ftev. 36 — Leto VII. PTUJ, tO. septembra 1954 Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za ptujski okraj 7EDNIST\0 K MNUf* ptbj. ntfiSEKMOTA t — TEtEFON Sm CSROVMI gACO« rai NAMON) bmc. P0O«tf2HtCA PTUj. ŠTEV 643-T 2ue Diejeje oredni^ki obku — oomrvoivn oreon« vrabl jo2> ROKOPISOV K8 ntftCAMO - TISKA MARIBORSKA TISKARNA umu MAROCNOIA 900 DO. POtXrraA 290 DIM. CBIRTLETMA I2S OIR Poštnina pla*an» v Rotovhtl Cena din 10.— V soboto, 4. septembra, je začela v Ptuju III. okrajna gospodarska razstava Predsednik razstavnega ocZbora tov. Ogoreiec, je 4. t. m. otvoril n&zstavo. — Poncči razsvetljen ptuiski grad — Ra.zst^V;;i pia- kaii vabijo po vsej doiivj/ini. — Oiv«ritvi je jMisosivoval* »ai»o- žica. — Tov. Cgorelec p>2(.rav- Ija goete iz I^bljane i a 7fl,\ri- bora ter ptujike prodstavaike oblasti, organ zacij in p«dj^ij. — Najboljš živinorejci sd pre- jcH nagrade m pokale. — Saež- nobeia Mladika je v »rejiieu pozomcrti. — Predserflnik OLO Pt«j tov. Francež česfit!? pred- sedsiiku raisUa e fov. 0?<>r«!ru. — Ogled razstave po otvoritvi. — »Agrotehnika« Iz Lj^ihljarte ^ rasstavfia veliki "animih tro>ev in n^pr v t k 'i " o. — Del aiinaaicif« r^ust^vi^^a. Razstava bo trajala do 19. septembra 1954 Stran 2 Ptuj. 10. septembra 1954 i*tu|sl£0 razstavo je obiskalo doslej nad 3i.000 gostov v sredo, 8. septembra 1.1. — 4. dan razstave — do 12. ure je zabeležil razstavni odbor III. okrajne gospodarske raz- stave v Ptuju 32.682 obiskoval- cev. Kolona osebnih in tovornih vozil raznih znamk in velikosti, republik in držav, ki stoji pred snežno belo Mladiko, dolge vrste ljudi ob prihajanju in od- hajanju vlakov ter polno raz- stavišče gostov kaže, da se je Ptuj s svojimi dobro priprav- ljenimi razstavami med doma- žim in od*-iljenim ljudstvom uveljavil in da tudi sedaj ni bojazni, da bi razstava zaman čakala na množico, ki ji je v celoti posvečena in namenjena. »Kako vam je všeč naša razstava?« slišimo na razstavi- šču med Ptujčani in gosti. »To- kratna razstava je res nekaj načrtno pripravljenega. Notra- nji prostori kot tudi razstavno dvorišče z razstavljenimi pred- meti, napravami in stroji, kul- turni spored in ostalo pomeni celoto in resnično poudarja do- bro voljo razstavnega odbora ter razstavljalcev. obiskovalca zapHjsliti z raznimi gospodarski- mi, zdravstvenimi in kulturno- prosvetnimi vprašanji, rešitva- mi in razvojnimi možnostmi, na drugi strani pa ga tudi raz- vedriti z godbo, petjem, zabav- nim sporedom, z gledališkimi igrami in ostalim, zlasti pa še z vsemi priboljški, med katere nedvomno spada kvalitetno vino, ki spravlja tudi naj mir- nejše in tudi najbolj utrujene v prav zidano voljo. Po obhodu vseh razstavnih soban v pritličju, I. in II. nad- stropju ter po ogledu vsega, kar je razvrščeno po velikem raz- stavnem dvorišču, se je prav prijetno vsesti k mizi razstav- nega gostišča, kjer je zlasti zvp- čer težko priti do praznega me- sta. Tok množice zajame pri- šlece pri vhodnih vratih in jih nese s seboj skozi tesen hodnik z dokaj vabljivim stalnim sre- čolovom, ki je že spravil več lovcev sreče do koles in drugih cenejših in tudi dražjih dariL Po razstavnih sobah je dokaj različno. Nekatere se hitro pol- nijo in zopet praznijo, druge pa so dolgo polne radovednih ogledovalcev. Saj vsakogar ne- kaj zanima in na razstavi je priložnost za ogled raznih zani- mivosti. Mladino zanima vse, prav tako pa tudi odrasle, zato je prav zanimiv pojav, da si gostje prostore v pritličju, v I. in II. nadstropju počasi in na- tančno ogledujejo. Vzamejo pa si še dovolj časa za ogled dvo- rišča Razstavni odbor in arhi- tekta ter razstavljalci so delali načrtno. Poudarili so najglav- nejše panoge in stroke našega gospodarstva v nasprotju s prejšnjimi razstavami, ko je veliko število razstavljalcev prikazovalo podobne ali vsaj enake izdelke in je bilo težko izluščiti, kaj je važnejše in kaj manj. Po ogledu vsega razstavlje- nega, začenši pri vhodu pa vse do zadnjega kota na dvorišču, je večina ogledovalcev prizna- la, da so videli kvalitetno delo, kvalitetne izdelke naše indu- strije, obrti in pridelke kmetij- stva in da smo c^leč, daleč od vsega, kar smo pred leti sma- trali za dobro, zadovoljivo in potrebno. Zanimivo je, kake ocene bodo dobili razstavljalci od razstav- ne komisije, kdo bo nagrajen in kdo pohvaljen. Da to na raz- stavah veliko pomeni, se je vi- delo v nedeljo pri ocenjevanju živine in pri razdeljevanju 340.000 din nagrad, treh poka- lov in treh brezplačnih polic za zavarovanje živine. Kolektiv kmetijskega gospodarstva Za- vrč, KZ Ormož in zgledni živi- norejci Franc Borko iz Sredi- šča, Franc Babic iz Loperšice in Alojz Lah iz Podgorc niso ponosni samo na svojo prvo- vrstno živino, temveč tudi na premije, prehodni pokal Za- družne zveze, zlati pokal OLO Ptuj in srebrni pokal okrajnega živinorejskega odbora, ki so jih odnesli z razstave. Strokov- nemu ogledu in ocenjevanju razstavljene živine je prisostvo- valo več tisoč ljudi, ki so se prepričali, da imamo v ptuj- skem okraju stalež pasemske goveje živine, na katerega smo lahko ponosni in bomo lahko še bolj, ko bo med ktnetovalci za rodovniško živino še večje zanimanje. Po izjavah kmetovalcev, ki si ogledujejo med drugim tudi raznovrstne stroje in naprave, ki jih je razstavila AGROTEH- NA, kaže, da AGROTEHNA uspeva v svoji zamisli, prika- zati kmetovalcem praktičnost in ekonomičnost raznih kmetij- skih strojev in naprav ter jim obenem tolmači sedanje mož- nosti velike nabave takih stro- jev in naprav s pomočjo KZ pod sprejemljivimi nabavnimi po- goji (na obroke). Zanimivo je zadrževanje ve- čine obiskovalcev razstave v pritličju, I. in II. nadstropju, zlasti pa v sobah, kjer razstav- ljajo podjetja in zasebniki (Drago Podgorelec, Ormož, Splo- šno mizarstvo Ptuj, Franc Lju- beč, Ptuj. Franc Sabeder, Nova vas. Mizarstvo avtokaroserije Ptuj, Albert Sirec, Nova vas pri Ptuju, in Splošno mizarstvo Lovrenc) sodobno pohištvo, ki se odlikuje po solidni izdelavi, novih oblikah, praktičnosti itd. Lahko je reči, da je za pohištvo vsestransko zanimanje in da se vedno bolj izgublja predsodek, da je tako pohištvo primerno za nameščence in delavce, dru- gačno pa za kmečke ljudi. V vsaki hiši si danes želi mladi svet lepo urejeno stanovanje. Enako zanimanje so pokazali za večji del pohištva inozemski obiskovalci razstave. Vsem je ugajalo okusno delo tapetnika Tomažiča iz Ptuja, ki ga je pri- kazal z opremo za dekliško sobo, enako pa za izdelek Sploš- nega mizarstva Ptuj, ki je pri- kladen za dve postelji, obenem pa tudi za kauč. Razumljivo je, da bo razstavljene predmete lahko prodati in da bo potreb- no izdelati še več enakih in podobnih. Na svoj način zanimiv je od- delek »Od stare k novi šoli^, ki ga največ ljudi kar preleti, če- prav bi morala vse naše pro- svetne delavce, zlasti pa starše in mladino zanimati perspekti- va graditve novih šol, polnih zraka, svetlobe, udobnih klopi in vsega ostalega namesto se- danjih zastarelih, neodgovarja- jočih, temnih in nehigienlčnih zgradb in klopi. Prve take šole se veseli mlado in odraslo v Kidričevem Nagrajen načrt nove šole v Kidričevem vsebu- je vse elemente, ki jih zahteva nov tip šole. Rdeči križ tudi zanje na raz- stavi svoje priznanje z okusno urejenim prostorom v I. nad- stropju. S prepričljivimi slika- mi je mogoče ljudem z odprti- mi očmi dopovedati, kaj vse nam je še potrebno storiti na področju zdravstva in socialne politike, da bo življenje delov- nih ljudi lepše in boljše. Mladi ljudje se bolj zanimajo za ta oddelek kot odrasli, kar kaže na vpliv zdravstvene vzgoje mladine, ki se zaveda važnosti in vrednosti zdravja v družini in higieniCnih pogojev življe- nja. Ce bi hotel opisati vse raz- stavne oddelke pritličja, prvega in drugega nadstropja Mladike in razstavljalce dvorišča, ne bi podjetjem in bralcem ugodil. Mnogo bolje je, da pridejo bralci in si vse sami ogledajo, pa bodo videli, kako resno in skrbno je pripravljena ptujska razstava in kako rado se njenim vabilom odziva naše ljudstvo od blizu in daleč, kako je do- bre volje in veselo na tem pri- jetnem srečanju v Ptuju. Zadnje dni po svefu Zdi se, da se je težišče sve- tovnopolitičnega dogajanja v zadnjih dneh, posebno po umi- ritvi presenečenja, ker je fran- coska skupščina prenehala z razpravo o Evropski obrambni skupnosti ter jo s tem prepu- stila kot še nerojeno dete gro- barju v nadaljnji postopek, na daljnem Vzhodu ,kjer stopa v ospredje Kitajska s svojim ne- rešenim problemom: Formozo in v drugi vrsti prizadevanje Amerikancev, da bi svobodne dežele daljnega Vzhoda pove- zali v učinkovito obrambno or- ganizacijo. Vprašanje Formoze in ostalega otočja, ki ga drži v oblasti še Cang-Kaj-Sek potem, ko je bil pregnan s kitajske ce- line, bi sploh ne bilo posebno vprašanje svetovne politike, če bi Čangkajšek ne užival vse mogoče pomoči ameriške vlade in če bi ga ta ne smatrala za svojega posebnega aduta na- pram Kitajski, katere vladajo- čega režima ne priznava. Toda dejstva so takšna, da pomeni bombardiranje in obstreljeva- nje Cangkajškovega otoka Kve-] moj ter mesta na kitajski celini novo, dokaj nevarno žarišče za spopad. Ce bi k temu pri-, šteli še medsebojno obstrelj^^^ vanje sovjetskih in ameriških letal v okolici japonskega pro- stora, vidiki za mir na daljnank Vzhodu nikakor niso rožnati. Tega se prav dobro zaveda tudi ameriška vlada, ko si pri- zadeva konsolidirati stanje med državami v južnoazijskem pro- storu, kar bi naj bil prvi korak k sklenitvi južnoazijske obramb- ne zveze. KONFEHENCA V MANILI bi naj rešila ta vprašanja, ali "vsaj pomenila začetek njihove- ga reševanja. V Evropi pa je, kot že rečeno, po »znamenitem« glasovanj^i v francoskem parlamentu prišlo — to velja za države, članice Atlantskega pakta — do iska- nja nadomestila za pokopano Evropsko obrambno skupnost. V tem trenutku je kakor nalašč prešla britanska pobuda za kon- ferenco držav-pripadnic EOS: Francije, Zah. Nemčije, Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Italije in ki bi se naj začela 14. septembra 1.1. v Londonu. Vsekakor je glede organiziranja zahodnoevropske obrambne or- ganizacije v ospredju vpraša- nje Zahodne Nemčije, ki nika- kor ne more, predvsem po za- slugi Francije, doseči statusa suverene države. Tak status bi pomenil nastanek nemških di- vizij, česar pa Francozi, kljub vsej nevarnosti, da bi ostal Za- hod še dalje brez učinkovite obrambne organizacije, zlepa, kot kaže, ne bodo dovolili. Ne- dvomno je ob neizglajenih na- sprotjih med Nemci in Francozi težko (če že ne nemogoče) ustvarjati skupno obrambno organizacijo. V Jugoslaviji pa te dni sprem- ljamo visokega gosta, predsed- nika republike Turčije DŽELALA BAYARA po naših krajih, ki jih obiskuje v spremstvu predsednika Tita. Balkanska zveza Jugoslavije, Turčije in Grčije dobiva s tem in podobnimi obiski še globljo vsebino. Ta ne služi samo na- rodQm-zaveznikom, temveč vse- mu svetu, saj s svoje strani prispeva za ohranitev miru v nemirni povojni atmosferi. M ŽIETAIL Kot v sosednjih občinah smo imeli preteklo nedeljo tudi pri nas zbor volivcev. Udeležilo se ga je preko 200 ljudi. Ti so po- slušali politični pregled, nato pa razpravljali o odhodu na proslavo na Ostrožnem ter o davkih. Izvolili so tudi 11-član- ski šolski svet, v katerega so do- ločili najdelavnejše odbornike in funkcionarje v občini, takšn^e, ki bodo kos odgovornim nalo- gam šolskega sveta. Zbor volivcev je sklepal tudi o zneskih, ki so predvideni v proračunu, o popravljanju cest in mostov in koliko se lahko za popravilo posameznih objektov porabi. Za proslavo na ©strožnem se je doslej prijavilo nad 400 lju- di, ki so že tudi kupili bloke. Videti je, da bo plan, ki si ga je postavil občinski štab, iz- polnjen. Zaradi previsoke odmere dav- kov se je v občini pritožilo 15 odstotkov davkoplačevalcev. Poleg zastarelega katastra, ki je marsikje vzrok nesorazmerne odmere, davkoplačevalce najbolj razburja dejstvo, da je za ka- tastrski donos vinogradov vzet občutno previsok količnik. Vi- nogradi so v našem predelu v tako imenovanih gozdnih legah, torej precej slabši kakor v .srednjih in spodnjih Halozah, kljub temu pa je zaračunan goldinar za 7360 din kot davčna osnova, drugje pa le 3880 din. Te razlike ljudje nikakor ne razumejo. Ambulanta, ki je za naš od sveta odtrgani kraj neobhodno potrebna, dokaj neredno poslu- je. Zdravnik prihaja namreč samo vsakih štirinajst dni, pa še takrat samo za dve uri. V tem kratkem času seveda ne more pregledati večjega števila pacientov, ki ga vsakikrat pri- čakujejo. Večkrat se zgodi, da ga čakajo tudi zaman, pozneje pa imajo še stroške z obiskom zdravnika v Ptuju. Potrebno bi bilo, da bi zdravnik ob dolo- čenem času res tudi prihajal, ne pa, da ga včasih tudi po štiri tedne ne vidimo. F Izseljenci na obesku v našem okrafu so bili gosti okrajnega odbora SZDL Letošnje počitnice je bilo pri svojcih v ptujskem olcraju na obisku večje število izseljencev iz Francije, Anglije in Amerike ter iz drugih držav, ki so veči- noma zopet odpotovali, nekaj pa jih je še odložilo svoj po- vratek na te dni septembra. Mnogi izmed njih so kot sinovi in hčere veččlanskih revnejših ali kmečkih družin odšli po svetu za kruhom že pred 20 ali 30 leti in se jim je z letošnjim prvim ali ponovnim obiskom iz- polnila dolgoletna želja, zopet videti svoje starše, brate in se- stre, sosede in vso okolico rojstne hiše. Bili so prisrčno sprejeti.. Nekateri so prišli z otroki, ki so se kaj hitro spri- jaznili s tukajšnjimi malčki. Ogledali so si okoliške kraje, kot n. pr. Rogaško Slatino, Ra- dence, Bori in Maribor. Nabrali so si mnogo lepih vtisov in spominov in mnogi so se solz- nih oči zopet poslovili s po- zdravom: »Na svidenje!« Pred odho'dom so zadnji gosti doživeli prijetno presenečenje. Okrajni odbor Socialistične zve- ze Ptuj jih je povabil za 6. sep- tembra t. 1. v Ptuj na skupni sestanek izseljencev ptujskega okraja in na skupni ogled III. okrajne gospodarske raz- stave. V ponedeljek ofc 16. uri je goste sprejel sekretar Okrajne- ga odbora Socialistične zveze tov. Miro Bračič v prostorih OK ZKS. Sprejemu sta prisostvo- vala tudi upravnik ptujskega muzeja tov. Franjo Gomilar in profesor ptujske gunnazije tov. Rudolf Čeh. Pred odhodom go- stov na razstavišče je tov. Miro Bračič v kratkem nagovoru po- udaril velik pomen dobre pove- zave naših izseljencev s svojo domovino Jugoslavijo in obrat- no, ki mnogo pomaga k pravilni informiranosti naših izseljencev o življenju in delu v naši do- movini in k utrjevanju vezi z ljudstvom držav, kjer so si naši rojaki ustvarili svoj novi dom in kruh. Po zaslugi pravilnega tolmačenja naših prizadevanj bo svet spoznal miroljubnost naših narodov in našo borbe za napredek. Prosil je goste, naj ponesejo pozdrave našega ljud- stva našim rojakom, ki živijo v njihovi bližini, in naj jim povedo resnico o našem delu, o naših težavah pa tudi o na- ših uspehih, ki smo jih dosegli. Prav gotovo ho v bodoče vedno več naših izseljencev prihajalo v domovino na obisk k svoj- cem, ko bodo slišali od pnDvrat- nikov, kako lepo jim je bilo doma. Po ogledu razstave so gosti ostali v razstavnem gostišču več časa skupaj pri skupni ve- čerji in v razgovoru, polnem toplih čustev izseljencev do rodne grude. Po vsem se Je videlo, da je bila gostom zelo všeč gesta Okrajnega odbora Socialistične zveze, da so na njegovo pobudo in povabilo prišli skupaj v Ptuju, da so se medsebojno spoznali, da so si ogledali razstavo ter da so predstavniku Socialistične zve- ze lahko izrazili svoje prijetne vtise bivanj^ na rodni grudi. Vsem, ki se ta teden vračajo v inozemstvo, želimo srečno po- tovanje ob neštetih prijetnih vtisih na tukaj preživele dni in da bi se večkrat spomnili ob- ljube ob slovesu: Na svidenje! VJv Ob vseh prilikah, pa tudi sedaj ob razstavi, vas bomo postref?h z najkvalitetnejšim me- som, mesnimi izdelki in maščobo. Ob priložnosti III. okrajne gospodarske razstave v Ptuju obiščite Gostilno R E G" Ptuj Nudimo mrzla in topla jedila ter izbrana do- mača vina po znižanih cenah Cenjenim potrošnikom nudimo bogato izbiro kvalitetnega tekstilnega blaga, konfekcije In pletenin po najnižjih cenah. — Priporoča se trgovina z manufakturnim blagom P T IJ J, Srbski trg 3 (prej Snoj) Ob III. gospodarski razstavi v Ptuju obiščite tudi VELEBLAGOVNICO „Merfeur** vPiu'u ki vam nudi: kamgarne, športna blaga, žensko in moško blago za jesenske in zimske plašče, tropikale, picadi- lyje, barhende, flanele in drugo manufakturno blago; žensko in moško perilo, trikotažo; galan- terijo in kozmetične potrebščine; konfekcijo, preproge, tekače in otroške vozičke, kolesa, radioaparate, elektro- in ves drugi tehnični ma- terial po zmernih cenah. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! VELEBLAGOVNICA »MERKUR«, PTUJ OBISKANA III. okralna gospodarska razstava v P u u, cd 4. do 19. septembra 1954 ob 25-,dstoinem popustu na železnici zasuži, da si ludi Vi vzcmele čas za ogled ra2s!avn:h prostorov in za kulturno-prosve!ne prireditve Ptu), 10. septembra 1954 Stran 3 ŠTATERS17A V BORBI Zvonko Sagadin: Osmorica v plamenih (Nadaljevanje in konec) V bunker je prodrl vonj po dimu in smojenju. Vsi štirje 6o se na mah zavedli, da je po njih. Bunker je imel samo en .izhod in ni bil toliko zavcirovan, da bi nudil varstvo tudi pred ognjem. Tedaj je očetu postalo žal, da že ni izkopal rova do gozda in da ga ni opremil s ka- nalom za zračenje, kot so imeli v načrtu. Ali naj gredo ven in 66 predajo? Ne! Ne! »Cujte!« pravi Očka, Vsi so prisluhnili in spozjiali vpitje tistih ki so živ^ goreli. * Zverine nemške! Jo j, kaj de- lajo z ljudmi!« je s prezirom in strahom izgovorila Rožca. Spričo strašne smrti tete iri strica ter prijatelja, jih je spre- letavala groza. Toda nekje v notranjosti se jim je budil po- nos, ker tisti trije, njihovi, umi- rajo, ne da bi izdali tajnosti bolnišnice. Ob misli na to Je vsakega postalo sram za misli čez dan, ko so dvomil* in se bali, da bodo pri mučenju izdali njihovo skrivališče. »In nas bo zadušilo,« je trp- ko pripomnil Gojko. Vsi so začutili dim ki je silil skozi špranje. Tudi vročina sc je stopnjevala, da je žejne in pre- stradane oblival pot. Strašna usoda njihovih dobrih soborcev, skoraj gotova smrt Zvonka, ta Mtohli bunker in dim, k^ sili vanj, vse to jim je odvzelo mi- sel, da bi se kako ix>izkušali re- šiti. Umrli bodo tudi oni, umrli kot neuklonljivi borci, k^ jim je usoda tako kruto onemogočila odkriti boj s sovražnikom ... Mirno so privolili v smrt. Po- strelili se bodo ... Revolucionarji umirajo čast- no. S smrtjo izpolnijo eno iz- med dolžnosti, ki so jih prevzeli zavestno in prostovoljno za do- brobit in napredek človeštva. Revoluciip rabi in porodi klene ljudi, ljudi, ki se smrti ne boje. In klenost je bila svojstvena štirim v bunkerju .. . Oče je bil prostovoljec v I. dobrovolj.'?ki diviziji, ki se je v prvi svetovni vojni borila v Dobrudži za osvo- boditev in združitev Južnih Slo- vanov. Toda ljudstvo je bilo opeharjeno za svobodo in za svoje pravice, zato je oče postal komunist. Nemci so zasužnjili narode, preganjali naš narod in morili. Zato je oče kljub staro- sti postal partizan, bradati par- tizan Očka ... Toda Očka ni bil le vojak, bil je človek, bil je dober družinski oče Vzgp.iaT je poštena in zavedna sinova. In prav zato, ker sva mu sledila, naju je ljubil tembolj. Gotovo je imel Mirana najrajši. Bil je poln življenja. Dopolnil še ni 17. leto, bil pa je visok in ple- čat fant. Hrabro se je boril, da So mu mnogi zavidali. Prava očetova kri! Koliko očetovih upov in radosti je bilo v njem, koliko skrbi! In zdaj mu mora vzeti življenje... To, to je ven- dar, preveč za človeka, to Je strašno za očetovo srce. Vztre- petal je kot šipe ob potresu, od ! bolest; ga je oblil pot... ^Goiko je bil izobražen mladi mož imel je bodočnost. Bil pa je človek, ki ga je na ženo vezala najči- stejša ljubezen in tovarištvo. In Rožca ni bila ie partizanska zdravnica, bila je žena. In ni bila samo žena, bila je mati, pod srcem je nosila otroka ... V dol- gih nočeh, ko ji novonastajajoče bitje ni dalo spati, je mislila in sanjarila. Svoboda, da svoboda bo kmalu tu ... Naznanil jo bo ljubek otročiček in vsi se bodo radovaJi njegovega vekanja. In koliko otrok bo zaživelo v svo- bodi! In mater ne bodo več pre- ganjali ter jim jemali otrok in očetom ne bo treba več zapu- ščati družin ... Kadar jo je su- nilo pod srcem, je vsa v strahu vztrepetala — ne zase, za tisto majceno in nežno stvarco. Ka- ko ji je odleglo, ko se je ob njej na.?el on. njen mož ki je skrbel in ji pomagal. Potem se je spet veselila ... Kako lepo je bilo, ko se je na njunih u.stnih raz- lezel smehliai srečnih staršev! Zdaj pa .,. Očetu se je trgalo srce. ko je ustrelil sina Kakšno olajšanje, ko je kroglo namenil sebi in se izgubil v šumeči temi... Gojko se je grizel v ustnice. Ubiti takole ženo in zadušit-; še tisto drugo bitje, pa čenrav iz tovariške dolžnosti. . Z niče- mer zaslužena kazen, misel, ki kljuva in žge ... Kje vzeti moč? Toda vsi štirje so bil-- partizani vse je navdajala ista misel, ista vo'Ja ... V z^^mlii tlačeni in pote^ntani so obležali ne<'ibno štirie borci In to sedemindvajset dni preden ie pokr^iim nreolaviln svoboda in navdušence. Oč- dveh mož so se po smrti zadolžile .. * Pri kmptu Gr^tj v Sester*;?*^ kjer sem se znašel, nisem bil še nikoli dotlej in zato nisem ve- del, s kakšnimi ljudmi imam opravka. Hitlerjevec gotovo "e more biti, ker sicer bi me ljudje opozorila nanj. Toda, karkoli že je, nimam nobene izbire. V vas ne smem, tam so že Nemci, kar mi priča basno lajanje psov; če ostanem v Cretah, bom umrl. Kmet je pravkar metal krmo s šupe in jo pokladai živini. Zdanilo se je. Rožnata zarja na vzhodu je žarela. Zdaj, zdaj bo zasijalo sonce Stopil sem bliže kmetu in mu povedal, da sem ranjen partizan ter ga prosil, naj me nekam skrije. Opazil sem, da ni nič kaj pri volji... »Kaj če me ima za raztrgan- ca?« me je prešinilo. No prav lahko ga bom prepričal, da to nisern. Noben gestapovec se ne b; pu.stil tako prestreliti samo zato, da bi provociral ljudi. Obrnil sem se in mu pokazal svojo okrvavljeno obleko, saj so bile hlače in suknja na ievi strani popolnoma premočene od krvi. Privzdignil sem še suknjo, da je videl rano. To ga je omeh- čalo. »Kam te naj skrijem?« je vprašal. Na dvorišču je ležal velik kup šib j a. »Vrzite nekaj krme sem!« sem pokazal zraven kupa, »pa nie pokrijte z vejevjem!« Kmet Gril je napravil tako, jaz sem se vlegei na seno in On me je pokril z dračjem. »Ce me najdejo, vi niste ve- deli zame!« sem mu še zabičal. »Da bova oba enako govorila. S tem boste vi kriti.« Čutil sem nepopisno olajša- nje, ko sem ležal. Toda ni tra- jalo dolgo. Kaj slišim? Po nasutem pro- du hrskajo okovani čevlji. Po- časi obračam glavo in skozi šib- je zagledam desetino nemških vojakov, ki obkoljujejo poslop- je. So me mar zapazili, da sem prišel k hiši? Trije gredo proti hiši. Eden se vzpne po lestvi na hlev, toda tam ni kaj gledati; krme je na hlevu zelo malo. Potem Nemci odpirajo hlev, gledajo v jasli, pod jasli in okoli živine. Potem ropotajo po hiši. »Haben sie Banditen hier?« nekdo kriči na kmeta. Bo vzdržal ali se bo ustrašil Nemcev in me izdal? Nisem ra- zumel, kaj je kmet zamrmral v odgovor, a tedaj že vidim Nem- ce, ki se približujejo kupu šib- ja, pod katerim ležim ... Niti strah me ni več. Sem že čisto apatičen. Neki Nemec ne- j kajkrat dregne v kup nato pa I se pridruži koloni, ki se odda- I ljuje proti vasi. Zdi se mi, kot I bi vnaprej vedel, da se bo tako zgodilo ... Kmet Gril si je dal opravka okoli živine in vozov, kot da za- res ne ve zame. Minilo je že precej časa, pa sem ga poklical. Vprašal sem ga, če ima kaj žganja pri hiši. »Tega pa je,« mi je odgovo- ril. »No, prinesite ga kujMCO in mi ga vlijte "a rano,« sem ga prosil. Dolgo ga ni bilo, končno pa je le pridrsal. Vrgel je nekaj vej z mene, obrnil sem se na bok on pa je polil z žganjem obe rani, srajco in obleko. Ske- lelo je.. . Nato sem ga prosil, naj gre v Jablane do Zafošnika in naj ga pripelje k meni. Ta je Požgaria Sagadinuva hiša v Srečah. bil naš sorodnik ter zvest in de- laven član OF. Imel je vinograd nedaleč od Srec. Hotel sem ga poslati v Sreče, da bi poizvedel, kako je tam Tja bi se približal z izgovorom češ da gre v svoj vinograd. Gril se je res odpravil z do- ma, toda odšel je le v vas in že tam zvedel, kaj se god; v Sre- čah, Prišel mi je povedat, da tam ni nobenega mrtvega. Sa- mo enega Nemca so mrtvega ali ranjenega odpeljali. S seboj pa so odpeljali Ludvika in njegovo ženo ter tistega hrvaškega dok- torja Prešinilo me je upanje, da so se Očka. Miran, Rožca in Gojko rešili. Nemci so še vedno v Srečah, vlačijo vino iz kleti in ropajo po hiši. Naj ropajo hudiči, samo da ni od naših nihče mrtev. Strica, teto in dr. Lavickega pa menda ne bodo ustrelili. Zadnji čas. ko vidijo, da so vojno izgubili, ne streljajo več tako pogosto. Kje so oni štirje? Nemci jih nimajo. So v gozdu? Kaj če so v bunkerju? Mučila me je skrb ■.. Prigovarjal sem kmetu, naj gre hitro v Js^blane po Zafošni- ka. Temu bi lahko zaupal, kje je bunker Morda bi vzel s se- boi še Slavka Debenaka; on je tajnik občine v Cirkovcih in kot tak uživa pr; Nemcih neko zaupanje, je pa naš obveščeva- lec. Pogledata naj, če je kdo v bunkerju in sploh, kaj se da napraviti. Toda kmeta Grila ni- sem mogel spraviti več nika- mor. Pričelo je delovati žganje, ki se ga je ria vsezgodai napil, ko je šel ponj, da bi mi z njim razkužil rano. Sam nisem mogel I nikamor. Sedaj, ko sem se zale- ' žal, Se skoraj premakniti nisem mogel več Ostalo mi je le še upanje, da Nemci ne bodo od- krili bunkerja in da hiše ne bo- do zažgali. Ko sem kmeta pregovarjal, nai gre vsaj po Zdravka Saga- dina v Sesterže, mi je svetoval, naj počakam večera. »Vsak večer se pri meni zgla- sijo partizani,« mi je zatrjeval, »ti bodo že oni pomagali. Sedaj pa daj mir in bodi vesel, da sem te skril.« Cas je prekleto počasi pote- kal. Večera ni in ni hotelo biti. Končno se je stemnilo. Kmet je prišel, me vzdignil in na pol od- nesel na pol odvlekel v hišo. V kamrici me je položil na poste- ljo, da so mi noge visele k tlem. Takoj nato sem že čul pogovor v sobi. Cez čas sta me prišla pogledat dva partizana. Bila sta krepka fanta, meni približno enake starosti. Vsak je imel pu- ško »mavser«, prvj je imel »ste- yer« pištolo drugi pa »08«, oba pa sta imela še po štiri bombe. Govorica ju je izdajala, da sta doma nekje z Dravskega polja. Na kapah sta imela sicer rdeče peterokrake zvezde, toda njun odnos do mene se mi je zdel že od začetka hladen. Čutil sem, da se nista zavzela zame, kot se zavzame partizan za ranje- nega tovariša. Vprašala sta me, kdo sem in od kod, kakšno funk- cijo imam v partizanih itd. In- stinkt mi je veleval, da se mo- ram pritajiti. Rekel sem jima, da sem kurir na okraju Ptuj. Povedal sem jima, da sem bil v Srečah ranjen in jima prigo- varjal, da bi šla v Sreče pogle- dat, kako je tam. To sta grobo odbila. Potem sem ju prosil, naj me spravita vsaj v vas Medve- ce. Vprašal sem ju, iz katere enote sta. Odvrnila sta mi, da z vojaške postaje »4 S«. Takoj sem vedel, da sta partizanska dezerterja, če že nista četnika. Naše kurirske postaje so nam- reč že pred dobrimi tremi tedni spremenile imena, vojaške po- staje pa smo ukinili in iz neka- terih formirali močno četo VDV, ostale pa poslali v brigade. V teh vojaških postajah so se namreč vgnezdili oportunisti, ki jim ni bilo do boja. V njih je prevladovala četniška misel- nost: na varnem in v gozdovih, brez borb in akcij preživeti voj- no. Ce sta dezerterja, me bosta do Medvec menda že spravila, toda če sta četnika ...? Na le- vem bregu Drave je namreč operiral s svojim četniškim od- delkom bivši tajnik JRZ v Ma- riboru, imenovan Zmagoslav, svoje tipalke pa je čez zahodni del Dravskega polja razpredel prav do Haloz Podpirali so ga bogati kmetje. Navdajal me je čuden sum ... Prišla sta pome. Pri.^ela sta me vsak za eno pazduho in me odgnala od hiše. Bili smo sredi dvorišča, ko ju je kmet poklical nazaj Pustila sta me in odšla do hišnih vrat. Ce je človek štiri leta pri par- tizanih, se mu vid in sluh ne- verjetno razvijeta in izostrita; vsaj pri meni je bilo tako. Po- polnoma razločno sem namreč slišal kmeta Grila in skoraj odrevenel »Tega Pa malo dalj od hiše poknita. da ne bo dete culo!« jima ie naročal kmet. Imel je namreč osem do deset let staro hčerko, ki je sedaj že noročena nekje na Dravskem polju. ■ Vedel sem sedaj zagotovo, da sta četnika . Vrnila sta se k meni in smo šli kar po celem čez njive in travnike. Ene smrti se rešiš, pa te že druga drži Za vrat! Stra- homa sem čakal, kdaj se jima bo zdelo, da smo od hiše dovolj daleč, ko bo eden zaostal in iz- vlekel pišto'0... Reši me lahko edino še jezik. Začel sem jima pripovedovati o »našem gospodu župniku«, ki so ga Nemci izselili, sedaj pa živi nekje na Hrvaškem ter večkrat piše mojemu očetu, »cerkvene- mu ključarju«. Dalje sem jima pripovedoval, da »sem bil v nemški vojski, ko pa sem prišel na dopust se nisem hotel več vrniti in sem se doma skrival. Partizani so zvedeli zame in, prišli pome. Sedaj sem nekaj tednov pr-- njih in sem kurir pri odboru OF.« Kot organ OZNE sem dobro poznal miselnost Zmagoslavovih četnikov in skrivačev ter iz kakšnih krogov jih novači. S svojim pripovedovanjem sem skušal pri njiju zbuditi vtis, kot da sem njima enak in sem le slučajno zašel med partizane. Moral sem doseči, da opustita namero, da me ustrelita. Med hojo sem se toliko razgibal, da me ni bilo treba več podpirati. Zahvalil sem se jima Za pomoč in jima rekel, da si bom naprej že sam pomagal, ker ju nočem več zadrževati, naj gresta po svojih opravkih ... Zastala sta in se nekaj pogo- varjala. Starejši je nekaj na- sprotoval mlajšemu, končno pa je izgledalo, da je tudi mlajši soglašal s starejšim. Spet sta mc dohitela in mi rekla, da me bo- sta v Medvece že spravila, sa? nameravata tam mimo. Kaj le imata za bregom? Ali hočeta š? poprej zvedeti za sodelavce OF. ki bi me sprejeli? Ko bi me le hotela pustiti sa- mega .. ? Približali smo se vasi Sester- že. Porodilo se mi je upanje, da bom ostal žn'. Ce bi me hotela ubiti, bi me nekje na samem, ne pa tu v vasi. Povedal sem ji- ma, da imam v Sesteržah dal.i- nega sorodnika Ivana Sagadi- na, naj me pustita, bom šel kar k njemu. Toda spremljala sta me do tja. Ivan in vsa njegova družina pa so bili tako prepla- šeni zaradi dogodka v Srečah, da niso hoteli niti čuti. da bi ostal pri njih. Prosil sem Ivana, naj me spremlja v Medvece, pa tudi za to pot ga nisem mogel pripraviti. Vpričo četnikov mu nisem mogel povedati, v kakšni smrtni nevarnosti sem, ker bi se s tem pred četnikoma raz- kril, da vem za njune nakane. Ivan pa ju je imei za poštena partizana, ki me bosta že spra- vila na varno. Spet smo odšli iz hiše: jaz v negotovost in grozečemu dihu smrti nasproti. Zopet smo zavili na travnike in njive. Po cesti je pribrnel oklepni avto in še dva kamiona. Čeprav smo bili dovolj oddaljeni od ceste, sta se čet- nika zelo plašno skrivala soju reflektorjev, ki so tipali v temo. Njuno zmedenost sem izkoristil in ju prosil za pištolo, rekoč, da bomo vsi trije oboroženi. Pištole mi nista dala, pač pa je eden odpel težko francosko bombo in mi jo dal. Takoj sem izvlekel zavarovalec in v pesti stiskal napeto pero . .. »Tako, vraga,« mi je odleglo, »zdaj me pa le ustrelila! Svojo smrt bom maščeval sam Bomba bo raznesla vse tri. Ne. ne bom umrl kot pohlevna ovca!« Nadaljevali smo pot proti Medvecam. Zaradi oklopnega avtomobila in kamionov policije sta četnika hodila zelo počasi in previdno. Nekaj časa je šel na- prej eden, pa spet drugi Čakal sem da bosta oba skupaj dovolj oddaljena od mene, da bi zalu- čal bombo . . Prišli smo v Medvece, kjer sem ostal pri Simnu Sagadinu. onadva pa sta odšla. Pred od- hodom sem jima moral vrnit: bombo. Bil sem rešen. Vas me je sprejela vase in me ni hotela izdati. Ze drugi večer me ie iskalo dvajset četnikov. toda vaščani me niso izdali. Nekoli- ko prepozno so izvedeli, koga so imeli v rokah ... Od Simna in Jake Sagadina sem odšel k Vinku Dolencu kjer sem šele opazil sij ognja nad Srečami. Prevzela me jc grozna slutnja nečesa nepopisno strašno hudega, Vinko in nje- gova žena Verona pa sta me tolažila. Vinko me je še isto noč odpeljal k delavcu Amužu ' v Medvece. kjer je bil pripravljen bunker za ranjence. Tam so mi lepo stregli, rane pa mi je pre- vijal Metod Skamlič. uslužbenec tovarne in star partizanski so- delavec. Drugi dan, ko Je noč razpro- strla svoja krila, pa je prišel k meni narti^.^^n Vvnko Dolenc in mi rekel: »Tone, vem da si mo- čan, močan bodi tud- sedaj, ko boš slišal, kaj ti bom povoda', tvoji So dali življenje za svo- bodo. Danes so jih našli mrtve v bunkerju ..." Bila je tema zato ni videl solz, ki so mi drsele RO licih ... Pot patrcle Lackovega odreda skozi ptujski oicrai Ena izmed potrol Lackovega odreda, ki fo vodita bivši pomoč- nik poiit-komisarfa Jože Klep — Smeh in bivši bataljonski polit' komisar Jože Gorše — Borec, bo prišla na teritorij ptujskega I okraja 17. septembra. , j i Patrola bo začela svojo pot 15. ' septembra 1954, ob 16. uri izpred spomenika Steiana Kovača v Murski Soboti v smeri Strehoo- ; s*77i goric, kjer bo ob 19. uri mi' ting. Spotoma bo obiskala naj- bolj oddaljene kraje, do katerih je prispela četa Lackovega odre- da v letu 1944. 16. septembra 1954. bo patrola nadaljevala pot preko Nedeljice, kjer bo ob 12. uri odkrila ploščo Štefanu Kovaču. Ob 14. uri bo nadaljevala pot v smeri Srednje Bistrice, kjer bo ob 18. uri mi- ting. 17. septembra 1954, bo patrola nadaljevala pot proti Ljutome- ru, v smeri Cezanjevcev, kjer bo ob 10. uri sprejem in polaganje vencev pri Ribičevem mlinu. Ob 12. uri bo prehod na Kog, kjer bo sprejem in polaganje vencev. Tega dne bo ob 14. uii spre- jem patrole v Ormožu, od koder bo nadaljevala pot v Moste, kjer bo obiskala ob 15. uri kraj, na katerem je padla Lackova četa. Ob 15,45 bo prihod na Lackov dom, od koder bo patrola nada- ljevala pohod ob 16.15 mimo Krambergerjevega doma za bolni- co na pokopališče, kjer bo polo- žila na Lackov grob venec. Ob 17.30 bo sprejem patrole in tni- ting na prostoru pred pošto, kjer je bila gestapovska mučilni- ca in bil pred 12 leti mučen in kazan Lacko Po slavnost- nem delu bo obisk razstave, kjer se bo nadaljeval veseli tinga. 18. septembra bo patrola nada- ljevala pot proti Slovenski Bi- strici, kjer se bo ob 11. uri zdru- žila z ostalima patrolama LO, ki bosta prišli iz Kozjaka in Slo- venskih goric. Partijski sestanki v stari Jugoslaviji Znano je, da je Ptuj dal v stari Jugoslaviji precejšnje šte- vilo zavednih borcev za pravice delovnih ljudi. Kasneje so bili ti borci tudi glavnj organiza- torji ljudske revolucije., V bor- bi so bili neustrašeni, ker so bi- li vedno pripravljeni na naj- večje žrtve. Njihova požrtvo- valnost je postopoma rasla, se utrjevala in preizkušala že dol ! ga leta v stari Jugoslaviji. Takšno preizkušnjo so pomeni. U tajni sestanki, ki jih je orga- nizirala partijska organizacija. Udeleževati €e tajnih sestan- kov ni bila enostavna stvar. Vsak je pri tem mnogo tvegaL Lahko ga je odkril razredni so- vražnik, ki je imel oblast v ro- kah, ga zaprl in ga eksistenčno uničil. Večkrat je bilo treba prehoditi dolgo pot. da si pri- šel do mesta, kjer se je vršil sestanek. Ker je bilo mesto skrivno, včasih sredi gozda ali visoke trave, do katerega ni bilo shojenih poti, ga je bilo težko najti, Sestankarjl so tipa- li v temo in večkrat dospeli na lice mesta čisto oprarskani. Na- penjali so vse sile, da bi priSli pravočasno, sicer bi jim bilo nerodno, če bi moral kdo na nje čakati, ki je morda preho- dil še daljšo pot. Ko so dospeli do kraja, so se zleknili na zem- ljo in se počutili udobno, čeprav jih je tiščalo dračje in s€ je obleka napijala vlage. Zelo priljubljen gozd za se- stanke je bil Severjev blizu Orešja pri Ptuju. Gozd je ležal blizu mesta, ni bil ravno veUk, da so se lahko nočni obiskoval- ci znašli, vendar je imel več takšnih mest. kamor domačini niso dost; zahajali, še manj pa meščani Ta gozd je imel še posebno ugodnost Na robu gozda je stala koča. skoraj skri- ta pod visokimi hrasti, ki je ve- liko pomenila za nočne goste v go?du, V tej koči Je živel dol- ga leta Klenov Pepek in njego- va mama. Dosti sa trx)ela, pre- stala marsikatero krivico, zato sta oba cenila ljudi, ki so se po- tegnili za delavske pravice. Pe- pek je že kot otrok čutil od- por proti bogatemu Se ver ju, ka- teremu je morala mati s preko- mernim in trdim delom odslu- žiti visoko najemnino za na pol podrto kočo. Mati je vzela ma- lega Pepeka na »tavrh«. Pepe- ka Je najbolj grizlo to, da je moral vsakokrat Severjevo go- spodinjo kleče prositi, da mu je dala kaj ostankjOv hrane. Tudi ni smel jesti pri mizi, ampak Za kmečko pečjo na klopi. Mati je toliko pristradala. da se je Pepek lahko izučil čevljarske obrti. Stik z dobrimi mladinci in trdo življenje so izoblikovali iz Pepeka dobrega komunista. Gozd poleg koče je pomenil zanj pravo ljudsko univer2M5. Rad je pripravil v gozdu naj- primernejša mesta za sestanek. Redno so bili tam organizacij- ski in študijski sestanki. Pepek je čutil, kako se mu po teh se- stankih poglablja obzorje. Štu- dirali so marksistično literaturo in tedanji svetovni gospodarski in politični položaj. Živo so se zanimali za oboje. Razvijale so se živahne diskusije, čas pa je hitel. Včasih se niso niti zave- dali, da je ura že polnoči. V ta Severjev gozd so hodili med drugimi: dr. Jože Potrč, Jože Lacko, Dušan Kveder, Ivan Bratko. Ivan Potrč, Mirko Cen- trih, Tone Znidarič, Lojzek Gajser, Pepek Korošec in drugi. Tudi Severjev gozd je Klepo- vem Pepeku pripomio^gel. da se je razvil med NOV v pomemb- no osebnost, saj je postal poli- tični komisar v Lackovem od- redu. Borci ga poznajo pod imenom »Smeh«, KI epov Pepek ima bogate doživljaje in če kaj z njim pokramljaš. kako je ra- sel in živel v Ptuju, ve veliko rovedati. tod.' o tem drugič še kaj več. Rudi Ilec Stran 4 Ptuj, 10. septembra 1954 Ptuj. 10. septembra 1954 Stran 5' Zunanja razstavišča IIJ. okrajne gospodarske razstave v Ptuju Iz ozadja razstavišča se svetlika nova tovarna kazeina pri Mlekarni v Ptuju — Razstavni prostor Kmetijskega in vrtnar- skega gospodarstva v Ptuju — Pogled z gradu na Mladiko in njeno okolico — Dve sliki zanimivosti »Agrotehnike« — Hlev z rodovniško živino — Gostinske paviljone vedno oblegajo gostje — Podjetje »Les« si je pripravilo okusen paviljon — Zgovorna reklama za našo čebulo — Na razstavišču in v mestu vihrajo zastave gostom v pozdrav Stran 6_ Ptuj, 10. septembra 1954 Okrajni arii.; - najmlajša kulturno znanstvena ustanova V Ptuju okrajni ljudski odbor Ptuj je 1. julija 1.1. ustanovil Okrajni arhiv kot samostojno proračun- sko ustanovo. Do sedaj je bil trhiv oddelek Mestnega muzeja in je hranil arhivski material, ki ga je v zad- njih 50 letih zbralo agilno Mu- zejsko društvo v Ptuju. Ziji-ane arhivalijc so seveda najrazličnejšega izvora in pome- na. Najzanimivejše so brez dvo- ma stare cehovske listine tn knjige, ki pričajo o visoko raz- viti ptujski obrti v 17. in 18. sto- letju. Danes hrani okrajni arhiv ra- ; 2!'cn arhivalij, ki so ostale po okupatorskem pustošenju v arhi- j vih minoritskega samostana ter mestne in nekaterih okoliških župnij, obsežne zbirke stare zem- ljiške knjige in pripadajočih li- stin s področja nekdanjega ptuj- skega in ormoškega sodnega okraja. Navedene zbirke, ki se sedaj inventirajo in na novo urejajo, predstavljajo nad vse dragocen material Za gospodarsko in soci- alno zgodovino Slovenskih goric, zlasti pa še Haloz. Obenem so nazorna priča, kako so nemški denarni mogotci iz Ptuja pa tudi od drugod, zlasti še zloglasna Posojilnica (Sparkasse) iz Grad- ca načrtno kupovali slovensko zemljiško posest in izkoriščali slovenskega kmeta in viničarja. Lansko leto je arhiv prevzel tudi arhivski material ptujske mestne občine iz druge polovice 19. stoletja. Zal pa je ves ta dra- goceni material še vedno na ne- primernem prostoru na hodniku muzejske zgradbe. Tudi Okrajni arhiv potrebuje — kakor tudi muzej — novih primernih pro- storov za svoje zbirke, ki bodo edi.no tako lahko postale počasi dostopne za študij naše davne in bližnje preteklosti. V času, ko skoro dan za dnem čitamo o razveseljivem napre- dovanju in povečani skrbi za razcvet raznih kulturnih ustanov po mnogih okrajnih središčih na Slovenskem, bo brez dvoma tudi Ptuj smatral za svojo častno na- logo in dolžnost pomagati svo- jim kulturnoznanstvenim ustano- Arhiv je v zgradbi muzeja. vam, kot so muzej, knjižnica in arhiv, da bodo imele vse pogoje za uspešno in plodno delo. HERBERSTEINOV ARHIV NA PTUJSKEM GRADU Poseben oddelek Okrajnega arhiva tvori arhiv nekdanje zem- ljiške posesti grofov Herberstein na ptujskem gradu. Danes nudi ptujski grad s ce- lotnim dragocenim inventarjem nazorno sliko življenja in dela tujerodne fevdalne gospode, ki je živela na račun krvavih žuljev slovenskega Uačana in podložni- ka. Obenem pa je ptujski grad sam po sebi majhen muzej, ki so ga kot takega uredili zadnji Her- bersteini. Sestavni del tega mu- zeja je tudi graščinski arhiv, ki so ga dali Herbersteini po prvi svetovni vojni skrbno urediti. Vihra druge svetovne vojne je tudj ta arhiv močno prizadela, vendar je sedaj ponovno urejen njegov najvažnejši del, delno pa je še v urejevanju. Sestavni del tega graščinskega arhiva predstavljajo arhivalije gospoščine Hrastovec, ki so jo od leta 1409 do leta 1945 — s prekinitvijo od leta 1802 do 1915 — imeli v lasti Herbersteini. Graščinski arhiv na ptujskem gradu vsebuje dragocen materi- al, na temelju katerega nam bo- do zgodovinarji lahko podali po- droben oris življenja in propasti tujerodnih fevdalcev in njihove- ga gospostva nad našim ljud- stvom mr^d Murn in Drivo. , Iz Cirkulan Zelena, s cvetjem in traki okrašena smrečica ^e od 4. t. m. naznanja dovršitev gradnje ga- silskega doma in garaž, katerih ena bo služila potniškemu av- tobusu, ki je doslej pogrešal stalne strehe preko noči. Težava v zvezi s strešno opeko bo tudi premagana kljub temu, da pre- voz preko dravskega mosta pri Borlu ni mogoč in bodo pripe- ljali opeko preko Vidma in Oki- ča. Stavba je postavljena v su- rovem stanju s pomočjo raznih forumov ter požrtvovalnostjo domačinov, ki so prispevali les in prostovoljno delali. S tem bo izpolnjena dolgoletna želja ga- silcev po last«! strehi. Vozovni promet iz Cirkulan proti Ptuju se razvij^ sedaj za- radi popravljanja borlskega mo- sta iz.ključno preko Leskovca in Vidma. V Cirkulanah upamo, da bo most kmalu popravljen in da bo ponovno vzpostavljena avtobusna zveza, ker sedanja zaradi kasnega odhoda zagreb- škega avtobusa našim ljudem ne ustreza. an LOV V NEVIHTI Martin: »France, menda ja ne na lov?« France: »Zakaj ne? Mogoče I bom imel celo srečo, da mi strela I ubije zajca!« POKALNI ROKOMETNI TURNIR v čast III. gospodarske razstave V nedeljo, 12. septembra 1954, bo v Ptuju turnir v malem ro- kometu na stadionu SD Drava s pričetkom ob pol 9. uri. Sodelujejo naslednje ekipe: moški: Proletarec (Zagorje), Partizan (Velenje), Tekstilac (Varaždin), Drava (Ptuj); ženske: Tekstilac (Varaždin), Branik (Maribor), Proletarec (Zagorje), Drava (Ptuj). Tekmovanje bo na novem sta- dionu ob razstavnem prostoru. Odbor rokometne sekcije. Cene na ptujskem živilskem trgu v sredo, 8. septembra 1954. Za liter, kilogram, komad. Čebula 25, česen 60, luščeni fižol 25-30, stročji fižol 20, krom- pir 10, paprika 30-40, karfijola 40, kumare za vlaganje 25-30, pe- teršilj 40, rdeča pesa 25, solata endiv. 30, solata v glavah 30, špi- nača 60, zelje v glavah 20-25, ko- renček 40, ohrovt 25, paradižnik 25-30. Ječmen 25, koruza 20, pšenica 30, oves 25, proso 30, koruzna moka 25, enotna moka 41, koruz- ni zdrob 30. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20, smetana 100-120, sir 40-70. Kokoši 250-400, piščanci 200- 400, purani 700. Breskve 50, grozdje 80, hruške 30-50, jabolka 20-30, slive 30-35, ringlo 40. ,,Dedisclna" Cof Jožefe za 10-letno slulbovanje v Gorišnici je bUa pred ne- davnim živahna reizprava v kate- ri je večina vaščanov kritizirala posestnika Cofa Janeza iz Gorišni- ce zaradi krivice, ki jo je utrpe- la njegova delavka — nečakinja Cof Jožefa iz Bunčanov pri Vcržc- ju s tem, da jo je po najmanj 10 letih pridnega dela in zveste- ga službovanja odpravil od hiše in se zavaroval pred odgovor- nostjo Za njene pravice iz delov- nega razmerj'a s sledečo pogod- bo: »Pogodba, katero sma podpisa- na sklenila kot pravomočno s pri- voljenjem podpisanih, o dedišči- ni, ki njo izroči Cof Janez, po- sestnik v Gorišnici Cof Jožefi, nečakinji iz Bunčanov kakor s^edi: Cof .lanez izroči Cof Jožefi 70.000 din (sedemdeset tisoč) in to v ča- su, katerem ga Cof Janez samo- voljno poda kot dediščino neča- kinji Cof Jožefi. S tem je Cof Jožefa odpravlje- na ter nima več nobenih zahtev in prvič kakršnih koli terjatev pri Cof Janezu. Obojestransko se s pogodbo strinjata ter se iste odpovesta raz- dirati. Gorišnica 8. 8. 1954 Izročitelj: Cof Janez Prejemnik; Cof Jožefa Na zadnji strani je še pripisa- no: j »Izplačai.o v dobi enega leta. j Podpis nečitljiv. j »Dediščina« mesto zaslužka, nedoločen rok plačila in klauza- la »več nobenih zahtev in terja- tev« ter o »odpovedi razdiranja« so besede y pogodbi, s katerimi \ se je hotel Cof Janez zavarovati pred vsakim ugovorom Cof Jo- I žefe in organov oblasti. Pogodba I je ostala na papirju. Cof Jožefa ! je živela med ljudmi, ki so jo dobro poznali, ki so vedeli za ; njeno marljivost In ki so tudi z njo občutili krivico ob slovesu od Cofa Jamcza. j Samo kritika Cof Jožefi ne ko- i risti in Cofu Janezu očividno nti ne Škodi. Potrebno bo, da bo dala ta kritika pobudo Inšpekciji dela in Zavodu za socialno zavarova- nje, da bi se s tem primerom ma- lo pomudila in preverila, če je Cofova pogodba res polna njego- vega »humanizma« ali pa njego- vih računov, ki gredo v tem pri- meru celo v škodo nečakinje Jo- j žefe. I Franc Donaj Za dom in dru%ino KOPANJE Kopanje gre za letošnjo sezo- no h kraju, je pa potrebno in osvežujoče. Zato se je treba ko- pati kadarkoli utegnemo, toda nikdar predolgo. Bolje je skočiti vsake pol ure za nekaj minut v vodo, kakor neprestano broditi po njej. Zračna kopel je še bolj zdrava kakor kopanje v vodi. Ce oboje pametao menjamo, bomo prej in lepše porjaveli, kakor če se neprestano pražimo na soncu. Ljudem, ki imajo skrbi s pljuči, krvnim obtokom, ščitno žlezo, živci ali srcem, je sonce nevarno. Ce se ne počutiš popolnoma zdravega, ne pozabi vprašati zdravnika za svet, preden greš na morje oziroma preden se sploh začneš sončiti in kopati. Kopalne obleke, ki sj jih upo- rabljal na morju, izperi večkrat v čisti vodi, da preprečiš učinek morske soli na tkanine. HOČETE IMETI LEPO POLT? Ce hočete imeti lepo polt, zme- šajte sok cele limone s polovico beljaka, stepenega v sneg ter pridenite nekoliko francoskega žganja. Za suho polt je treba do- dati tudi nekoliko glicerina. Za umivanje obraza narežite že zve- čer limono na tanke rezin« ^ umivalnik z vodo; čez noč po- tegne voda ves sok iz limone. Zjutraj si s tem umijte obraz, vTa;t in roke, potem pa se nama- žite s kremo. Drago kremo vam nadomešča tudj mleko, ki mu primešate nekoliko kapljic limo- ninega soka. Ako vam rumenijo zobje, nak^^ljite na krtačico nekaj kapljic limoninega soka, natrite z njo zobe in splahnite z mlačno vodo. ODPRAVUANJE MUSNIH MADE2EV Mušne madeže odpravimo s svile, volne ali bombaža z mlač- no milnico, ki ji dodamo malo salmiaka ali špirita. Na kovini jih zdrgnemo s ščetko, natmočeno v špirit ali v gosto kašo cigaret- nega pepela in petroleja. Za po- hištvo janešamo škrob in vodo, da dobimo gosto kašo, s katero namažemo madeže in zgladimo z L.ehko krpo. Na senčnikih zbri- šemo mušje madeže z mehko kr- po, namočeno v mlačno vodo, ki smo ji dodali meilo kisa. Tovarne Zlatorog Maribor RAZPORED kulturnih prireditev Okrajnega festivala Liudske prosvete v okviru m. gospodarske razstave 9. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: i>evski koncert moškega in mešanega zbora Svoboda Ptuj (dir. Jože Gregorc) Ob 20. uri v gledali- šču: VESELI VECER. 10. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški in mešani zbor iz Starš (dir. Jože Colnarič) in harmoni- karji Svobode Ptuj (vodi Andrej Baša). 11. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklor, skupina s Huma »Praz- nik žetve« (vodi Mimica Pišek) in mladinski tamburaški zbor Svobode Ptuj (vodi Franc Hri- bemik). 12. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: pojejo združeni moški in mešani zbori s spremi j evan jem godb na pi- hala (dir. Jo7.e Gregorc). 13. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: nastopi folklorna skupina Svobode Ptu' (vodi Fred-: Vajsbaher) in godba na pihala iz Središča. 14. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: poje moški zbor iz Hajdine in nastop: folklorna skupina iz (Ziirkovec (vodi Vinko Korže) 15. SEPTEMBER: Na razstav, prostoru: kurento- vanje in plesi: nastopi folklorna skupina iz Markovec (vodi Jože Štrafela) in koncert godbe ns pihala Svobode Ptuj (dir. Jak^ Stucl) 16. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: pojt moški in mešani zbor iz Goriš- nice (dir. Stane Stanič) in fol- klorna skupina iz Makol (vod' Julij Lončarič) 17. SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: po]( moški zbor Svobode Kidričeve (dir. Branko Rajšter) ;n koncer godbe na pihala Svobode Kidr: čevo (dir Jože Skok) 18 SEPTEMBER: Na razstavnem prostoru: po.] moški in mešani zbor iz Vidma in tamburaški zbor iz Vidm- (vodi Maks Vaupotič) Vse prireditvi na razstavne, prostoru bodo od 17. do 19. ure Vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo nastopata na razstav:;e!i> prostoru Marulek in Matjašek s »prleškim gučom«, V združenih zborih nastopajo Gorišnica. Hajdina, Kidričevo Muretinci, Majšperk. Podgorci Ptuj, Obrez, Ormož, Starše, Središče, Vel. Nedelja, Videm in Zetale. Za dobro voljo V RESTAVRACIJI — Koliko piva stocitc dnevno v restavraciji? — Povprečno po deset sodč- kov. Ali vas to zanima? — Seveda me. Vem namreč za način, ko bi stočili tudi po pet- najst sodčkov. — Res? Me zelo zanima. Kako bi to storili? — Vrčke bi polnil gostom kot se to spodobi, ne pa tako kakor delate vi, ko natočite za dva ali tri prste premalo. TRI — KATERA IZMED NJIH JE NAJBOLJŠA? Profesor je imel navado ob svojem odhodu z doma na vrata prilepiti listek, na katerega je napisal: »Gospoda ni doma.« Nekoč se je vrnil in potem, ko j-e prečila! listek, rekel: »No, zdaj moram še tega čakati.« In res ga je čakal... Neznani davčni uradnik jc bil še bolj raztresen Ko se je nekoč vrnil pozno zvečer domov, je po- ložil svojo obleko v posteljo, sam sebe pa je obesil na obe- šalnik ter tako čakal jutra. ★ Človek, ki prednjih šal ni ver- jel, pa je pristavil: »Vse to ni nič. Poznal sem tovariša, ki je gorečo svečo položil v pgsteljo, sam sebe pa upihni' ter po- ložil na nočno omarico.« J. Domanjko: (Nadaljevanje in konec) V petek 6. avgusta 1.1. smo občudovali umetniški večer, v čigar programu so sodelovali tudi jugoslovanski esperantisti. Prireditev je v celoti uspela. Vsi smo z viharnim ploskanjem pri- znali uspeh umetnici, ki je izva- jala plesne točke in tudi malim esperantistom, ki so s svojim na- stopom navdušili vse navzoče. Po prireditvi je bila prosta zabava, na kateri je nastalo veliko novih poznanstev, stari znanci pa so na tej zabavi proslavili svoje novo srečanje in ponovno poslovitev. Iz Pariza smo v skupinah od- potovali na razne strani. Bil sem v manjši skupini, ki je pKJtovala proti Strasbourgu in na poti ob- čudovala ravno pokrajino z veli- kimi pašniki in čredami goveje živine, izza katerih so se videli lepi Vogezi. Vožnja nam je hitro minila. Ko se nismo pogovarjali, je imel vsakdo zase dovolj za razmiš'jati in obujati spomine na minule dni Strasbourg se mi je zdel še kar prijazen. Časa smo imeM dovolj za ogled zanimivo- sti tega mesta, ki je večkrat me- njavalo gospodarja. Prebivalci tega mesta so zelo ponosni na katedralo z dragimi freskami in veMkimi okni ter veliko astro- nomsko uro, ki jo hodijo obču- dovat Ijud-e iz vseh strani sveta. Po prepešačcnih 377 stonn-cah do tera«'^ stolna te katedrale, sem si ogledoval krasno okolico. dočim so si nekateri pomagali še 177 stopnic višje in si privoščili še boljši razgled na lepo pokra- jino Francije in Nemčije. Zelo zanimivo je bilo zame tudi mesto Karlsruhe z moderno postajo (20 peronov). Se preden sem si nekoliko ogledal to zgradbo, mi je minil čas, ker sem ga precej izgubil z nabavljanjem I vozne karte, da sem se lahko od- peljal v Frankfiut, kjer me je ča- kalo prijetno srečanje z znancem iz lanskega kongresa esperan- tistov.v Zagrebu, ki je prijatelj socialistične Jugoslavije. Zanj sem imel »Biografijo tovariša Tita« v esperantu. 2e dolgo nisem videl da bi se odrasel človek kake stvari tako prisrčno razveselili, kot se je ta moj zna- nec prinesene knjige. Hitro je prelistal nekaj strani in zdelo se mi je, da bi kar najraje sedel h knjigi in jo kar začel citati. Na samem kongresu je bila ta knjiga deležna vse pozornosti in zani- manja med esperantisti- in je iz- šla kot nalašč pred tem kongre- som. Vožnja v smeri doma mi je bila zelo prijetna. Zdelo se mi je, kot da gledam svoje domače kra- je v Sloveniji, čeprav sem bil v resnicj še daleč od nje. Rodovit- na zeml''a nenožeta pšenica, bo- oati sadovnjaki in ostalo mi je kazalo da so tod dobro s-tiiirani kmetje. V mestih Heidelberg, Darmstadt in Frankfurt ob Meini i štrlijo v zrak visoki tovarniški dimniki, kar sem razumel, da je tod mnogo ljudi zaposlenih po tovarnah. V Frankfurtu na vele- sejmu je zastopana z blagom tu- di naša domovina. To mesto se veča tn širi s čudovito naglico. Dograjenih je že mnogo poruše- nih četrti, kakor pravijo in pri- čakujejo, bodo v dveh letih še mnogo zgradili. Veliko želez- niško vozlišče s 24 peroni od- pravlja vsakovrstne vlake na vse strani. Pri ogledovanju zanimivo- sti sem se odločil za razgled z visokih stavb in zvonikov, ki so nam jih kaj radi razkazovali. Ogledal sem si Rimsko palačo, v kateri so nekoč kronali kralje in je v drugi svetovni vojni ostala nepoškodovana. Sedaj je v njej občinska administracija. Zelo za- nimiva je tudi Petrova cerkev, znana iz revolucije 1848. ker je bil v njej parlament. Sedaj služi znanstvenim prireditvam. Na ogromni tržnici se proda dnevno do 200 vagonov sadja. Zelo zani- mivi so lepo urejeni in nasajeni parki ter zoološki vrt z veliko izbiro živali. Videl sem orjaške želve, morske pse, krokodile, nilskega konja in druge redke živali, najzanimivejša pa se mi je zdela redka žival »okapi«, ki je podobna žirafi s cebrastimi li- sami. Letos so jo z letalom pri- peljali iz Konga. V tem parku si zasluži kruh med drugimi tudi marsika- teri fotograf, ko sMka radovedne- že pred raznimi živalmi. Ravno sem šel mimo. ko so se priprav- ljali na slikanje otroci z malim leopardom v naročju. Tako sem si na vsem nanasel oči 'n pri tem mislil na naše otroke in odrasle, ki bi jim tako potovanje gotovo : tudi ugajalo. Glede na našo navado, da pač na potovanju radi popijemo kak četrt vinčka, me je v Nemčiji motila navada, da tam ljudje po- pijejo toliko piva. Pri Francozih pa sem ugotovil, da so nam pre- cej podobni in da tudi oni radi segajo po dobrem vincu, ki jc zraven tega še zelo poceni. Pred nastopom vožnje domov sem si ogledal v družbi znanca še Sachsenhausen in se v zanimivo popleskani narodni gostilni rešil močne žeje, pa ne z vinom, tem- več z jabolčnikom. Ko sem hodil po daljnem sve- tu, sem se mimogrede zanimal, kako drugod živijo delovni ljud- je, kako uporabljajo plačo in koliko jih stane hrana. Prepričal sem se, da v Franciji in Nemčiji odpade veHk del zaslužka na stanovanje in hrano. Posebno drago je tam sadje. Kilogram grozdja je stal takrat v Franciji 280 Ff, v Nemčiji pa 2 DM. Dela- vec v Nemčiji zasluži 250 DM in mu iz meseca v mesec bore malo ostane od vsakdanjih potreb. Ko sem se poslavljal od znan- cev in prijateljev, sem bil proti svoji volji dobro oprtan z bana- nami in drugimi spomini. Preko Heidelberga sem se vračal na progo, za katero sem že imel pla- čano vožnjo. Od Karlsruhe do Miinchena sem potoval šest ur, nakar sem še moral dve uri ča- kati na zvezo z Beljakom. Nazaj grede na meji v Salzburgu ni š'o tako enostavno kot prej. Ugoto- vili so. da sem prepozno preko- račil mejo in od mene končno iz- terfalj še 2 DM kazni. Kmalu potem, ko sem se po- slovil od BeMaka sem zopet za- dihal svoboden zrak nr^- domo- vine in skupno z domačm: ljud- mi Dotoval nazaj v naš len zani- miv in prijazen zgodovinski Ptuj. Ptuj, 10. septembra 1954 Stran 7 Jože Curk, Maribor: Ob gospodarski razstavi ne pozabite si ogledal' spomenikov gotike v Piu^u Ptuj kot najstarejše sloven- sko mesto hrani v sebi mnogo umetnostnih spomenikov, ki ga postavljajo v vrsto najpomemb- nejših kulturno - zgodovinskih mest Slovenije. Ze mesto samo kot urbani- stičen organizem je edinstveni ohranjeni primer srednjeveške mestne koncepcije v Sloveniji. Čudovita naravna lega je omo- gočila učinkovito grupacijo nje- govih glavnih arhitektonskih objektov, ki najdejo svoj ne- pričakovano bogati zaključek v mestnem gradu. Notranjo mest- no izgradnjo v arhitektonskem, prometnem in funkcijskem ozi- ru je narekoval teren, to je grič m njegovo k Dravi padajoče pobočje, na katerem je naselje nastajalo Zunanjo konturo pa je začrtal vojaško-obrambni mo- ment, ki je narekoval Izgradnjo mestnega obzidja (pred 1.1250!), s katerim je mesto dobilo svojo zaključeno organsko obliko Prava umetnostna zgodovina Ptuja začenja šele v 12. stolet- ju. Okoli leta 1125 so na griču nad mestom zgradili »že od dav- na porušeni grad«, od katerega se ni ničesar ohranilo. V tem ča- su nekako je bila postavljena tudi prosti j ska cerkev, slopna bazilika s polkrožnimi arkadami ter z visokim zapadnim korom, ki je ohranjena v sedanji stav- bi, ter tako spada med najsta- rejše arhitektonske spomenike Slovenije. Po letu 1230 je zrastla na Muzejskem trgu dominikanska naselbina, katere jedro, to je vzhodni trakt s kapelo ter osnove sedanje cerkve, padejo v sredino in 2. polovico 13. sto- letja. Zgrajena je v tako ime- novanem prehodnem slogu. Iz druge polovice 13. stoletja je bila tudi med vojno porušena minoritska cerkev. Zgrajena je bila v že popolnoma razviti rani gotiki, katero karakterizira jasnost osnove in preprostost konstrukcije. Stavba je bila eden najzgodnejših zgodnje- gotskih spomenikov v vzhodnih alpskih deželah ter ena naj- lepših cerkva Slovenije. Naslednja skupina stavbnih spomenikov, ki tvorijo v mestni sliki veliko vlogo, spada v do- bo visoke gotike, posebno v prvi polovici 15. stoletja. Proštijska cerkev je dobila v 2. polovici 14. stoletja svoj lep, na kom- biniranih slopih počivajoči pev- ski kor, katerega mirno lahko imenujemo biser naše gotike. Ob tej priložnosti so cerkvi po- polnoma predelali stari roman- ski zapadni kor. Nekaj let ka- sneje, to je okrog leta 1400, so ji podrli tudi njen vzhodni kor, polkrožno romansko apsido ter ji prizidali sedanji prezbiterij, ki se odlikuje po lepem in pre- prostem križnem oboku. Razgibana delavnost v začet- ku in prvi polovici 15. stoletja govori za to, da je mesto doži- velo konec 14. stoletja neko katastrofo, pa najsi je to bil požar ali turški vpad. V tem času so namreč na novo pozi- dali tudi dominikanski samo- stan. Tedaj je nastal njegov križni hodnik, ena najlepših arhitektur Slovenije. Pri pro- štijski cerkvi so leta 1415 pri- zidali dve obočni poli južne stranske ladje, katero je delala ista delavnica kot že ome- njeni križni hodnik. Prezbiterij Ožbaltove cerkve kaže s svojim mrežastim obokom na nastanek v sredini ali v drugi polovici 15. stoletja. Končno so v Času kasne gotike (že v 16. stoletju) obokali tudi dotlej ravno krito srednjo ladjo proštijske cerkve, Obokanje kaže vse znake po- znejše vzidave. Tudi )e bila cerkev ob tej priložnosti ponov- no povišana do sedanje višine Poleg doslej naštetih važnej- ših arhitektonskih objektov se je ohranilo v Ptuju tudi večje število manjših, a umetnostno važnih spomenikov gotske dobe. To so predvsem oltar solnogra- škega slikarja Konrada Laiba iz okoli leta 1460, ki je delo sred- njeevropske kvalitete; nagrob- nik Friderika V Ptujčana iz ca. leta 1434, solnograško delo, ki je vzidano pod arkadami grajskega dvorišča; kome klopi v proštijski cerkvi Iz leta 1446, pomembno delo gotske rezbar- ske umetnosti ter končno ko- vana zakrlstijska vrata iz za- začetka 15. stoletja, ki imajo svojo posestrimo v Brucku ob Muri. Od manj pomembnih spome- nikov naj omenim še Marijin kip Iz atike glavnega oltarja minoritske cerkve iz približno leta 1440 skupino Pieta v stran- ski kapeli proštijske cerkve iz leta 1420, timpanon nad sever- nim stranskim vhodom Iz pri- bližno leta 1450 ter relief Oljske gore, vzidan v južno steno ka- pele te cerkve iz približno leta 1460. Med mešCanskIml stavbami se v celoti nI ohranila nobena iz gotske dobe. pač pa jih je mno- go v osnovi gotskih ter hranijo mnoge gotske detajle, kot sle^ dove zašiljenih oken In obokov, maske, proštijska stavba celo krasen »erker« iz 15. stoletja, strme gotske strehe Itd. Od gotike nas ločijo že dolga stoletja, vendar lahko mirno trdimo, da je ravno ta doba dala Ptuju tako karakteristične oblike, da jih nobena kasnejših epoh ni mogla zabrisati. V svoji osnovi je Ptuj še vedno gotski! V ODBORU ZA GOSPODAR STVO ZVEZNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV Kritične pripombe glede proizvodnje in razdelitve električne energi- je, kot ju predvideva plan za I. 1955 — Poslanci opozarjajo na težak položaj v potrošnji električne energijs Včeraj je odbor za gospodar- stvo zveznega zbora proizvajal- cev razpravljal o prvem delu prvega poglav.ia načrta družbe- nega plana za 1955, ki obravna- va vprašanje proizvodnje tn razdelitve električne energije. Odbor je sklenil ustanoviti pod- odbor, ki bo preveril točnost m realnost računov ter celotne bi- lance proizvodnje in razdelitve električne energije Pododbor bo počakal zaključke razprave v odboru za gospodarstvo zvezne- ga zbora in šele nato v skladu s sklepi tega odbora zavzel do- ko.nčno stališče. Člani odbora so v nasprotju z osnutkom plana menili, da se je treba že v prihodnjem letu usmeriti na enotne cene elek- trične energije za vso državo. Precej je bilo v odboru kritič- nih pripomb o bilanci elek- trične energije, o cenah^in raz- delitvi električne energije Več poslancev je opozorilo na teža- ven položaj v potrošnji elek- trične energije, še zlasti za ši- roko potrošnjo. Veliko je bilo govora tudi o tem. da je treba dobro proučiti način, kako bi omejili potrošnjo električne energije. Poslanci so menili, da bi bilo pri tem treba bolj pa- ziti, v kateri tovarni bodo ome- jili potrošnjo, tako da bi ome- jitev čim manj vplivala na vi- šino narodnega dohodka. Pred- stavnik zavoda za planiranie Kiro Gligorov se je v glavnem strinjal z večino pripomb. Odbor za gospodarstvo je raz. pravi j al tudi o kopanju pre- moga. V glavnem so se pripom- be poslancev sukale okrog ne- davnih nesreč v naših rudni- kih Poslanci smatrajo, da so te nesreče posledica nestrokovne- ga kadra v rudarstvu. Okrajno gledališče Ptuj Sindikalna grupa Sobota, 11 septembra 1954, ob 20, (8.) uri: Vesel večer. Petič. Nedelja. 12. septembra 1954, ob 15. (3.) uri: Vesel večer. Šestič. Torek, 14 septembra 1954, ob 20, (8.): Vesel večer. Sedmič. Četrtek. 16 septembra 1954, ob 20. (8.) uri: Vesel večer. Osmič. Predprodaja vstopnic pri gle- dališki blagajni dan pred pred- stavo In na dan predstave od 15. do 17. ure. ob nedeljah od 9. do 11 ure ter eno uro pred predstavo Rezerviranje vstop- nic v gledališki pisarni, telefon štev. 71. IKIIMO od 7 do 9 septembra 1954: »Plačilo za strah«, francoski film brez tednika; od 10 do 13 septembra 1954: »Trak v luki«. ameriški film; tednik: plave tišine; od 14 do 16. septembra 1954- »Rio Escondido«, mehiški f Im; t^nik: Filmske„ novosti 30j^ Iz gospodarskega odbora Zveznega zbora Razprava o kmetijstvu Na dnevnem redu tega odbora je bila razprava o kmetijstvu. Poslancj so imeli precej pomisle- kov o realnosti posameznih pred- videvanj v osnutku družbenega plana Odgovarjajoč nanje jc po- verjenik Zveznega izvršnega sve- ta dejal, da je pri presoii mož- nosti za povečanje pridelka pše- nice in ostalih kultur treba upo- števati več elementov, kot so: dobro seme. umetno gnojilo in spremembe, ki so lastale na vasi po ukinitvi zveznega odkupa Direktor zavoda za planiranje Sergej Kraigher ie dejal da so pri sestavljanju osnutka družbe- nega plana že upoštevali dejstvo, da je ureditev lastninskih odno- sov na vasi že letos pozitivno j vplivala na kmetiisko gospodar- ! stvo Opozoril jc tudi na druge ukrepe za izboljšanje kmetijske proizvodnje kot so povečana 'proizvodnja kmetijskih strojev, naprave in sredstva za zaščito rastlin, povečanje proizvodnje potrošnega blaga za vas itd Po- slanci so govorili tudi o krediti- ranju kmetijstva o investicijah v kmetijstvu in davku na dohodek kmetovalcev. KAJ VAM NUDI TRGOVINA Po najnižjih dnevnih cenah in pri solidni postrežbi: Moke vseh vrst, razne nilevske izdelke, olje, mast, sladkor, razno ko- lonialno blago; pravo kavo, cimet, piment, muškatov oreh, rozine, suho grozdje, slive, čaj, limono, čokolado in čo- koladne izdelke, vse vrste alkoholnih pijač, razne salame, sir in konserve ter vse ostalo špecerijsko blago, po- trebno vsaki gospodinji Prodaja na drobno in veliko! OBIŠČITE NAS! Vsak član Prefernove družbe bo prejel najkasneje do 1. decembra 1954 naslednjih pet knjig: 1. KOLEDAR ZA LETO 1955 2. Povest Franceta Bevka: TUJA KRI 3. Povest Olava Duana: HOJA SKOZI TEMO 4. Mladinsko povest Ivg Zormana: SVOBODNI GOZDOVI 5. Poljudnoznanstveno delo: DEŽELE SVETA Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, znaša samo 240 din Clanl ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din Člana- rino lahko plačate tudi v obrokih. Ker vsi poverjeniki niso zaključili vpisovanja čla- nov, dnevno pa se prijavljajo še novi. tiskamo nekaj tisoč zbirk več Zato pohitite z vpisovanjem, ki bo zaključeno z objavo v časopisih Opozarjamo, da bo cena zbirkam v prosti prodaji znatno višja od članarine. Zahtevajte naše prospekte, ki »o Jih prejeli te dni vsi poverjeniki in knjigarne. Prospekti vas bodo se- znanili z vsebino naših knjižnih izdaj PREŠERNOVA DRUZBA Več kmetilskih strokovnih knjig kmečkemu liuditiru KAJ SO VIDELI KMETIJSKI STROKOVNJAKI PO SVETU — V tej zelo zanimivi in poučni knjigi lo zbrana opažanja iu mnoga doživetja naših kmetij- skih strokovnjakov, ki so poto- vali po Ameriki, Angliji, Holan- diji. Švici In Nemčiji ter si ogle- dali tamkajšnji način obdelova- nja zemlje, reje živine, pridelo- vanja sadja, povrtninc, grozdja itd. Knjiga je bogato opremljena z zanimivimi in poučnimi slika- mi Napisana je poljudno, nazor- no in napeto Seznanja nas z najnaprednejšo kmetijsko proiz- vodnjo ter nam odpira nova ob- zorja in nove možnosti, ki sc bodo prci aH slej začele uresni- čevati tudi pri nas Knjiga ima 196 strani ter stane "^amo 72 din, VZREJA MLADIH ŽIVALI — Malo je knjig, kj jih napreden kmet pogreša kot prav to knjigo, ki jo je napisal splošno znani žlvinozdravnik dr Marjan Pav- šiC, Prav mladi živini moramo posvetit' vso potrebno pozornost, skrb in nego, če hočemo, da nam bo lepo uspevala In da bomo Imelj od njene proizvodnosti čim Več koristi. V tej knjigi bo na- preden živinorejec dobil vse, kar mora vedeti o pravilni negi in vzreji telet, žrebičkov, prašič- kov, kožic itd. Poljudno napisana knjiga ima tudi mnogo slik, sta- ne pa samo 40 din. KISANJE KRME — SILIRA- NJE — Kmetijski strokovnjak Ferdinand Trene nam v tej knji- žici obrazloži in z načrti pokaže, kakšen naj bo primeren silos in kako si ga uredimo na svojem gospodarstvu. V knjižici so opi- sane vse vrste silosov, od navad- nih silosnih jam do betonskih in lesenih silosov. Prav tako najde- mo na uvodnem mestu v prepro- stem in jasnem načinu vse, kar moramo vedeti o kisanju krme, kai in kako siliramo ter kako S silažo krmimo, da jo bo živina rada in koristno uživala. Da bo stvar še bolj razumljiva je v knjižici še skoraj 100 odgovorov na vprašanja o silosih in silira- nju. Knjiga stane 27 din. PRAŠIČEREJA — Ta izredno koristna knjiga bo razveselila vse živinorejce. V njej nam pri- znana živinorejska strokovnjaka inž. Eiselt in inž. Ferčej podrob- no opisujeta vse, kar moramo vedeti o odbiri (selekciji) pa do pitanja svinj (krmnih obrokov itd.). Knjiga je napisana po naših domačih izkušnjah ter je zaradi tega odličen priročnik, brez katerega ne bo mogel biti nihče od naprednih živinorejcev. Knjiga je bogato opremljena s prav poučnimi in zanimivimi sli- kami ter stane samo 90 din. REJA KUNCEV — Priznani veterinar Arko je iz svojih boga- tih življenjskih izkušenj napisal zelo koristno knjigo, ki je kun- cerejci doslej še niso imeli. Knji. ga nas seznanja o vseh najvaž- nejših kunčjih palmah, o njihovi prehrani, o hlevakih, o gojenju, pa tudi o boleznih. V posebnem poglavju se bomo seznanili o pridobivanju kožic, kakor tudi z jedilnimi listi o kunčjem mesu. Knjiga je bogato ilustrirana, ima 128 strani ter stane ?amo 150 din. BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI ČEBEL — Znani čebelarski stro- kovnjak inž. Jože Rihar nas v tej knjigi seznanja s kužnimi in ne- kužnimi boleznimi čebel ter tudi z drugimi škodljivci, ki ne priza- našajo našim malim dobrotni- cam. Hkrati nas pa poučuje, kako uspešno negujemo in varu- jemo čebele pred njihovimi škodljivci Tudi ta knjiga je bo- gato opremljena s poučnimi sli- kami ter stane samo 160 din. ZIVINOZDRAVNISKI NASVE- TI — Zivinozdravniški strokov- njak Arko nas v tej knjigi pou- čuje, kako moramo postopati z živino da ji bo to v korist, ne Pa v škodo, Opozarja nas na razne vzrejne hibe in bolezni kakor rahitis, kostolomnico in podobno Seznanja nas z vsako- vrstnimi zajedale!, garjami, gli. stami itd. V knjigi najdemo tudi mnogo koristnih napotkov o po- moči vsem vrstam živali pri po* rodu, ob raznih nezgodah in po- dobno. Tudi ta bogato ilustrira- na knjiga spada v vsako kmečko hišo. Stane samo 180 din. OBDELOVANJE ZEMLJE — Univerzitetni profesor, priznani kmetijski inženir Vinko Sadar je v zelo obsežni knjigi temeljito objasnil vse kar je v zvezi z večjo rodnostjo naše zemlje. Kmetovalec mora predvsem po- znati svojo zemljo, njene dobre in slabe lastnosti ter po njih uravnavati obdelovanje, gnoje- nje in oskrbovanje zemlje, da mu bo tako dajala za njegov trud in napor čimvečje plačilo Rodo- vinost zemlje je stvar umnega kmetovanja in ta knjiga je s svojo besedo in sliko prav dobei in temeljit priročnik za vsakega naprednejšega in že razgledane- ga kmetovalca Stane 280 din NAS FlZOL — Inž, Janez Za- plotnik nam v tej knjigi poljud- no in podrobno z besedo in sliko opisuje vse važnejše vrste fižola kakor tudi načine za uspešnejše obdelovanje in obvarovanje pred škodljivci Knjiga ima 120 strani ter stane 108 din OLJNICE KORENOVKE, PR^- DIVNICE IN HMELJ — Profe- sor inž Sadar nas v tej knjigi izčrpno seznanja s pravilnim na- činom pridelovanja oljnic, kore- novk, predivnic in hmelja Mno- go primerneje bi seveda bilo, če bi založba izdala namesto ene skupne knjige kar štiri knjižice ki bi vsaka zase temeljito obde- lala eno izmed gornjih štirih rastlinskih skupin. Kljub temu pa bo vsak poljedelec, pa naj prideluje pretežno to aH ono vr- sto, dobil v tej 358 strani obse- gajoči knjigi, ki Je bogato opremljena s slikami, vse napot- ke, da se bo v prihodnje uspešno obvaroval raznih napak in izgub Knjiga stane samo 162 din. Sonce in veter bosta služila človeku v borbi z naravo Eden problemov, ki danes naj- huje pritiskajo na človeštvo in ki jih bo treba čimprej rešiti jc vprašanje povečanja izvorov hra- ne. Človeštvo se namreč vsako leto pomnoži za približno 30 mi- lijonov. To pomeni, da jc treba najti za prav toliko ust vsako leto več hrane. Za to obstajata dva načina: dvigniti proizvodnjo na že kultiviranih površinah ali po doslej pustinjske predele za- četi obdelovati in od tam črpati potrebno hrano. V tem sestavku se razpravlja o možnostih, ki Jih nudita veter in sonce v borbi za spreminjanje pustinjskih površin v rodovitne. Da so padavine v teh predelih malenkostne nikakor ne pomeni, da Je tudi zemlja slaba ali ne- plodna. Nasprotno, zemlja je v teh predelih potem, ko se začne namakati, silno rodovitna. Mno- go takšnih površin je uspelo že kuUivirati, pri čemer Je odigrala važno vlogo predvsem talna voda. Tak primer imamo tudi v Sa- hari. V precejšnji globini se pod peščeno površino nahaja ogrom- na količina vode, ki se steka Iz pobočij gorovja Atlas in tvori ogromno podzemeljsko jezero dolgo več sto kilometrov. Če bi bilo mogoče spraviti vodo na površino, bj Jezero predstavljalo skoraj neizčrpno rezervo v8de za namakanje in preobrazbo pu- stinje v rodovitna tla. Toda za dviganje vode iz pod- zemlja je potrebna energija, elek- trična ali energija motorja z no- tranjim izgorevanjem. Možnosti pridobivanja energije prve ali druge oblike so v pustinji dokaj problematične. Morali bi torej najti način proizvodnje energije na samem kraju. V ta namen bi se lahko poslužil, sonca in vetra, ki predstavljata v vseh pustinjah dvoje neizčrpnih virov energije. Sončno energijo v gospodarske namene že uporabljajo v Indiji, kjer so skonstruirali »sončno ku- hinjo« za pripravljanje hrane. Toda za črpanje vode jc potreb- no mnogo več energije. Zato so v teku poskusi, da bi pridobivali vsaj en kilovat s kvadratnega metra, obsevane površine poseb- nih v ta namen pripravljenih ko- vinskih ogledal, ki zbirajo sončne žarke zaradi pridobivanja energije. V ZDA pa So šc bolj uspeli s poskusi, ko s pomočjo izredno tankih ploščic silicija direktno ustvarjajo električno energijo. Po mnenju strokovnjakov ima pred- vsem ta način vse pogoje za uveljavljenje na pustinjskih pod- ročjih, kjer lahko deluje brez ovir dokler sije sonce ter niso potrebne posebno komplicirane priprave. Mnogo pozornosti posvečajo : tudi izkoriščanju energije, ki jo i nudi veter. Veter je prav tako 1 povsod tam. kjer je sonce. Toda ; veter ne piha povsod z enako moč- j jo. Kljub temu pa lahko izkori- : stimo kot vir energije že veter, ; ki piha s hitrostjo okrog 20 km 1 na uro. Na nesrečo Je gradnja takih »central na veter« dokaj komnlicirana in draga, posebej še. ker pride v poštev v krajih, ki so daleč od industrije, j Vse do seda^ niti sonce niti veter nista še zdaleč izkoriščena kot izvor energije, kakor bi Ju človek lahko izkoristil v svoji borbi s prirodo Vendar se na I tem dela v vseh deželah. V le- i tošnjem oktobru bo prirejena v i okviru Organizacije združenih i narodov posebna konferenca stro- I kovnjakov ki proučujejo možno- Isti izkoriščanja sončne energije in vetra v koristne namene. Objave im oglasi ROJSTVA Bednjički roj. Krajnc Marija, roj. 1. 9. 1920 iz Trdobojcj št, 5, rodila hčerko Rozalijo. Hvaleč roj. Krajnc Elizabeta, roj. 26.10. 1913 iz Skorišnjaka št. 19, ro- dila sina Janeza. Hvaleč Matil- da roj. 8. 2. 1930, iz Skorišjaka štev. 28, rodila hčerko Ivanko. Topolovec roj. Kmetec Ivana, roj. 17. 5. 1927 iz Replšč št. 11, rodila sina Franca. Krajnc roj. Vidovič Marija, ro,1. 6. 12. 1919 iz Gradišča štev. 10. rodila sina Franca. Porok In smrti v mesecu av- gustu ni bilo. OTROŠKA SUKNJA zgubljena z voza v Podvincih od št. 111 do Korenjaka Najditelja pro- sim da jo proti nagradi iz- roči v upravi. VAJENCA sprejmemo v trgo- vino z železnlno. Vprašajte v upravi lista. VIOLONČELO poceni prodam Rozman, Maribor. Delavska 4 NA RAZSTAVIŠČU v Ptuju jc najdena ženska ročna urica Naslov v upravi. PRODAM skrinjo za žito. ko- ruznjak in sadni mlin Ptuj. Ljutomerska 29 BELO VOLNENO JOPICO sem Izgubila od Oblakov do Jur- šinec. Najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi v upra- vi lista. PISALNI STROj znamke Erika prodam. Vprašati v upravi, PRODAM 7,42 ha posestva s hišo po zelo ugadni ceni za- radi družinskega nesporazu- ma. Mohorko Anton, Zetale štev. 89. ENOOSNO PRIKOLICO Che- vrolet — nosilnost 1500 kg — poceni proda Kmetijska za- druga Cirkulane. V soboto 18. in v nedeljo 19. septembra 1954 na svidenje na Ostrožnem Vsa pojasnila in navodila dajejo občinski^ vaški in terenski štabi. Stran 8 Pfuj, 10. septembra 1954 Hotranje in zunanje razstavišče Paviljon »Pleteme« je bogato ^premUen in vzbuja vso pozor- nost — s Vesna« priporoča brez alkoholne pijane — »Mlekarna« z raznovrstnimi mlečnimi pro- izvodi — Klobučama Begej se postavlja 8 trpežnimi pokrivaj i — Novo naselje aa Ptujem — Daleč slovijo likerji »Petovie« Ptuj — Vinska klet »Slovenskih goric« je vedno poina gostov — Pod slamnato streho, kot so j sTojčas imeli na vozeh naži Iv luir^, sedaj razstavlja zadru Osojnik okusno sadje P/i iiie in si oglejte vse razstovljene zanmio^sti