Hazne stvari. Iz domačih krajev. Sožalje za Strosmajerjem. Duhovšdiaa mariborska je poslala stolaemu kapitolu v Djakovem sledeči brzojav: ^Duhovščiaa mariborska z globokim epoštovaajem in britko žalostjo izraža iskreno sočutje Bad smrtjo velikega biskupa, domoljuba ia učeajaka Josipa Juraja." — Sožalje je izreklo aadalje: Zgodovinsko društvo za Sloveaski Štajer, političao društvo v Tebarjib 8 svojega občnega zbora dae 9. t. m. aa predlog g. dr. Štora. — V znak žalosti veje raz ^Narodnega domau v Mariboru od Bedelje čraa zastava. — Celjski Slovenci so prisoatovali v četrtek, dae 13. t. m., ob 8. uri zjutraj sv. masi zadusaici v cerkvi čč. oo. kapucinov. Pogreb škofa Strosmajerja bo v petek, dae 14. t. m. ob 9. uri dopoldae. Udeležba bo velikaaska iz vseb krajev, kjer prebivajo Slovaai. Iz Zagreba bo šel posebea vlak v četrtek ob 11. uri poaoči. Oporoka Strosmajerjeva, katero so odprli dne 10. t. m. ob 11. uri predpoldne se glasi v glavBem: Sestričai Magdaleui Unukič 20.000 gld., ako preživi škofa; drugače dobi njena hči Albertina Adrovsky zlati križ, ki ga Eosi na prsib in vsak ajeaih treb otrok po 10.000 gld. Fml. Henrik Adrovsky zlato uro z monogramom ,,Vse za vjeru i domovinu". "Potem 4 konje Ba izbero ali pa 1600 gld.; fljegovi soprogi Albertini 4 krave ali pa 600 gld.; sirotam djakovskim 2000 gld.; obitelji Aadreja Strosmajerja 5000 gld., vsaki hčeri 1000 gld., sinu 2000 gld.; kaaoniku Pavlu Molnerja 500 gld.; knjižflica rjjegova aaj se uvrsti v škofovo knjižnico; sliko umirajočega sv. Jožefa od Overbecka zapušča akademiji; izvršiteljema oporoke A. Voršaku in Mirku Cepeliču vsakemu aagrade 1000 gld., vse ostalo premožeaje naj se razdeli aa tri dele: ea del za deško semenišče v Oseku, en del za stolao cerkev, en del pa za ustaBOvitev dveh kaaoaiških mest, ki naj jih škofje imeBujejos potrjefljem cesarjevim. Oporoka je pisanalastnoročao. Politično zborovanje na Teharjih zadajo aedeljo, dne 9. t. m. je bilo zanimivo zaradi tega, ker je aa Bjem govoril vitez Berks o zadevi celjske slovenske gimBazije. Kratka vsebina.njegovega govora je bila, da vitez B e r k s ai aič kriv, ampak vsega je kriv le dr. Dečko. Ker pa je dr. Dečko bolan, ker je kupaa pogodba zaradi BJegovega travaika zrušeaa ia ker je sploh zadeva sloveaske celjske giniBazije po zaslugi dr. Susteršiča v Bajboljšem tiru, Bočemo več o tej stvari govoriti. Le to še sporočimo volilcem celjskega okraja, da je vitez Berks aa shodu v Teharjihprizaal, daseod 13. marca 1903 sploh ni več brigal za celjsko slovensko gimBazijo. Na vprašanje g. Korošca iz Maribora, zakaj se ai vsaj v zadajem času, ko so se slišale različae govorice o ajegovem stališču v celjski zadevi, niti opravičil fliti zglasil, odgovoril je, da je bil bolan. Deželai poslanec dr. Hrašovec je poročal o svojem delovanju v deželnem zboru ter v ZBesenih besedah navduševal zborovalce, aaj bodo vedno zaačajni rodoljubi. G. dr. Stor je temeljito razpravljal o krajevnih vprasaajih, kakor o regulaciji Voglajae, o zadfljih občinskih volitvah ter prosil navzoča poslaaca, da storita potrebae korake aa pristojnih mestih. G. Čemažarje razvil sliko, kako se od državnih oblasti zadržuje zidaaje aove cerkve ter istotako prosil oba poslanca odpomoči. Zborovaflje je spretno vodil predsedaik društva g. Martia Visjak. S pošte. Postai praktikaat Karol Dobršek je aapravil z dobrim uspehom prometno skušfljo. — Dostavljanje deaarja in poštnih zavitkov na dorn se je upeljalo v Sevaici ia Gorajem Gradu. Iz šole. Ravaatelj dekliške meščaBske šole v Ptuju je postal nadučitelj oadotne deške Ijudske šole, AatoaSteriag. Iz Celja v Gradec pride mesčanski učitelj Viaceflc Wii8tner. Stalni so postali na svojih raestih učitelj J. R o š v Dolu pri Hrastaiku ter učiteljici T. F a b j a a pri Sv. Lenartu aad Laškem m Josipina Bezlaj pri Sv. Vidu pri Planini. Učiteljica Aaa Osaaa je premesčeBa iz Poljčaa v Straujo vas. Mariborske novice. N o v most čez Dravo bo prišel v aadaljevaaju Gogposke ulice, tako so gklenili nasi mestBi očetje. Da bi ga le že kmalu začeli graditi! — Vodja mestnega urada Tax, nekdanji brežiški okrajai glavar, je naredil marsika.i nepostavnega ifl bi ga morali odsloviti. Toda nekateri mestfli očetje tega aiso pustili. Zaradi tega so trije odložili to čast. Sedaj je pa Tax sam prosil za odpust. — V torek, dne 11. t. m. se je ustrelil gostilničar ^pri slonu" v Tržaški ulici. Samomorilec je bil star 45 let. Vzrok samomora je bil prepir z žeao. — f Fraac Breznik. Vsako moč težko pogrešamo v nasih narodnih vrstah, a posebBO bolestno je za nas, kadar vidimo se zapirati grob aad mladim, Čilim, upapolaim življefljem. Ob takih prilikah se aam vriva bridka zavest, kakor da bi sami izgubili dr>ber del svoje jakosti ia odporBOSti. Delavne moči legajo druga za drugo v hladfli grob, m s strahom se oziramo aazaj, ali bo prisel kdo na njih inesto ali pa bo moralo ostati zopet prazao. Zadaji torek, dae 11. t. m. smo položili v Mariboru k večflemu počitku takega mladega moža, ki se je povsod zavedal svojib dolžnosti do naroda in jih tudi vedao zvesto izpolajeval. Bil je to g. Franc Breznik, pomožni učitelj za mariborski okraj. Star komaj triintrideset let nas je nioral zapustiti. Predao je prišel v Maribor, učiteljeval je v Lehau, kjer je zaradi svoje Barodae samozavesti in delavnosti moral od narodnih izdajic marsikaj britkega pretrpeti, a ki je bil vsled tega pri značaJBem in nadarjenem ljudstvu zelenega pohorskega gorovja tembolj priljubljeB in čislaa. V Mariborn je posebno rad deloval v narodnih društvib. Ni bilo skoraj igre aa Bašem mariborskem sloveaakem odru, v kateri bi ae dobil tudi g. Breznik svoje uloge. Zadnji čas pa sta mu Citalflica in društvo nMaribor" popolfloma poverila skrb za prireditev gledaliških iger. Pripravljal je že za belo nedeljo ljudsko igro BMartin Krpaa", ki se bo sedaj zaradi njegove smrti morala preložiti aa poznejši čas. V družabnem življeBJu je bil g. Breznik ljub družabflik ia mil prijatelj. Vsakdo ga je imel rad, zameriti se sploh ni znal. Žalovanje za BJim je globoko in odkritosrčno! Pokojnik se je pri kolesanju prehladil, dobil vaetje možgaa in po tridaevni bolezai je izdahnil dae 9. t. m. svojo blago dušo. Ljubemu prijatelju, vnetemu rodoljubu trajea spomiB! Umrl jev Slivaici pri Celju dae 7. t. m. posestaik Jakob Gajšek, v 75. letu. Rajni je bil blag raož, vrl SloveBec, dober kristjan in mnogoletea cerkvea ključar, kojo službo je kaj vestBO ia z veseljem opravljal. Bodi mu zemljica labka! — Umrla je pri pri Sv. Antonn v Slov. goricab dae 14. m. m. žeaa Frančiška Š a 1 a m u b v 26. letu. Zapustila je tri majhne otročiče. — V Celju je umrla dae 5. t. m. gospa Roza N a t e k, soproga postaega oficijala. — Dae 3. t. m. je umrl v Ž a 1 c u g. Martia Žu ž a. Ogeaj. Popolnoma je uničil ogenj dne 3. t. m. zvečer gospodarsko poslopje Neže Rečaik v Razvanju. Humi se, da je aekdo nalašč zažgal. Ker je bilo poslopje iz lesa, se je tako hitro ogenj razsiril, da so resili komaj živino. V bližini stoječo hišo so komaj zabranili, da se ni vaela. Čeravao je bila posestnica zavarovana, je vendar škoda mBOgo večja. — Iz Dobove se nam poroča: Velika nesreča je zadela Martiaa Š e p e c, kmeta v Rigoncih. V živiaskem hlevu je začelo v soboto, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldaa goreti. Hlev je bil hipoma v plameau; vsa živiaa, lepa kobila, dva vola, dve kravi ia teleta so zgorela. Hišo in drnga poslopja so komaj rešili. Da ni dežilo ia bila v hitro pomoč nova brizgalna iz Obreža, bi vsled viharja vsa vas postala pogorišče. Kako je ogenj Bastal, se ne ve; sumi se, da vsled Beprevidaosti kadilcev. V tej vasi je v kratkem času že drugič gorelo. — V Koritaiku, občiaa Videm, je ogenj uničil hišo Karola G 1 a s. PosestBikom Janezu P1 a n i b c, Leopoldu P o ž a r ia Fraacu P a j 11 e r ae je posrečilo po Bapornem delu omejiti ogeaj samo na hišo. Škoda se ceni Ba 400 kroa. — V Zabukovju pri Brežicab so zažgali otroci z žveplieBkami hiso posestaika Jožefa J o ii i k. — V poadeljek, dne 10. aprila je v Rečici pogorela Strucljeva hiša ia hlev. Sreča, da je hiša stala na samem, sicer bi labko aastala strasna nesreča ker je divjal strašeB vihar. Ta požar je že drugi tekom eiiega tedna. Velik požar je bil zadnjo aedeljo popoldae v Šeščab, vasi župaije Sv. Pavel pri Preboldu. Ob silaem vetru je požgal ogeaj v najkrajšem času vkljub vsem naporom 14 požaraib bramb dvanajsterim posestnikom bise in gospodarska poslopja z vsemi živili, orodjem in krmo vred. Vseh pogorelib objektov je 46. Zgorela je pri tem eaa krava in aekaj aviaj. Čez 70.000 K se eeai skoda, ki jo bo pokrila zavarovalniBa le tretjiao. Beda je velikaaska. Šest rodbia je brez staaovaaja, brez živeža, brez vsega; Bimajo aičesar, kakor Boga v nebesih, kakor se je aekdo izmed ajih iziazil. Ker so sedaj spomladi ceae živil visoke, povrh pa v okolici radi lanske suše priman.jkuje krme — je treba nujne pomoči ia se priporočajo poaesrečenci dobrim srcem v podporo. Darove sprejemata župaijski in občiaski urad v Št. Pavlu pri Preboldu. Zastrupila se je dne 10. t. m. ponoči v Ljubljani 23 letaa pestiiBJa pri restavraterju Schreyu Fraačiška Matjasič, rodoru iz Globokega v brežiškem okraju. S sekiro je udaril 18 letai Jožef Spaašek iz Subegadola pri Slovenjgradcu 17 letaega hlapca Jaaeza Rebernik. ČeravBO ima ranjeni črepiajo popolnoma prebito, še veadar živi. Spaašek je pričakoval aekega drugega faata, pa se je v temi zmotil. Sv. Ilj v Slov. gor. Bilo je že letos — toraj v 20. stoletju po Kristnsu — bila je v aaši šeatiljski fari aeka zapuščiaska razprava. Poklicali so otroke, da bi se podpisali Starejši sia podpise svoje irne; obiskoval je sloveasko šolo. Prideta potem aa vrsto dva mlajša — ia reveža ne zaata podpisati aiti svojega imena. Navzoči gospodje so debelo gledali; in aiti ae bi radi verjeli, da sta dovršila neko aemsko šolo. Da, res neverjetao je, a žalibog resaičao! Žalostaih vzgledov imamo dovolj ! Vprašamo, ali je šola, iz katere pridejo taki učeajaki, za slovenske otroke koristaa ? Ali še so tako nespametai starisi, ki bi ae izprevideli, da tako svoje lastne otroke pehajo v sramoto ia aesrečo, ako jih spravljajo v poaemčevalaice! Dolžaost vsakega zavedaega Slovenca pa je, da Bevedao ljudstvo tudi v solskih stvareh svari ia poduči, kajti le tako bomo rešili aašo zeml.jo ia nase ljudstvo iz sovražnih krempljev. — Crna zastava vihra izaad sloveaske šole. Izvedeli smo iz Maribora žalostao aovico, da Bam je aagle smrti utnrl občespostovaai učitelj g. Fr Brezaik. Bil je le kratek čas pri aas, a silao je bil priljubljea pri solski mladini, kakor tudi pri odraslih. Zato pa za rjjim vse žaluje. Pogreba se je udeležilo učiteljstvo slov. sole ia večje število prijateljev ia zaaacev. Blagemu učitelju naj sveti večna luč! Ponemčevalne šole. Od aekod, kjer se naliaja poaemčevalaa sola, se aani piie: Kar se je zadajič poročalo iz Št. Ilja v Slov. gor. o tamošaji aemški šoli, kako surovi ia popačeai da so učeaci, je le potrdilo tega, kar se godi na vseh spodajestajerskih ponemčevalaih šolah. Pretečeai tedea je udaril učenec iz tukajšaje Bemške šole tako močao drugega, da se mu je kri curkoma polila. Poaavlja se vedao stari prizor: učeaci eae šole so do drugih kakor pes ia mačka. Tako se že pri majhnem otroku vidi, kaj bo iz ajega. če se mu že v mladosti ucepi srd zoper lastao kri ia lastai rod, ali je potem čudao, da so aemčurji hujši od aajbolj zagrizeaih aacijoaalcev? Ia kedo je kriv, da se dogajajo taki pretepi že med mladiao? Ali Bi ravao to, da se prosjači ia berači aa vse mogoče nadifle pri sloveaskih starišib, aaj veadar Bapolnijo klopi aemske sole? Ali ae to, ker se bojite dati jim strah, zabtevati od ajib, aaj se uče, ker se bojite imeti red ia discipliflo v šoli? Otrok pa dobro ve, kje se mu daje potuba, ve, kje mu ai treba aičesar storiti, nikogar se bati. Zato otrok, ki je po naravi lahkomišljea, le sili tja, kjer so vedao ž BJim zadovoljni, naj bo dober ali slab, aaj se uči ali ae, kjer ai aobene kazai, aebenega opomiaa radi zamud, aobeaega pravila. Kedaj ao bili otroci bolj modri, kakor odraščeai, kje aiore otrok razumeti, da je zgubljea zaaj zl »ti čas, če ga prav ae porabi, kako more razumeti, ker se ne pozaa življenja? Zato aaj aase mamice le dobro premislijo, kadar zdihujejo: oh, brez nenisčiae ae pride aikamor aaprej! Prvič ni res, da bi se v slovenski dobri šoli ae aaučili toliko Bemščiae, kakor na slabi aemški. Še preveč je te robe aa sloveaskib ljudskih šolah, ia da nasa ai zadnja, aienda ni treba omeajati. Drugič je pa le preveč res, da otroci iz takih šol še preveč daleč pridejo. Odkod to, da se potem toži: kaj bom začela ž ajimi, aič več me n.e ubogajo in ae slišijo? Če hočete imeti ubogljive ia pridne otroke, mora aa to gledati šola ia dom. Če pa kedo samo vabi paglavčka z raedom ia sladkorjem, čes se bomo igralčkali, strahu mu pa ae sme dati, ali meaite, da je to vzgoja, da bo tak otrok za delo? Ali se ai zgodilo aa aeki Bemški šoli, da je učitelj aapravil odhodaico svoji učeaki, jo javao pred povabljeaimi povzdigoval ia hvalil? Par let pozneje pa se je tisto dekle že izgubilo? Kdor pravi, da je mogoče brez reda, brez strahu in brez opomiaa vzgojiti dobre otroke. tisti aaj hvali Bemškutarske sole in aaj pošilja otroke vaaje. Pri Sv. Bolfcnku v Slov. gor. je po dolgi bolezai umrl 11. t. m. gosp. Martia Muršec, trgovec, nečak rajaega dr. Josipa Muršeea. Skupil si je za svoje rojake dokaj zaslug. Svoje dni je ustanovil požarao brambo v Bišu, potem mlekarBico ia minolega leta bralao društvo. V vsem okraju so ga čislali kot vaetega rodoljuba. V rnladih letih je dovršil kmetijsko šolo v Gradcu. Odliko si je pridobil kot podčastaik v vojski zoper Turke 1. 1878. Slovesea pogreb se je vršil 13. t. m. Naj počiva v miru! Žrebe dukl-bran. Velik Nemec pred Bogom ia pred ljudtai je občinski svetovalec J. Diemartv obeiai P a r t i n sv. leaarškega okraja. Včasih ima kot gemajaderot tudi pravico aadomestovati vrlega aarodnega občiaskega predstojaika. Posebao če je treba ogledati občinske sviaje, bike ia kobile ter jira aarediti živiaski potai list, takrat stopi gemajflderot Diemart v službo svoje občiae, vzame pero v roko ter aapiše, kar je treba. Pred nami leži več živinskih potaib listov s podpisoai Diemarta. čeravao je župaa oskrbel dvojezičae listine, čeravao aosi občinski pečat slovensko besedilo aa prvem mestu, vendar se Diemart ae usmili slovensčine. ampak aapiše vse v aemščiBi. A ae vprašajte, kaka je ta nemščiaa! Nobea Nemec je ae bi razumel in nam se je le po aataačnem poizvedovaaju posrečilo izvedeti, kaj ao gemajaderot Diemath spluh mislili zapisati. Tako imenujejo slavai poznavalec aemakega jezika gospod gmajnderot Diemart eao žrebe d u k 1 b r a a. Stati bi moralo duakelbrana. Eno kobilo so opisali kesea braua. Stati bi moralo kastaaiea braua! Ia tako dalje, ia tako dalje! Malo je sedaj že na Spodajem Štajerskem takih aespametaih kmetov, ki bi se silili z aemsčiao, koje ae zaajo. Slavec ae poje kikiriki, vrabec ne kroka kakor vraaa, i'b pametea sloveBski kmet ae Beaiskutari več. Ljutomerska okolica, pozor! Ljutnmerski Bemškutarji hočej« razširiti svojo poBemčevalno šolo ia za to je pričakovati, da se zopet začae lov aa sloveaske otroke iz okolice. Sloveaski starisi, ae dajte svojib otrok poaenmnovati! ^Blažena" nemščina. Nekje v Slov. goricah prišel je zidarski delovodja h kmetu, kateri ga je Baprosil zaradi aekega dela. V kmetovi hiši bilo je zbraaih tudi aekaj drugih ljudi. Zidar ga Bagovori v sloveaskem jeziku, toda kmet se mu odreže: „ T u a a m i t b mir pisl deutscb puschkurirB, das werdea Ltidi po hiši maje ferateen." Taki su Baši aeaiškutarji, vedao trobijo aemški rog, potem pa se aemški ae zaajo. Bogu se usmili! Heul! V jareaiaski župniji se je vrli aarodfli posestnik Fraac Sekol v četrtek, dne 6. t. m. precej moČBO aa licu z Božem ranil. Šel je v hram, aa pragu se spodtakae ter pade aa aož. K sreČi pa je z roko zamahail, drugače bi si bil zasadil bož ravBO v sree. Neprijaznost uradnikov proti kmetom. V št. 11. srao poročali, da je uradaik v sobi št. 23, 24, aasega okrožnega sodišča kričal ua nekega kmeta, ki je prisel po pojasflilo. Predsedaik okrožaega sodisča gospod P e r k o aam je sicer na to poslal popravek, kjer to zaaikuje. G. Perko pri dogodku ni bil zravea, popravek je poslal torej samo aa podlagi tega, kar mu je povedal omefljeai uradaik, kmeta g. Perko m prosil pred se niti ga drugim potom zaslišal. Če je to obostranska poizvedba ali ae, prepusčamo razzodaosti g. Perka. Mi pa vstrajamo pri Baši trditvi. Uradaik je govoril z Beprijazaim, osorBim, nepovolJBim, moČBim glasom, tako, da mu je kruet že takrat koj v obraz povedal, da se aeprijazao obaaša. G. Perko aaj rajši take dogodke dobro preišče ia krivim spozaaae uradnike pouči o rtjih dolŽBoatih, ne pa da sloveaske liste uadleguje z uradnimi popravki! Ptujske novice. Ptujski trgovci postajajo zopet drzai. V Bemških častaikih pozivljajo, da se Baj odstranijo vsi sloveaski aapisi, katere imajo nad svojimi prodajalaicami. Kakor se bodo trgovci braflili sloveBskih aapiaov, tako se bo sloveasko ljudstvo ogibalo BJihovih trgovia. Kdor mene udari, mu vraem! Zob za zob, oko za oko ! — Dae 11. t. m. je umrla 7 letaa hčerka okrajaega aodaika dr. G 1 a s a. Spielfeld. Tukaj sem je doslo čez 70 hrvaških delavcev. Zidali bodo aov tir ib tudi bovo poštao poslopje se Bamerava postaviti. Postajaega poslopja letos ae bodo prezidali, kakor se je govorilo. Sv. Tomaž pri Ormožu. Poroča se Bam : Stari pristaš ngiftne krote" pride gledat vojaških žrebcev. Iz žepa mu luka ,,giftna krota" iz Ptuja. Naeakrat se zasliši močeB glas: »Pje, Jiiri, si BŠtajerca" k žrebci prigBaV Mož gleda in gleda od jeze ves zelea — pa aikogar ae vidi, čaje samo velik smeh. Seveda.v kaj takega lahko stori samo aaš Juri. Štajerski nemški kmetje v okraju Bruck-Ljubno so iaieli včeraj, dae 12. t. m. dopolailao volitev za državai zbor. Bili so trije kaadidati, Švajger od krščaflske ljudske straake, baroa Rokitaaski od bauerabindlerjev in Resel od socialdemokratov. Največ glasov je dobil kaadidat Švajger, a vendar ae nad polovico vseh glasov, za to bo v soboto, dae 15. t. m. ožja volitev med ajim pa med socialdemokratom Reslom. Občinske volitve v Oplotnici so zopet raz\7eljavljeae. Dvakrat zaporedoma ao so tu Sloveaci zmagali in obakrat je političfla oblast vsled pritožbe posiliaemcev zaradi maleakostaih aedostatkov razveljavila volitve. Ta volitev staae občiflo precej deaarja m vse to zakrivijo aaši aarodai aasprotaiki s svojimi vedaimi pritožbami. Ti ljudje delujejo povsod Ie v skodo sloveaskih kmetov. Upamo, da bodo sloveaski kmetje tudi pri prihodajib volitvah prišli v velikem številu aa volišče ter pokazali Bemčurjem, da je BJihovi vladi odkleakalo v sloveaski občiai. V Stareni gradu poleg Vidma so pogrešali več dai vdovo Marijo Cerovšek, ki je sania prebivala kot vžitkarica v rnajhni hišici. Ni imela druge lastaine, kakor — kozo. Njeai sia jo isče, a koča je bila zakleDJena. Gre torej v krško bolflisnico povpraševat, ali ai oadi, ker je včasi rekla, da bo radi bolehaosti morala podati se v bolaico, a v Krškem je ne najde. Gre torej zopet k materini koči. Pa ker ai mogel v kočo, odkrije streho ia dile; zdaj aajde mater, pa mrtvo. Predla je žeaica. Med tem jo je aajbrž zadelo kap, ker je sloaela aa postelji. Njeaa koza je ležala tudi mrtva v koči; aajbrž je pogiaila od lakote. Hudodelstvo se m zgodilo. Dne 8. aprila je bila pokopaaa. Celjski porotniki za drugo porotBo zasedanje, ki se pričae dae 8. maja t. 1. Glavai porotniki so gospodje: AfltoaAltziebler, gostilaičar, Matej Beačaa, uradaik hraailflice, Jožef GraČBer, trgovec, Jaaez HofmanB, krojač., dr. Jožef Kovačič, odvetaik, AfltoB Pec, urad aik hraailaice, Maks Raušer, lekaraar, Jožef Cvetko, koatorist, vsi v Celju, Martia Ropas, izdelovatelj glasovirjev v Medlogu, Ignacij Čretaik v Podgorju, Ivaa Petrak, poaestnik v Št. Petru pod Sv. gorami, Aatoa Per, trgovec v Štorah, Fraac Turasek v Gorici, M. Rak, veleposestnik v Grajski vasi, Janez Abat, posestnik, Peador, Adolf Eichberger, trgovec v Gorici pri Slivaici, Fr. Ks. Petck, trgovec v Ljubaem, lvaa Robaik, posestnik v Lučab, Matija Jeraj, gostilaičar v Nizki, Peter Raačigaj, trgovec v Bočfli, Jožef Laporaik, poseataik v Ložah, Karol del Cott, hišai posestaik v Brežicab, dr. HermaB Wiesthaler, c. kr. aotar v Brežicah, Jurij Versec, posestnik v Dedjivesi, Jaaez Volčaašek, restavrater v Breziai pri Brežicah, Jaaez Malus, veleposestpik v Goraji Sušici, Martia Vrečko, župaa v Žegru, dr. Maks Kiesewetter, odvetaik v Sloveajgradcu, Jožef Kliager, trgovec t Sloveajgradcu, Albert Steiahauser, hišai posestaik v Sloveajgradcn, Simoa Hribernik, posestaik v Golovabnki, Hearik Krajac, posestaik v Gorajem Doliču, Ivaa Verdaik, posestnik v Meži ob Dravi, IvaB Verhajak, posestaik v Pamečah, Fraae Rajter, posestaik v Šoštaaju. — Nadomestni porotaiki: Jožef Koaig, trgovec v Celju, August Medved, loačar v Celju, Karol Soher, agent v Celju, Feliks Cnader, zasebaik v Celju, Franc Čeraovšek, gostilaičar v Št. Juriju ob Saviaji, Alojzij Neadl, mesar ia goatilaičar v Št. Juriju ob Saviaji, Fraac PranDseis ml., posestaik v Št. Juriju ob Saviaji, Jožef Leako, veleposestaik v Št. Petru v SaviBJski doliai, Leopold Trataik, posestaik v Žalcu. Občinske volitve y Šoštanju. Kakor povsod v sloveBskih občiaab, ki jih hočejo Nenaci ia aarodae izdajice s i 1 o m a poaemčiti, tako se godi tudi v Šostaflju, v tem blizu koroške meje ležečem aloveaskem trgu. S kakimi surovimi aakauami hoče neniska odaoaao aemčurska klika dobiti trg Šoatanj v svoje mreže, to zopet dokazuje BJeao pruadevaaje, aa vsak Bačia prodreti pri sedanjib občiflskih volitvah. Ker jini ai uspelo z Beopravičeaimi reklamacijami proti sIoveBskemu volilaemu imeaika, z reklamacijami, s katerimi so huteli z zahrbtao zvijačo prekaaiti alovensko voHIbo komisijo ia sloveaske volilce, — šli so ia potožili svoje Bbolečiae" ^svojeinu" državflema poslaBcu dr. Pommerju, kateremu je trg Šcštaaj — spaajska vas ia ki pozaa tamošaje političae razmere le iz lažBjivih pritožb šostanjskih aemskih kričačev. Ia fca ajih poslaaec je v državaem zboru pripovedoval tako o tej stvari, kakor so ga poučili soštanjski kričači. Že v prvem stavknje aavedel gorostasao aeresflico, da je trg Šostanj po svoji v e č i a i aemški ia da si Sloveaci po krivici prisvajajo gospodstvo v tej občini. Ako bi bil ta poslaaec količkaj pravicoljubeB, moral bi se zavedati dejstva, da bi Sloveaci ae bili v Šoštaaju aikdar prišli do vlade, ako bi bil trg po v e č i a i aemški, — kamo-li še, da imajo Sloveaci to občino v rokah že — sedem let. Kajti aemška večiaa bi z lahkoto izključila sloveasko mafljsiao, ae da bi se morala posluževati količkaj tistih zaanib zahrbtaib gredstev, 8 kakrsBimi si upa kedaj priti do —- pasjega biča vkljnb pomilovalai maajšiai. Dr. Pommer, predao je govoril v državaem zboru take bedastoče, moral bi se prej aa licu mesta prepričali, koliko je prav za prav v Šoštaaju Nemcev, odaosBO od par prusaikih razuzdaacev zapeljaaih sloveas k i h o v a c. Nobeae drnge točke v tem jalo^em govoru, nobeaih drugih razlogov za pruaaške zabteve glede aadvladja v tej kakor tudi v vseh drugih občiaab sloveaske Štajerske ai treba aavajati; — trditev, da je Sošstaflj po večini aemški, dokazuje dovolj, kako brezvestai so pristaši Bemske stvari med aami Sloveaci ib kako umazana so sredstva, s katerimi se hoče Berolia polastiti i aaše domoviae! Ako bi botel aemski Mihl vse prave Nernce iz Spodnje Štajerske peljati v ajib pruako domoviBO, spravil bi jih lahko Ba 6B — seaea voz — pokail z bičem, zaklical ^hij !" ia aas zeleai Štajer bi bil svobodea te pruske aadloge. Iz Brežic se poroča: V soboto, dae 1. t. m. je zgorela posestniku Jožefti Joaiku v Zabukovji hiša. V odsotaosti starišev so zažgali otroci, ki so se igrali z užigalicami. — Poaesrečil se je dae 3. t. m. zvečer posestaik IvaB Petaa. Peljal je od kolodvora žito. Ker 8e je pa malo preveč aaarkal viaca, padel je z voza pod kolo, ki ga je tako hudo stisflilo, da je 5. t. m. vsled dobljeae raae urnrl. — V Bojgno pri Brežicah je zgorela hiša posestaice ABtoaije B r e z a i k, v kateri je staaovala daiaarica Š u 1 a r. Daiaarici je zgorelo vse pohistvo. — Zakoflska Filip ia Marija Umek v Doleajivasi sta živela že tri mesece ločeaa. V noči aa 4. t. m. je sašala Baeakrat Marija Umek, ki je prebivala v aeki koči, aa vrata močao ropotati. V svojem strahu je bežala aa podstrešje ia klicala aa pomoč. Njeaa soseda Marija Rajais je aa to klicaaje bitela k hiši M. Umek. Komaj pa se je približala hisi, udaril jo je Bekdo po glavi, da se je aezavestaa zgrudila Ba tla. Ko je prišla zopet k zavesti, klečal je aekdo ma njenih prsih ia jo bil. V aapadalcu, ki ji je zadal težke telesae poskodbe, je spozaala Rajaiš faata Roka V i m p o 1 š e k. Orožništvo je zaprlo aapadalca ia moža Filipa Umek, ker se sumi, da je on Vimpolšeka aagovoril k aapadu. Vojaške vesti. Določeao je baje večje gtevilo rezervistor ia aadomestaih ra^ervistov, ki bivajo na meji Kraajske, Koroške ia Priraorske, da se v slučaju potrebe ž ajimi pomaože posadke v utrdbah ob avstrijakolaški meji, kjer bodo nstaaovljeBe mejao-obrambae Btotflije. Vsi za ta mesta določeai vojaki bodo morali aajhrž opraviti svojo orožao vajo že letos v teh utrdbah. Premeščeaih je veliko število časaikov k 4. ia 5. trdBJavskemu topBičarskerau polku (Pulj ia Kotor). V Palju bodo častaiki Badzorovali aova ntrdbeaa dela. V Palju ae pomaožijo le ntrdb Ba morski straai, ampak tudi utrdbe Ba subem. Nadalje dobi baje tudi Trst provizoričae utrdbe. Po aekern brambovskem zakoBU nstaaove pehotae polke za službo v trdajavah, ia Pulj dobi stalao pehotao posadko. Letosaji cesarski maaevri se imajo vrsiti aa Oeškem ia sicer v istem obsega, kakor so bili določeai za laasko leto. Cnje se, da ae jih udeleži cesar aam ali preatoloflasledaik. Pešcev bo Bad 43.000 mož, koajikov 16 eskadroaov ia 40 baterij topaistva. Vojaški nabori v Kozjera so ae dae 7. ia. 8. t. m. prav lepo brez vseh aemirov izvrsili. Pa zakaj bi ae, saj smo si vsi mladaaiči bratje. Z veseljem so pripevali mladeaiči od vseh strani aa aabor. Nekaj sem jih celo videl, da so ajih hrabre prsi krasile sloveaske trobojaice. Tako je prav, mladeaiči dragi! Le Bikar ae pozabite sloveaske doraoviae. Drngo leto pa, vsaj tako je želja pisatelja teh vrstic, aaj bi krasile sloveaske trobojaice prsa vseh vrlib sloveaskih mladefličev. Maogo čvrstih mladeaičev so potrdili v vojake, ki bodo morali v jeseai obleči vojasko sukajo in si opasati okoli ledja bridko sabljico. Živijo, aaši mladeaiči! K slovenskim premogarjem na Vestfalsko sta se odpeljala miauli tedea oo. Kleaiea Grampovčaa in Salvator Zobec. Ostaaeta pri vestfalskih Sloveacih sest tedaov. Ob istem času pridejo v te kraje tudi češki in poljski pridigarji. Kruci na Slovenskem Stajerskem. Ravaokar je miaolo 200 let, kar so ogrski vstaši, Krnci imeaovaBi, razbijali po aasih krajih med Muro ia Dravo. Primerao je torej, da se sedaj obndi spomia aa oae čase, ko so Basi očetje silao trpeli od ogrskib roparjev, pa jih aazadaje tadi slavao premagali. Tudi sedaaje političfle homatije aa Ogrskem lahko razume le obj", ki pozaa madžarsko zgodoviflo zadajih 400 let. — 0 vsern tem aas pouči aasa kajižica. V ajej ao zbraai spisi treh pisateljev. Najprej Bam podaja splošai pregled političaih razmer rned avstrijskimi ia ogrskimi deželami v 17. ia v 18. stoletja; o tem je predaval g. Fr. Kovačič v Ljutomeru v imeau nZgodovia8kega drustva". Za tem slede trije sestavki iz peresa rajaega zgodovinarja Matija Slekoveca: o prvib pojavih Krucev, pa o Krucih v Ljutomeru ia v Središču. Naposled se g. Lovro Jaažekovič pripoveduje o Krucih v Veržeju ia v okolici Sv. Tomaža. Pridejaaa je tudi zanimiva starinska slika, ki se sedaj hraai v ljutomerski občiaski hisi ia predstavlja župnika Simona Peraata, kako 1. 1683 gre nad Krace. Zanimiva knjižica se dobira t Cirilovi tiskarBi ,v Mariboru po 30 v. 8 poštniao vred. Edor se zaaima za zgodovino domačih krajev ia rad bere dogodke nekdanjih časov, naj si naroči to kajižico. Strašen potres v Indiji. V seveniem delu Indije, ki je last Angleške, bil je y torek dae 5. t. m. zjntraj okoli 6. nre Btrašen potres. Dozdaj ao našteli čez dva tisoč mrtvih, koliko je pa mrtvih raed domačiroi fadijanci, ae aiti B6 raore dognati. Pornaeae 80 vse hise. Okoli 6. ure zjutraj je pričelo grrneti pod zemljo, kakor da strelja ti8ode težkih topov. Vae je bežalo iz hia, kdor pa ni prišel pravočaaao iz ajih, bil je pokopan pod ajihovimi razvaliaami. V mesta Dharmsala je vzdigailo v zrak veliko vojaeBico, ki se je zrušila v ti8tem hipa \n pokopala pod svojirai razvalinami celi polk vojakov. 500 vojakov je bilo mrtvih, ostali pa težko raajeai. Iz velikega hotela ao bežali goatje v 8amih srajcah. Splezali so v 8vojem atrahn aa drevesa, ker so čutili pod aogami gibajočo se zemljo. Eaa katoliška cerkev 86 je popobioma porasila. Prvi suaek je bil tako rnočaa, da ai ostala Bobeaa zidana hiša cela. V bližiai aekega mesta ao videli Ifldijci, da se je pokazala v zemlji velikanska razpokliaa, iz katerc se je močno zakadilo, na to se je pa zemlja zopet zaprla. Društvena poročila. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Sl. gor., BstaBovljeBa za župaije Sv. Beaedikt, Sv. Abo, Negovo, Sv. AfltoB ia Sv. Trojico v Slov. gor. je imela v aedeljo, dae 26. aiarca svoj občai zbor. Predsedaica Roza Dokl otvori zbor s prisrčaim pozdravom vseh doalih deklet domačih ia sosedaih od Sv. Trojice ia Sv. Aae. Tajaica Matilda T o m a ž i 6 poroča o kraaaem aapredku naše podružnice. Ustanovljena dae 7. avg. lanskega leta je stela koacem leta že 4 aataaovBe ade, 38 letaih ia 205 podporaih adov, skupaj 247 udov. Z velikim BavdušeBJem so se dekleta ia žeae oklenile žeaake podražnice ia veselega srca zbirale in polagale darove na altar družbe sv. Cirila ia Metoda. V aovem letn naj bi še z večjo vaemo delale za rešitev mladifle, ki je v Bevaraoati potujčeaja. Blagajfličarka Amalija Letaik poroča o deaaraem stanjn podružnice. 4 ustanovnih, 24 letflih ia 125 podporaih udov pri Sv. Beaediktu je zložilo 170 K 70 via., 4 letaih ia 20 podporaih udov pri Sv. Ani 16 K 40 v., 6 letaih iB 50 podp. pri Sv. Antoau 34 K, 3 letaiki ia 10 podp. pri Sv. Trojici 12 K 20 via., zuaanji ud 2 K, predstava nDve raateri" ob nstaBOVBOVBem zboru je vrgla družbi 43 K 20 via., radgoaaka dekleta so darovala 4 K. Vai dohodki torej znažajo 282 K 50 v, razai atroški pa 42 K 26 v., ostaae družbi čiatih 240 K 24 via. Od teb se je lani poslalo dražbi 200 K, oataBek pa letos. Številke dovolj jaaao govore, kako uspeeBO so delovale deklice, ki ao pobirale udaiBO po posamezBih župaijah in občinah. Zato jim izreče kaplaa Gomilsek prizBaBJe ifl iskreao zahvalo za toliko požrtvovalnost, ki bi jo naj pokazale tudi letos pri deln za drnžbo. Amalija Letaik razloži zbraaim, kaj je aarodai kolek, ki bi ga dekleta naj rade prilepljale na pisma ia dopisaice, da pomnožijo drnžbine dohodke. Za letošaje Ieto je bil z vaklikom izvoljeB aledeči odbor: Roza D ok 1, predsadaica, FraBČiška C r a k o, aamostaica, Matilda Tomažič, tajaica, Amalija Letnik, blagajničarka, blagajaičarka za Sv. Abo Micika Poi, za Sv. Aatoa Aaa Zimič, za Sv. Trojico Ivanka Škof; za Negovo si se odbor poiiče blagajaičarko. Ta odbor, sestoječ iz gamih piiprostih za narodno Btvar Bavdušeflih deklet, Bam je porok, da bo ženska podružnioa krepko nadaljevala avoje delo ia letos združila še večje gtevilo 61aaic v imeaovanib župaijah. Vsa čaBt trem dekliškim zvezam: benediški, antonjevški in anovaki ter BarodBim deklicam trojiškim, ki so se zdražile iz ljubezai do aaroda Bašega v žeaski podražnici k tako lepemu deln! Vredae ao vsepovaod posnemanja. Bog jih živi ia blagoslovi njih trnd! M. Nazaret pri Mozirju. Na belo aedeljo (30. aprila) ge bo ustaBovila Marijiaa lnladenigka družba v Nazarjih slovesao. Začetek bo ob pol 10. uri predpoldaevom. Dobri faatje se veselijo, ki v vrste Marije hitijo. Studenice pri Poljčanah. Zadajo aedeljo, dae 9. aprila 1905 se je vrsil Bapovedaai sbod bralaega društva, Ba katerem seje posvetovalo o nstaaovitvi kmetijske podruŽBice. Več prihodajič. Skušnja mlekai'skega tečaja v Logatcu. Dae 19. t. m. ob 9. uri zjutraj bode javaa skuŠBJa gojeflcev mlekarskega tečaja v Logatcu v občiaski hiši; obeBem bodo tndi razstavljefli mlečai izdelki, katere so gojeBci sami Baredili. V tečaju je 12 gojeacev, ia sicer 10 iz Krarjjskega ia 2 iz Štajerskega. Polzela. Narodao gibaaje aa Polzeli je vedflo bolj živahBO. Letos se je nstaaovila požarna bramba, katera se prav krepko razvija. Imela je sicer BasprotBikov maogo, a vkljub oviram je močno drustvo, katero steje blizn 40 izvrgujočih člaaov. Želeti bi bilo le, da bi se je domačiai se bolj oklenili. Ob priliki slavaostae prisege emo videli mBOgo postavaih faatov, katerim bi se prav podala svetla čelada, iu kateri so stali ob Btraai, čeravao bi si morali šteti v čaat, da go tudi oai člaai tako koristaega drustva. Upajmo, da se jib pridruži vedao več. Koruaj tedea po priaegi je že imela bramba priliko pokazati gvojo požrtvovalflost ia gorečaost. Cudili smo ae, kako hitro se je odpravila aa pogorišče v vas Šešče. Le tako aaprej! — Razven požarae brambe imamo še dvoje aarodflih društev: bralao društvo ia podružflico družbe sv. Cirila ia Metoda. Nekaj časa smo sicer med BJima opažali nekako aezaupaost, a kmalu sta se zbližali in uvideli, da ai med ajima. aikakega Basprotatva. Saj Čim več je ljudstva orgaaiziraBega, tem lepše zaameBJe je za občiflo, ia več drustev poraefli samo delitev dela. Že po leti sta obe društvi prireredili skupBo veliko ljudako veselico, ia sedaj se zopet pripravljata za skupea aastop za 30. aprila. Priprave se že marljivo vrše — upamo, da bosta imeli društvi tudi letos maogo uspeha. — V daBašajih čaaih, ko aasprotaiki tako z vsemi silami tlaČijo Sloveace, treba se je posebao okleaiti aašega obrambaega društva rDružbe sv. Cirila ia Metoda". Po vseh sloveBskih krajih bi morale biti po- družaice te aajvažaejše sloveBske družbe. Na Polzeli, kjer sami dogtikrat občutimo pritisk tujcev, grno si tudi osaovali tako podružaico. člaaov ima sicer mBogo, a veadar je še maogo imeaitBih hiš, ki ge je še aigo oklenile. Želeti bi bilo, da bi ge vsak Sloveaec zavedal svoje aarodae dolžaosti. Na cvetao Bedeljo priredi Baša podružaica po večeraicah avoj letfli občai zbor. Udeležite se ga, Polzelaai, v obiluem številu. Zlasti je dolžnost vseh člaaov, da pridejo aa zbor. — Le v skupBem delu, ramo ob rami, bomo ohraflili svojo Barodao posest pred aavalom tujcev. Cerkvene stvari. Osebne vesti. Njih ekBelenca prem. g. kflezoskof dr. Mih. Napotaik ao se vraili iz Rima v avoje bivalisče. Cerkvene skladbe. Zaaai aloveBgki skladatelj Iga. Hladaik je izdal flRegiBa coeli", mešaa zbor ia spremljevaaje orgelj ali orkestra. Ceaa partitmi 1 K, iBstrtimeBtalBim glasovom v prepisn 3 K. Založil pisatelj v Novem megtu. Gospodarske stvari. Posojilnica v Trbovljah je imela leta 1904 193.940 K 63 v prejemkov, 190.352 K 5 v izdatkov, torej skupai denarai promet 384.292 K 68 v. Zadružaikor je bilo 115 z 517 deleži. Čistega dobička je bilo 1976 K 69 v, ki se je porabil deloma za dobrodelae BameBe, deloma pa pridejalrezervaemu zakladu. Dmštvena naznanila. Dekliška zveza benediska ima na cvetno nedeljo po večernicahjako važen podučni shod z zanimivim vzporedom. Clanice, pridite v polnem žtevilu! St. Anton v 810». gor. V nede\jo, dne 16. t. m. po večernicah priredi naše bralno družtvo predavanje. Govoril bo gosp. jurist Adob! Dominkui o alkoholnem vpražanju. Podrnžnioa drnlbe av. Cirila in Metoda na Polieli ima v oedeljo, dne 16. aprila po večernicah svoj letni ob6ni zbor v občinski hiši. Dnevni red: 1. Pozdrav. 2. Poročilo odbornikov. 8. Volitve. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Glej dopis iz Polzele!) Vojaško ueteransko društvo pri St. Križu na Murskem polju priredi tombolo dne 24. aprila v gostilni g. Vaupotiča v Noršincih, z koijcertom veteranske godbe. Začetek ob 4. popoldne. Cisti dobiček je namenjen za društveno veteransko zastavo.