LETOXXXIII. —Številka 17 23. aprila 1981 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Pliberška občina gospodari dobro stran 2 Društveniki iz Loč tekmujejo na televiziji stran 6 Šport: Spet neodločen rezultat za SAK—Sele slavijo visoko zmago stran 8 V______________________J Neverjetno: Zdaj že „citirajo“ iz Tednika, ki nikdar ni izšel! Neverjetno! V zlobnih napadih na Naš tednik smo doživeli novo „kvaliteto“ nesramnosti. Začelo se je s tem, da je neki nialoformatni list, ki ga izdaja °i'ganizacija, ki je sama sebe Proglasila za varuha domovine, °bjaviia lažni citat iz Našega tednika. Lažni citat je prevzel Prgan nemškonacionalne FPÖ te zdaj na dolgo in široko citi-rajo Naš tednik z 20. (!) oktobra 1980. Organ FPÖ lažni citat zlo-rablja sedaj za gonjo brez primere proti našemu listu in ^veznemu kanclerju, ker nem-škonacionalna FPÖ očitno ne Prenese izjave Kreiskega", da irT>a manjšina pravico zahtevati več pravic, šele tedaj bo enakovredna večini. Kot smo izvedeli iz heimat-dienstovskih krogov, prevzema „citate“ njihov organ iz prevodov, za katere je odgovoren urad dr. Lauseggerja, izdaja pa jih deželna tiskovna služba. Po katerih kriterijih izbira pristojna služba prevode in kako prevajajo članke, nam ni znano. Tako dr. Lausegger kot vodja deželne tiskovne službe dr. Valentin sta nam povedala, da so prevodi samo za „uporabo pri uradih“. V ključ razpečavanja tudi niso vzeli urad dr. Apovni-ka. Vodja tiskovne službe pri deželni vladi dr. Heliwig Valentin je v pogovoru z našim listom poudaril, da njegova služba nikdar ni prevedla kakšnega citata s slično vsebino. Tudi prevodov iz slovenskega tiska ne pošiljajo drugim organizaci- jam, tako tudi ne heimatdien-stu. Zato bo moral tiskovni proces pred sodiščem odkriti tudi pisca, ki si je zlonamerno citat izmislil. Lažnjivi citat, ki naj bi izšel 20. oktobra 1980 nam podtiku-je, da smo rasisti. Očitek bi osmešil vso politiko slovenske narodne skupnosti, ki se trudi za enakopravno sožitje obeh narodov. Naš tednik je sprožil preko odvetnika dr. Grilca proti piscu članka in organu FPÖ pravni postopek, ki naj sprva razjasni glavno nesramnost: kako lahko citirajo iz Tednika, ki nikdar ni izšel: 20. oktober 1980 je bil namreč ponedeljek in vsak količkaj pismeni Korošec ve, da Tednik izhaja ob četrtkih! V petek, 1. maja, bo na prvem sporedu avstrijske televizije film, ki so ga posneli po romanu Franza Innerhoferja, „Lepi dnevi“, v glavnih vlogah nastopajo izključno amaterji, med drugim tudi slovenski društveniki: Günther Kutschnig, Andreas Umnig, Fritz Martin (Holl), Albin Obiltschnig (Herbert), Olga Dov-jak (Hollova mati), Janko Wo-schitz (kmet), Veronika Dovjak (kmetica), Erich Wieser (Burger), Josef Ogris (Felbertaler), Norbert Kornprat (Perger), Wenzel Weinzierl (Moser), Heinz Lorber (Rudi), Ignac Karničar (Josef), Magdalena Riepan (Ana), Regina Maurer (Marija), Hildegard Martin (Genoveva), Cecilija Užnik (Albine), Fani Wieser (Valentina) in mnogo drugih. Med igralci glavnih vlog je tudi Janko Woschitz z Radiš (glej slika). V nedeljo na Radišah: 24 družin na 1. družinskem petju! Kar 24 družin se je prijavilo k 1. družinskem petju, ki bo prihodnjo nedeljo v Kulturnem domu na Radišah! Udeležba je prekosila vsa pričakovanja in Krščanska kulturna zveza, ki je pobudnik in organizator nedeljske prireditve, res lahko upa, da bo ta prireditev spet poživila petje v družinah. Svojo udeležbo so prijavile sledeče družine: Kuchling, pd. Havžar iz Želinj, Sadjak iz Šmihela pri Pliberku, Štern iz Šentlipša, Smrtnik, pd. Bistričnik z Obir-skega, Šturm iz Dobrle vasi, Olip, pd. Užnik iz Sel, Oraže, pd. Vrtnik iz Sel, Lausegger, pd. Bo-šte iz Slovenjega Plajberka, Oraže iz Resnice pri Borovljah, Verdel iz Borovelj, Tolmajer, pd. Poderšnik z Radiš, Hrobath iz Šentlenarta pri Sedmih studencih, Piko iz Vidre vasi, Logar, pd. Mlakar iz Suhe, Hirm, pd. Šolar iz Žvabeka, Pasterk iz Ko-kij, Polcer iz Šentprimoža, Smrtnik iz Kort, Waldhauser, pd. Podnar iz Slovenjega Plajberka, Užnik iz Glinj, Šticker iz Šentpetra pri Šentjakobu v Rožu, Lepuschitz, pd. Fuger iz Raven pri Rožeku, Valentinič, pd. Rodarč iz Raven pri Rožeku in družina Zwitter, pd Abuj iz Za-homca. Ob tej priliki bo vozilo avtopod-jetje Sienčnik iz Podjune takole: 12.30 Blato, 12.40 Pliberk-zadruga, 12.45 Jamnik, 12.50 Šmihel-Šercer, 12.55 Globasni-ca-Šoštar, 13.15 Dobrla vas. Največja razstava Omanovih del v Ljubljani Minuli ponedeljek je v Mestni galeriji v Ljubljani bila otvoritev Omanove razstave. Ta razstava, ki je, kot je umetnik sam dejal, najobširnejša doslej, zaobsega delo zadnjih treh let. V Ljubljani so Omanove umetnine razstavljene kar v treh nadstropjih. V svoji uvodni besedi je zastopnik Mestne galerije v Ljubljani prof. Sedej dejal, da je Omanova razstava sinteza najboljšega, kar na tem področju nastaja. Omanove plastike v pliberški Posojilnici Innsbruški župan ddr. Lugger, ki se je udeležil otvoritve, je dejal, da je srečen spoznati tega avstrijskega umetnika. Prav tako so se med drugim ponedeljkove otvoritve udeležili tudi umetniki-literari Florjan Lipuš, Gustav Januš ter Gerd Jonke. Pri slovesni otvoritvi so bili navzoči tudi podpredsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik in avstrijski generalni konzul dr. Weiss, ki je za udeležence otvoritve pripravil poseben sprejem. Kot je umetnik, 46-letni Valentin Oman dejal, je njegov pogled na svet zaskrbljen pogled v razvoj človeštva, v zadnjih letih se prav posebno zanima za bo- dočnost človeka. Njegova dela so „zgrajena“ iz drobtinic, oz. ruševin, ki jih spaja v novo enoto, da pa prepusti opazovalcem, občudovalcem svojih umetnin „prostor“ za razmišljanje, si je Oman že zmeraj stavil za cilj. Doslej je Valentin Oman imel 33 samostojnih razstav v Avstriji, Jugoslaviji in Italiji. Umetnikovih skupinskih razstav pa lahko naštejemo doslej skupno 37 v Avstriji, Švici, Španiji, Nemčiji, Italiji, Jugoslaviji, ZDA, Angliji, na Norveškem in Poljskem. Umetnik pa je prejel tudi vrsto nagrad v Avstriji, Jugoslaviji, Nemčiji ter ZDA. Razstava umetnin Valentina Omana v Mestni galeriji v Ljubljani, bo odprta do 13. maja. „Vsak je svoje sreče revež“ Albanski list „Zeri i populit“ je napadel Jugoslavijo. Časopisu je odgovoril po svoje Tone Fornezzi-Tof v ljubljanskem Nedeljskem Dnevniku. KEL k nihačem-pendlerjem: Podpore velepodjetjem ne koristijo nikomur Prvi kandidat Koroške enotne liste, Karel Smolle, je na diskusiji o gospodarstvu pred kratkim kritiziral pristojne oziroma odgovorne v deželi, ki probleme pendlerjev ne skušajo rešiti, marveč to rešitev zavlačujejo. Paušale ter omrežne vozovnice problemov pegdlerjev ne bodo rešile, marveč zavljačujejo že zdavnaj potrebne spremembe v gospodarsko šibkih področjih Koroške, je dejal Karel Smolle. Nadalje je dejal, da bi se s pravočasno podporo manjših in srednjih obratov problem pendlerjev lažje rešil ter, da bi danes ne bilo takih težav. Toda tudi danes je ta podpora še aktualna, saj bi izvršitev tega bil tudi resni ukrep proti vsakoletnemu narastku pendlerjev. Nadpoprečne podpore veleobra-tov preko dežele in države so ravno v zadnjem času jasno pokazale, da taka podpora gospodarstva, ki se je prakticirala doslej, nima vedno pozitivnih posledic, marveč, da v mnogih primerih situacijo le še zaostri, je zaključno dejal Karel Smolle. TEDNIKOV KOMENTAR „Bekštanjska klavzula“: Pod 7% = nič v prospekt BORUT SOMMEREGGER TEDNIKOV KOMENTAR Veste, slovenska narodna skupnost je tako majhna, pri nas dosega samo 7 odstotkov, zato verjetno ni omenjeno društvo v brošuri občine, tako nekako je dejal pred dobrim tednom referent za kulturo in podžupan občine Bekštanj Kotier, potem ko je vprašal podpredsednik FUENS Ernst Meyer po vzrokih, zakaj slovenski kulturni društvi SPD Jepa-Baško jezero in SPD Dobrač nista zajeti v uradni (saj nosi občinski grb) brošuri. Kot smo poročali že v zadnji številki, je občina izdala lično brošuro, ki nudi mnogo zanimivih informacij, slovensko narodno skupnost pa zamolči. Ni treba poudariti, da je tak „zagovor“ spravil Ernsta Meyer-ja v smeh in nek opazovalec pogovora je hudomušno menil, da se je ta dan rodila v Bekštanju „klavzula posebne vrste“. Za Dance v Nemčiji ne velja niti znana 5 odstotna klavzula pri volitvah in dobijo mandat v deželnem zboru. Po „bekštanjski klavzuli“ pa je 7 odstotkov premalo, da slovenska društva uvrstijo med obstoječe občinske organizacije. Klub temu, da je Koflerjev odgovor seveda poštena bedarija, nas mika k igračkanju s številkami. Po besedah referenta, ki je kulturno očitno zelo razgledan človek, saj je mislil, da so društvo ustanovili šele pred nekaj leti (ustanovljeno je bilo 1922) — je v njegovi občini 7% Slovencev. Od kod Kmet v stiski Zaradi nezdravih delovnih in življenjskih pogojev v velemestnih in industrijskih središčih narašča človekova potreba po prostem času in oddihu. Od kmetijstva in gozdarstva se v vedno večji meri zahteva, da nudita možnosti za oddih. Rekreacijska funkcija (Erholungsfunktion) kmetijstva in s tem življenjske osnove za človeka pa so zaradi vedno večje koncentracije in kemizacije proizvajanja na eni strani in zaradi zapuščenih zemljišč na drugi strani v nevarnosti. Nekdaj proste dobrine danes niso več zastonj, neomejeno in samoumevno na razpolago. Sveža voda, čisti zrak in negovana področja dobivajo premoženjsko vrednost. Razvoj tehničnega napredka povzroča naraščajočo zameno človekove delovne moči s kapitalom. Kmetijstvo je dajalo letno 2 do 5 procentov svojega deleža delovnih moči (15.000—20.000 ljudi) drugim gospodarskim panogam. Kako dolgo bomo še hodili po tej poti? Tistim pa, ki so ostali na kmetijah, je uspelo zvišati dohodek samo z neprimerno visokim porastom delovne produktivnosti. Strma in gorata področja postavljajo razvoju kmetijske tehnike meje. Prav tako postavlja malim kmetom nizki dohodek meje pri nakupovanju nove tehnologije. Tehnični napredek pospešuje torej koncentracijo pridelovanja v področjih, ki so po ravni in tehniki ustrezni legi ugodna. Enotna politika cen daje prednost velikim kmetijam z ugodno lego in oškoduje male Naša mesta se potapljajo v nesnagi, deželo Izsesavajo, množični turizem je zajedalec planin, gozdov in gora. V našem gospodarstvu sta kapital in denar važnejša kot človek. in gorske kmete. Pri danes veljavni politiki cen in dohodkov pomeni vsako povišanje kmečkih proizvodov (izvzemši les) povečanje dohodkovne razlike med kmetovalci: Čim večji je kmet, tem več prisluži, čim manjši je kmet, tem manj prisluži. Ta disparitetni pritisk najbolj občutijo kmetje v ekstremnih legah. Zato bodo potrebni čim prej dopolnilni ukrepi regionalne gospodarske politike, da se zagotovi v interesu celotne družbe obstoj predvsem gorskim kmetom; poleg njim pa seveda tudi malim kmetom z neugodnimi legami. Pliberška občina gospodari dobro Občinsko predstojništvo Pliberka: Valentin Vauti, župan Mikusch, podžupan Eric Kumer, Stanko Vauti z ostalimi mestnimi svetniki Pliberka (z leve). ima sploh te podatke, bi bilo vredno že posebne raziskave. Občina ima po združitvi 7500 prebivalcev, kar bi pomenilo, da živi tu po Koflerju 525 Slovencev. Radovedni smo, ali ima „Trachtenkapelle Finkenstein“, ki zaključuje naštevanje kulturnih organizacij v brošuri toliko članov? Verjetno bi štela med največje „plehmuzike“ Avstrije in sigurno bi jo uvrstili v Gine-sovo knjigo rekordov ... Toliko igračkanje s številkami. Gre namreč za nekaj drugega. Iz številnih primerov lahko sklepamo, da na Koroškem še vedno velja pravilo „kar ne sme biti, pač zamolčimo“, in slovensko kulturo niti ne zlorabljajo v turistične namene. Da še tega nočejo, vidimo ob letnih debatah v občinskih hišah, kjer se na vse škriplje trudijo, da slovenskih društev ne uvrščajo med „koroške večere“. Seveda bomo bekštanjski primer še naprej zasledovali. Občinski odbornik EL Janez Miki je najavil, da bo že na prihodnji občinski seji vprašal župana Hatzeja, zakaj so „pozabili“ na Slovence. Čuli smo namreč tudi že argument, da je prospekt zastarel in ne odgovarja več današnjemu stanju. Vsem, ki se zanimajo za starost prospekta, priporočamo, da si ogledajo na zadnji strani še impresum, kjer beremo „Printed in Germany 1981“. Mimogrede: tisk v tujini ravno ne pospešuje delovnih mest v odličnih koroških tiskarnah. Zakaj „razpihujemo“ takih stvari? Iz preprostega vzroka: da zbujamo zavest, da na Koroškem obstaja še druga kultura, ne samo nemška. Tega se zaveda v vedno večji meri ORF. Veseli nas, da lahko sporočimo, da je po našem pisanju vključila s svojo serijo o koroških zborih KTZ tudi slovenske zbore. V 55. nadaljevanju so lepo in na prijeten način predstavili lovski zbor iz Železne Kaple. Le tako naprej! Veseli nas, da je povabil celovški župan Guggenber-ger na majsko petje mešani zbor Danica. Tudi deželni glavar Wagner je povedal, da bo ob svojem obisku v Črni gori povabil za sodelovanje slovenski zbor. Gotovo ne bo prelomil besede. Saj „7% klavzula“ velja za enkrat le v Bekštanju. Koalicija med Enotno listo in SPÖ zna dobro gospodariti, kar je bilo razvidno iz poročila predsednika kontrolnega odbora, občinskega odbornika Jožeta Partla (EL). Občina je letni obračun zaključile s polmilijonskim presežkom. Občinski odbornik Partl je v svojem poročilu dejal, da ni razveseljivo samo to, da je bilo v minulem letu manj izdatkov. Koaliciji EL/SP je uspelo gospodariti tako, da so narasli tudi dohodki. Na občinski seji, ki je bila minulo sredo, je dir. Valentin Vauti (SP) nakazal najvažnejše delovanje leta 1980. Posebno je poudaril, da je bilo mnogo izdatkov za požarne brambe; mnogo investicij je zahtevala tudi izgradnja cest, razširitev vodne oskrbe, popravili so fasado galerije Werner Berg. V Pliberku še gradijo mrtvašnico, ki bo dograjena novembra letos. Dir. Vauti se je dotaknil tudi vprašanja meščanske bolnice ter dejal, da sta EL in SP slej ko prej proti prodaji ali porušenju poslopja. Oschmautz (VP) je namreč kritiziral, da je meščanska bolnica zanemarjena ter stala na razpolago za nakup. Dir. Vauti je takoj odgovoril, da od leta 1970 naprej, ko so opravljali občino Oschmautzovi kolegi, niso zabili v tej stavbi niti enega žeblja. Glede požarnit1 bramb je tako, je dejal dir. Vauti, da občina ne more v nje investirati milijone in milijone, ker je tudi dosti stvari, ki so ravno tako važne-„VP nam očita stvari, ki jih sama, s pravico, ni mogla izpolniti,“ jo zaključil Vauti. Podžupan Mirko Kumer (EL) je odbornikom ÖVP dejal, da je zelo lahko predložiti na vsaki seji deset ali več predlogov, ne da bi si prej premislili od kod naj občina vzamo denar. Glede izgradnje športnega igrišča v Pliberku pa je pojasnil referent, mestni svetnik Stanko Vauti, da ni kriv on, da se stvar zavlačuje. Športno društvo Pliberk hoče imeti najboljšo in najdražjo napravo in si ne dela preglavic, kje dobiti denar. Ko bodo stavljeni resni io odgovarjajoči predlogi, se bo tudi ta stvar rešila. „Za utopične vsote pa pri takih vprašanjih n' prostora,“ je dejal mestni svetnik Stanko Vauti. Po nemirih na Kosovem: Težavna pot od krvne osvete do avtonomne province „Zelo lahko je obsojati krivce, bolj važno pa je, da spet zgradimo medsebojno zaupanje“, je zapisal znani beograjski list „Politika“ ob izgredih na Kosovem. Stavek, ki je tipičen za reakcijo jugoslovanskih oblasti in časopisov, ki nemire na Kosovem ne omalovažujejo, kljub temu pa z vso človeško odgovornostjo skušajo odpraviti vzroke študentskih nemirov. „Probleme bomo reševali z demokratičnimi sredstvi,“ je dejal na posebni tiskovni konferenci član jugoslovanskega CK-ja Stane Dolanc pred tujimi novinarji, ki so prišli v Beograd s skrito željo, da bo Jugoslavija zatrla nemire s prisilnimi metodami. O njih se razpihnejo naši listi, o Kosovu samem pa poročajo bore malo. Pokrajino in njeno strukturo skuša predstaviti posebna reportaža, ki jo je napisal Borut Sommeregger. Očitno se na Kosovem položaj spet normalizira. Demonstracije, ki so s svojo „krutostjo in nasilnostjo presenetile oblasti“, tako Stane Dolanc na že omenjeni tiskovni konferenci, so terjale po uradnih podatkih 11 mrtvih. Kot je Dolanc povedal, so v najhujšem valu nemirov demonstracije proti policiji narasle na 2000 protidemon-strantov. Bivši predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije (ZSOJ) Azem Vlasi, ki je zdaj član vodstva Socialistične zveze Kosova, pa je 14. aprila poročal, da je bilo pri demonstracijah lažje ranjenih 127 policistov, štiri jih je težje ranjenih, 55 demonstrantov je lažje, 75 težje ranjenih. Azem Vlasi je tudi povedal, da so se demonstranti „ščitili“ pred policijo tako, da so pred svoji telesi držali otroke in, da je policija ukrepala šele tedaj, ko so demonstranti na vsak način hoteli sprovocirati prelivanje krvi. Tako se je zvedelo, da so prvi začeli streljati demonstranti. Zdaj organizira Socialistična zveza po vsem Kosovem množična zborovanja in diskusije: v 10.000 zborovanjih so nagovorili nad 100.000 ljudi, v katerih skušajo odpraviti korenine upora. Ena korenina upora je brez dvoma zaostalost islamskega prebivalstva. In SZDL bo lahko začela kar pri okrožnem sekretarju prištinske partije, ki je spretno povezoval komunizem in islam in si držal doma dve ženi, s katerimi je bil seveda po vseh dovoljenih pravilih islama tudi oženjen. Dualizem, ki ga srečamo tudi na drugih področjih. Eden od vzrokov, da je prišlo do nemirov, leži ravno v napredku. Če akademijah in na univerzah je inskribiranih okoli 70.000 študentov, ki še vedno večinoma obiskujejo humanistične smeri na filozofski fakulteti, ustanovili so jo že 1960. Teh seveda ne izhajamo iz dejstva, da je bilo Kosovo pred vojno več ali manj nepismeno, kar obstrmimo pred današnjimi številkami. V šolskem letu 1978/79 je v 875. osnovnih šolah obiskovalo 311.542 šolarjev pouk v dveh, in kjer živi še turška narodna skupnost v 3 jezikih. V gimnazije je bilo vpisanih 9214 dijakov. Na višjih šolah, pedagoških Tipična albanska ulica ni samo turistična zanimivost, ampak spominja z arhitekturo tudi na hareme, ki jih še niso povsod odpravili Junaški albanski „Rugovo plesi“ spominjajo na ponosni in viteški albanski narod potrebujejo v industriji rude, ki je še vedno največja industrijska panoga, še manj pa v polje-deljstvu, v katerem dela nad 50% aktivnega prebivalstva. Dejstvo je, da sožitje narodov tudi pri najboljših zakonih in namenih zakonodajalcev ne funkcionira tako, kot si ga oblast v tem primeru tudi želi. Zato so obrobne parole, ki so se pojavile („Enver Hodža reši nas“) ne samo nacionalitično-iredentistične, ampak naperjene tudi proti ostalim narodnim skupinam. Ne gre namreč pozabiti, da na 10.880 qkm živi tudi še okoli 230.000 Srbov, 15.000 Romov in 13.000 Turkov (med njimi 400 Slovencev). Teh in drugih manjšin pa nihče ni vprašal ali hočejo v Albanijo. Sicer pa so te parole bile stranskega pomena in so jih pisale lutke, za katerimi stojijo kominformovci in stalinisti v Stuttgartu, Bruslju in Chikagu. Seveda so bile take parole mlin na vodo albanskemu centralnemu partijskemu organu „Zeri i populit“, ki je iz Tirane kar zahteval revizijo jugoslovansko-albanskih odnosov. Članek je izšel 9. aprila. 15. aprila pa so v Skopju podpisali zastopniki jugoslovanskega podjetja „Interimpex“ z albansko firmo „Metalimport“ dvoletno gospodarsko pogodbo. Iz Ju- Top nad Prizrenom, ki je drugo največje mesto na Kosovem, spominja na obrambne boje Srbov proti Turkom. Tudi zgodovinske atrakcije lahko ranijo čustva drugega naroda Resno se je treba vprašati, ali ni v ozadju stalinistična in ko-minformovska „opozicija“, ki ima edina interes na razpadu Jugoslavije. goslavije bodo eksportirali 402 ton aluminija v vrednosti 843.000 dolarjev, in 2505 ton železnih zlitin v vrednosti 2 milijonov dolarjev. V zameno bo Albanija eksportirala kromovo rudo za 12,5 milojonov dolarjev. Albanija očitno nima interesa za nemire. Nepotrebno je, da za Jugoslavijo poudarimo isto. Kako torej naprej? Dolanc je na tiskovni konferenci odgovoril na isto vprašanje ORF-u, da Jugoslavija odklanja nasilne metode pri reševanju konflikta: „Temeljna smer našega delovanja, naše aktivnosti je politična akcija, akcija z vsemi političnimi demokratičnimi sredstvi, ki jih ima ta samoupravna družba.“ Najstarejši srbski samostan na Kosovem je „manastir Peč“, ki so ga zgradili v 13. stoletju in je postal žarišče srbske književnosti 4/domače vesti naš tednik] 23. aprila 1981 Po požaru v Pliberku: Delo v tovarni Stefitz gre naprej MATERINSKA PROSLAVA Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič“ v Rožeku Kraj: gostilna Pri Kosi/Sensenwirt na Ravnah Čas: nedelja, 3. 5. 1981, ob 14.30 Spored oblikuje: dvojezični mladinski pevski zbor iz Rožeka KONCERT ANSAMBLA FRANCA MIHELIČA S PEVCI v nedeljo, 26. 4. 1981, ob 15. uri v ljudski šoli v Kotmari vasi. Prireditelj: SPD »Gorjanci« v Kotmari vasi. V nedeljo, 26. 4.1981, ob 20. uri v Kulturnem domu v Šentprimožu. Prireditelj: SPD »Danica« v Šentvidu v Podjuni. Slovenski športni klub »Obir« na Obirskem vabi na II. REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo, 26. 4. 1981, ob 10. uri v gostilni Kovač na Obirskem. Odbor Igra Janez Jalen »SRENJA« Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: nedelja, 26. 4. 1981, ob 14.30 Gostuje dramska skupina Prosvetnega društva »FRANC B. SEDEJ« iz Števerjana. Dia-predavanje »ZGODOVINA IN RAZVOJ SLOVENSKEGA PLANINSTVA« Prireditelj: KZZSM Pliberk Kraj: Posojilnica v Pliberku Čas: sreda, 29. 4. 1981, ob 20. uri KONCERT SLOVENSKIH LJUDSKIH IN UMETNIH PESMI Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi Kraj: Rutar v Žitari vasi Čas: nedelja, 3. 5. 1981, ob 15. uri Gostuje: moški zbor DPD „Svoboda“ iz Črne Avstrijsko-jugoslovansko društvo. Koordinacijski odbor jugoslovanskih klubov na Koroškem, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza vabijo na koncert »S PESMIJO IN PLESOM PO JUGOSLAVIJI« Čas: sreda, 29. 4. 1981, ob 20. uri Kraj: Delavska zbornica v Celovcu. Gostuje: KUD Svetozar Markovič NOVI SAD/JUGOSLAVIJA. V nedeljo, 26. aprila, od 14. do 17. ure »SKUŠNJE ISKALCA VODE Z BAJALICO«, nemško Predava: Käthe Bachler, Linz Od srede, 29. aprila, do sobote, 2. maja 1981 ROMARSKI POLET V LURD, nem. Vodi: Špiritual Florijan Frey V soboto, 9. maja 1981 ROMARSKO POTOVANJE V PADOVO za: Dobrlo vas, Mokrije, Št. Primož, Rikarjo vas, Mlinče, Galicijo, Apače in Sele. Vodi: žpk. Anton Cvetko iz Medgorij V soboto, 16. maja 1981 ROMARSKO POTOVANJE V NOVO ŠTIFTO, GORNJI GRAD in RADMIRJE za: Borovlje, Slovenji Plajberk, Ljubelj, Brodi Vodi: žpk. Lovro Kašelj iz Hodiš ČESTITAMO Bivšemu uredniku Našega tednika, globaškemu županu Albertu Sadjaku želi uredništvo NT ob njegovem srečanju z Abrahamom še veliko zdravih let in upa, da se bo zavzemal tudi za slovensko narodno skupnost. Stefitz: Delo gre naprej! Poseben problem imajo Selani s pošto. Odbornik EL, Hanzi Užnik, je opozoril, da mora občina nekaj ukreniti, ker dobi pretežni del Selanov pošto vedno en dan kasneje, tednike pa namesto v petek, šele v ponedeljek. Ker Sele nimajo statusa svojega dostavnega območja, mora občinski sekretariat izvajati brezplačno dela pošte, če pri razvaža-nju paketov ali priporočenih pisem dotičnih ljudi ni doma. V takih primerih pusti pošta obvestila na občinskem uradu, občinska tajnika se morata potem še s tem problemom ubadati. Občina je tozadevno že dolga leta urgirala, a ji do sedaj ni uspelo razčistiti problema. Tako ravnanje pošte pomeni gotovo zapostavljanje državljanov, ki nastradajo velikokrat itak že zaradi tega, ker živijo v gorskem področju. Na prvi pogled se zdi ta problem nerešljiv. Pa ni tako. Pošta Borovlje, v njeno pristojnost spadajo Sele, bi morala določiti samo Sele kot lastno dostavno področje in namestiti za to posebnega pismonošo, ki bi vsak dan raznašal pošto Selanom. Izgovor pošte, da je taka rešitev finančni problem, ni sprejemljiv. Kajti ob istem problemu v kakem mestu, si pošta niti črhniti ne bi upala, nasprotno, v mestih je zagotovljena dostavitev pošte že dopoldan. Zadnjič smo poročali, da je na Rutah pri Podgorjah v torek, 14. aprila, umrla Amalija Kavs. Že dan pozneje pa nas je zapustil 74-letni Franc Wrolich, pd. Doline, sosed rajne Amalije. Na veliki petek, ob 3. uri so ga pokopali ob množici sorodnikov in znancev na podgorskem pokopališču. Rodil se je 19. januarja 1907 pri Krajncu na Rutah. Leta 1929 je poročil Ano Martinjak iz Suhe. Sprva sta v skromni hiši zadovoljno živela. Po vojni pa si je zgradil nov dom in obdeloval polje, ki ga je nadvse ljubil. Pred tremi leti mu je umrla žena, ki mu je stala ob strani v težkih in dobrih časih. Ni več doživela njegove težke bolezni, katera mu je prinesla mnogo trpljenja. Tekom enega leta so mu odvzeli obe nogi, tako da je bil navezan na voziček in posteljo. Potrpežljivo je prenašal težko usodo, kljub temu pa ni izgubil dobre volje. Umrli je bil pri- Kot smo poročali, je začetek aprila izbruh ognja v tovarni Stefitz v Pliberku povzročil ogromno škodo — 40 milijonov šilingov. Delo pa gre naprej, kot je dejal lastnik in poudaril, da bo tovarna brez časovnega zaostanka mogla dostaviti kupcem v tu- in inozemstvu naročila. Da delo lahko nadaljuje, sta omogočili predvsem dve tovarni, avstrijska in jugoslovanska. S tem so zasigurana tudi vsa delovna mesta in bo potrebna, kot je izjavil Ferdinand Stefitz, celo še nastavitev nadaljnjih delavcev. Obe omenjeni tovarni nudita Stefitzu surovine po zelo ugodni ceni. Lastnik Ferdinand Stefitz je zelo optimistično izjavil, da bo že v teku štirih mesecev mogoče začeti spet s sa-moprodukcijo surovin za izdelavo posteljnine. Občinska seja v Selah je potekala v zelo konstruktivnem duhu. Gotovo prispeva k temu veliko uporaba zgolj materinega jezika odbornikov — slovenščine. Prijetno presenečenje v Selah je dejstvo, da obvladajo odborniki tudi najtežje izrazoslovje v slovenskem jeziku. Župan je poročal, da gasilci športnemu društvu DSG-Sele ne morejo zabraniti veselice v šotoru; DSG-Sele je ustanovilo dodatno sekcijo: tek s smučmi; otvoritev steze-Košuta je bila ob prireditvi 3. ljudskega teka za Rožanski pokal, dne 21. 2. 1981. Delegacija Selanov se je udeležila občinskih sindikalnih iger v Škofji Loki; v Selah se bo izgradila telefonska mreža s kapaciteto do 500 priključkov. Občinski odbor je odobril trem prosilcem podporo pri nakupu strojev za pluženje. Pohvalili so samopomoč in idealizem Selanov. V letošnjem letu je občina sprejela v svoj program precej investicij za izboljšanje poti, vodovoda in šolskega poslopja. Dolgoletnemu odborniku in predsedniku SPD Herman Velik, Juriju Maku, je odbor čestital k 60-letnici, številnim čestitkam, ki jih je slavljenec prejel, se pridružuje tudi uredništvo NT! jatelj slovenske besede in dolgoletni naročnik Našega tednika. Družini in svojcem izrekamo iskreno sožalje. Globasnica Pred kratkim je imelo Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Štebnu v gostišču Juena svoj občni zbor. Predsednik Jožko Pušnik je menil v svojem poročilu, da se je dejavnost društva usmerila v zadnjih letih bolj na pevsko področje. Po letu 1947 (po ustanovitvi društva) je prevladalo dramsko delo, ki so jo po nekaj letih na žalost ukinili zaradi pomankanja režiserja. Tajnik Hanzej Writz je poročal o delovanju društva v zadnjih štirih letih. Društvo je organiziralo s predavateljem Vinkom Zaletelom 16 skioptičnih predavanj. Društveni moški pevski zbor »Franc Leder-Lesičjak« je imel pod vodstvom dirigenta Janeza Petjaka več kot 70 nastopov širom Koroške, Slovenije in nastop v Mostarju. Od 1979 naprej društvo skupno z SKD Globasnica organizira vsakoletni Kulturni teden in druge prireditve. Izvolili so tudi nov društveni odbor. Novi predsednik je postal Janez Perč, podpredsednik Janez Petjak, tajnik Hanzej Writz, njegov namestnik Pavel Perč, blagajnik Franc Ambrož, namestnik Hubert Dumpelnik. Ob koncu je zapel moški zbor »Franc Leder-Lesičjak« še nekaj domačih pesmi. Sele Na velikonočni ponedeljek je v Selah gostoval na povabilo KPD „Planina“ Slovenski oktet iz Ljubljane. Slovenski oktet se je v Selah prvič predstavil v novem sestavu in — kakor vedno — navdušil gledalce, ki so prišli od blizu in daleč, tako, da je bila selska dvorana kar premajhna. Najprej je navzoče, seveda posebno znane in priljubljene pevce iz Ljubljane, pozdravil predsednik KPD „Planina“ Marjan Olip. Nato se je predstavil Slovenski oktet z vrsto slovenskih narodnih pesmi, ki jih je posrečeno povezoval Marjan Stare. Ker publika ni in ni prenehala ploskati, je oktet kot dodatek zapel še nekaj pesmi drugih narodov. Brez dvoma je bil ta koncert za vse navzoče velik kulturni užitek in gotovo ni bilo nobenemu žal, ki se je odzval vabilu KPD „Planina“ in prišel v Sele. Med poslušalci je bil tudi konzul SFRJ Alfonz Naberžnik s soprogo, selski župan Anton Hribernik, sel-ski podžupan Mirko Draže, tajnik K KZ Nužej Tolmajer, podpredsednica K KZ Micka Demšar, predsednik nadzornega odbora NSKS Ivan Lukan, pesnica Milka Hartman in starosta pevovodij Folti Hartman. Prireditve so se udeležili tudi mladinci AFS, ki prihajajo iz različnih predelov Avstrije in se trenutno nahajajo v Šmihelu. Loče Naš neumorni društvenik Neček Taupe je pretekli petek pri Pušniku v krogu svojih otrok, nekaterih odbornikov in tovarišev pevcev praznoval svoj 60. življenjski jubilej. Glasbenemu pozdravu „Zadoni nam“ je sledil nagovor predsednika društva „Jepa-Baško jezero“ v katerem je izrekel prisrčne čestitke jubilantu ter se mu zahvalil za požrtvovalno narodno delovanje od mladih let, pa vse do danes. Zaključil je z željo, da bi ostal še nadalje pri črvstem zdravju in tako tudi še v bodoče posredoval svoje bogate izkušnje mlajši generaciji pod Jepo. Spet je zadonela naša pesem, a tokrat je bil tudi naš Neček med nami in kar nekako bolj polno so zveneli akordi. Tajnik Jožko je v svojem poročilu orisal veli- ke zasluge slavljenca predvsem pri ustanovitvi tamburaškega ansambla in pri zbiranju materialnih sredstev za društvo sploh. Slovenski prosvetni zvezi je predlagal, da podeli Nečku za velike zasluge pri poživljanju društvenega življenja in pridobivanju vedno novih, članov, Drabosnjakovo priznanje. Ves ganjen se je ta zahvalil za voščila, za želje in sploh, da jubilej lahko praznuje v krogu svojih prijateljev. Trije streli so medtem zagrmeJi slavljencu v pozdrav. Po izvrstni večerji se je spet razlegala pesem za pesmijo po dvorani. Slednjič‘je še član našega moškega zbora spregovoril nekaj besed. Prikazal je življenjsko pot tovariša, čigar zibka je tekla v Rutah in od koder je kot mlad pastirček zrl v dolino, tja „mav črez izaro, mav črez gmaj-nico“. Tam je našel tudi svojo življenjsko družico in iz srečnega zakona je izšlo četvero otrok. Gorel je v skrbi za svoje drage, gorel pa tudi za svoj narod. Druga svetovna vojna mu ni prizanesla, a vrnil se je zdrav iz daljnih severnih krajev. Svoj nadaljnji delokrog je našel pri železnici, kjer je z marljivim ukom in vestnim delom našel priznanje; tako pri predstojnikih, kot tudi pri sodelavcih, Zasluženo upokojitev je le kratko časa lahko užival s svojo ženo Slavo, saj jo je kruta bolezen kaj kmalu spravila pod gomilo. Zadrhtelo je takrat njegovo srce pod udarcem, lasje so mu osiveli ali klonil ni, kakor nikoli v žviljenju. Njegov sončni zančaj iz mladih let je ohranil vse do danes in le v tihih, samotnih uricah privre iz srca otožna viža — spomin na ljubega človeka. Ledince Sredi marca smo se na Žalah v Ljubljani poslovili od Edija Štefana, posebnega prijatelja pevcev društva „Jepa-Baško jezero“. Rodil se je v Semiču v Beli krajini, a skoraj vsa povojna leta preživel v Ljubljani. Vedno je rad prihajal v naše kraje okoli Baškega jezera in posredoval, da so naši pevci lahko nastopili v njegovem rojstnem kraju v Semiču, na Turjaku, v Kočevju in ponovno v krogu koroških prijateljev in turističnega društva v Ljubljani. Zvestega prijatelja bomo obdržali v trajnem spominu. Rožek Te dni je praznovala svojo 50-letnico Otilija Gabriel, pd. Šuster-ca na Bregu pri Rožeku. Visok življenjski jubilej je v Spodnjih Goričah dosegla 90-letna Ana Stroj, pd. Martička. Obema jubilantkama posebno čestita kulturno društvo „Peter Markovič“ in EL iz Rožeka-Na mnoga leta jim kliče tudi uredništvo NT! Minuli ponedeljek sta stopil pred poročni oltar prof. Maja Kup' per, ki poučuje na Slovenski gim' naziji ter učitelj Hanzi Millonig iZ Drašč na Zilji. Novoporočencem^ želimo v zakonskem stanu vse naj' boljše. * Pred kratkim je v svoji novozgra' jeni vili v Nonči vasi pri Pliberku ^ krogu prijateljev in znancev praznoval 50-letnico življenja posestnik velemizarstva „Möbel international“ Hans Wuntschek. Slavljenec je zaradi svoje odkritosti in poštenosti priljubljen tudi pri Slovencih-Želimo mu vse najboljše. * V Pogrčah/Šentvid, je praznovala 60-letnico Helena Wuttej. Kličemo ji še na mnoga leta! Pošta zapostavlja Selane: Zakaj državljani 2. kategorije? Rute pri Podgorjah: Umrl je Franc Wrolich i±±l Inaš tednik MICKA DEMŠAR: Med avstrijsko mladino razširjati probleme slovenske narodne skupnosti Pri zadnjem občnem zboru Krščanske kulturne zveze so jo izvolili za podpredsednico. Ne zato, ker so hoteli imeti v odboru „alibiže-no“, funkcija je le potrdilo za njeno široko kulturno-prosvetno delo v Šmihelu. Micka Demšar je tudi pobudnik in organizator „Koroških dnevov“ — že tretje leto vodi in organizira za avstrijske dijake in študente enotedensko bivanje med koroškimi Slovenci. Začeli so v Šmihelu, lani pa so akcijo razširili še v Rož. Doslej so zajeli okoli 90 mladincev iz cele Avstrije in izvenevropskih dežel. NT: Akcijo organizirate že tretje leto. Vsakokrat pa tudi v Vašo družino sprejmete udeleženca. Kaj pravijo doma? Demšar: Za vsako družino je to preizkušnja, da za teden dni sprejme v svoj krog tujega človeka. Letos je bila pri nas 29-letna študentka s svojim enoletnim sinom. Hitro smo postali prijatelji. Sploh me je presenetilo, kako so vsi študenti bili letos sprejemljivi za naše probleme. Nikakor niso taki, kot nekateri koroški nemškogovoreči so-deželani... NT: Glavni namen akcije je, da mladostniki iz Avstrije doživijo dejansko sliko Koroške. Kaj ste jim nudili v Šmihelu? Demšar: Letos je bilo čim manj „uradnega“ programa. Udeležili smo se slovenskega Križevega pota na Svetem mestu, v našem mladinskem klubu smo govorili o koroških Slovencih, skupno smo si ogledali galerijo Berg v Pliberku, prof. Hutter je študente vodil k izkopaninam na Hemo. Zanimiva je bila diskusija z zastopniki EL, SP in VP v občini Pliberk, kjer so mladinci hoteli predvsem zvedeti, kako gledajo politiki na manjšino. Glavno težišče pa je bilo življenje, delo in pogovori v slovenskih družinah, ki najbolje odražajo našo resničnost. NT: Vsako leto izvajate akcijo brez velikega hrupa, vendar zelo učinkovito. Večjo podporo nudi le ministrstvo za pouk. Demšar: Brez staršev in družin, ki vsako leto sprejmejo medse za en teden tujega človeka, ne bi šlo. Njim se mora- mo v prvi vrsti zahvaliti, mladinski klub sam tega ne bi zmogel. Nadaljevali bomo, če bodo vrata za študente pri naših družinah še odprta. Prepričana sem, da bomo tudi prihodnje leto našli spet družine, ki bodo sprejele študenta, študentko ali gosta iz inozemstva, ki jih vsako leto povabimo v manjšem številu, da se pridružijo svojim avstrijskim kolegom. Saj se vsi udeleženci vsako leto navdušeno vračajo domov in postajajo najboljši tolmači naših zahtev in teženj. FM Ml ZA VAS PIŠE MIHA ZABLATNIK KMEČKA ZAVAROVALNICA POMAGA: Pomočnice v gospodinjstvu, pomoč na kmetiji Dvojna obremenitev kmetice Pride predvsem tedaj do izraza, če pričakuje družinski naraščaj. Ustanova za socialno zavarovanje kmetov pomaga v okviru svojih možnosti kmeticam in materam: 1. Če kmetice v gospodinjstvu, kadar pričakuje naraščaj, nima na razpolago primerne delovne pomoči, plača zavarovalnica na dan 160.— šil. za nastavitev pomočnice v gospodinjstvu. Pomočnica se lahko nastavi že pred porodom, največ 6 tednov prej, če je treba oskrbovati majhne otroke. Pomoč traja po potrebi, to je po navadi 6 tednov, a se lahko podaljša na 10 tednov. Kmetica si lahko poišče pomočnico sama. Če je pomočnica s kmetico v sorodstvu do drugega kolena, znaša podpora 80,— šil. 2. V slučaju poroda oz. že 8 tednov prej ima kmetica možnost, da nastavi delovno moč za kmetijska in gospodinjska dela. Delovne moči na kmetiji, kakor soprog, sodelujoči otroci, ki so zaposleni na kmetiji glav-nopoklicno, starši, ki so že v NEDELJSKEGA tiskamo že vrsto let v poprečni nakladi 215.000 izvodov. Najnovejše analize kažejo, da bere en izvod NEDELJSKEGA 3,4 člana družine (gospodinjstva). To pomeni, da ga bere okrog 70 odstotkov vseh Slovencev v matični domovini. IN KOLIKO JE SLOVENCEV • V ZAMEJSTVU • PO SVETU ? Postanite tudi vi član te velike slovenske družine; NAROČITE NEDELJSKI I SLOVENIJA V SRCU EVROPE, AVSTRIJA MONOŠTER CELOVEC .......^ MARIBOR \ y'G\S • lrr VARAŽDIN • OtLJE □ * < TRST LJUBLJANA METLIKA NEDELJSKI V SRCU VSAKEGA SLOVENCA! PRIJATELJ NEDELJSKI TRKA NA VRATA -3x8 Ime in priimek: Kraj, ulica: Pošta, država: Naročam NEDELJSKI — največji slovenski tednik. CELOLETNA NAROČNINA 41 USA DOLARJEV ali 70DM oziroma enako vrednost v drugih valutah. Kraj in datum: Podpis: Odprto pismo Kluba slovenskih študentov na Dunaju Narodnemu svetu koroških Slovencev Z ogorčenjem smo brali na četrti strani številke 12 Našega tednika, z dne 19. marca 1981, poročilo o občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Ker članek ne odgovarja pokoju, ne zabranjujejo nastavitev delovne pomoči. Kajti podpora je namenjena ohranitvi števila delovnih moči na kmetiji. Podpora za tako pomoč znaša 40.— šil. na uro. Na dan se dobi podpora za 4 ure, v posebnih slučajih v letu pa za 10 dni do 8 ur. Podpora je omejena na največ 70 dni oz. 280 ur na leto. 3. Kmetica ima torej na voljo dve možnosti: priskrbi si lahko pomočnico v gospodinjstvu ali pa delovno moč za delo na kmetiji. Obe možnosti naenkrat ni mogoče koristiti. Predpogoj je, da je v času poroda kmetica zavarovana pri kmetijski zavarovalnici. Podrobne informacije Vam ra-devolje nudijo na deželnem predstavništvu Ustanove za zavarovanje kmetov. ZDRAVNIŠKA OSKRBA: Kmetijska zavarovalnica ima do sedaj s skoraj 60% praktičnimi in 30% strokovnimi zdravniki posebne pogodbe. To pomeni, da ti zdravniki zaračunavajo po domenjenih honorarjih. resnici, domnevamo, da Vas Karel Smolle, ki se je kot zastopnik Narodnega sveta udeležil občnega zbora, ni pravilno informiral o poteku zborovanja, vsebini odborniških poročil in razgibane diskusije. Zato se nam zdi potrebno, da Vas opozorimo na nekatere napačne trditve. 1. Ni res, da je dosedanja predsednica Monika Srienc izjavila, da so predstavniki Kluba proti pogovorom z deželno vlado: Poudarila pa je, da „se ne smemo slepo zazreti v lepo iluzijo rešitve ob zeleni mizi. Kar nam bo ostalo, bo slej ko prej vsakodnevni boj za naše pravice na cesti, v občini, na uradih in predvsem na delovnem mestu“. V diskusiji je bilo to stališče še večkrat potrjeno. 2. Zastopnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser v svojem nagovoru ni rekel, da razgovori in pogajanja ne pomenijo ničesar, če nista v ozadju borbenost in borba. Rekel je, da ZSO podpira pogovore na deželni ravni. Meriti pa jih bo treba ob konkretnih rezultatih. Zavzemal se je za akcijsko enotnost osrednjih organizacij na podlagi člena 7. Ni pa rekel, da morajo slej ko prej ostati idejnopolitične razlike, kot to trdi Naš tednik. 3. V svojem predsedniškem poročilu Monika Srienc ni „razčlenjevala mednarodno politiko .imperialističnih sil in ZDA‘, kakor piše NT. Ugotovila je, da „borba za mir in razorožitev postaja čedalje bolj aktualna in važna, posebno še, če pomislimo na neodgovorno politiko konfrontacije imperialističnih dežel, zlasti ZDA.“ Imperializem že od nekdaj ogroža svetovni mir, svobodo ljudstev in terja nešteto človeških žrtev. Koroški Slovenci smo to za časa nemškega imperializma občutili na lastni koži. Zato tem manj razumemo pisanja Našega tednika, ki podcenjuje imperializem s tem, da ga staylja pod narekovaje. 4. Ni bil to neki mirovni sestanek v Bolgariji, ki se ga je udeležila bivša predsednica, bilo je to zasedanje svetovnega mirovnega parlamenta v Sofiji. Sodelovalo je okrog 3000 delegatov iz nad 150 dežel. 5. če smo že pri številkah: na občnem zboru je bilo navzočih 69 kluba-šev, in ne „okoli 50“, kakor pravi Naš tednik. 6. O slabi udeležbi klubašev na klubskih sestankih tako v predsedniškem kakor tudi v tajniškem poročilu sploh ni bilo govora. O tem je edinole razpravljal gospod Smolle v svojem nagovoru, kar je pa bilo od klubašev v diskusiji odločno zavrnjeno. Ali se tega res ne more več spominjati? Zato tudi nihče ni mogel iskati vzrokov slabe udeležbe v slovenskih domovih in gimnaziji. Sploh pa velja poudariti, da pomeni poprečna udeležitev 35 klubašev (najmanj enkrat na teden) sorazmerno visoko mobilizacijsko zmogljivost Kluba. 7. Ugotovitev Našega tednika, da je generalni konzul SFRJ Matjaž Jančar „zelo temeljito razpravljal o notranje-klubskem delu“ nas je ravno tako presenetila. O tem tovariš Jančar ni „razpravljal“. Tov. Jančar se nikakor ni vmešaval v notranje-klubske zadeve. Veseli nas, da Narodni svet koroških Slovencev pozdravlja našo iniciativo v zvezi z agitko „Prizori iz nemških noči“. Zlepa pa se ne moremo spominjati take Smolletove izjave na občnem zboru. Smolletov arogantni očitek, da ocenjuje KSŠ na Dunaju politična dogajanja le „s svojega visokega dunajskega tro-na“, so navzoči klubaši že na občnem zboru dovolj jasno zavrnili. Čudimo se torej, da ga moramo ponovno brati v poročilu Našega tednika. Domnevamo, da izvira spačeno poročanje prav izpod njegovega peresa in pričakujemo od vodstva Narodnega sveta, da Prvič popravi omenjene napake v tednikovem članku, drugič pa, da se distancira od nestvarnih Smolletovih napadov na občnem zboru Kluba slovenskih študentov. Monika Srienc, I. r. Marjan Jelen, I. r. Olga Vouk, I. r. Mojca Druml, I. r. Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori Zbrali so se mestni očetje, župan iz Višnje gore, svetovalci, vsi starešine in vsi veljaki. Imeli so sodbo pred seboj, veliko pravdo kozlovsko. Tožnik je bil Andraž Slamorezec, toženi pričujoči: prvič Lukežev kozel lisec s svojo brado; drugič njegov gospodar in zagovornik, sam Lukež Drnulja. In mnogo, premnogo množice Višnjanov je bilo zbrane, modrih možakov in pametnih ženic, ki so prišli poslušat, kako bo tekla imenitna kozlovska pravda. In vstal je v tem sodnem zboru višnjanskih modrijarhov, starešin in sodnikov Pavle Zaropotaj, prvi sodnik in župan tega starega mesta. In svetlo je pogledal sodnik Zaropotaj po zbrani množici, trikrat zacmakal in povzdignil glas menda takole: „Kaj smo se danes zbrali? To vprašam vas, stari Višnjanje, zaslomba in podpora našega slavnega mesta, in tudi vas, ki usta odpirate in ušesa nastavljate po vsej spoštljivosti, da bi zaslišali, kaj je pravica, ki jo je Bog med ljudi poslal. Kaj se nismo zbrali zavoljo Drnuljevega kozla Lisca in zaradi Slamorezčevega vrta? Ta hudobna kozlovska zver je namreč zapeljana po svoji meseni poželjivosti, po pregrešni lakoti in požrešnosti, dalje po lenobi in nemarljivosti svojega gospodarja Lukeža Drnulje bila namenjena, da bi vse zelje, vso peso, korenje, česen in čebulo na Andreja Slamorezca vrtu posmukala, pojedla, potrla in požrla. Kajne, Višnjanje, da smo mi od nekdaj bogaboječi in pravični?“ „Smo, smo,“ odgovarja višnjan-sko ljudstvo. „Če smo bogaboječi, poslušajmo, kaj Bog pravi! Deveta in deseta zapoved veleva, da ne smemo ničesar poželeti, kar ni naše, ampak našega bližnjega. Bog prepoveduje vse hudobne misli. Če mislim komu zelje snesti ali pa buče, je pri njem toliko, kakor bi jih bil res snedel. Drnuljev kozel pa je poželel svojega bližnjega blago, je gledal pregrešno čez plot, torej ga obsodimo na smrt!“ In vse ljudstvo zagrmi: „Obesimo ga!“ „Lukež Drnulja pak“ — govori višji sodnik dalje — „ni nič kriv. Njega ni bilo doma in, kar je še več, mož je dober nočni čuvaj. Dajmo mu samo pet gorkih palic po podplatih pa nič več!“ „Pet palic!“ kriče Višnjanje. Ko se vihar poleže, višji sodnik Zaropotaj pa sede, vstane sivobradi starešina Žužnjal in spregovori: „Ko sem jaz še v sami srajci in brez hlač okoli tekal, tačas je bilo drugače v Višnji gori. Kaj sem hotel reči — tačas še nismo imeli studen- ca z deskami kritega in sonce je gorkeje sijalo ko zdaj. Tačas smo imeli urnejše noge, bistrejše oči in vse živote boljše ko danes. Pa kaj sem hotel reči — da, Lukež Drnulja ni nič boljši ko njegov kozel. Le ubijmo ga in umorimo, bo vsaj drugo pot vedel mrkača dobro privezati doma, da ne bo mogel poskušati, kako bi se škoda delala.“ Andraž Slamorezec je od veselja poskočil in zavriskal, ko je zaslišal te modre besede. Ali gospodar Go-bežel, drugi starešina, sovražnik Žužnjalov, trikrat z glavo zmaje, v četrtič pa srdito vstane in pravi: „Kakove so te besede, ki sem jih zaslišal? To niso prave besede. Bodimo, Višnjanje moji, pošteni z ljudmi, da bo Bog z nami pošten; milost skažimo in pravico, da nam Bog milost skaže in pravico. Saj veste, da imamo našega polža v veliki časti, kar je lepo in prav. Od njega, od našega polža se učimo pohlevnosti: tolikšno hišo ima, da jo s seboj nosi, roge ima, pa ne bode, noge ima, pa ne kolovrati naglo, ampak lepo počasi leze, kar je prav. Ob kratkem: nikomur ne prizadene nič žalega. Bodimo še mi tako! Glejte, Višnjanje moji, ko bi kdo izmed nas — česar nas pa sveti Bog obvaruj! — ho-, tel našega polža dražiti, drezati in bezati, kaj bi pač storil? V svojo hišo bi se tiho pomaknil in bi sam pri sebi dejal: ,Bog jim grehe odpusti, saj ne vedo, kaj delajo.“ Posnemajmo svojega starega polža, da se nam bo dobro godilo in nam bo dobro na svetu! Odpustimo Lukežu Drnulji ne le smrt, temveč tudi tistih pet palic po podplatih! Liscu pa tudi odpustimo, žival je neumna, ne ve, kaj je pravo in kaj grešno. In če to storimo, Višnjanje, bo današnji in vse prihodnje dni Bog vesel, da je Višnjo goro ustvaril.“ Vse Višnjanke s svojimi otroki vred so se spustile v jok, ko so zaslišale ta govor o polževih čednostih. Kakor bi mignil, je bilo veliko število veljavnih mož za Gobež-la in za pomiloščenje Drnuljevega Lisca. Strahoma je tožnik Slamorezec videl to premembo misli mestnih sodnikov in tekal okrog, da bi jih dobil vsaj polovico nazaj na svojo stran. In res vstane v drugič starešina Žužnjal in v dolgem govoru glasuje za kozlovo in Drnulje-vo smrt baje tako izvrstno, da so se Višnjanje zdajci razpolovili na dve stranki: ena je bila za milost, druga manjša za smrt kozlovsko. Govorili so še sodniki in me-ščanje: Jurček Griža, Bošte Krevs, Peter Štrama, Marko Črmaž, Miha Kisovar, Jožman Kravopasec in še več zaznamenovanih slovečih možakov, eni z Govežlom, drugi z Žuž-njalom. Niso se mogli zediniti, zmešnjava je bila velika, postajali so srditi in eni so že stiskali pesti. Višji sodnik in župan Zaropotaj, ki je bil prestopil h Gobežlovi večini, boječ se, da bi prihodnje leto ne bil zopet izvoljen, je imel veliko preglavice in križev, da je kot prvo-sednik ohranil primeren red. In ker je videl, da se zlasti zaradi tega pričkajo in pulijo, ali ima kozel Lisec um in pamet ali ne, se zmisli v svoji modri glavi in pravi: „Možje, stojte, poslušajte! Kaj bi bilo, ko bi po kozla Lisca poslali ter bi ga preiskali in pretipali in razvideli, ali ima pamet ali je nima?“ S tem predlogom sta bili obe stranki zadovoljni in Lukež Drnulja je z meščani Kašopiharjem, Lasa-čem in Črmažem zdirjal domov, da bi pripeljal kozla pred visoko in častito sodnijo. Medtem so se višnjanski možje malo oddahnili in obrisali pot z vročega čela, vendar so željno pričakovali, ali se bo kozel izkazal pametnega ali ne. Drnulja pa s solznim očesom doma Lisca omotvozi in ga vleče za seboj, opominjajoč Črmaža, naj ga poganja, pa le prav zlepa. Liscu pa žalostno pravi: „O, ko bi se dalo, da bi midva, jaz in ti, mogla zdajle menjati kože in glave tako, da bi bil jaz kozel, ti pa moj gospodar Drnulja! Zakaj če se ne boš dobro obnašal, obesili te bodo in še meni ne bo prida. O, ko bi bil danes vendar toliko pameten, da bi se delal vsaj tako neumnega, kakor si neumen bil, ko si šel cez plot Slamorezčevo zelje gledat in si sebi in meni hudo storil!“ Prišedši pred sodni zbor, se kozel malo zmeni za vse sodnike in starešine, temveč se meni nič, tebi nič uleže in z zadnjo nogo prav dobro za vratom popraska. „Kozel je neumen, ne ve, kaj bi storil, ničesar se ne boji,“ sklepa iz tega Gobežel. „Ni neumen!“ vpijejo nasprotniki. In glejte čuda: kozel Lisec sam odmaje z brado. „Ali ste videli?“ kriče nasprotniki. „Muho je odganjal,“ vpije Drnulja in zamahne srdit, da se Lisec tako slabo obnaša, z batino nadenj. Kozel se ustraši, se mu iztrga iz rok in, kakor bi imel devet naglavnih grehov nad seboj, zdirja po trgu in naravnost domov. „To je slaba kozlova vest!“ pra- vijo Žužnjal in njegovi privrženci in oj, gorje, Drnulja vidi, da se število prijateljev zopet manjša. Pristopi k starešini Gobežlu in mu skrivaj reče: “O ljubi oče Gobežel! Tri jare kokoši vam prinesem do prve nedelje, le rešite me iz teh rev in težav!“ Toda ni bilo treba jarih kokoši, kajti v tistem hipu pride sloveči berač in vedež višnjegorski Flere Krivostegno. Ta je obhodil mnogo sveta, imel od Boga po višnjanski veri poseben dar modrosti in je znal coprati, da so zdravi obolevali, bolni umirali. „Flere Krivostegno naj sodi za vso Višnjo goro!“ se zmisli neka ženska in že je Flere sedel na Za-ropotajevem stolu, vzdignil svojo berglo ob sebi in jel poizvedovati, kaj je in kako je. Obe stranki sta ga bili veseli, ker tako je hitro zo- pet edinost in složnost prišla v ljubo višnjansko mesto. Celo Luka Drnulja se je obveselil, ker je z drugimi meščani vred veliko stavil na pravičnost in posebne božje darove Krivostegnove. Dolgo je naslanjal vedež Flere kosmato brado na berglo in misli. „Višnjanje, tukaj je težko soditi,“ pravi Flere Krivostegno, „zakaj greh je storjen in ni storjen. Ko bi bil kozel zelje požrl, tepli bi ga bili s palicami, da bi bil čutil. Zdaj pa kozel zelja ni pojel. Slamorezcu ni nič škode. Greh poželjivosti pa ima kozel vendar nad seboj, zato je kazni vreden. Hm, hm, to je težko soditi.“ In zopet je naslonil kosmato brado in mislil. In glejte, proti poldne je bilo, kar vstane vedež Krivostegno, dene počasi tri prste na čelo in pogleda svetlo in veselo po višnjanski drhali. „Duh božji ga je razsvetlil, poslušajmo!“ šepetajo stari in mladi: Krivostegno pa je govoril in razsodil takole: „Ker se kozel z zeljem ni mastil, pa bi se bil rad mastil, ker je čez plot gledal, pa ni mogel čez plot, zato naj bo po svoji senci tepen z devetimi udarci. Njegov gospodar Drnulja pa naj ta tepež gleda z zavezanimi očmi, ker je kozla slabo privezal. In zato, ker mu je ušel, zato bomo pol ure s palico zamahovali nad njim.“ „To je višnjanski Salomon!“ je vpilo krdelo. Trikrat je še stalo sonce nad Višnjo goro in, ko je prišlo v četrtič, so gnali kozla Lisca in Lukeža Drnuljo iz mesta ven na hrib Peščenjak in tam, kjer so na hribu stale slavne višnjanske vislice, tam je bil kozel Lisec vpričo višnjanske množice po senci tepen in Drnulja je to tepenje gledal z zavezanimi očmi in s palicami so zamahovali nad njim. Loče tekmujejo na televiziji V redni televizijski oddaji RTV Ljubljana bodo prihodnjo soboto, 25. aprila/ob 20.00 tekmovali društevniki iz Loč proti skupini iz Bele krajine v Sloveniji. Redna oddaja „Srečanja“ na 1. programu ljubljanske televizije je namenjena boljšem medsebojnem spoznavanju, tekmovalci pa morajo rešiti vrsto napetih in družabnih nalog. V ekipi iz Loč bodo Franc Černut, Mirko Singer, Erika Wrolich, Tonček Urschitz in Irena Černut. Nastopala bo tudi otroška skupina, v kateri bodo Peter Wrolich, Tanja Singer, Simon in Kristijan Triesnig in Tanja Koren. V glasbenem sporedu bo nastopila tudi loška tamburaška skupina pod vodstvom Erike Wrolich. Valentin Polanšek Križ s križi 109 24. 4. Pogrebna svečanost za padlim varnostne policije v Krainburgu, heldenfridhof. 25. 4. Pogrebna svečanost za padlim orcgrupenlaj-tarjem v Safnicu. 6. 5. Oskrba ranjencev v SS-lacaretih v Laibachu. 21. 5. Poimenovanje pri dr. Koširju, Felden na Verterseu. 20.5 Ura zborovske pesmi za oskrbo trupe v Aßlin-gu. 22. 6. Pogrebna svečanost za partajgenosin Lotte Lilling. 25. 6. Ura zborovske pesmi na zasedanju orcgru-penlajtarjev krajs Krainburg, partajhajm. 17. 7. Slovesnost NDAP: „Usodni boj Evrope". Dr. Franz Koschier HJ Obergefolgschaftsführer Dijak je primerjal z lanskoletnim šolskim poročilom, ki ga zaključuje prav tak „rajhstrojer” članek z naslovom „Oberkrajn, dojčer kulturpoden”: I. Pokrajina: Na severu ločujejo Karavanke Oberkrajn od starega gaua Kärnten. Tri prelazne ceste in železniški predor povezujejo stari gau z njegovimi novimi področji . . . Večje naselbine so dobile že v srednjem veku tržne in mestne pravice in pričajo s svojim obrazom o nemški preteklosti. . . Razvaline, gradovi, graščine, cerkve, meščanske stavbe, gorske cerkvice, znamenja so povsod dokaz nemške „gesinung” za gradnjo in naselitev . . . II. Zgodovina: ... Po langobardskem odhodu se naselijo v teh krajih pod vodstvom Obrov Slovani med zaostalimi Kelti, Rimljani in Germani. Bajuvarci prevzamejo varstvo in posest in jo prepustijo Frankom . . . Nastanejo ob mejah rajha marke: kranjska, vindišarska in furlanska . . . Zasledimo nemške plemiške rodbine Andechs-Meraner, Sponhajmce, Ortenburžane in Habsburžane, nemške škofe iz Freisinga . . . Vodilne rodbine izumrjejo, Oberkrain pride enako Koroški leta 1335 končno pod Habsburžane . . . Hudo trpi ljudstvo v turških vojskah, ki terjajo dragoceno nordijsko kmečko kri. . . Mnogo nemške krvi se razgubi v protireformaciji in kmečkih vojskah . . . Nemška romantika je izhodišče slovenski romantiki, ki zavede v osvobodilne težnje Jugoslovanov ... V sve- tovni vojni stojijo ramo ob rami zadnjikrat polki iz Oberkrajna in Koroške v bojih v Karpatih in na Isoncu. Propad avstroogrske monarhije privede do nastanka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se pozneje pod avtoritarnim vodstvom spremeni v kraljevino Jugoslavijo. S padcem Francije je tudi usoda Jugoslavije zapečatena. Noroglavi belgrajski puč privede do balkanskega bojnega pohoda in s tem do priključitve Oberkrajna k nemškemu rajhu. Eno tisočletje se je torej pisala v Oberkrajnu avstrijska in s tem nemška zgodovina-V času 1809 do 1813 in 1918 do 1940 najdemo Oberkrajn pod francoskim vodstvom. S ponovno priključitvijo Oberkrajna spet nadaljuje gau Kärnten rajhs-nalogo v tej marki. Karavanke, nekoč južna meja Nemčije, zaobsegajo in ščitijo z Julijci in Kamniškimi Alpami lepo marko Oberkrajna, ki se je povrnila v Velikonemški rajh. III. Kultura: Nemška je bila torej zgodovina, ki se je pisala skozi tisoč let v tej deželi, nemške so tudi kulturne vrednote, ki jih je ustvarila nemška naselitvena doba .. . Ledinska razporeditev pripoveduje o nemški kolonizaciji in prav tako hišna oblika, tloris kmetije, razvrstitev gospodarskih prostorov, ljudska umetnost, pravljice in povesti, ljudska pesem, običaji in šege . . . Povzeti moremo, da nosi ta dežela nemške sledove od svojega započetka. (Dalje prihodnjič) LlJM |naš tedniki PETEK, 24. aprila 1981: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Moja žena coprnca — 11.45 Ujet za svobodo — 12.20 Klub seniorjev (pon.) — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medvedi so pripravljeni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 XY — nerešeno — 21.20 Najboljše iz nonstop-nonsens — 22.10 Šport — 1.00 Poročila. SOBOTA, 25. aprila: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Glasba za milijone — 11.25 Nočni študio (pon.) — 12.30 Zaigraj z nami — 13.00 Poro-öila — 14.40 Sedaj bije 13 — 16.10 Tudi v biroju lahko padeš s stolička — 17.00 Jolly box — 17.30 Morski roparji na obali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —19.50 Šport — 20.15 Eden bo zmagal — 22.05 Šport — 22.25 Donna Summer-special — 23.15 Svetovno prvenstvo 1981 v Linzu — 23.45 Poročila. NEDELJA, 26. aprila: 11.00 Ura tiska ~~ 12.00 Socialna osiguranost — 15.00 Pod vodo okoli sveta — 16.45 Pinokijo ~~ 17.10 Z Odisejem na poti — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev ~~ 18.25 ORF danes — 18.30 Hector Berlioz — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Iz časa Francozov ~~ 21.55 Govori paul Chaim Eisenberg 22.00 Šport — 23.30 Poročila PONEDELJEK, 27. aprila: 9.00 Poro-čila — g os Am, dam, des — 9.30 Prosim za mizo — 10.00 Šolska TV — 10-30 Pod vodo okoli sveta — 12.15 To-ledo — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Svet živali — 18.25 °RF danes — 18.30 Mi, družinska od-£aia — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Detektiv Rockford — 21.50 večerni šport — 22.35 Poročila. TOREK, 28. aprila: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina ~~ * 10-00 Šolska TV — 10.30 Agent FBI 12.10 Edgar iz Tamaraka — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — ,'■25 Oddaja z miško — 17.55 Za iah-o noč — 18.00 Dekle z Avignona — 8.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — l9-30 čas v sliki — 20.15 Prisma — 21.00 Videoteka — 22.15 Zakoniška Past — 23.30 Poročila. SREDA, 29. aprila: 9.00 Poročila -' 05 Oddaja z miško (pon.) — 9.3E mancoščina — 10.05 Šolska TV -10-35 Rože z Nice — 11.55 Otoki belih Ptic — 12.15 prisma (pon.) — 13.00 Po 'ocila — 17.00 Avtomat v cirkusu — a° V'ki — 17.55 Za lahko noč -°-00 Čudovito življenje — 18.25 ORF anes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 9.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-1 — 20.15 Skupna dolga pot — 21.5C Poročila. ČETRTEK, 30. aprila: 9.00 Poročila 9-05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in Judje - 10.00 Šolska TV - 10.30 Idea-n Par — 12.00 Risanka — 12.10 Will NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek uf J13 naslov: »Naš tednik«, furt Vlktr,n9er Ring 26. 9020 KI ,r Telefon uredništva, ogla; oddelka in uprave 72 5 65. Naš z; in I?nJ„u90slavij° ADIT-DZS, Gra n?’61-000 Ljubljana, tel. 22207. h 1 na znaša letno: za tuzemstvo -za Jugoslavijo 200,— din, za 'o mozemgfv0 300 _ šj| ( teif'Vi550'- ~ Lastnik in i 16 «-»Narodni svet koroških Slovi 90V0rni urednik: Borut So gger. — tisk: Tiskarna Družbe s norja v Celovcu. Vsi Viktringer Rii Shakespeare — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Marko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pogled v lonec — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Preklet za vse čase — 22.10 V smeri Beringove ceste — 22.55 Večerni šport — 23.45 Poročila. PETEK, 24. aprila: 15.20 ORF d$ines — 15.25 Šolska TV — 15.55 SP v hokeju na ledu — 18.30 Socialna osiguranost — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Jaka in Elizabeta — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Raziskavanje v Afriki: dr. H. U. Reyer — 21.00 Tajni profesionalci — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Tudi angelci jedo fižol — 0.20 Poročila. SOBOTA, 25. aprila: 16.00 EP-finale v smučarskih skokih — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Žalost onkraj sanj — 21.30 Sedem smrtnih grehov malome-ščanov — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 The Anderson tapes — 23.45 Poročila. NEDELJA, 26. aprila: 11.55 ORF danes — 12.00 Matinee — 13.00 Športni dan — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Mazurka — 22.00 Volitve v Franciji — 23.30 Chicago — 0.15 Poročila. PONEDELJEK, 27. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Perspektive — 18.30 Orientacija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Edgar iz Tamaraka — 21.05 Japonski izziv — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Prepovedane igre — 23.45 Poročila. TOREK, 28. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prepoznate melodijo — 21.03 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 29. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Družina Feuerstein — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 22.00 Deset pred deseto — 22.20 Šok moderne — 23.05 Teci Simon, teci — 0.15 Poročila. ČETRTEK, 30. aprila: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Družina Feuerstein — 19.25 Andre Chenier — 20.41 Deset pred deseto — 22.25 Hiša pod drevesi — 0.00 Poročila. — 17.50 Jazz na ekranu — 18.20 Obzornik — 18.30 Šah v Jugoslaviji — 18.50 Varčevanje z električno energijo — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Budden-brookovi — 22.00 V znamenju — 22.15 Nočni kino: Kočljivo ravnovesje SOBOTA, 25. aprila: 8.40 Poročila — 8.45 Vrtec na obisku — 9.00 Kapitan Kuk — 9.10 Zbis: 40 zelenih slonov — 9.30 Tehtnica za natančno tehtanje — 10.00 Pisani svet — 10.30 Za zdravega, srečnega otroka — 11.00 Emile Zola — 12.00 Ljudje in zemlja — 13.00 Poročila — 16.10 Poročila — 16.15 SP v hokeju na ledu — 17.30 Mladinski film — 18.55 Naš kraj — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Srečanja — 21.40 Modne novosti — 21.45 Obračun — 23.10 TV kažipot — 23.30 Poročila NEDELJA, 26. aprila: 9.25 Poročila — 9.30 Živ žav — 10.20 Na vrat na nos — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.25 Dokumentarna oddaja — 15.55 Poročila — 16.00 Rokomet: Magdeburg : Kolinska Slovan — 17.10 Športna poročila — 17.20 Prisluhnimo tišini — 17.45 Umor iz usmiljenja — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Pozna pomlad — 20.55 Modne novosti — 21.00 Osvobodilna fronta — 21.50 V znamenju — 22.15 Športni pregled PONEDELJEK, 27. aprila: 15.45 Poročila — 15.50 Vrtec na obisku — 16.10 Festival Kurirček — Maribor — 16.45 Kri v plamenih — 17.55 Slavnostna seja republiške konference SZDL — 18.45 Festival revolucija in glasba — 19.15 Zlata ptica — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Proslava ob 40-letnici OF — 21.05 Zadnja šolska naloga — 22.00 Zimzelen pod snegom — 22.30 Poročila TOREK, 28. aprila: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.10 Poročila — 17.15 Kapitan Kuk — 17.25 Srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov — 18.00 Palčki nimajo pojma — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak — 18.55 Knjiga — 19.10 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Noč slovenskega naroda — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Vzpon Rougonovih — 21.50 V znamenju — 22.05 Španske operne zvezde LJUBLJANA PETEK, 24. aprila: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Družina Smola SREDA, 29. aprila: 9.20 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 Zbis: 40 zelenih slonov — 17.20 Zapisi za mlade — 17.55 Nogomet: Jugoslavija : Grčija — 19.50 Risanka — 19.54 TV nocoj — 19.56 Zrno do zrna — 20.00 TVD — 20.25 Vreme — 20.27 Propagandna oddaja — 20.30 Film tedna: Aleluja Gretchen — 22.15 Propagandna oddaja — 22.20 V znamenju Petek, 24. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Veselo naokrog. — Spominjamo se. Sobota, 25. aprila: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Nedelja, 26. aprila: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 27. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik, na- poved sporeda — Iz ljudstva za ljudstvo — (Iz vasi v vas seže najin glas...) Torek, 28. aprila: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi — 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte! — Tamburaši, zaigrajte nam! Sreda, 29. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Veseli val. Četrtek, 30. aprila: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Igor Dekleva: Mali pianist — 9. poje Jože Stabej. ČETRTEK, 30. aprila: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.05 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Tehtnica za natančno tehtanje — 17.55 Mozaik kratkega filma: Kri svobode, trije spomeniki — 18.25 Obzornik — 18.35 Joj, kam bi del? — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Pozdrav prazniku — 20.45 Propagandna oddaja — 20.50 Prizori iz življenja Filipa Filipoviča — 22.45 Poročila PETEK, 24. aprila: 14.55 SP v hokeju — 15.40 Spens — 16.40 SP v hokeju — 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Z našega zornega kota — 18.15 Koraki — 18.45 Glasbeni klub — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.50 Poročila — 20.55 Naš čas — 21.40 Glasbena medigra — 21.55 V petek ob 22. uri SOBOTA, 25. aprila: 17.35 Glasba narodov — 18.05 Iz sporeda TV — 18.35 Na vrat na nos — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.55 Poročila — 21.05 Spens — 21.25 Športna sobota — 21.45 Hrvaška klavirska glasba NEDELJA, 26. aprila: 14.55 Športno popoldne — 19.00 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Zakaj imam rad jazz — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Drevo za cokle PONEDELJEK, 27. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Bajke daljnih ljudstev — 18.00 „Enci-Menci“ — 18.15 Čarobni svet — 18.45 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.30 Ameriške novele TOREK, 28. aprila: 15.55 Nogomet: Jugoslavija:Grčija — 17.45 Pustolovščina — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 20.45 Neobvezno II — 21.30 Zagrebška panorama — 21.55 Iz arhiva šolske TV SREDA, 29. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kaj je novega pod streho — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Na obisku ... — 19.30 TVD — 20.00 Starejši sin — 21.15 Zagrebška panorama — 21.35 Odrske luči ČETRTEK, 30. aprila: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Družba Zore rdečelaske — 18.15 Šola zelenega načrta — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Kino oko, Dimitrije Tucovič — 23.00 Poročila ß'ß'j/ Krščanska kulturna zveza AA^vabi na DRUŽINSKO PETJE v nedeljo, 26. 4.1981 v KULTURNEM DOMU ob 14.30 uri NA RAD1SAH. Nastopajo družine z Zilje, Roža in Podjune. Povezuje: dr. Ludvik Karničar Rojaki, ne zamudite te edinstvene prilike in pridite na sončne Radiše! 8/šport Tr 23. aprila 1981 naš tednik; 1 3. srečanje avstrijskih dijakov s koroškimi Slovenci: Nočem živeti mimo Slovencev „Važno je, da spoznamo probleme naše države, v kateri živimo mimo Slovencev,“ je dejala po enem tednu, ki ga je preživela med koroškimi Slovenci mlada gimnazijka Sigi iz Salzburga. Že tretjič je namreč priredila mladinska organizacija AFS s podporo zveznega ministrstva za pouk in prosveto in ob sodelovanju z mladinskimi skupinami v Pliberku, Šmihelu, Bilčovsu in Hodišah „Koroške tedne“. Vsako leto se ob velikonočnih počitnicah zglasijo pri gostoljubnih slovenskih družinah dijaki iz vse Avstrije in preživijo skupaj s slovenskimi družinami velikonočni čas. Razume se, da taka akcija, ki jo sicer ne spremlja velik hrup, koristi celotni manjšini. Največje breme pa nosijo slovenske družine, ki so letos že tretjič povabile brezplačno v svoje domove dijake in njihove spremljevalce iz vse Avstrije. Organizacijsko celotno akcijo vodi že od vsega začetka Micka Demšar iz Šmihela. Tednik se je pogovarjal s štirimi udeleženci o prvih vtisih. Roland, 21 let, Dunaj: Najbolj me navdaja prisrčnost ljudi tega kraja, kako lepo in prijazno nas povsod sprejmejo. Družine so nas sprejele kot člane družine. Moram pa biti odkrit — prišel sem na Koroško z gotovimi predsodki, ampak presenečen sem, kako gladko je vse potekalo. Vsa prisrčnost in prijaznost, ki jo doživljamo tu pri vas, s tem je postalo vse bolj razumljivo. Sigi, 16 let, Salzburg: Opazila sem, da so koroški Slovenci, ki sem jih spoznala, mnogo bolj povezani z domovino, kot ostali. Pri nas take povezanosti pravzaprav ni. Ko bom prišla domov in jih bom doma npr. pozdravila slovensko, ali bom povedala par slovenskih besed, se bodo naši domači prav gotovo zelo veselili. Elisabet, 23 let, Bad Ischl: Videla sem, da so vaši ljudje zadovoljni s tem kar imajo. Ti ljudje imajo tradicije in s tem trajne vrednote. Pridružujem se Rolandovim izjavam. Elisabet: Tradicija je trajna vrednota Angelika, 29 let, Innsbruck: Posebno mi je bilo všeč, da so nas toplo sprejeli. Opazila sem, da so vaši ljudje zelo zadovoljni, da imajo veselje in voljo do življenja ter da ne „jamrajo“, kot pri nas v mestu. Pri njih igra veliko vlogo narava ter prijateljstvo, ki je tu še pravo prijateljstvo. Pri vas je to tako, ker ste manjšina in ljudje se zavedajo, da morajo biti enotni. To doživetje pri vas na Koroškem je zame edinstveno. Hildegard, 25 let: Sprva sem mislila, da bodo slovenski ljud- je imeli na nas Nemce „rezervirane“ občutke, toda zelo sem se motila. Zame je ta dežela čisto nekaj novega in tudi jaz sem mnenja, da so ljudje z naravo zelo povezani. Roland: Sigurno ne moremo zajeti in razumeti vseh problemov, ki jih imajo Slovenci, pač pa se lahko vživimd v stvar. V družinah samih sem opazil, da se slovensko govori vendno manj, to se pravi, otroci s star-šimi govorijo raje nemško, starši pa še govorijo z njimi slovensko. S tem mojim spoznanjem sem prišel do zaključka, da s slovenskim jezikom in slovensko kulturo ne stoji najbolje. In to je zelo problematično, to je velika škoda. Mislim, da manjšini mora biti zasiguran obstoj. Manjšina mora svojo kulturo obdržati in pospeševati, ter manjšina mora imeti možnost, da se uveljavlja. Vsaj z nekoliko tolerance in človeškim gledanjem, bi se situacija tu na Koroškem lahko nekoliko izboljšala. Mislim, da je meni vaša slovenska stvar nekako zrasla v srce. Sigi: Tudi jaz mislim, da po enem tednu sigurno ne moreš vedeti vsega, kar bi rad izvedel. To je začetek in s tem lahko počnemo marsikaj, ko se vrnemo domov. Od tam je potem lažje dobiti stike s Slovenci in tako poizvedeti tudi o podrobnih problemih, ki jih imajo Slovenci na Koroškem. Elisabet: V enem tednu ne moreš dobiti velikega vpogleda v to tematiko, prav posebno pa je težko v tako kratkem času ugotoviti odnos med Slovencem in Nemcem. Veseli me pa, da smo lahko v obrisih spoznali del Koroške, o katerem sicer le malo čujemo. Angelika: Tudi jaz sem mnenja, da le slabo znam oceniti, kako je sploh razmerje tu na Koroškem. Mislim pa, da sem dobila gotov vpogled in predvsem, ker me to zanima, se bom doma lahko bolj poglobila v stvar. Doslej sem bila o problemih Slovencev na Koroškem le malo poučena. Hildegard: Mislim, da je najbolj važno, da smo v tednu na- šega bivanja med Slovenci dobili gotov vpogled v situacijo. Kako je z diskriminacijo, sem nekoliko že vedela prej, toda Sigi: Slovenci so povezani z domovino težko si je ustvariti pravo sliko, če se s prizadetimi nikoli ne pogovarjaš. Roland: AFS prireja te ekskurzije že tretjič. Takoj sem se odločil, da grem tudi jaz med koroške Slovence, ker me ta tematika posebno zanima. Doslej svoje odločitve še nikakor nisem obžaloval. ■Et! Po prvi zmagi v pomladanski sezoni minulo nedeljo proti moštvu iz Grabštanja, je SAK odigral na velikonočno soboto tekmo proti enajsterici iz Kot-mare vasi. Navijači in verjetno tudi marsikateri igralci SAK-a so si tokrat izračunali zmago, kajti SAK se je stopnjeval iz tekme v tekmo. Nasprotnik iz Kotmare vasi pa je v zadnjih tekmah kazal le slab nogomet... Zato je bilo po tekmi, ki se je končala 1:1 neodločno, razočaranje med gledalci. Tudi naši nogometaši se niso počutili najbolje. Vsekakor pa je igra naših bila zadovoljiva in z nekoliko srečo bi lahko že v prvem polčasu vodili z najmanj dvema goloma razlike. Gostitelji iz Kotmare vasi so imeli pravzaprav le eno izigrano možnost za zadetek — žoga se je odbila od vratnice. V začetku tekme je kazalo, da bo SAK odnesel dve točki. Napadalci, kot tudi obrambni igralci so igrali koncentrirano in dobro tekmo. Že v 25. minuti se je rezultat glasil 1:0 za SAK, ko je Drnovšek po izvrstni podaji Ho-bla zatresel nasprotnikovo mrežo. Po zadetku so slovenski nogometaši še bolj pritiskali na nasprotnikova vrata, toda zadetek v 25. minuti je ta dan ostal edini. Kotmirčani so v prvem polčasu kazali bolj boren napad, vratarju SAK, Ahlinu, ni bilo treba ukrepati velikokrat. V drugem polčasu je namesto Luschniga, ki iz neutemelje- Kotmara vas — SAK 1:1 SAK osvojil v Kotmari vasi le eno točko nih vzrokov ni hotel nadaljevati tekme, igral Gregorič, ki je svojo vlogo opravil izvrstno. Kakšne posledice bo imelo nešportno zadržanje Luschniga, ne vemo, sigurno pa bo s strani trenerja in odbora potreben glede tega razgovor. Nogomet je ko- lektivna igra in posamezniki se morajo pokoriti navodilom oz. odločitvam trenerja, pa naj bo kak igralec še tako izvrsten nogometaš. Torej se je drugi polčas pričel z novim igralcem Gregoričem. Ravno ta pa je imel lepo mož- Seie osvojile tri točke V drugem razredu E je moštvo DSG Sele premagalo na velikonočno soboto nasprotnika iz Celovca, HSV z rezultatom 6:2. Za gole so poskrbeli Mohorčič in Franci Dovjak po dva ter Franci Kelih in Nanti Olip po enega. Na velikonočni ponedeljek je moštvo iz Sel odigralo proti moštvu iz Podkrnosa. Tokrat so igrali 0:0 neodločeno. DSG Sele zasedajo trenutno 7. mesto na lestvici. Naslednji nasprotnik Selanov je enajsterica iz Pokrč. Prosto delovno mesto Iščemo mlado moč, ki ima veselje delati v turizmu Pogoji: dokončana gimnazija znanje nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi znanje strojepisja osnovno znanje vodenja knjigovodstva Prošnjo s kratkim življenjepisom in dokumenti pošljite na naslov naše uprave pod „TURIZEM“. nost za povišanje rezultata, toda tudi tokrat SAK ni imel tiste sreče, ki je v nogometu potrebna. Najlepšo in stoodstotno možnost za zadetek pa je imel G. Zablatnik, ki je izigral obrambne igralce Kotmare vasi, ustavil pa ga je vratar... Vseeno pa je treba omeniti, da je Zablatnik odigral odlično tekmo — on je hkrati tudi eden najbolj marljivih, kar se tiče treninga. Le redkokdaj se zgodi, da ga trener na treningih pogreša. V 65. minuti pa je vratar Ahlin moral po žogo v lastni gol. Na noben način pa to ni bila njegova krivda. Za dve sekundi je eden izmed igralcev SAK-a „izgubil“ najboljšega igralca kot-mirčanov, ki je rezultat izenačil. Po tem zadetku nasprotnega moštva pa se je zdelo, da sta obe moštvi z rezultatom zadovoljni, zato v zadnjem delu tudi ni bilo več takih dobrih akcij, kot v ostalem času. Slovenski atletski klub je s tem dosegel v pomladanskem prvenstvu že četrti neodločni rezultat in je moštvo doslej nepremagano. Naslednji nasprotnik je celovški ASK, ki ga štejejo med aspirante za prvo mesto na lestvici. Ali bo SAK tudi tokrat ostal neporažen? Postava SAK: Ahlin, Perc, Babšek, Lampichler, Woschitz, Luschnig (Gregorič), Zablatnik, Fera, Polanšek, Hobel, Drnovšek. Lestvica vzhodne 3. 4. 5. 6. 1. Borovlje 2. Mostič ASK Dobrla vas Velikovec Grabštanj 7. Kotmaravas 8. ASV 9. SAK 10. Breže 11. Sinča vas 12. Žrelec 13. Šentpavei 14. KAC 15. Možberk 18 18 17 17 18 18 17 18 18 17 17 18 18 17 18 podlige 35-11 31-22 28-19 27-22 26- 24 19-26 27- 25 19-18 5 22-27 7 29-23 6 14-22 8 19-29 8 20-32 10 24-24 10 20-34 24 21 20 20 20 19 18 18 18 16 15 15 15 13 12