišli so do zaključka, da delavska »Orjuna« ni dovolj močna sila za zvabljanje soc. delavstva v policajdemokratski tabor in da je treba sredstva in načrte spremeniti. In spremenili so jih. Sklicali so za minulo nedeljo v hotel »Union« strokovni sestanek celjskega delavstva. Fijasko so doživeli de-mokratje s svojim sestankom, ker se tega sestanka ni več delavcev udeležilo, kakor reci in beri pet. Nasprotno pa je bilo nekaj demokratske fra-karije. To seveda gospode okrog po-licajdemokratske Unije ni motilo. Sklenili so, da se vso pripravljeval-no delo poveri slavnemu politiku, sedaj okrožnemu tajniku Samostojne demokratske stranke Žabkerju. Ta mož sedaj pričakuje, da bo celjsko delavstvo kar drvelo v njegovo laži-delavsko strokovno »Unijo«. On misli in je o tem tudi uverjem, da je od boga zato poklican, da razbije socialistične vrste v Celju in Gaberjah. Zato naj ve on, kakor tudi vsa njegova ostala demokratska gospoda, da se je do danes še vsakdor opekel, kdor je hotel rušiti celjske socialistične vrste in da se bo tedaj tudi on in njegovi trabanti. Naše socialistično delavstvo ve, kaj mu je storiti, če se prikrade v njegovo bližino njegov sovražnik, zato stoji na straži!
Rufe.
Tukajšnji cincarji so čutili potrebo, da prevarijo javnost o svojem delovanju, ker jim tukajšnje delavstvo ne naseda, oni pa hočejo vendar nekaj biti in so se zato zatekli v »Novo laž« (beri »Novo Pravdo«) in tam obupno razložili,
zakaj sabotirajo in napadajo potom laži in obrekovanja pošteno razredno zavedno delavstvo. Kaj čudno je, da tako radi pišejo baš o razmerah, ki vladajo v tvornici dušika, v kateri vendar nimajo nobenega vpliva, da pa molčijo kot grob o narodnih podjetjih, v katerih imajo monopol nad delavstvom, kljub temu, da vladajo v teh podjetjih še slabše delavske razmere, ker se v teh »narodnih« tovarnah dela po deset ur dnevno, se ne priznavajo obratni zaupniki. Pa se naši cincarji bavijo samo z razmerami v tovarni za dušik, da prikrijejo razmere v ostalih pod* jetjih. Prozorna je ta igra. Pišejo tudi, da delavstvo, zaposleno v tovarni dušika sprejema udarec ravnodušno brez odpora. Cincarska »Unija« se pa naših borbenih akcij neče udeležiti, ker smo jej preveč revolucionarni in razredni. Sicer bi tudi njihova udeležba nič kaj ne zalegla, kajti armada, sestavljena iz enega po-lirja, enega tesarja in dveh »srabor* jev« z adjutanti vred, zadostuje kvečjemu za to čedno napadanje razrednega delavstva. Ruško zavedno delavstvo se ne da več varati, ono ve, da je »Unija« samo zato tukaj, da preskrbi kapitalistom, ki se zbirajo pod zastavo sam. demokratov, pri volitvah nekaj glasov. Ruško delavstvo sodi ljudi in organizac. po dejanjih, ne pa po praznih obljubah, za to tudi tem cincarjem noče več nasedati. V tem dopisu sem jih imenoval »cincarje«, ne vem, če bodo gospodje s tem zadovoljni, saj tudi sami ne vedo, kaj pravzaprav so. Ali narodni soci&Iisti sli samostojni mokrati, Ko sem tukaj enega od teh modrijanov vprašal, kaj in kako, mi je odgovoril, da jih imajo samostojni demokratje že popolnoma v svojih krempljih in da vse to prej sploh niso slutili m da so reveži izgubljeni. In taki pomični analfabeti pišejo o razmerah pri nas. Odgovarjali pa jim več ne bomo, ker imamo dosti posla v borbi za naše potrebe in pravice. Rezredno zavedni organiz. delavci.
ČEMU VEDNO TOŽITE
o pokvarjenem že-lodcu, edini lek je rastlineka zdravilna grenčica.
A. JERAS in drug
IMono-Hoste.
IVAN JAXinM
LJUBLJANA
Oosposvetska cesta 2 ujbiljfj šivalni ii pletilni straji.
Izborna konstrukcija In elegantna izvršitev Iz tovarne v
_	  Linču.	Ustanovljena	leta	1867.
Vezenje te poučuje brezplačno. Posamezni deli koles In šivalnih strojev 10 letna garancija. Pisalne stroje Adler In Uranla. — Kole«* ** prvih tovarn 1 Diirfeopp, St yrla, Waftenrad, Kaveer.
Horofojte m Krite »Del. Politiko14!
A
amci
JAKOST PRIfINDfT
SIEGEL&DRUG
TKALNICA PLATNENEOA IN BOMBAfNEOA BLAOA SVITAVV «SR), W 11 N (NEMŠKA AVSTRIJA)
.TUkar: Ljudsko trskama d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru. — Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani. — Izdajatelj: Pokrajinsko
načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Oilak v Mariboru.