Iiluja dne t., IO. in 20. vukflga m««* 1: 1
Celoletna naiočmiia I..
Pimu* Podh«*!? r,n. ,,.1	Urrdoillvu Si. upiaviufttvo v Ooilrl, Via C. 1'avrlU 9. Tiska Natodna TIskarna. — Izdajatelj in o<fiov. med.iik
Punc« 1 odbertic.. — Cena o^Usom : 1 milimetri vi«*.,,« v ilnm	v
naznanila itd., vaaka vrata 1 L.
rn*Ka stolpa I.. _H0, /a Irgov.k« irklanio. Dančm obrejUla, po»l«i«, osmrtnice vsilila, Z J liuirmnalvo 22.50 I,. —........■ - ..................-i ■■.',_
Uto IL
11
GORICA, dn« I. decembra 1925
šl. 34*
Ki:S, 2AI.OSTNO.
Veš, jaz v ljubezni res ni matu sreče. Vi tliš (o deklico, ki bi jo bil lahko jaz poročil; lepa je, elegantna, pol milijona dote — pa me ni marala".
v <;i.i:dauscu.
.Zaman se trudile, gospod, moje srce ni več , 1 prosto . . '
»Toda, moje drago dete, 'i saj ne stremim lako visoko..."
Gorica. 1. dec. 1923.
Čuk na palci je ves upehan. Ravno je priletel iz Rima in je videl na poti polža, ki pelje, vojno odškodnino. Na poti je ta revež namreč srečal enega Kruševca, ki je šel k slavno-sfim v Rim in ga je vprašal: •Kod se gre v VeneČjo 7.uli-jo?« Kraševac pa: »Kaj praviš. da Venečjo Zulijo? ( 'tikaj . . .«■ Letel jc povedat o--rožnikom in zaprli so ga, do kler se ne izpriča njegovu nedolžnost.
Čuk pa ni šel v Rim radi vojne odškodnine, ker ne ma* ra nosite vode v žaklju, am* pak se. je podal k sprejemu španskega kralja, ki je najbolj katoliški, in vedno n?oli, ka= dar pa ima fotograf »gor vze* ti*. Čuk ši je izprosil pri kra* tja posebno avdijenco; bil h seveda brez utiovora sprejet.
'k je vprašal Tcralja:
Čujte; po koj ste pa prišli v Italijo«.
Fonze: »Tega Vam ne vem povedati natbnčno. Moj mirti* ster, ki mu pravimo De Ri* vera, je dejal, naj grem in šel sem. Rad potujem. Italija je lepa«.
(*:uk: »Ali tedaj ne zasledil' fc kakih političnih name* nov?«
Fonze: »O/i, kaj še, dragi Cukos na palcis. Sploh pa lena ne vem. To bi morali vprašali De Rivera. On ve«.
<":uk: "Ali ni res, dn gre tu za veliko špansko italijansko soglasje?«
Fonze: »Soglasje? Dragi Cukos, izberi kako drugo bese* do, ta je danes preslabo zapi* s.7 na. Kot pa rečeno, Dc Rivera ...
Cuk: "Vaš De Rivera je lep človek, toda, naš Mussolini ie še bolj lep«.
Fonze: »Oba sta dovolj. In kar jc glavno, oba sta zelo pridna. Moj je napravil marš,, v Madridos...
Čuk: »Naš je pa napravil marš v Rim«.
Fonze: »Naš je predsednic kdma obeh parlament os dal muršpušos.«
Cuk: »Naš je pa kar oba parlamenta s člani vred vtak* niI v svoj žep in poslušajo ga in ubogajo kot kužki.
Fonze: »Na vsak način je Vaš Mussolinos občudovanja vreden, toda naš De Rivera je vojak«,
Čuk: »Tudi naš Mu.vfolini zna jahati konja«.
Fonze: »Od kje ste že vi, Čukos sul manganellos?«
Cuk: »Iz Gorice«.
Fonze: »Cjoricjos. Čudno i* me«.
Cuk: »Tam, kjer je vse na* robe prav. Ljudje zidajo brez
deruirja, prodajajo brez kupo* '/cev. Slovenci govorč luško, Lahi slovensko, umazani no* si jo bele srajce, čisti pa črne, župan poroča in krsti . . .«
Fonze: »Deveta dežela te* dat, gospod Čukos. Me je ve* selilo. Me jc veselilo.
Podat mi je roko. Šel sem bolj zadovoljen od njega kot Kra&evci iz Rima. Uspeh je zagotovljen. Črni v Afriki bodo dobili šole v svojem je* ziku, v Maroku bo izplačana vojna odškodnina, v ponde* Ijek na sej m sv. 'Andreja v Gorici ne bo več dež pudul — ampuk tire v žepe snrluta-nov in kričočov, ringelšpH in barke bodo polno miših de* klet in rriladeničev, katere bos do goflači obirali do golegu. Prav je tako! T o pravi
Čukus na palcos.
Urim: Boh dej, dabn jatn, Katrt; ku zguda uiUk?
Kaira: Bcjm, ki b'ne. k bič, kaku je. — Pa le ti»t te mlad narci aa čila nuč ragavill tu aku!,'zatu ni«'m mo. gia oejS apot:-ni ki sa prabl de sa se Um u Mlocih tukl. aa tad ti ki iii. iala?	,
Vrla: Čfcki. f pa jest pabim. kaku a ra jfat ililala. De a« Mi Krneli pubi u Miuce na kurala. •, Kaira: iejgaa, jejgaa, Id m' piabil Urim: Ja glih k' ate je blu. Sc tua b 'tje iu uaun. Kaira: A mu ni» b rinila? Urim: Ki Čei, k' uai paaluiaje tizp imilub'ga- narca.
Kafra: A ni biu tud tiat' aarabd od useh naigan?
Ja, nai je pri n abuUa da.
mou.
Katra: Piov j m »taji, Id :kod je ha. rufe jeslcat pa nai u drufa vaa.
Uri«; J'eat prabtji, Buh j«a dej pamet.	. ,
-Kaira;' A ki češ, tein-aa tc mUd ldje, k' m napije je pa nabedo, ki di. laie.
Uria: Be\m, adije, Kaira: Zbega*. za ta cajt.
NA ULICI. Gospod areča dva dečka vpraša enega izmed njiju:. »Kako ae Imenuješ ti?« Drugi odgovOri: »Ne povej mu Jožek!«
TRIJE ZVITEŽI.
Trije trgovci . so biH dolgo let prijatelji. Dva sta bila Ljubljančana in imela svoje trgo-vjjic tamkaj. Tretji pa jc bil Kibničan. ki je bil stalno v svojem »slavnem majste«. Na-vado so itoeli, da. so vsako le-k> proslavili imendan /svojega kolega v Ribnici. Ko je prišel nendaa Ribniškega trgovca, st« se Ljubljančana podala 11 a. Urh je vse potrebno pri* pravil in še nista bila dospela, Lo jc bila miza kompletno o* bk>žena. Nato sc jc Urh podal svojih opravkih na svisli in L lev. Mislil si jc, da gu bo žc Ledu poklical, ko bosta njego-ljubljanska prijatelja »pri* rnj/ala«. No in v resnici sta huli. a nista vstopila, marveč <lalala in občudovala dobro »uloicno mizo. .Ti, Debevc«, pravi eden iz« ed njiju, »puglej. poglej, olk je ta ribcnŠk grajzlcr nkep tuiuleku za žrt. lavišen tri dni žrv, de ma skupi hI glotlaL«
Debcvc: »Orka fiks, prov prav« Mrhar, veš kua b'blo dober naštimat. Kibenčan je tku zal>il. Dejva pot skuz oken skočt, pa vse 'sama pohrustat. Tu bo hcc, kvgi šla ]>ol h nem, k'nama nč najdi.« Mrhar: »Kar not se zalet, •st pa za taba, do na* kdu ne zamerka«.
Kakor bi trenil, sta bila zvi-teža v sobi, ter pričela v vsej naglici mašiti usta. Urh pa je hodil v veži gori in doli, ter premetaval svoj čik iz enega kraja ust do drugega. Jezil sc ie, da Ljuhlj«nčanov toliko asa ni in z vscin veseljem >kočil nasproti, ko sta sc ko« ncčno le prikazala. Takoj ju peljal v sobo in ko je vrata odprl, je odprl na široko tudi iLs-ta in oči Miza je bila praz? na Kar nista snedla, sta pa v epe vtaknila. Ubogi IJrh se je praskal za ušesa in ugibal. »1 no«, pravi Mrhar-z na* lehom, »u kerem ciincr bo« ma pa letaš tuj gud žegnaL«
Debcvc sc jc istotako iro? nično obregnil: »Urh. gvišen •»a t pudgane snedle, kar s'pr? avu, k' se tko kisel držiš.« I !rh pa je uganil slah dovtip in odgovoril: »Ne vajin, kaj jc biu toku požrajšnu, jen koku ■e biu. Ze lajtas naj buo u I) nož jem jemjene, neč mi naj kej prou. ampek driigit lajtu huotn /.je kuntent.«
Nato so šli skupno v gostil? no na kozarec vina in Urh se | ie delal naravnost veselega, medtem, ko sta se Mrhar in Vhevc po strani smejala, mislec, da zabiti RibniČan nič ne vc.
Leto pozneje. Vse pozab« Ijenol Urh jc lepo vse pripra-vil. tesno zaprl okna in pustil svisli in hlev, na miru. Ko sta njegova kolega prišla in vsto* nik z Urhom v sobo, bi jima kmalu sapo zaprlo samega za? čudenja. Na mizi v skledi so kadili ogromni veliki kosi Pečenega mesa z omako.
»Nu* kaj gljedata; toku sto« Pita h mize pa kar zečnimo«.
»Veš Urh,« pravi Debcvc, »midva so sam čudva, k' s* to?
ko fejst fant, de najna ni.s za> meru, k sva t' lan.sk let lak lice našpilulu. Sva prov za gvišen misria, dc naiLŠ nč naštimov
»i.j nu«, pravi Urh, »le kar dajta le, kar je hlu jc biu. Arnpck pr .slabem zdravju .sta me dubla, zetu k' jc hiti siiučo pa-dar pr m jeni - Kn matu uo-make vam huom poinagcHi.«
»Buh te živ, IJrh«. zakriei Mrluir, »midva t" usc tu nar-bulš želiva, pa dc uš še dottg časa na svet živu.«
Sedli so in pričeli. I Irh jc pomakni kruh v omaki, Debcvc in Mrhar pa sta se spru> vila na pečeno meso. Debcvc i>i mogel iui noben naeiu raz-rezati meso; zdelo se jc, da ni dovolj pečeno. Mrhar pa jc razrezul in vtaknil precejšen kos v usta.
(Jrizcl ga jc in preinctavul po ustih, kakor prejšnje leto l Irh svoj čik. Mrhar mi je oju-tlačil in |>ogollnil k<ri mesa ncprc/vcčcncga, ki mu jc pa ostal v ^rlu in skoro bi .se zadušil. da ga ni Dcbeve potolkel |H> hrbtu. Urh pa se je o-bračnl na desno in levo miic iul v pest in vprašuj »Nu koku se vam kej dopade, buo, buo?«
»Hm, že gre, mal trdo je... g res t treba grest... Iw> že šlo... grest... grest...«
»Ja mrlič« pravi resno I Irh. »tu vam je ze hohlonoj ikkI unga lajta. kmoto iblanske. Vajste, de ne zgljedam toku netunen. koker sm. Naš sul* tan, k' je biu pred štalo ne kjetne, jc kTjcpou, p« um va» ma ga spjeku. k mote! Se an tnalu kislega mlajka jh» vrhe, dc vama buo slu skiizc, pa buo gmah.«
Urhov iinendan se naslcd* nje leto ni praznoval.
Velik prepir.
Ko sem nekoč prišel pozno v noč v neko osamljeno kočo, sem poprosil prenočišča, ve? doč. da do vasi ali trga ne pri? dem več. Bila Jc to mala uta, v kateri so nad tri leta prebj? vali trije pastirji, Janez, Miha in Jaka. v največjem miru in prijateljstvu. Nihče izmeti njih ni bil pirjatelj govorcitja in besedičenja. Druzcga sc med njimi ni dejalo, kakor: »Dober dan« in »Lahko noč«. Isto noč. ko so vsi trije povečer-jali svojo borno jed, pravi naenkrat Miha: »Pri štirnovih sem videl na vrtu vola«. Temu je sledil dolg molk Slednjič •;« oglasi Janez počasi in brc/po memhno: »Jaz sem ga tudi vi del, a to ni bil vol. ampak kra va.« Tiho so vsi trije sedeli in zrli pred sc. Kake čelrl uri je moglo |>oteči, ko povzame v-novic Miha: »Meni sc pa ven« dar zdi, da je bil vol.« S tem je bil pogovor zaključen. V,si smo se podali spat. Ker pa ni> sem tki vajen take pstelje. se.ni večinoma čul in slišal, kako jo nekdo izmed njih po |H>ln<v-či vstal in jokal. Kil i«' Miha. Vprašal sem ga kaj to pomeni in on mi jc čisto mirno odgo--voril: ».Pobiram svoje cunje skupaj, da si poiščem drug dom. ker se tu preveč prepira, m o.«
Domači prepiri
src' s
Soproi/u < Povem li enkrat za vselej, da ini ni všeč, tla no najini otroci navzoči, kadar se preptpva. Odslej jih moraA za ta čas poslali na ulico.*
Soproij: < Dobro ali kaj poreče kdo, ko bodo najini] otroci ves ,ljubi dan na ulici na dežju...>?
Lube mul Čuki
Sm Aou puo tulk«-. cajtu |>u korSe. /rtu kc prej nesm muogu. Sm jcinu Aaldo febre jcuu am muogu pt rcni-jc. /Mor« am Aou pno korie jen jn-kontriram strinn. jist juo lepu ptica* ilravcm jenu puolc amtio nardilc an deskoiirš umi Aul. uod pup in anka imd It-hc*. (uk! Kr pride an inuož prc«ii jen giiinba, jemu jc kamižulo, jenu kapo ku amltot huoanjaki. samu ■le |e lila saldo črna. ,(>licdu je taku ku unij komparc. kdi4 jc invipiriran.
■Koša ma lede t i ftčavi anka kua in koršo viiiji lar komploti. brula ženta« ia Ac inviperidi perke vc koininčjcmo mostrar ki šemo noi,« taku jc razjau len me ilau taAna dva Akapclota. <lc iiesm vedu al sem na konta al u Ki« me pred pajaco dc jc&ticia. Jat, nem se nrdu šutast, stisnu pas pr hrgiftah jenu hitro iišou strinc nej biu fc
T.udiio sc mjc zdelu, de na jc kapi« rou uon, ma muj komparc ki jc Ste djrana glava jc ticku, dc je biu sc giirno an rinegado.
I;inirnm tuo Ictcro jenu puezdra«
nI
Pepi iz Rojana.
Napad pri belem dnevu.
(Ženski dvoboj Kri teče). (I <rad. poročilo za »<"."uk««).
Slap. 13. XI. ob 7ih. lhincs so se srečale v ul. »Prepira« dve nasprotnici. Kna nič hudega slu« teč jc nesla lonec mleka. Druga katera se. je tej bližala w: zapodi vanjo ter |i vrže lonec z mlekom na tla. V tem hipu sc začne dvoboj brez piič. Poskušale so se najprej v suvanju, jM.teiii (likanju, jiolrni katera ima bo« Ijše pljučc i. t d. Nazadnje, se zmisli iiiipiiilulkji. da bi za spomin nasprotnico tetovirala. Takoj ji zasadi krem« pije. v obraz, kri brizgne, pravi tepež se prične. Napinli-nka zgrabi lonec ler poskusi z njim (Očividci trde. da jr poskušala, če |e lonec trden, drugi l>n trde čc ima nasprotnica trdo bu« i o j V skiajnem hipu |)rihiti napaden-ki cim na pomoč. Ta zgrabi pest blata ter j;a vrže napadalki v oči. uamreck Ji da šc par brc. S tem |c hil dvoboj končan ... Kbzs«kIIk» 1m» vo. dil m odlikovanja delit:
»f^uJk na palci«.
Pravijo, da hi f;rsk žc začel odgovarjati. ampak mu slovanski jezik dela preglavice in sc boji. da bi Cuk vzel njej"ove dopise za kako potreb« no priložnost.
trn Siirak li h. Pm.
(I*tra)
SLOVENSKEMU VOJAKU V SPECUL San Pijctro di Boiko 13. 11. 23.
O mijo karitmo bepi l Ciuiepet
I'rimo ko ti a vari ta iki ho ti mand« beji h reči i salutri tvoja krtcla Marv ca Sr. mi ti facijo iaver kc go čapada tvoja Ictra kc ti mi Okrivi čc son an» kora u Tri jeste u Tratoii Tamburi vija d"Akvi ma mji ion a n dara vija ž jo dujc mcii u sv. Cijotro u Gijuič*« čc h mija zija perke Aon stuva iorviti u Tri jeste sol o di zorno o di sera na jundijči ima mela note do vejo komu« nar largu šhada dujc kilometri od vija d'Akvi fina vija iotcranci u čata veča a po iHradi iempre ni camava jomini cj iignorina cj a j kc hjcla oj oj kc kareta in kc kokuleta komo u-na bimboneta i migo rabijado i mi marš k mija cija adežo vinjiio mija letra i kvando vinjiž a kaže ti dago l»cli rože adežo te bel ialudo iti man. do bilje i milja-rdu i biljrvn bači i bačeti tuoja kaia i karateia Muci, i Marica i Mičica Sr.
Adijo karo i karitmo Bcpič prego ti prešto riiposta u San Pijctro.
V SODNI DVORANI.
Cička jc imela staro kobilo. Ci« pa mlado irehe. Ta dvojica »c je jmu sla zunaj sela. Zrcbc sc je radovaki in skakalo okrog kobile, zadnja ga brcne in ubije. Priilo jc do vnlnc obravnave.
Sodnik: <"ijjc5 stara! kaži mi joi jedan put, kao jc to bilo.
Čička: (šospodin sudac, ja ču ti joA jedan put kazat, samo ti nemoj hc lutitl Ililo jc ovako - kakor da. hifi bil ti, j^>apodin sudac, žribe i ja kobila, i ti bi.4 smanu malo »poikr.r-eal« ja bi tr.l>« sunila i tc ubila, k o ji viag hi telie platil?
POSLKDKJE .RAZPOKOKL.
(iospml Uutec sreča gospo Hunko; »Ah ne morem več ta« ko sem trudna. Predaleč je do pokopališča in morala sem tja, radi uglednosti.«
Hulec: ,.|»0 kaj ste šli na po^ kopališče?«
Hunka: »Kaj hočete, spremi? la sem k večnemu počitku r/rt/go soprogo svojega prvcfiu moža.«
. Zvestoba,
Vojak« je prinesle vsakovrstne ^ vo»U in ako ne verjamete, da »e jc lo zares pripetilo, potetn pa _ vprašaji
Frakovka je hudo obolela, že j« umirala In Frak. * p<*rt klečal prj njenem zglavju. Ko so bile ženi štete minute življenja, k "Pomni l'r»k,.d* jo mora nekaj vprašati; kar ga jc it dolgo srbelo n« Jesiku.
»Ti umiraš, aiček-, jI pravi, »pro, sim-ie, razjasni mi Mfao.fe to vpra. tanje, katero sem vedno odlašal, da bi te ne vžalil. PriaeH, zakolni srček, da aj bila vedno zvesta in da tpc nisi nikoli varala. Ce ml tcg. neatoriš,- mi i»«, bode mogoče živeti v miru In ne bom z mirnim srccin Boga molil za vcČert pokoj tvoji du-ŠL — No. ali si ml bila vedno zve. sta?«. • ' r: •
»Vedno, vedno,, dragi Frfk, in ako sem,t« kateri krat, v. življenju varala, naj ae na drugem svatu tolikokrat preobrnem.« — IV Je / ^govorila in duš« je splavala v višave..
Frak Je v mini pre žival ic 10 let, nato > Bog tudi nJega poklical k nebi. ~ Ko pt Ide do Sv. Petra, mu Je bila prve »kri?, da povpraša po svoji rnkovkl'Zato reče nebeškemu vratefju:
»Poznal mejo/ Hmo Frakov ko, dl jc tudi «u tu v rej M?«
»Po/nam, poznam«, pravi sv. Peter, »In Je hi v raju.«
, >»V ie ju I V raju v resnici? Znal sem, da pride moj arflek v raj. Moja žena ml je bila vedno zvesta. Da, cc I lo zaklela as je. ds me ni nikoli va. | rala«, rcče veaelo Fask.
»Kje p« je?« vpraša.
»Vidiš Um jc«, pokaže a v. Peter, »tam gori. Ona ae neprestano obrača jn postavili smo jo ze nebeški' veoti« lator.«
im\mm+0*mu** i %
.NAGEUCKI« Okrogle narodne pesmice Id s« doU v Narodni knjigarni v Gorici z« L1.-Limd. NiČ lepa, nič flctna, ni dekle za me, pod noge si gloda p« š vedrasto gre. 167 takih pesmic je natisnjen nih v knjižici
MA P0MTER0SS0.
Komar«: Qh buotra buote les, hwv te, jeja, jejs. krko cajU k Mano ™ dlc. Kaku je navejtame. Kej buo zta. me, tašna velika mižerjs da ni muoč ■vi živet. Jc no malo zs pamialet fe u anue Tiste, ke smo taku duobro sts» le, in kaku je pršlo zdej forte sUbjm. Pavrbe pej jc šc muoj muož diloku. peto vre 6 mesco inosame tale me peliljajo ns dum.	V . .
Buotra: Ejl se nc buo taku slabu ne, ke nUte brals u Edinoste, kaku je šla cela konpanijs žpsno a krasa h Muaollinatc. ino ke inMeate tude ruo. ko jem je dau, in-kadar je psvedo tU, ste dekan z Devins naše miierje in kaku suo nardile s našeb šul. me jc rjeko picšidcnte. de biio bulše In Je ns buojo; rtde imele. .
Komar*: Eh buotra ne pailušte nc, tiate čakule ai buo ni buUe, ke ne vU doste; de auo zmjarim vjcčr taše in /m je ran v ječa mifto+ja. In še ta pjcat vitki rc \ct nuoscn lea ns pile ae ms prode nč, ke ijeete te i>abc bc tele jetnet ruobo. zastuonj, človek pej nej žgubira. Me pegledajuo aalato in to čejo; Kuešta šala ta nože bjanka, le ie durs in seme Ušnc pej- • !
tkfOtra; Psi kaku Jc zvsŠuO kanpa«, njo, jemestokitj duastevrdur« Ja?
Ko/nare: Oh moučte. moučte, uss salsts DMy gnije in vs Šelcn me buo« de puozla Še nikdar nisem imela ta. ke miierje kukar idej.
Bootra: Ja Ha ila buo je. nc znan ke buo ste rfdicrje in stga dižokupa. cjone, mašime pej tuo zimo, kc Je vse taku dieguo. ■""•■•.
Komer«. Pej iujte, iijte buotra ie tu nej vm paren. Paznaate tistuo w duova Franckuo ale Pcpuo, ne znan vre kaku se kliče tu uod svetga Ivana.
Buotra: Ke frej ku juo peznan.
Komar«: Bcn tude uons se buo ns* asj za pust psroflla. P.smislete, ke js stara kmale kukar Nanua in Je vre aneb desjet let uduva te k« jema vre taku velike utruoke.
Buotra: Iluote čc, huote, ke ase vi pa veste, pej mi se menemo uod mb že rje, se vide dej dc pn>K ni miierje to dc fr^ne gnije Selste .hi Aelea ku.
Kontere: Js buotra. de juo bc vi vidla kaku je uons zdej veajcla in ka-ku uons puoja, ke ae žjene. taku pej de juo Diko uzmejo u teatru za kanta« tronuo.
Buotra: Pej akue se paruoče?
Komata: Ms oanka jez ne znan ptou »kun. teku an čula, de uzme an. ta udovca, ke jema utruoke.
Buotra: Se praven, vč stare ke smo, vi msrUM jema«*. Adijo buotrsl
Dopisnikom!
Ako se' ne motimo, smo že v enem listu pohvalili naše do* pisnikc, kako natančen naslov napišejo. Niso pa še vsi razumeli, da se nihče pri uredništvu ne imenuje čuk' in še bogve kako drugače, da nam pošilja* jo takele naslove:
Ir- Častiti gospod ' Franc Podberšič na palci v Faveti 9. Goricia. — Spoštovani ured> histvi in npravništvi C. Fabcti, Gorica Venccijo gulijo. Naj prejme velečastiti Ctik na pab ci Pmlbrščič, Narodna tiskara na — P. t Cuk v Gorici na palci, tiska Carlo IJaveti Na*' rodna 'Piskarna. ^ Cenjeni, Q Eavetjj, v Narodni tiskartii, Godzia Venečija žulijo. — l^ska in zalaga Via ,C. Faveti 9. Gorizia. — Toliko aličnih naslovov je; da bi zamogli cel list napolniti. A ne samo na« slovi so, kl nas spravljajo v smeh. marveč pisma teh na* naslovov so po veliki večini tu-di nezadostno frankjrani.' fn pomisli, dragi dopisnik, kako se more urednik za trebuh držati, ako ihu tako pismo prido v roke, za katerega je moral? uprav«.plačali 50 stot. kazni in vsebuje n. pr. to|e: »Pravijo, dii sc strici nc l>odo oženili, ker imajo presive brade.« Ali I*! »Pravijo, da je Cuk videl, jeako so punče na plesu visoko skakale.« .In zopet kak dnigi: z.Pravijo, da so prj Sirkovib repo ribali.« Takoj za tem vam pride mulo pisemce frankirano z lOtimi cent., papir profumU ran in znotrav vam je napisa« no s »$mirsvtnČnikom« št. 1 kake »ikartfirme«. Napisano je pa tako, da se mora urednik cel -četrt ure aH »'m še mu« črti cja prebere ta stavek;: — »Pravijo, da ima Sitnikova Je« ra eno nogo k;raiši od "druge, to jc tudi Cuk iz sosednega dimnika vjdel.« —.•,
Vse take »literature« in ne* dovtipc mora ; upravništvo s: kaznjjo plačevati, urednik pa gubi' čas, ko jih bere in meta v koš. In ko se je urednik vse« ga tega zla rešil, pa zgrabi za debelo pismo, ?a katerega je. bjlo treba datj l Kro -in 50 cent kazni, misleč, da bo tu kaj gradiva, In veste, kaj tam« kaj navadno najde? Velik ii«; salni papir; na katerem so n«» slikani ali boljše, rečeno a kopirnim svinčnikom nnašmira/ ne« slike deklet s slonovimi •nogami, za nos eno črto podol*. gem in za usta eno črto poče?.. ,Tc slike so vredne Pavlihe v prvem razredu. Tam najde u« rednik »našmirane« nočne po» sode, hiše, pohištvo, pajace, ki imajo za roko pet aH celo šest debelih črt in za oči dve piki na i. Pod tem šmiro-m so pes» m^, tako umetne jn duhovite, da se uredniku prične v glavi vrteti. Ko pa ugleda pod podpisom ukaz autorjo, da ne sme v koš vreči, marveč slike in Pesem, priobičti, mu it^k sla« bo nride. in omot siun' v. koš zdrkne. I kaj se hoče, tako je!
itanjehke bronjevke. Ciro ivuii/o/
Ti non aai dhc od quanto bfenga«. rom in Trieate te muoim sjcrlVer" per ti jan. Orande desgrasis^ sc mi je aucccaš ogi dc ic nckoPco«.
Qucsto gis aai de smo portcla duje cibi sul piec. W mla cjbo come tutja lo teke beitjacc mi jc šlcopata. Jat tuta ses ajcbc comincava cegar per taljen ue šenor: »0, icnor ga višto uua galinna.ld jina zevjzeno gambo ju kori dentro ju nutr-po boi jači?1
Ta, nuorc ini comincava rider in» Vfccc de bi ccrkOu qibq, kr je mene aaej rezrabjelu. Vendar Uno šenofr mi je zcgiabu to gabimo per la flcfuts de je kr krčala.
Adešo bešts. muoje merite, sei aai chc sm molto debele pr UJsn. Me kej rje**, kenjo de ze tiste šule k sm štodjiela insm zcduostil ' Tc pozdravlja tuoja Micrl.
Dragi Cuk| Dam ti vedet, cU sem dobil* Pbuno od enega karabinerja, Piazza Coldo. ni. GLtai se:	- ^
Gentile Sign. Qucsto pismo vi man« do čakaj v voglio dosti benc ki vi go
tiOVS.
. Tako bene voglio lel ms anebe fs« remo aposalizlo kitro perebe go do* sti lične au di ki. Cato ls porto u Sardcnia <jbe lina una Velika'Baiioo. Prosipi rfanosta. r, Tenti poedravi.	'
.Spiejmite goreče pozdrave od gor. akih topnlčarjcv od 5. stotnijc iz l>oiiM>doaaole vscin atarlšcm. bratom, sestram, fantom in dckletam in tebi* Cuk/ Logar Franc, Zsdlog; Kavčič I* van, ledine; Skvarča Frane. K^Jnldol: Prine Anton, Zcmuje; Dcklcva Josip,
Vrtojbenski dirindej.
Kdor ki hoče tango znat, mora v Vrtojbo se podat; v nedeljo- so se tako vrteli, kakor da bi madraae snefi.
To ni trajalo dve uii ali tri, šlo je »duHi« do pt^noči; punco niso nehale, dokler niso vse zehale. III.
Z zadnjem koncem so migljale kakor celega »Veta bi ac nič
' fnc bale;, krika so kneie do kolen, za drugo najprej pa ne povem.
Matere so ha oknih kukale, kako so se b£erke po dvorani . (sukale;" namesto da bi noter šle in domov razlovile vse..
Na vse J36 je Marica prišla, in se s Tončekom zasukala; saj njena je ta navada da vrti se povsod rada.
FfcŠKQVA MODROST.
. »Pardon Zk -— pepel a cigarete v ti neprestano pada na krjivato in mogla bi se fžgati.
zlovoMcn: »Ne brigaj se Frsk, radi toga. TI stojiš več kot pol ura pri peči in tvoje suknja gori ki jaz 1 ti nisem o tem nič rekeL«.
PRAV JE IMEL.
• Ribničan .je natovoril osličke z ilovnatimi lonci. Ns cceti ga sreča kmetič in ga vprsis, kaj ime r vre* \čah. -
Ribničan pa odgovori: »Molil, če mi osel pade, nimam ksj tovoritil«
FRAVI NASVET. 2k Svoji hčerki, nekoliko dni pred poroko: »Ns dan poroke morajo biti jedi nsprsvljene popolnoma po okusu zaročenca. Saj vej, ds trslja ns smjrt obsojchemu vedno izpolniti zadnjo 'željo.« y.v','r	' •
Kdo nc pozna Desetega brata? Kdor ga n«? pozna In tisti, ki fea poznajo, na| pridejo v soboto ob 20'/, ali pa v nedeljo ob 15 7* v »Trg. Dom*, kjer bodo imeli lepp priliko, da ga vidijo In gledajo.
i«	T-Tra dom«', vaedel se Je ne shkeno v«jico ie Jr v*
rldeL PrevIni Vee., krssao : acenerijs nora. QoJ, koliko kolčne j« v stropa, lo P« n^Uz aeto, de ne bo predol0lk odmorov med dcleidl) orkester l«re kot hebeiit orrtk«, pevd In Igralci pa zeejo avojc uloye kekor bi Mo Sne nemara^ . SJT v** J? "T?	kcr ^	rciteer v eebote ell sedeljo »f
KSmete^ f	I« DeeeM brst i a||fa bnrksml ml ddal-
Vstopnice «a obe predstavi dobite v Narodni knjigarni v Gorici

1
OS C
s-
ot
o J
Cu
(t 3
o> g
Hf 3.
3
J " Ta.
0 K.J13.SJ-
2 5" ®o
9 2p<3
S s 2 asoiljs.

V ALBUM. KOMUR URE. V Vrtojbi atoji, neki poet. ki hoče IjUdi za norca iinct, največji norec vendar je sain. njegovo sliko tukaj podam, lina Široka Ijc« namesto ušes, podoben jc oalu torej zares, treba mu liga ti le ic i a pa bova km«iu bratca oba.
Osel.
V VAŠKI BR1VNICI.
Popoten gospod vstopi, se vsede na stol in že je brivcc pri njemu, ki ga-/jčne obdelovati z milom na način, tla ai pljuje v roko. potem ga maže |H) obrazu.
Gospod;. Pa kaj nimate vodi- pri vas. da a pljunkom močite milo?
Brivec: Ja, gospod, tu je /h bclj >;aspujajce Idi, kar jih pride t'ku l>elj gmej (priprostih) jim pljunem kar uahrez (obraz).
ZNANJA SI XK1.1I
(iospodičzut, s pikantnim hledič« •um obrazkom, polnim rafinimue nedolžnosti, ima umetno podaljšane lase in pritodno okrajšano pamet, jo počasna, nerodna in miroljubna, k u -dar ne stoji pred ogledalom. Iirre. nemške romanc, »proVtn prevedene iz la&činc« in kadar nc bere romane, stoji pted ogledalom. Drugega skoro nr dela ničesar, kvečjemu, du včasih malo pobrenka po kitari in / milim do srca acgajočiin koStrunovim gla. ■om zapoje o »Benjaminu in l.ongi* no«, ali pa v kuhinji pobže smetano.
*i želi znanja z enakim mladim na« depolnim mladeničem. ki bi imel pol« no mo&njo in ki bi hil tudi iniizikn--lično udarjen. Le resne ponudbe pod »Nel>o4 Prvi« na ured. <"'uka.
VIŠEK ZNANOSTI.
»Kaj pa tu stojiš in premišljuješ?« vpra$a Žk Fiaka. kateri jc stal pod oknom.
»Z okna mi je padci lonec s cvr> tiicamj in nc morem se spomniti. kn» ko se pravi cvetlicam latinski«. odgo. *ori Frak.
DOMR VZROK.
Torej Frsk. » lako ra/lago tvojo nedolžnosti ti je sodnik prisodil od 12 mi H let |rče.«
»Da. ampak glavni vzrok je hil t«, ker i:nnm ženo. In 'če bi imel še dve /cm. ne Iti dol>il sploh mkako ku/ui.«
IN VEDNO FRSK.
>(':iij, ko /nspim, pridi in ngnsi luč'« de /ena Fisku..
Frsk ra/tresen: »Samo |M>kliči me. ju/, litim tu v kuhinji.«
PRI <:ASI VINA
•Po/naš Z k. onega Rada. sina <>• nefii hogatiiša. tu ti vse zmore!....« pravi I rsk.
»Beži. beži! Vsega on gotovo ne /.more.«
•Ali si nemnen, ali kaj? Kako. da ne /more? Denarja ima toliko, da In kar / žlico lahko jedel ju i njegovim znanjem stori vse kar bi poželi -
»In /opet ti piiivim. tla ne /mor«, daj. da stavimo!«
•Pa kaj. /ii vrag«, ne mortV«
• Ne more biti (Mišten človek «
»M. to je povsem <lruj» par roku« vic'« de Frsk in umolkne.
OPOZICIJA.
Mllostiva I rskovku |e vedno čitala o iirkI oiHi/ielji. ni pa znala |K>uiciia le I besedi Neki dali vpraša moža. na j u ti> ra/loži. ker |e vedno čitala. da se vsi- Ihiji opo/icije .<>|hi/i. eija- pravi on. »opo/iei|a /naei iav-no ist*>. kar si ti tu doma «
PKAVI ZAf FTFK
Drugi tlnn po svn ii ulici, sežeiii
11 ■ i srečam FrNka ... v rt>ko / besedami: »("'astitain ti. Frsk! Končno si na. šel kraljico svojega srca!«
•Da. tla Našel sem jo nI' že smo. či je držala preslolni govor «
KAJ ZNA. Po kosilu vpraša 7.k svojo hčerko, ki je začela zahajali v prvi is/red:
»No. Sonjica. kai si se pa danes le. pegu naučila v šoli?«
»Danes... danes sein se naučila kle-rnti1" odgovori mirno Sonjica
ZMOTIL S K JK.
Fisk hvali svojega pn«. kako um je /vei.t in plemenita žival, da niko» Ii ne skoči na (»oitenega človeka. na> -.prolno pa napada vsakega vijjju iiunila.
»Pa kje imaš tega psa. tla j>a vi« tlimo?« jja vpraša moj kolega.
»Zaprl sem ga.« pravi Frak. »Pred kratkim jc začel namreč tudi mene napadati.«	f
PKAVI POTOMKO.
Frsk je imel sina, ki je študiral v Ljubljani. Neki dan mu piše pismo, katerega je vrgel v poštno škiinjico brez znamke: »Dragi papa! Oprosti da Ti pošiljam pisino brez znamke. Ko sem ga že vrge.l v skrinjico, sem se spomnil, da sem po/.ahil prilepiti /namko.«
M KI) POMOČNIKI.
Moj gospodar je sinoči pravil, da je Ivoj gospodar nenadoma umrl.
Kes je I odgovori drugi, njegovo sr« ct: in njegove roke. so prenehale tolči.
POSTE NOST.
Učenec (kateri je izostal več dni i neopravičeno iz Aole, pride v tazred ' in nosi košaro z mesom in klobasa« lil i)
Prosim, gospod učitelj, mi smo včeraj klali m moj |iapa vam |Kiftilja nekoliko mesa in klobas «
Učitnlj: (kriči) Ka«a»n<j? Mene. hočeš |M>dkiipiti! Ti cepec! Da mi takoj i/gllieš h košaro ir. ra/.reda. Marš, s to košaro k moji žem v kuhinjo!«
NI JlAZlIMELA.
»Sonja«, pravi Zkovka svoji II) let« ni hčerki. »popazi na kolače v peči. poskušaj vsako toliko časa, ako no pečeni, jaz stopim samo za trrnotek k sosedi in pridem takr>j naz^j.«
Sonja je bila docela mala gonpodi« nja in sc je ločno ravnala po mami« nem navodilu.
Ko sc jc Zkovka vrnila ni bilo več kolačev. »Kje so kolači?« vpraša So« njo. »Ni jih več, mama,« odgovori Sonja, »jaz sem vse pokuaila!«
Razpis nagrade.
Pozor! Pozor!
„ Čukov- koledar" razpisa j o za ugankarje tri lepe in velike, nagrade in sicer:
Uro btfdllko * dobro ido-čim koterjem in garancijo, lepega modernega lipa.
Pisalno garnituro iz črnega
kristalu, obstoječo iz črnilnika, peresni ka, pečatnika in noža za papir.
Simon Gregordč, fepa
lika »lika v krasnem okvirju.
V HOTELU. Plkolo pnne.si mi takoj »pajka, v liilu »r,in naAcI mylio.«
IZNAJDLJIVOST. Frak Je. lul lx»Un. Zdiavmk ga obi» šče. m vidi, da ima >u atolu kraj po« a tel jo .1 steklenice vina. * »Ka| pa dr.latfi.za Imga?« mu trto. •Jaz sem Vam zapisal, tla popijel* vsega samo I atekLrtuco, a tu vidlis kar tri.«	*
»Znam, gospod doktor. Toda ju ne.m |x>klieal Ae tlva druga zdravnik* m vsak ud jc zapiaal.po I steklenico.*
»V MF.OLl.«
V	nedeljo smo no zbrali, vsi radi bi igiali. Fantje mladi fuslialiali. viiie« ko bili cgoiali. i Zogo z nami mi smo vzeli, ter hiteli vsi veseli, koiakal z parni kritikon,
m imel veselja za patakon.
V	bojno črto Ferdo nas postavi, mi kričali smo, tla kaj on pravi, je/en za rjovi kar na ves glu, vratar, Ratko .bo za vea ta čas. Kritikon Mar jo pa jo res neumnosti
Uganjal.
ker od fusbaliatov se mu nI nobedea uklanjal,
vsi smo bili proti, da je z nami kri« tikori.
ker je napraviti hotel med nami ii> bal ton.
Radko Dolenc bil jc ves iz sebe,
ker dobil je goal od strani leve.
prime žogo ter z nogo močno udari.
o, jo j, žoga bila jc že kritikonu v gla »L
Ni bila čuda, da neumnosti uganjal je.
ker tud glava polna MEGLE bila je.
da kritiktMia za vedno smo zgubilL	•
lusbalisti smo pa peli in sc veselili,
OSLOVSKA FILOZOFIJA.
»Ime s katerim sc zinerj«jo nekateri možki. je vendar ja-ko častit razred med živa» limi«.
RADODARNORT. Potnik je zapustil hotel in predno je pograbil svoj kov» ee>», je pregledal svoj rmčun. »Napitnina jc vračunjena?« »Ne gospod, ta je prepuSče« na riidodamosti jjostov.« I »Dobro, a jaz nisem rad oda* ren«.
»V tem slučaju, gosiKxJ. so dve lire na dan alj 3 dni, to je 6 lir skupaj«.
»No potem sern pa raJSi radodaren. Kvo Vam J liro.«
PONKSRISCi-N POKLON. On: »Dražestna moja MiJU ca, kako krasno sviratc na gla-sovirju. Danes zjutraj sem Vas poslušal, nu svojem bal* konu sloneč in bilo mi je tako mUo, da so mi solze udrle po licu.«	-
Ona: »Saj vendar nisem svi* rala jaz! To je bil FiHpič. ki jo ufllasil glasovtr «
METAMORFOZAi Kajiievnik 2k m jc oženil'jz lju* besni, toda ni atečen v. zakonu in' nredbaciva fcni: »Vidii, ko »i bila dc kjo in »cm jaz letel za teboj, »cm pi» m! aamc Urake peami. V prvih itocb ■ejinega zakonu aem pisftl pripoved' k« in novele in danes, dane* ne zmorem nič drugega opraviti na papir kot kvečjemu kako -v- tragedijo.«. ,
JEDILNI LISTI V JUGOSLAVIJI. Brajničar, premožen kmet, a premalo poučen v. literaturi jedilnih listov, je prišel v nek kotel v Jugoslaviji Zahteval ie obed, nakar, mu je »picco* Io* predložil jodilni list. I i raj. ničar ]e »Študiral« pol ure to šrfce in postavke, a ničesar ra/ zumel, ker na prvi vrati je bilp francosko, na drugi pa menda nemško ali Brivsko. No tako je pač bilo, da ni ničesar rnzu» snel. Ko jla. jo natakar vpru« šal, kaj bo jddol, mu ju s' pr.
C bom pokazal na neko po« ta v, o. Dobil jc natx> riževo juho. Ko je to posrebal, ga vnč>vič natakar pogleda. Brajnlčar jc hotel meso ine je pokazal na drugo mesto, ne vodoč kaj jc, fc>. Dobil jc testeno juho. Nato jo pokazal na tretje mcttto, go Ho»vr da 1k> io meso ali pečen* ka, a dobil je čisto juho. Jezen in poln trebuh samih juh je y>oIcaZal na skoraj predzadnje ■resto. in! natakar mu je pri* nesel kuhanih rakov, katere jc Brajničar grizel in Križal s Skorjo vred.
Ko je plačal, ga je natakar vprašal:	\ ;
»Sc Vam jc tk>pudlo?« »No; t>i že bilo, samo pečenka je bila malo preveč peče*
Pravilo«
Pravijo na Slapu pri Vipavi, da »e ■e imenuje več tako,' temveč pa: »Sape«.,
Pravijo v »Slape«, da jo občinski svet sklical radi tega sejo. Višila ao jc v četrtek zvečer, v »kori jerl« iz Ajdovščine v Vipavo. Ker je Imela »korijera« zamudo, se je seja nada. »jcvala v Vipavi. Sklenjen je bil kom« promia. Da bo volk sit in ovca cefc;'-ac pošlje na ministeratvo. ža notTanjc 'aaacve prošnja, da naj se Slap pii ' V}pavi. meato »Slape« > prekrsti na , kne: »2oržove šlapc«. Predlog, da naj ad prekrsti na ime »Malikovia Marela« m bil sprejet.kcr je preradikalen m agodovinsko neutemeljen.
Pravijo, da so je rodoljub,'g. V«v tropih vozil na obcet v automobilu
Pravijo,-da je Frsk kar sreččn ker ja 2k nehal z dopisovanjem v'Culca.
Pravijo pa nasprotno, df.jfc 2k aa> mo zaspal, da-bi čim vit č nabral gra» «hva ter "nc preneha dopisovati v Čuka dokler se Ftsk sam nc ojunači jm eačne koAtra odgovarjati. , Pravijo RojanČankc, da čc tudi lih iantje stavijo v Culca, se nc zmenijo nikoli zanje. * Zato jjm bodo odslej •M dvorile.	-•'".' / •
Pravijo iste, da nc odzdravljajo z • »Dober večer«, ker jih niti nihče ne pozdravlja. Fantom zato nI treba, di ■as zaprejo v svoja srca^ ker tam bi nas ob prenizki temperaturi zeblo. Poleti ic, a sedaj-
. Pravijo rojanslce »pupc«, dir se za« to Smejejo le s polovico dbrazsi ker !.z dtugo žalujejo o fantih, ki so vedno to povsod zelo.potrti. . • Pravijo v 5t. Petru na Krasu, > da bc namerava predsednica hrastovalrih klepetulj izseliti- y Kalabrilo. '
.Pravijo, da je, v Podkladju tazpida« . na mastna službe za.intellgcnta',.ki.bi' 1
pogrimtetr »Pravijo«. . Pravijo, d*. 00 gostilničarji Pod lani« iem veseli, ker jim j6 oblast prepo*-. vedala točiti Sele po deseti url To pa zato*ker bodo zdaj imeli več proste« ga časa za dopisovanje v Čuka.
Pravijo, da se blatnike »fiajle* prav dobro < rAumejo .na »parfen« grade«.
Pravijo v II. Bistrici, da zato ne striajo blata z ulic, ker nameravajo uvesti po bistriškem blatnem jezeru promet v Čolnih.	,'•"i 1
Pravijo, da hudajužnovski »Strici«
razprodaja jo po Jako nizki ceni »klo« »Ne boj se«, katera Jo menda najboljše vrste'; kdor M . jih
futc«
£
želi nabaviti, naj ao požuri, da ue mudi prilike.
Pravijo, da ponikovaki fantle vljud« 110 proaijo avojc brate na Rgtlh. da bi lun priskočili'na pomoč pri zgradbi Pu al Če ve dvorane.
Pravijo, da. so se icuApolajska dekleta dogovorila, da nikdar Več ne plešejo dokler/ic bo avlralo. • , Pravijo nekatere II. Blstiijko pun« ce, da bi ob pamet prišle, Če ne bi več vozila '»autpfiorriera« Trst » JL Biatrica. Seveda z njo ne bi 1416 tu«, di mladega šoferja -Carla«. V katere«
Lae le že marsikatera punca do u*. zaljubila.
Prav(jo Tolmincl, oziroma Tol» iniukc, da aojitralnu Jezni ker jih , ne pride« nič obiskovat.	»
Pravijo V IL Biatrlcl da »o ac pri vsletl odhajajočih Bcrsagllerov bU afriška dekella izborno zabavala. Da pokaiejo svoje glol>okc simpatije d«1 njih, so jih po končanem plesu, ki jc trajal do 7 uie zjutraj, Apremile na »lojteroah« do Doleiiakega potok«. Feata pa ae je vršila v »Circolo dl let tura slavo«.
Pravijo v ZlrrJ. (S. IL S.) da so bi« le občinske volitve Jn jc bilo ve« strank in kandidatov kakor volllcev.
Pravijo, da ao si fantje vZadlogn pri Črnem Vihu-atrainO- belili glavo, kako hi dali vedeti Čuku lu .vsem njegovim bralcem, da šo ae jim Še odtajali ventilčki. ,
Pravijo. Srpeniea. Radi pot r ju Jamo na proinlo, da Adolf Trebic, fofcv graf, ni dopisnik dveh »pravijo«, ob« javi jenih t it 33. Čuka in ajšoh ni z njimi v nikaki zvezi. — Urednik tvo.	, -	'
Pravijo, da Izide v kiatkem v Ro« janu znameniti, ljubezenski roman »Hermina«, katerega zaključuje »Ko» kaina«.	'j .
Pravijo tndi. da se vtf zalagate!ji Julijske Benečije zelo zanimajo zanj.
Pravijo rojanaka dckclta. da naj se tudi Cuk pobriga, da nc izgubi lepe prilike.	...
pravijo, da sta v Rojanu slovenska junaka ki bi bla rede napravile »Mar« cia su Roma«'pa jih nišo sprejeli, ker ae eden preveč »ziba«, dragi Je čvrst kot »ribe«.
Knjige „Qoriike Matice" sa leto 1924 dobite v Narodni Knjigarni. Cena vsem štirim knjigam Je ie L. 6.-- Poiurlte se dokler Je iekej v zalogi!
Pravijo, de imajo rojanaka dekleta zelo rede tistega fanta iz Divače, ki ima svetlo hlače, in tistega, ki Ime svetel »komeilfn« in ki spada v Tolmin in N tolsta Kriena, ki trdi, da Je Jz Rojane.
Pravijo v Studenom, da nI rea, da so so /antje ■ kocard in litri tepli. Dopianik kt z netopirji v polumraku na-eeeto pride, ln. se ze ncdoliniin čulcovim perjem »kriva, nej ostane drugikrat e svojimi povečevalnimi >4pcglU doma.
Pravijo, da Je eV. Mofcor v kralje, stvu »v. Petra sklenil It Jeze, ker ni bil soudeležen pri ^lavnoatnl pojedini v Iz spUmJenmu kruha »czidanim k urniku, pojesU svinjski Jazi k, katerega vedno s seboj nosL'Prigriznil pa bode prav rad košček kruha, katerega ilobt h »črnega« lile. Na polc<Vno bodo tudi povabljene mačke, katere dobijo tisto klobaso..... no ie veste katero.
Pravijo, de je Cuk na palci pričel Poeta Jati gluh, ker drugače bi moiol
i^UsszK1^ "
niso prodali r .Ha vitji za 2 temveč v vaai kjer mač|cpy cvreJo. V
Pravih ne Opčinab, de ni dobil o* peaeU dopianika. alulbo, ker Je bil prema.- jRuibo p. je prevzel op«* aki tekeralist Marij s tam namenom. da.,bo W/e zagovarjal, ter branil MEGLO. Kadar pa ko »ceteri/al do. plrn ter ncumnolU. nal bo b^Jpm. viden ter nej Materi beUjade obli kamina, de.se bo Cuk ujel in da
M* * tSuu.P°re^ PlEW
Frmrjo, da sf je v Merskem neU.
m>rIlo zimsko pooočoo kopališče »v
Koritu«. ~ Kot prvi je poakuail to »kure«.. . _ , •	"i-.
Pravijo, da ee'čkni m*Ukc cenzu. rc zelo boje de bi tudi nje Cuk ms počestiL Priporoča ae jim malo več opreznosti in »pictnoatJ, kej ti Cuk ne čepi samo na kraste, tcnrreč pokuko včaaOr tudi skwi okno.
Sd štirje Junaki litra vina.
Izvrsten prijatelj.
. A: „t>em jako v zadregi.... pomisli, da sem v moji razstreseniosli pozabil denarnico, a jaz stannjem tako daleč. Mi nijores pošoditi 100 lir 7'! ,
" J51: ,^Jaž x risbici ne morem posoditi, a lahjco ti jih prjpravam."
A: .0 kako.izvrsten prijatelj si."
B: Evo ti 40 stotnik za tramvaj da greš lahko domov po denarnico." ' .
.ZNATI JE TREBA.
Debevec jc. bil povabljen m banket. Dekevec jc bil pa tudi rojen ca bankete. On ni jedel temveč irL Na tem banketu SC jc talco napolnil da ga je hlačni paš tiščal za počiti in ni vodni, kako bi si ga odpasaL Naenkrat začne prfpovedtjrvt. ti; »Prodatoočnjim aem bil n« lovu hi ko	tičal za Ur-
inom so mi jc prikazal pred -očmi neznanako velik zajcc.«
»Kako velike, vpraša ndeo. t,o. r ■ ' .
I^ebcvc sc Je odpasal iu po-kazal jernaea: eTako dofg jc bil», je dejal glasno in na (Mio pristavil: «oddahnii aem «o!» EpU ZDkAVNIKU.
Prccej obilen bolnik:
Goapod doktor: Drugače .sem sicer močan kot vol, toda skoraj, stalno sem lačen kot volk in žejen kot riba; ponoči se potim kot konj....
Zdravnik: Ja. moj dragi, če je tako, potem bi vam žc sv6 toval, da »e obrnete na kakega živiiKt	_—
Pozdravev polil ja Jo nen:
Viktor Lnpeaje U Ponikov ea Toh minskem; ViaCMC Kofol, Logariče pri podmekn; Jvan Hunmr. Lo^i« km pri PodaseU; Frenc Hamar. Lo. ' kovec pri Cepovanu; G lorda no če, rova c, St. Martin;'Flego Glovanai, I« »tra; Požar Silvcatro/Poatojn«; Luk« man Stanko. SeiaiU: DteMič Gio> vanni, St Marti«; DraUtt Jočef, It Martin.
_ : PISMO slovenskih fantov 8. potka teHut» topništva iz Speci j«. •
Predragi nam »Cuk«I Daalravno živimo v tem oddaljenem zamorskem pristanišču pozabljeni od naiiii do
maČih »kiti« to »nlačerjev«,' vendar nekdo nea ni pozabil, ostal naia jc
zveat; uganite kdo je te moč?— «Cuk«lll On pokuka od česa do čas«
v to prekrasno neprostovoljno leto« -viiče, ne boječ se »tlčerjev«, ki preic ne k M' ptice »clilke, pač pa tudi ne neustrašenega obiskovalca »Čuka«. Zato ni čada, da kadar ddspc v tu-ie mesto, roma iz roke V roko, ker kga hočemo Stati ,vwi od prvega da zadnjega, želeč si zabave, razvedril« in-domačih novic.' V ' »Cule« vam Je'rea čuden ptič, nikogar-ne«boji-se niči Bil jc majbča ia šibak, po umu svojem korenjaki Bal se Jc ljudi, — sveta, a zdaj v oblasti ga ima! Zato proslavljamo ga rsi. želeč mu slave in častil Mi ob mo rak i »kanooirji«, Ia čečluudo po pepirJL »Hntenmiiarji«, pisača, . »škritutali«. Časa zapravljačtl Litograli to mizarji; kovači, kuharji, čevljarji, Citamo ga Vsf.
šoferji - bahači to zadnji . potfcclačil ker analfabetov med nami ni—.
Radi U ie kaj napisali, toda boji« mo se. da' bi »vandralo« v koš, ker »Cuk« ljubi aamp kretkb ln Jcrlernsto
Pošiljamo pozdrave svojcenr ln preljubi »domovini« ter ostanemo hva» ležni »Čuku« za njegove oblake, ki naa vedno razvodrc: GuUč MIlan iz Nabrežine, Vohčtoa Stanko, Tratnik Viktor,- Idrija. Ccrauta Alojz, 1-oj! pod Mangartom, Adamič Marij, R"' bije pri Komnu, Giehli Vladi, Skalia Rudolf. Kobarid, Stanič Jote, Del»e« njak Joie, Kanal. Pri Jon Anton, Sob kan, Kaočič Vinko, Vrhpolie, Kova« čič Viktor, Trst. Bcnčan Alojz, Poč« kar France, Postojna. -

dober oiJgovoR.
Jaka: Kak razlbč«fc jo med ^anjarjetn in žgahjepivcon?
Miha: Ta» da iganjar spreminja vodo v denar, žganjepi-vec pa denar v vodo.
PREPROSTOST:
Mati kuha itrnklje In pripo* vedu ic zraven stoječemu sin* c k u o smrti, ^kako mora hiti vanjo vednO( pripravljen. Nato ^ vpraša: >No Tinče, kaj hi bik>. če bi pri&la kedaj smrt po tebe, ali si pripravljen?«
»Scnt mama«,' odgovori sin« ček, ki je mJsHl. bolj na dobro i Jcosilrt kot ps pokušal, »samo recite ji. naj počaka, da bodo struklji kuhani*.
Pripovedovanje
Jafta Makaronih.
(Nadaljevanje). Nekega dne sem te napravil v *l'u» <U si ogledam zanimivosti in se naučim poznavati kulturo, radi Icalc nn moral tako daleč v tujino. Ni« šel sam ampak »premijal me je Milu 1'andolo, ■ katerim »cm vas ic. zadnjič aeznaniL
7x nrcdaO sem prišel k vojakom icm slišal, da v velikih mestih m varno no«ti denarja niti v listnici; zatn sem študiral dobiti varnejše mesto. Skrbelo me jc tembolj, ker fc oče pred odhodom napravil celo pridigo, ko mi jc izročil dcaet^k. Latcrcga je preje tako «ftulil/ da ic številk ni bilo poznati.
No — ne da se bom hvalil — toda brihten pa sera zares. Našel sem namreč tako mesto, kjer bi ga niti najboljše žepni tatovi ne (ktocgli. Shianil sem denar v nožnico bajo«
rede mimo neke gostilne sem tulil prccejšnjo žejo. Razumno ie, ,di sc Miha lil dal dosti prositi. Pri pol litru laškega' s va se kmalu počutila boljše in si razvezala jezik. Pravijo, da ena čiešnja vleče drugo. |az pa sem mnenje, da bi se isti pregovor uporabil boljše za sladko vince.
Kozarec M kozaicem je letel po grlu. Ko m hotela oditi, sva bila le »žcah«. Pokličem krčmarja. da mi napravi račun. Ko mi pove vsoto ki mu dolžujem, itežcin mirno po lu< jonet ter ga izderem.
Tu pa je začela prav« Habilonija. Presti ašen krčma r se da v beg na vs«. grlo Lričcč na pomoč.
»Aiuto, aiuto«, »šašino«, je vpil k*« Lor da Jjj bil-obseden. Zaman sem jaz z izdrtim bajone> 3m tekel za njim ter ga hotel poto-laziti. — Zatekel »e je v kuhinjo im Um podvojil tvoje kričanje.
Nisem imel čas dosti razmišljati o tej čudni zmešnjavi, kajti ta hip se ic pojavila truma policajev, za. katp« ro je drla cela množica radovedno ev.
Policaji so sc pomikali oprezno na. prej z napetimi samokresi v rokah. Nad koga pa ti junaki mislijo iti. m si misfil. kajti niti na um mi ni padlo, da vsa ta vojska j^e name. Mislite si torej moje presenScnje, ko ■c ti ljudje, kakor pobesneli navalijo ' name. in v tem hipu sem že bil p«* vezan kakor1 »hlim«. Enaka uso<la je doletela zvestega Pandolota. Hotel »cm govoriti in jipi razložiti njih po» moto. toda pikdo me ni hotel slišati.
Odpeljali ao me na policijo in po cesti so sc ljudje pomenkovati. »Z golim bajonetom je tekel za krčmar. )em« slišim enega. »Pet ljudi jr. sko-*o ubil«, dostavi drugi. Tedaj pa mc K začelo zareq skrbeti. Da bi si ti tepci zares, kaj takega nc mislili -sem «.i dejal. —
Končno ko sem bil na policiji pred debelim gospodov, sem sc malo od. dahnil. Ri zrezali so nas. lc dva Mrož. tika sta ostala ob strani za vsak slu.
■Koža ti ga fato« mc vpraša dc* oehih.	' "
»Granda gošput«. mu rečem, »mi ga »deio dire tuto e ti mi ga dago ra» Mi ga jera tam a ošterija in a. T«icO Pandolo«. Pri tem Pandolo. ki

»A mi ga Šla /a bcvcrc mežo litro ^na c perke nu g. jerima ankora žejna, ga čamar šc vina. A ko jera bašta mi ga čamar oštirja |»ctke mi g« volero pagar. Užela mi f<>ra ha jo. neta pereke mi volem dar ioldi ki ga imel« denlni. Oitirja g, škapar . ga kričau ajulo. Mi ga voleio tolažit * hi ga kjuder Im kuhnja. Dopo ga Veujudo la poličaj ki mi ga /vezala koinc šalam«.
Debelo me ie gledal, ko sem mu v tej pristni italiiaiiščiiu razložil dogo. dck. Prepričal pa sem ga <■ moji nedolžnosti po|Kilnoma, ko sem i/ «ož-nicc izvlekel denar.
Napravil mi |e lejio pridigo, katero Vam nočem ponavljati, ker sc uu /di škoda obrabili mojo pnstno itah|aii. ščuk), ter uir pustil oditi
(HoImi^o sem m- oddahnil, ko sem /apualil tinto palačo, uverjelt, da sem sc precej poceni i/ma/.al iz i zagate, kajti čeruvuo strahu scin i žil zadosti, a vendar vina, ki smo j pili. nismo plačali.
l/pievidrl pa ocm, da denarja i varno nosili nili v nožnici bajonet
ZAJCA SO NAŠLI
Močno so nc potrudili, da jicčcnko bi dobUi, tl-lr gos|n><lj«' in goapč, ' naj u jih Ulična tu alcilč: Olga P tr jevecm Seiona, ki ima (a jo knjigo nego zajca Tončku Na-durjevu, Sevnica <xi Savi, si tudi r«. je izvoli lepo knjigo.	Mali Ivo.
Motuljc « latra, nravi tule Kje je Milia?
• Nikjer ga ni. pa Ic. dobi ga. ua tlcfl leii,	*
/ato ker pri nas_
poAiljam lire tri. Ta je pozni: šele hribolazca jo dobil.
Ljudmila V ogrlč. Trhli, pošilja lirilnila/ca in tri lirr. za knjigo. Katarina Valentinčič. Podbrdo. je dobila zajca. — J os. Sullgoj. Ilače, jc dobil hrbolazca. — Kramar Jotef, Bor j ana, jc dobil hribolazca. — Mar. lin Maver je tudi nait^ zaje«. ---Pranja Gerzetič. Koroika cesta. I.ju< hljana jc poslala hribolazca in ima raje knjigo. — Jeram Jakob, Graho-vt> > Vrh: Veselil sem sc pcčr.nkr. zato sem poiskal zajca.. Kjer je pa samo glava b> bila ta pečenka slaba, zato jo pošljem tebi. če sc jo upaš zaužiti.
In pa šc eno pesmico kratto, da ti pojde pečenka bolj gladko. Sc cn pozdravček moj zlat. da pojde ti zajček po grlu kosmat. Kes moder si, Cukec. pa dolgo ne boš vodil čitatcljcv, svojih za nos.	,
Ti zajčje si gnjati za sč obdržal in nam si lc glavo debelo poslal. Kaj hočemo z glavo, šc pamet v njej ni. in mesto očesa klobuk tam tiči. Ušesa so mciula, le javorjev les, to bila pečenka hi slastna zares. Nazaj ti jo pošljeaa Čc prav jc surova, za večerjo specita jo ti in pa Sova. Rrezovec llerman. Trst: llribola/cc se je skril, misleč, z menoj Imi šalo bril. in vendar sem ga lc dobil, da mi ne uide več. /ato ga hiti o po&ljcm v kuverti tebi pref Slavka Mleku/. Gepovaa 74: O j ti presneti Miba. če žejen bi ti bil. bi natakarico počakal, nc bi sc bil ji skril. Zdaj uboga reva kliče, in s pivom kam nc ve; naj ga pi sama spije, če li kaj žejna jc. Bevčar Alojzij r Ljubljani jo je /asodil prav po dijaško: Mislil sem in misliL kje se jc Miha skril, kam naj ga grem pa iskat da bi ga spet dobil. Pbdal sem sc n« delo. kot kakšen detektiv, ker rooiam ga dobiti, naj mrtev bo al živ.
Pa &cm ga le iztaknit,
jr. bilo res težkč>, »*• ravno je. napravil.
Cittanova dTatria'
Alojzij (iennek, jo jr. lako /ločil.
1	Nisem dolgo sc mudil, >c hribolazca scin dobil.
<»n tam kot kak možak sloji m v rokah palico diži.
2	Ker ui hotel piva pit,
m- Acl jc rajši'v senco skrit, a revež m: sluho skril /ato sem hitro ga dobil.
listnica uredništva.
Malu l>cdarij. malo svinjarij, kar ui za ljudi, vedno v koš leti Nar oh c noiu. f^ik ie nosi eno o-čall, čc. noče. da jih Imi nosil dvoja, nc nuic brali lakih strašnih rokopi-acv. s svinčnikom pisanih kar na Štinli velikih straneh. V etiko lir. do Tudi roko|>iai, ki niMijo v vsaki vrsti po ')>) alovniških napak, nc moremo prepisovati.' IJvek. O. dekletu v koM - Tolmin. Ni <l<»«|i pa. ni iHMiiiljenja, zato je. šlo v koši — Solkan Tisti, ki no ac ženili ikmI clck I učnimi svetilkami, mo šli v koš.
llrdu > Sallmherg: llvala, morda diugič. za danes, ni doseglo drugega nego koš. Šempeter. Nič, ker ste sitni in zaincaljivi ljudje.. .Splob pa mora imeti dopia vanj rep. čc glave nima Srkkn. Dojiis nam ni po viv
I ji; primimo. da nam (»ošijete kaj drn/ega, IkiIj tlovtipnoga Grahtu vo Ni /a javnost, je za koši — Tolminski Lom . polomi jc.u za sc<laj in jc šel svečano v koši Štanjel. O pupali	pišite ImiIj dostipno,
krajše. <":uk nc mara »pravijo«, ki ao žalostni kot mila čera in bicz zrnca soli. Sr/tenliM. Imena dopisnika ne vemo več in čc bi vedeli, bi g* ne
rvedali; izjavili pa smo, da tisti ni, ga uatolcujrjO, ker tes ni. Staro
M
Nesrečen si. Staujcl, ^ že drug dopis je v koš zlctel.
Kaj pa Vas Anhovo boli, v dopisu, >vica« ni. —
Št. Peter na Kram je tudj t dovolj, da leze v Čukov koš, a mod »pravijo« ne pride. — Podbreg. Val dopia se jc apusdU ■ v beg in v kota zavetišče dobil; saj zato se ne boote jezili — Joika in Franc. V ko*u. — N. 43: Vi ie vedno nimate sreie; le ' potrpite malo! — OpMljatelo. Vi pr«. vite:
Probči, kar pošiljam, me ' vendar ma
govarjal — zanj. te v koga se zaganjam, bom tudi^od* ' ' govarjal — zmoj. Cuk pravi: Mi tega ne lazuinemo, zato, v koš nam je Iz rok ušlo I
G r obute. O pirati v lcošl — Trs/ a '/'. M. Po isti poti kot vae drugo. — Pučnik: Dane« je koš prepoircšea. Ba bi tudi tega ne bil požrl. — Male* rlja: VI pojete:
»Na Oaberku imajo orkeštron«, dopis je v košu dobil svoj Ion. odgovarja Čukt — PoUojna: Poštoj-na vedno kaj piavl, a nič pametnega ne povč. — Miha Prele Preste: Ne /astoplraot Ne vemo, ali smo norci mi aU vi? — fr/i.; Slabo pisano, ola« Imi hrano, Čuku v koš podano. — Vrhpolje. Iii 41o, če bl danca Cuk ma bil tako objesten, da vac meče v po vrhu malo gojata, Vsem drugim pa tole: Un poko da a aoljč> jc, un (K>ko pa za šalo, |M> orhu malo gojata, pa bi ao žc prestalo. ' Cc pa ilofiia tak špuca ui voda niti krop. ga pisati im? nuca, naj leže v košev grob. To uaj ai zapomni ala vna OtUca; Sv. Ijiclja. ki ac rada užali; Podma* tec, kjer ao precej al m pen i; Rute, M imajo dosti skute; Ko«ov*c, ki toštf nc povč, zato za drugim gre; Kaneš* skt lMm, ki ga vedno čislal bom; bo* garč*> moje, kjer ao peami poje; in šc drugi vsi, ki jih isto doleti. --
MOBILJE
O. BEBNT
GORICA, — Piazia d. Villori« 21 na (Travnijcu). .-. - - T.L M
Velika izbira Pfafffovib ia drugih šivalnih Strojev za vsako obrt iz prvih nemških tovaren z večletnim jamstvo«.
Brezplačen poduk v ■ umetnem vezanja, krpanju in šivanja. Priporoča se:
Ma FRANC SAUNIG - MIH
Via Carducci H 25
(prej Gosposka ulica) blizo Koma.
VID

gorica BRUNO SAUNIG gorica
Vil Carducd 7 , ||J| |,r ||||dE |ISlj|j|iC|. Via fcrducci 7
usje, nadplati, podplati, čevljarske, sedlarske potrebščine. 2 Vrvi, biči, IHčevniki, masti, Učila, barvila. n MT Sveče, vesek, kadila. ~Wtt
Kupuje čebelni. vosek po najvišjih dnevnih cenah. Tovarniška zaloga podpetnikov P1RELLI na debelo.
K Podružnica v Solkanu, gg



■ Znana gloven$kn tvrdka
JOSIP KERŠEVANI
_ ^mehanik, puikar In trgovec
Gorica, Stolni trg. št. 9 (desno)
se priporoča slavnemu občinstvu za n^kup najboljših šivalnih strojev Original Mundlos Nemških tovaren, katere jamčim za dobo 25 let. Poduk v' umetnem vezenju, krpanju in Sjvanju brez-plačen. Tako-Imam tudi najboljša dvokofesa znainke Kolumbla Ameriških tovaren, katere jamčim 2 leti, v«je dele spadajoče v mehanično ln pu$kar«iko stroko.
Delavnica in popravlja*nlca ■
stolni trfl št. s.	(m m)
VELIKE ZALOGE
PO IUI CEHI
Isredna prodaja na račun tovarnarjev
VIDEM - Via Savorgnana ši 5 • VIDEN
VELIKANSKA ZIMSKA PRODAJA
V bogati zalogi raznovrstnega zimskega blaga nudimo svojim cenj. odjemalcem zadoljivo izbero po najnižjih cenah.
Tudi iz najoddaljenejiih krajev prihajajo ljudje kupovali v na*e zaloge, kuj ti pri nas najdejo resnične ugodnosti pri nakupu. Poskušajte samo enkrat kupiti pri nas in primerjajte cene in dobro blago s cenami in blagom drugod kupljenim^ in prepričali te bode tč o ugodnosti m Sega blaga in cen, ki povrnejo vse potne in dnJjge stroške in Še \eč.	• •	.
Naštejemo nekatere kose:
Brisače »Nido ape« . Obrobljene *epne rute . . . . Moške nogavice ... ......
Čajni prtiči . . . . . . . Cvirnati „ .......
Oobasti	... . J. . .
Kuhinjske brisače ... . '. . Obrobljeni1 prtiči, ... . . . Madapolam, m po i	. .
Švicarska vezenina . . . ..." . Gobaste brisače . .... . ..
Ženske, črne in barvahe nogavice ,Oxford" zjf srajce,'tn. po . " Domače platno m. po . . . .....
»Veloar, za ženske plašče, m.' po . Srajce vezene . . .... .
L. 2-99 »V.75 0.95
- I25-
•	2.25 1-75 1.90
„ 2.50 2.50 „ 2.50 „ 2.75 „ 2,75
*	2.95 2.80
. 19.90 L. 8.90
Žensk) jopiči, vezeni . . ./. . ;	.	3.50
Dvonitno sukno 100 on, m . ... .	.	'„ 4.25
Prehodne preproge, ta. po . . .	v,	4.50
Preproge za pred posteljo . . . •> .	.	„ .4.90
Angleško labko platno, m. po .	395
Ženski jopiči . . . . . . ; .	;	" /90
Vezena spodnja krila . ..... .	.	„ 9.90
,Combineuse" za gospe ^ . . 1 .	;	„14.90
Rjuhe z živim: robpm . . . . . . .	„7	w 29.90
Posteljna odeja . . \ . . • . . . .	„ 27.90
Volnena odeja. . . . . ;	.	„ 29.90
Zimnata blazina ..........	„ 49.90
Vezana rjuha za 2 osebi . . . . . .	.	„ 49.90
Ko viri barva ni . . . . . . . . 1	" 59.90
*Doubleface* za možke plašče/m. po . .	, 22.—
0
!
Bogati izbira moškega io ženskega blaga, -r-i Najfinejši plašči. — Žametno blago za lovce. — Izgotovljeno perilo. — Gobasta blago za ženske oblek*.: — Platno razne višine. — Prti in prtičr. — Brisače, Namizno perilo. — Volnene in bombaževe maje. — Prt^roge. — Zavese. — PrevJake za mobiljo. Posteljne odeje vseh jner. ~ Opreme za neveste, za prenočišča, za zavode, za penzijorie, blazine izgotovljene iz žime in volnem	' ■X;	./•■'•/ <. ' '- ^ vj" 1 •
P0SEBH08KRHP BLM0 Zk DUHOVNIKE. — NEPOSREDEN UVOZ VOLNE ZA MATRICE.
VSAKO BLA<*0f[KI NEJ0P60 VARJ A B0PI& PO KVALITET! B0PISI PO CENI SE LAHKO VRNE.
Na debelo in drobno I Posebni opusti za razprodajalce. ^	(DENB . :
Stalna izložba z zaznamovanimi cenami.