Spoštovane občanke in občani,
iskreno vam čestitam ob dnevu državnosti in vas vabim na proslavo ter*s$ienitev 11. teka ob meji Republike Slovenije.
Proslava ob dnevu državnosti bo v torek, 25. junija, ob 19. uri
na Mestnem trgu
Miroslav Luci, dr. župan Mestne obči
KNJIŽNICO IVANA POTRČA PTUJ
Gostje prihajajo, pripravimo Ptuj -zakladnico tisočletij, da bo zasijal v najlepsi luci
Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani
a prijazno podobo mesta skrbimo vsi
dčtjjkčini. Ptuj je zares prava zakladnica tisočletij in nanj smemo biti upravičeno ponosni. Še posebej ponosni smo lahko, ko ga v pomladanskem in poletnem času prične obiskovati vse več gostov, turistov.
Pomlad je čas, ko očistimo in uredimo naše okolje ter ga s tem olepšamo zato, da bi se sami in naši gostje prijetno počutili.
V	času, ko nas obišče večje število gostov, smo bolj na očeh javnosti. V začetku julija nas bo obiskala mednarodna ocenjevalna komisija trinajstih evropskih držav, zato očistimo ulice, okrasimo svoja okna in balkone s cvetlicami, uredimo okolje in pokažimo svojim gostom, da skrbimo za Ptuj -zakladnico tisočletij.
V	imenu Mestne občine Ptuj, Lokalne turistične organizacije Ptuj in Turističnega društva Ptuj vas vabimo, da se po svojih močeh vključite v olep-šanje svojega bivalnega okolja predvsem zaradi ponosa na naše najstarejše mesto.
Za več informacij se oglasiti na sedežu Lokalne turistične organizacije na Slovenskem trgu 3 ali pokličite Turistično društvo Ptuj (tel. GSM 041 343 925).
Mestna občina Ptuj Lokalna turistična organizacija Ptuj Turistično društvo Ptuj
Ptuj bo letos ocenjevala evropska komisija Entente Florale 2002
Ji
esto Ptuj je bilo pred nekaj leti večkrat zapored proglašeno za najlepši turistični kraj v vseslovenskem projektu «Moja dežela - lepa in gostoljubna". Priznanje s pečatom gostoljubnosti vsako leto na podlagi predhodnih komisijskih ocenjevanj podeljuje Turistična zveza Slovenije in pomenijo veliko vzpodbudo za nadaljnje delo društva in vseh meščanov, ki se vsako leto vključujejo v akcijo ter dosegajo lepe uspehe.
Pred Ptujčani je nov izziv: Ptuj se vključuje v evropsko ocenjevanje mest, imenovano Entente Florale.
K prijavi nas je vzpodbudilo več razlogov:
-	Ptuj je eno najstarejših mest v Sloveniji;
-	ima pestro in bogato zgodovino;
-	lega starodavnega mesta je edinstvena;
-	ima veliko kulturnih spomenikov;
-	je mesto z bogato kulturno
in naravno dediščino, gostinsko ponudbo in znanimi kulturnimi prireditvami;
-	malo je mest, ki se lahko ponašajo z ohranjeno, več sto let staro stavbno dediščino in okrog sedemstoletno mestno tradicijo;
-	sedem zaporednih prvih mest za najbolj urejeno mesto na tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna;
-	mesto Ptuj je prejelo tri najvišja priznanja na mednarodnem tekmovanju Narodi v
razcvetu;
-	uspeli smo pričeti gradnjo minoritske cerkve, ki je bila porušena med 2. svetovno vojno;
-	skrbimo za naravno okolje in imamo dovolj zdrave pitne vode;
-	velika pridobitev za mesto Ptuj je novo igrišče za golf v neposredni bližini starega mestnega jedra;
-	znani so ptujska vinska klet, vinograd pod grajskim gričem, termalna voda in številne prireditve: kurentovanje, razstava
Letos bo Ptuj prvič sodeloval na mednarodnem tekmovanju Entente Florale. Ptujčani, vključiti se. Foto: Marijan Petek
Dobrote slovenskih kmetij, festival domače zabavne glasbe, izbor mis Štajerske...;
-	imamo tri starodavne letne sejme: jurijevo, ožbaltovo in katarinino;
-	Ptuj je mesto muzej, ki gostu ponuja zgodovinsko dediščino in žive zaklade, številna odkritja in doživetja, povezana
s tradicijo tisočletij, Ptuj je mesto za prijeten oddih ali počitnice;
-	Ptuj ima največje akumulacijsko jezero v Sloveniji;
NAJBOLJ
UREJEN
KRAJ
V SLOVENIJI
V UTIH
1992, 1993,1994,1995,1995
1997,1998.1999
Slovenija
ir
ir
pnj
Js'r/ions
inchinili 1998 m 200#
SVETOVNI ZMAGOVALEC
2 tjP/ffyrajt
AKTUALNO, UVODNIK, VSEBINA
-	ptujski turizem sloni na štirih stebrih: kulturnozgodovinski dediščini, vodi, vinu in naravnem zaledju;
-	Ptujčani smo gostoljubni, ambiciozni in podjetni ter si želimo sodelovanja z drugimi mesti;
-	prejeli smo priznanja Turistične zveze Slovenije za najlepši turistični kraj, ki so tudi pogoj za uvrstitev na evropsko ocenjevanje mest.
Pripravljalni odbor je že pripravil podroben program ogleda 12-članske evropske komisije, ki bo v naše mesto prišla 12. julija. Tega dne bo potekala glasbena prireditev "33. slovenski festival domače zabavne glasbe", tako da bo lahko tudi evropska ocenjevalna žirija doživela utrip nočnega družabnega življenja v našem starem mestu.
Že v naslednjih dneh bo potrebno poskrbeti za ureditev mesta:
-	ozelenitev mesta: program zasaditve (dovoljenje za urejanje mesta Ptuj ima Komunalno podjetje Ptuj), ureditev tlakovanih površin, izboljšava stanja zelenih površin, parkov, odstranitev betonskih in namestitev lepših korit, ocvetličiti mestne trge, zasaditi zelenice, obrezati obstoječa drevesa, na okna in balkone stanovanjskih hiš namestiti korita z enotnim cvetjem;
-	odstraniti smeti in odpadke na poteh za pešce, zelenicah in parkih;
-	po potrebi namestiti nove posode za smeti in morda še nekaj klopi za starejše ljudi;
-	očistiti nabrežje reke Drave in potoka Grajena.
Ta projekt bo uspešno zaključen le, če se bodo v aktivnosti vključili tudi prebivalci mesta, učenci osnovnih šol in društva.
Od vseh nas je odvisno, s kakšnimi vtisi bo od nas odšla evropska komisija in kakšno oceno nam bo namenila.
Albin Pišek,
predsednik Turističnega društva Ptuj
Modrost meseca
Delamo stvari, ki nas ne veselijo, da si lahko kupujemo stvari, kijih ne potrebujemo.
Thomas Jefferson
Razcefrane zamisli
S pisanjem uvodnika v Ptujčanu je za nas, člane uredniškega odbora, pravzaprav en sam križ in ena sama težava. Ponavadi so to misli odgovorne urednice, od časa do časa se oglasi župan, svetnikov in svetnic mestnega sveta pa to pisanje bolj ali manj, vsaj zdi se tako, ne zanima. Seveda so tudi tu izjeme; moj kolega Slavko pravi, da je to za nas, amaterje, neke vrste napor, ki se ga vsi izogibajo, če se le lahko. Sam mislim, da je prevzeti vlogo novinarja mučenje samega sebe. Naj bo tako ali tako, uvodnik v tej številki glasila ptujske mestne občine ne bo misel, ne razmišljanje, ne svečan nagovor, niti praznična čestitka.
Prvotni načrt, da nekaj napišem o praznikih, dnevu državnosti in dnevu boja proti okupatorju, sem na koncu priprav opustil. Vsebina praznika je občutljiva materija, praznik je ideološko preveč nabit in moje videnje, vsaj predpostavljam tako, ne bi bilo všeč ne levim ne desnim.
Osnutek uvodnika na temo Cero Gajke, bolj znan je izraz deponija komunalnih odpadkov, je bil prava grozljivka in gotovo bi naredil več škode kot koristi. Raztrgali bi me tisti, ki so na referendumu glasovali za, kakor oni drugi, ki so bili proti.
Tudi CATV Ptuj bi lahko bila dobra snov za uvodnik, pa kaj ko sem podpisal izjavo o varovanju poslovnih skrivnosti. Pred objavo bi veijetno moral dati zadevo v cenzuro predsedniku upravnega odbora, ki bi zlahka ugotovil, da je v članku preveč poslovnih skrivnosti - in ta stran Ptujčana bi ostala lepo prazna.
Seveda si niti malo ne domišljam, da vem delati časopis. Za to so potrebna leta študija in nemalo izkušenj. Vem pa, da je za pisanje uvodnika ponavadi potrebna neka udarna tema. Ne neko zdolgočaseno pisanje, ampak stvar, ki ljudi v trenutku pritegne. Vsi poizkusi, da najdem nekaj ustreznega v zaspanem zakladu tisočletij, so bili jalovo delo. Nič udarnega, nič vznemirljivega. Ena sama ljuba normalnost.
Se sploh zavedamo, kako lepo je življenje, ko so celo zamisli o udarnih temah razcefrane? Veijetno ne.
Ignac Vrhovšek
SPREHOD PO VSEBINI
Z 38. seje mestnega sveta ________________ str. 4
Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja ustanavlja na Ptuju oddelek za izredni in redni študij manage-
menta in informatike	str. 5
Predstavniki partnerskega mesta	
Burghausen na Ptuju	str. 5
Odgovori na pobude in vprašanja	
svetnikov	str. 6
Stranke mestnega sveta sporočajo	
	str. 7
Ptuj je imel tolerančno hišo ali	
bordel (II. del)	str. 8
Izid svetovalnega referendumu je	
v prid gradnje CERO Gajke	str. 9
Obnova vhodnih vrat v starem	
mestnem jedru	str. 9
Delček prostočasnih dejavnosti v	
dijaškem domu	str. 10
11. srečanje mladih tehnikov Podravja	str. 11
Kam med počitnicami 2002	str. 11
Elektra v angleškem Jeziku	str. 12
Nova pesniška zbirka Poezija pomolov	str. 12
Slavko Dokl - vzornik	str. 13
Gledališče ■ prireditve - razstave - za	
otroke - razno	str. 14
Novi izzivi in možnosti zaposlovanja,	
ki jih ponuja globalizacija	str. 15
Dežurstva lekarn	str. 15
Fotografija na naslovnici: Foto Langerholc	---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. ŽR.: 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK,
£- 0 V'	telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851,
p	elektronska pošta: i renamarreti c®ema / l.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Ptujska tiskarna,
sf	d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì -
ZE Ptuj, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov.
r/m
3
Odlok o avtotaksi prevozih, spremembe obratovalnega časa in poročila zavodov
»
tujski mestni svetniki so 27. maja v drugo obravnavali in tokrat z nekaterimi spremembami sprejeli odlok o avtotaksi prevozih. Z njim so določili postopek pridobitve dovoljenja, lastnosti vozila, dodatne pogoje za voznike in osnove za urejenost avtotaksi postajališč (prva obravnava je bila na aprilski seji). Seznanili so se s premoženjskima bilancama Občine Ptuj in Mestne občine Ptuj na 31. 12. 2001. Prva izkazuje premoženja v višini 27.080.412 tisoč tolarjev, druga pa 7.000.324 tisoč tolarjev. Sprejeli so spremembe decembra 1999 objavljenih meril za izdajo soglasja za obratovanje gostinskim obratom in kmetijam, kjer opravljajo gostinsko dejavnost, ter tako tudi restavracijam, kavarnam in gostilnam omogočili obratovanje v podaljšanem delovnem času.
Svetniki so prisluhnili poslovnim poročilom 16 zavodov, ki v Ptuju delujejo na področju družbenih dejavnosti: osnovnih šol, glasbene šole, ljudske univerze, vrtca, gledališča, knjižnice, pokrajinskega muzeja in znanstvenoraziskovalnega središča Bistra. Lokalna turistična organizacija je predložila finančno poročilo o izvedbi letošnjega kurentovanja, ki izkazuje za nekaj čez dva milijona tolarjev dobička. Direktor Tadej Bojnec pa v njem napoveduje še ugodnejši finančni izid te za Ptuj zelo pomembne prireditve v naslednjem letu. Priprave na kurentovanje v letu 2003 so v LTO že pričeli. Sestavljajo organizacijski odbor in oblikujejo vsebino z upoštevanjem pripomb mestnih svetnikov. Kmetijski gozdarski zavod in Kmetijska svetovalna služba sta poročala o izvedbi 13. razstave Dobrot slovenskih kmetij, kjer prav tako pričakujejo dobiček. Svetniki so se seznanili tudi s poročiloma Skupne občinske uprave in Varnostnega sosveta, posvetovalnega organa med MO Ptuj in Policijsko postajo Ptuj. Volilna komisija pa je tokrat svetnike obvestila o uradnem izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o Cero Gajke, ki pa je enak prvim neuradno objavljenim rezultatom, podanim že na izredni seji 14. maja. Odlok o avtotaksi prevozih je bil pripravljen na osnovi Zakona o prevozih v cestnem prometu (v Uradnem listu je bil objavljen lani), ki določa, da se avtotaksi prevozi opravljajo na podlagi
dovoljenja, ki ga izda občina ali več občin skupaj. Z dovoljenjem se opredeli območje, na katerem se prevozi lahko izvajajo. Občina v svojem aktu določi druge pogoje in način opravljanja prevozov, v prvi vrsti pa postopek pridobitve dovoljenja, barvo vozil in postajališča. Prevoz potnikov se izvaja z osebnim ali kombiniranim vozilom. Za opravljanje prevoza potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu je potrebno pridobiti licenco, ki se izdaja za pet let. Domača pravna oseba pridobi licenco pri Gospodarski zbornici Slovenije, fizična oseba pa pri Obrtni zbornici Slovenije. Pravico za opravljanje avtotaksi prevozov na območju ptujske občine bodo pravne in fizične osebe pridobile z dovoljenjem Oddelka za gospodarstvo MO Ptuj. K vlogi morajo pravne osebe priložiti licenco GZS (samostojni podjetniki pa licenco Obrtne zbornice), licenco za vsako vozilo, kopijo prometnega dovoljenja za avto, vozniško dovoljenje voznika vozila, dokazilo, da je voznik opravil preizkus znanja o poznavanju Ptuja z okolico, in dve fotografiji voznika. Izpit bodo vozniki opravljali pri avtotaksi komisiji, ki jo bo imenovala direktorica občinske uprave. Pristojbina za opravljanje izpita je
5.000	tolarjev in se bo letno usklajevala z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.
Vozila morajo ustrezati ob zakonsko predpisanim še naslednjim pogojem: imeti morajo
polico nezgodnega zavarovanja za potnike, mobilni telefon in belo barvo karoserije. Za najem avtotaksi postajališča mora prevoznik skleniti letno pogodbo na oddelku MO Ptuj, pristojnem za promet. Letna najemnina za eno parkirno mesto znaša
60.0000	tolarjev in se bo letno usklajevala z indeksom cen življenjskih potrebščin. Postajališča morajo biti urejena
ob železniški postaji, avtobusni postaji, bolnišnici, zdravstvenem domu in na območju modre cone. Izven postajališča avtotaksi prevoznik ne sme parkirati. Prav tako mora imeti vozilo, ustavljeno na postajališču, izklopljen motor. Avtotaksi vozilo mora imeti: svetlobni napis «taxi», taksimeter z vgrajenim tiskalnikom za izpis računa, na vidnem mestu v vozilu cenik prevozov, ime in priimek ter fotografijo voznika, najmanj štiri vrata ter brezhibno notranjo razsvetljavo in ogrevanje, licenco za vozilo, podatke o podjetju ter telefonsko številko prevoznika na zunanji strani levih in desnih sprednjih vrat...
Zanimivo je, da je predpisano celo to, da mora voznik naročeno vožnjo do cilja opraviti po najkrajši možni poti ali pa po poti, ki si jo želi potnik. V avtotaksi vozilu je seveda tudi prepovedano kaditi.
Svetniki so sprejeli nekaj sprememb pri obratovanju gostinskih obratov in kmetij, kjer v podaljšanem obratovalnem času opravljajo gostinske dejavnosti. Predlog za spremembe je letos v maju dala občinska komisija za izdajo mnenj o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov. S spremembami obratovalnih časov so tudi restavracijam, gostilnam, kavarnam in izletniškim kmetijam dovolili obratovati do 1.30 zjutraj (doslej do 1.00) ter slaščičarnam, okrepčevalnicam, barom ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 23. do 23.30 (doslej od 22.00 do 23.30), ob petkih in sobotah pa od 23.00 do 0.30 naslednjega dne (doslej od
22.00	do 0.30). Gre za lokale na območju starega mestnega jedra
in območje desnega brega Drave (ptujske toplice), ki je namenjeno turistično-rekreativnim dejavnostim, ter območje, ki meji na glavno ceste I. reda (Ormoška in Mariborska cesta). Te spremembe rednega in podaljšanega obratovalnega časa so možne zato, ker je glede na namembnost območje starega mestnega jedra uvrščeno med centralne dejavnosti, desni breg Drave pa med rekreacijsko-turistično dejavnost.
Občinski predpis o obratovalnem času je pripravljen na osnovi državnega pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, kjer imajo gostinsko dejavnost. V pravilniku je za restavracije, kavarne in gostilne določen redni obratovalni čas med 6. in 1. uro naslednjega dne, za slaščičarne, okrepčevalnice in bare pa med 6. in 23. uro. Vendar pa pravilnik določa omejitve za lokale v stanovanjskih objektih in stanovanjskih naseljih (med 6. in 22. uro). Obratovanje izven navedenega časa se imenuje podaljšani obratovalni čas. Merila za obratovanje v tem času lahko predpišejo občine same.
Naslednja, 39. redna seja mestnega sveta bo 17. junija z začetkom ob 13. uri. Na dnevnem redu bo 17 točk. Med drugim bodo svetniki razpravljali in odločali o podelitvi priznanj MO Ptuj, o dopolnitvah pravilnika o zagotavljanju sredstev za delo svetniških skupin in svetnikov posameznikov in o sklepu o letnih zakupninah za vrtove. Seznanili se bodo s poslovnimi poročili Čistega mesta, Komunalnega podjetja in Podjetja za stanovanjske storitve, z letnimi poročili Lokalne turistične organizacij in nekdanjega GIZ-a Poet ovio Vivat za leto 2001. Podali bodo mnenja k prijavljenim kandidatom za ravnatelja Gimnazije Ptuj in imenovali predstavnika MO Ptuj v svet Zavoda za gozdove Slovenija, Območna enota Maribor.
Milena Turk
FOV iz Kranja ustanavlja na Ptuju oddelek
za izredni in redni študij
y
uradu župana Mestne občine Ptuj so se 10. maja sestali dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Maribor, dr. Jože Florjančič, dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj, in Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj.
Kot je javnost že bila obveščena, so rektor mariborske univerze, dekan FOV Kranj in ptujski župan sredi letošnjega aprila že podpisali pismo o dobri nameri z namenom ustanovitve oddelka FOV Kranj na Ptuju. Na zadnjem obisku na Ptuju pa so se dogo-
vorili o nalogah, ki jih morajo izvesti posamezni nosilci in ki jih je potrebno izpeljati za ustanovitev visokošolskega središča na Ptuju za izredni študij managementa in informatike v šolskem letu 2002/3 ter redni študij 2003/4, ki ga bo izvajala
Predstavniki partnerskega mesta Burghausen na Ptuju
Fakultete za organizacijske vede iz Kranja, ter določili nosilce nalog.
S tem namenom so si ogledali prostore na različnih lokacijah (v vojašnici, dijaškem domu, novozgrajenem mladinskem prenočišču in prostore v srednješolskem centru), ki bi lahko v bodoče služili za potrebe visokošolskega študija na Ptuju. Prisotni so ugotovili, da na Ptuju že obstoja infrastruktura, ki predstavlja idealno podlago za oblikovanje univerzitetnega središča z možnostmi nadaljnje širitve, po drugi strani pa država namerava ustanavljati univerzitetna središča, za kar bo potrebno vložiti neprimerno večja sredstva kot na Ptuju.
Milena Turk
Z namenom, da bi ustanovili oddelek kranjske fakultete za organizacijske vede na Ptuju, so se v Mestni hiši sestali dr. Ludvik Toplak, rektor Univerze Maribor, dr. Jože Florjančič, dekan FOV Kranj, in Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj. Foto Langerholc
V 7 esina občina Ptuj se že nekaj let uspešno / J vključuje v mednarodno življenje in vidi (' l/ v sodelovanju z mesti iz drugih držav priložnost spoznati ljudi, ki živijo v drugačnem okolju, drugače kot mi, pa vendar so nam v marsičem podobni bolj kot drugi, predvsem pa se srečujejo s podobnimi izzivi kot Ptujčani.
Lani septembra je vzhodnoba-varsko mesto Burghausen gostilo okrog sto Ptujčanov. Župan Ptuja Miroslav Luci in župan Burghausna Hans Steindl sta 22. septembra 2001 podpisala listino o partnerstvu med mestoma z namenom, da prijateljski odnosi med Nemčijo in
Slovenijo služijo blagostanju obeh narodov, s spoznanjem, da takšen odnos med obema državama predstavlja bistveno podlago za uspešen razvoj k večji, v miru in svobodi združeni Evropi, in z namenom obojestranskega obiskovanja, predvsem mladih iz obeh mest,
Foto: Marijan Petek
s kulturno izmenjavo in športnimi tekmovanji ter z vzajemnim pospeševanjem gospodarstva.
27. in 28. aprila letos pa so nam predstavniki partnerskega mesta Burghausen vrnili obisk in obiskali Ptuj.
V Mestni hiši se je župan MO Ptuj Miroslav Luci na delovnem sestanku, kjer so se dogovarjali o nadaljnjem sodelovanju, sestal s prvim župan partnerskega mesta Burghausen Hansom Steindlom, drugim županom omenjenega mesta Franzem Huberjem in tretjim županom Rupertom Bauerjem ter s predstavniki občinske uprave Burghausna. Na sestanku sta sodelovala tudi podžupana MO Ptuj Mitja Mrgole in Ervin Hojker.
Nato je v slavnostni dvorani Mestne hiše potekal sprejem 44-članske delegacije Burghausna; med udeleženci so bili župani s soprogami, mestni svetniki in uslužbenci občinske uprave. Prisotni so bili tudi nekateri člani ptujskega mestnega sveta in predstavniki ptujskih organizacij ter društev, ki že sodelujejo z Burghausnom. Po izmenjavi protokolarnih daril in slavnostnih nagovorih obeh županov je potekalo sproščeno druženje in
spoznavanje med meščani obeh mest.
Med dvodnevnim obiskom so si gostje iz Burghausna v organizaciji Lokalne turistične organizacije Ptuj in pod vodstvom Ptujskih vedut ogledali ptujski grad, staro mestno jedro, vinsko klet, v okolici Ptuja obiskali Švabovo, gotsko cerkev na Ptujski Gori in dvorec v Dornavi ter se udeležili majskih iger na bližnjem Destrniku.
Pravkar tečejo priprave na krajšo ekskurzijo delegacije Ptuja v Burghausen. 14. julija ko to prijateljsko mesto praznuje svoj praznik, se bodo mestni svetniki in uslužbenci občinske uprave udeležili slovesnosti ob občinskem prazniku in si ogledali Burghausen.
Milena Turk
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV
Vprašanja Miroslava Letonje:
1. Kateri oddelek občinske uprave gospodari s stavbnimi zemljišči?
Odgovor: S stavbnimi zemljišči gospodari Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje.
Foto: Milan Krajnc Pavlica
novanjskega servisa bremenijo sedanje podjetje.
Odgovor: Podjetje za stanovanjske storitve so ustanovili leta 1991 kot hčerinsko podjetje Stanovanjskega servisa, vendar ni njegov pravni naslednik in tudi ni prevzelo terjatev le-tega.
4.	Iz katerega naslova proračuna so se zagotovila sredstva za sanacijo opornega zidu Grajene pri Tamesu?
Odgovor: V proračunu v letu 2001 smo skupaj z državo sofinancirali obnovo zidu v višini 7 milijonov tolarjev. V letošnjem letu imamo predvidenih 15 milijonov tolarjev za obnovo opornega zidu pri Dominu.
Pobuda Janeza Svrženjaka
Ob lokalnih cestah naj se prepreči in prepove zasipavanje jarkov z ilovico in gradnja ograj neposredno ob cestišču. Inšpekcijske službe naj pogosteje opravljajo nadzore in oglede na terenu.
Odgovor: Komunalna inšpektorica opravlja oglede, vendar vsega ne zmore, saj je pristojna za 15 občin bivše občine Ptuj, zato je dobrodošla pomoč občanov, da nas obveščajo, če opazijo takšno početje.
2.	Ali se v občini razmišlja, ali bi bilo smiselno ustanoviti javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči?
Odgovor: Ne razmišljamo o ustanovitvi javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, kajti obstaja bojazen, da bi si podjetje prizadevalo za svoj dobiček ter ne v dobro in interes občine.
3.	Katerega leta so iz Stanovanjskega servisa Ptuj ustanovili Podjetje za stanovanjske storitve? Ali je sedanje podjetje pravni naslednik bivšega Stanovanjskega servisa, ki je šel v stečaj? Če ni njegov pravni naslednik, zakaj potem še danes terjatve bivšega Sta-
Vprašanje Janeza Rožmarina
Kaj je s programov za dela na Mariborski cesti v letu 2002?
Odgovor: Program se izvaja. Najprej je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Po pridobitvi le-te pa bomo lahko zaprosili za vsa potrebna dovoljenja in soglasja.
❖ ❖❖
Vprašanje Milana Petka
Ob regionalni cesti Ptuj -Vurberg, pri Kuharjevem mlinu - nasproti novo narejenega mostu (v smeri za naselje Krčevina pri Ptuju) naj se namesti cestno ogledalo. Če se pripelješ
iz smeri naselja Krčevina pri Ptuju na glavno cesto, je cesta na levo proti Grajeni popolnoma nepregledna.
Odgovor : Ogledalo je že naročeno. Ko bo prispelo, ga bo upravljalec namestil.
Pobuda Janeza Rožmarina in Franca Štrucla v imenu Liste KS
Foto: Arhiv Tednika
Odgovor: Za prizidek so pridobljena vsa potrebna soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja razen lastništva dela zemljišča, kjer je lastnik nekdanja SZDL. Zadevo smo poslali na sodišče s predlogom, da kot lastnika vknjiži Mestno občino Ptuj.
Začne naj se postopek reševanja priključitve internega programa z linkom CATV Turnišče. Z izgradnjo predvidenega prizidka telefonske centrale Turnišče bi lahko rešili ta problem, če bi prizidek zgradili do jeseni tega leta.
Pobuda Franca Štrucla
Z gredaijem ali z valjarjem naj se uredi cesta od Pinčarjevega mlina do tumiškega gradu.
Odgovor: Pobuda je uresničena.
Herbert Glavič
6 //Yfff/z/Jt
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO
DAN DRŽAVNOSTI
Slovenija moja domovina in moj ponos
Na globusu je skoraj ni opaziti, pravijo da je tako zelo majhna. Zame je lepa, neponovljiva, najlepša. V svoji majhosti pa ima veliko lepot in zanimivosti. Ima morje, plodne ravnice, skrivnostni kras, množico rečic in potokov, jezera, čudovite gozdove, položne griče in visoke planine.
V deželi je veliko mest, trgov, vasic in samotnih kmetij. Po vrhovih se belijo cerkvice in iz zvonikov nas pozdravljajo in vabijo zvonovi. Lepo je živeti v tako slikoviti deželi, še posebej ko smo doživeli samostojnost in neodvisnost.
Generacije naši prednikov so verjele in sanjale samostojno državo. Lahko rečemo, da smo srečna generacija, da so se sanje uresničile prav nam.
Politična modrost, odločnost in plebiscitarna enotnost državljanov v povezavi z ugodnim mednarodnim okoljem so omogočili hitro in relativno poceni izvedbo osamosvojitve. Ob prazniku dneva državnosti je prav, da se spomnimo tega usodo prelomnega časa, odložimo vsakodnevne skrbi in se prepustimo prazniku primernemu razpoloženju. Praznovanj bo veliko in zato bo za vsakega kaj primernega.
Verjamem, da nas bodo tudi to leto bratje kapucini povabili k maši za domovino in še na priložnostno praznovanje ob edinem simbolu samostojnosti v občini, k spominski lipi. Upam, da se nas bo letos zbralo več kot v preteklih letih, da bo bolj veselo in dostojanstveno. Pričakujem, da praznik ne bo šel neopazno mimo nobenega podjetja, še maj pa mimo raznih institucij, kar še posebej velja za kulturne in izobraževalne.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom želim veslo in prijetno praznovanje.
Ivan Jurkovič Mestni odbor N.Si Ptuj
Liberalna Demokracija Slovenije vam želi prijetno praznovanje
ob
dnevu državnosti in vas vabi, da skupaj praznujemo
25. junij 2002 od 12. ure naprej
na Slovenskem trgu v Ptuju.
Pripravili vam bomo program z big band zasedbo z imenom TOTI BIG BAND iz Maribora s pevcema Dado Kladnik in Edvinom Flisetjem ter
Zoranom Predinom.
Vljudno vas vabimo, da s celotnim vodstvom in člani naše stranke iz celotne Slovenije skupaj praznujemo praznik naše države.
VABLJENI Milan Čuček Predsednik MO LDS Ptuj
SLS - Slovenska ljudska stranka Mestni odbor podružnica Ptuj
Slovenska ljudska stranka
Mestni odbor podružnice SLS Ptuj je sprejel sklep, da bo LETNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 17. junija 2002, s pričetkom ob 19.30 v kleti Minoritskega samostana v Ptuju. Svojo prisotnost je obljubil Franci But, predsednik stranke SLS.
Vsi člani in simpatizerji vabljeni na občni zbor v največjem številu.
Vsem občanom čestitamo k prazniku dneva slovenske državnosti, 25. junija.
Robert Čeh, dr.med., predsednik MO podružnice Ptuj
Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik KZS govori na otvoritvi 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
Ministrica za kulturo na Ptuju
30. maja je ptujske kulturne ustanove obiskala članica Predsedstva ZLSD in ministrica za kulturo Andreja Rihter.
Udeležila se je razgovora v ptujski knjižnici in odprtja obnovljene slavnostne dvorane na ptujskega gradu.
30. maja se je sestalo razširjeno Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Ptuj na svoji redni seji v Vidmu pri Ptuju. Sestanku je prisostvoval glavni tajnik ZLSD Slovenije. Osnovne teme razgovora so se nanašale na izvajanje priprav za jesenske občinske volitve in organizacijska vprašanja stranke.
Osrednja proslava ob DNEVU STRANKE ZLSD je bila letos v Mariboru in sicer 31. maja v festivalni dvorani Lent. Po nagovoru predsednika stranke Boruta Pahorja in izvedbi kulturnega programa je bila podelitev plakete ZLSD in prvomajske nagrade solidarnosti.
Vsem članicam in članom ZLSD ter občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob prazničnem 25. juniju, dnevu državnosti.
Občinska organizacija ZLSD Ptuj
Prispevki strank niso lektorirani!
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE
Ptuj je imel tolerančno hišo ali bordel - II.
/VJ tem, kako odpreti bordel, so se ubadali I / leta 1895 tudi v Celju. Zato se je celjski
župan Gustav Stiger pozanimal pri mestni občini Ptuj, ki je tozadevno že imela izkušnje, ali mu lahko sporočijo, kako je bilo možno in pod kakšnimi pogoji odpreti bordel. Ali obstajajo za to kaki posebni predpisi, da lahko ima Ptuj tako ustanovo? Najbolj ga je zanimalo pravno stališče glede zvodništva. Odgovor ni znan. Domnevamo pa lahko, da je bil zelo podoben kot tisti, ki ga je mestna občina poslala ptujskemu sodišču.
Spomladi leta 1903 je Haslova izvedela, da želi nek Zettler na Ptuju odpreti še eno javno hišo. Takoj je reagirala in občini sama ponudila 200 kron in še 200 kron za Olepševalno društvo. Haslova je v dopisu razložila, da še njena hiša nima dovolj dela, da včasih po pol meseca ne zasluži dovolj, dekleta pa mora kljub temu hraniti in vzdrževati, zato jih dostikrat tudi odpušča. Predlagala je, naj ji občina podeli koncesijo za točenje alkoholnih pijač, pa bo tudi sama pripravljena dati občini 200 kron, Gradbenemu in Olepševalnemu društvu pa vsakemu po 100 kron na leto.
V tem času je Haslova obnavljala hišo in je tožila, da ima velike stroške. Preuredila je sobo svoje rejenke in tako pridobila čakalnico za goste. Občina ji je izdala pogodbo, da s tihim privoljenjem občine lahko toči pijačo samo boljšim gostom. Če se bodo gostje opijali, bo Haslova nosila vso odgovornost. V nameravan prizidek, ki ga misli zgraditi naslednje leto, bo dala napeljati plinsko razsvetljavo. V štirih obrokih pa se zavezuje, da bo plačala 200 kron za mestne reveže, po sto pa za Gradbeno in Olepševalno društvo. Ker se pogajanja zanjo niso iztekla po predvidevanju in ji občina ni podelila koncesije za točenje pijač, je leta 1904 od pogodbe odstopila, češ da se preveč boji, da jo bodo dobili pri točenju pijač in bo kaznovana. 200 kron za mestne reveže pa je plačevala tudi v naslednjih letih. Prostitutke niso smele hoditi v gostilne in sploh ni bilo zaželeno, da bi lahke ženske gospe
Hasl bile v mestu opazne. Leta 1908 so se meščani pritožili, da se dekline iz bordela v spremstvu moških podnevi svobodno sprehajajo po mestu in da se celo udeležujejo izletov, ki jih prirejajo društva, in obiskujejo gostilne, čeprav jim je to pre-
povedano. Toda tudi dekleta veselja so si včasih privoščila zabavo v kateri izmed gostiln. Marca leta 1908 sta si dve izmed deklet iz bordela dali duška in ga pošteno lomili po nekaterih ptujskih gostilnah, najbrž pa sta postrani hitro tudi kaj zaslužili in tega ”ekstra zaslužka" njuna madame seveda ni videla.
Leta 1909je lastnica bordela
zaprosila, naj ji občina dovoli točenje čaja, kave in piva v steklenicah, saj je znano, da obiščejo gostje njeno hišo običajno po poteku policijske ure, ko so zaprte že vse druge gostilne in lokali. Se ve, da bo pijačo točila le boljšim gostom in tistim, ki so na poti skozi Ptuj ter obiščejo njeno hišo. Navedla pa je še, da ima podobno dovoljenje lastnica bordela v Celju.
Občina se je tokrat omehčala in ji uradno dovolila, da sme v bordelu točiti te tri vrste pijač. Haslova pa se je zavezala, da bo letno dala za reveže 200 kron. V zahtevo občine, da bi dala napeljati električni zvonec,
ki bi bil povezan s policijsko postajo za nujne primere, pa ni privolila.
Čas prve svetovne vojne je Ptuj spremenil v velik lazaret, poln ranjenih vojakov, ubežnikov in revščine. Seveda se je pri tem močno razmahnilo poce-stništvo. Deželno namestništvo je želelo omejiti prostitucijo. Mestna občina je odgovorila, da opravlja mestni fizik dr.
Mezler tedensko preglede prostitutk v bordelu. Zdravnik Mezler opravlja te preglede že 25 let in ima veliko strokovno znanje, saj je vodja oddelka za zunanje bolezni ptujske bolnišnice, kjer zdravi tudi spolne bolezni in ima tam za tovrstne raziskave na razpolago vsa potrebna sredstva.
V septembru tega leta je taborišče v Štemtalu (Kidričevem) mestni občini predlagalo, naj dovoli odpreti na Ptuju še en bordel, saj 3-4 dekleta na Ptuju niso dovolj. Predlagali so celo, da bi za šterntalsko taborišče določili dneve in ure obiska v bordelu. Občina se je sicer strinjala, da so nadzorovane javne hiše zdravstveno najbolj vame, vendar je videla pri tem številne težave. Prvič: občina ni kompetentna, da bi lahko bila ustanoviteljica take ustanove, in drugič: v mestu ni mogoče najti primerne stavbe; majhen Ptuj je bil zaradi številnih vojnih ustanov in ubežnikov povsem zaseden. In tretjič: lastnica obstoječega bordela je zavrnila očitek, da ima premalo zaposlenih žensk. V bordelu delajo štiri dekleta in še te nimajo dovolj dela. Štiri dekleta lahko dnevno zadovoljijo 60-80 moških. Če bi se resnično pokazala potreba po dodatnih dekletih, pa jih bodo tudi priskrbeli.
Leta 1919 je Deželna vlada za Slovenijo obvestila mestni magistrat, da je na 70. seji 7. marca 1919 na predlog poverjeništva za notranje zadeve bilo sklenjeno, da Slovenija tako imenovanih tolerančnih hiš ne trpi in da se obstoječe odpravijo, torej tudi ptujska. Mestna občina Ptuj je na to odgovorila, da je že leta 1918 umrla lastnica ptujske tolerančne hiše gospa Viljemina Hasl in od takrat na Ptuju ta ustanova ne deluje več. Delovala ni več kot tolerančna hiša, bordel, javna hiša, kakorkoli jo že imenujemo, pač pa so najstarejšo obrt prevzele ponovno domače dekline.
Marija Hernja Masten, arhivska strokovna sodelavka
Lastnica bordela je dekleta pripeljala od drugod: razglednica z erotično tematiko. Iz ZAP
OKOLJE IN PROSTOR ZANIMIVOSTI, ZA MLADE
Izid svetovalnega referendumu je v prid gradnje CERO Gajke
/71 vetovalnega referenduma v naselju Spuhlja, v i kjer so se krajani Spuhlje odločali o gradnji P_/ centra za ravnanje z odpadki, se je 12. maja izmed 692 volilnih upravičencev udeležilo 560 (80,92%) občanov - krajanov Spuhlje. 311 (55,54%) jih je bilo za gradnjo centra, 248 (44,28%) pa proti; ena oddana glasovnica je bila neveljavna.
Takšen izid pomeni, da Mestna občina Ptuj lahko nadaljuje pridobivanje gradbene dokumentacije in nato izvede projekt. Potrebna občinska predpisa: odlok o ureditvenem načrtu za gradnjo Cero Gajke in sklep o potrditvi investicijskega programa, ki ga je izdelala družba TMD Invest iz Ptuja, sta bila sprejeta že naslednji dan, 13. maja, na 4. izre-
dni seji mestnega sveta.
S tem, ko so občani podprli gradnjo centra za ravnanje z odpadki v Gajkah, so pokazali razumevanje za varovanje okolja, za okoljske izboljšave in razvoj kraja. Cero Gajke je namreč načrtovan kot eden najsodobnejših tovrstnih objektov za ravnanje z odpadki na območju Slovenije.
Milena Turk
Obnova vhodnih vrat v starem mestnem jedru
uristično društvo Ptuj je 10. in 11. maja že tretje leto organiziralo dvodnevno prostovoljno akcijo pleskanja in obnove vhodnih vrat v starem mestnem jedru Ptuja.
Strokovna dela pri obnovi 20 vrat v Prešernovi, Slomškovi, Miklošičevi, Krempljevi in Vošnjakovi ulici ter na Mestnem trgu so opravili mizarji in pleskarji ter soboslikarji -člani gradbene sekcije Območne obrtne zbornice Ptuj. Sodelovali pa so med drugim tudi člani Turističnega društva Ptuj, predstavniki Območne obrtne zbornice Ptuj, Mestne občine Ptuj, dijaki mariborske gradbene šole, stanovalci in lastniki starih zgradb ter člani
Obnova vhodnih vrat v Prešernovi 17, 10. maja. Foto Langerholc
ptujskega društva Ozara.
Akcijo so sponzorirali Mestna občina Ptuj, Obrtna zbornica Ptuj, Belinka, d.d., Žima, d.d., podjetje Schuller, d.o.o., podjetje Libra iz Ptuja, Kmetijska zadruga Ptuj in Nova kreditna banka Maribor iz Ptuja. Program obnove in pleskanja vhodnih vrat je bil izdelan v sodelovanju z mariborskim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obnavljali so vhodna vrata častitljive starosti. Nekatera služijo svojemu namenu tudi več kot 100 let in so posebna znamenitost Ptuja. Zaradi starosti in tudi poškodb je bila najprej potrebna mizarska sanacija, nato je bilo treba vsa vrata temeljito obrusiti in premazati v dveh nanosih.
Akcija obnove vrat pomeni začetek sodelovanja mesta Ptuja na mednarodnem evropskem tekmovanju mest Entente Florale.
Milena Turk
v
Člani diplomatsko-konzularnega zbora na izletu z muzejskim vlakom
11. maj je na Ptuj z muzejskim vlakom prispelo okrog 200 članov diplomatsko-konzularnega zbora, akreditiranih v Sloveniji. Goste so na ptujski železniški postaji pričakali in nagovorili župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, generalni direktor Slovenskih železnic mag. Igor Zajc ter generalni direktor in predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser.
Ogledali so si igrišče za golf na Hajdini, kjer bo v juliju prvi diplomatski turnir v golfu, zbirke
v ptujskem pokrajinskem muzeju, nastop plesno-pevske skupine DPD Svoboda Ptuj, ki se je predstavila z meščanskimi plesi in petjem, predstavitev izdelave kurentove opreme na ptujskem gradu ter znamenito ptujsko vinsko klet. Spomladanski izlet z muzejskim vlakom za člane
diplomatsko-konzularnega zbora in njihove družinske člane so že šestič organizirale Slovenske železnice.
Milena Turk
Ustanovljen mladinski svet
A
a podlagi zakona o mladinskih svetih in pravilnika o registraciji in vodenju registra mladinskih svetov so udeleženci ustanovnega zbora, kije bil 17. decembra 2001 v prostorih Kluba ptujskih študentov, sprejeli sklep o ustanovitvi Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj (skrajšano MSMOP). Začasno ima sedež na Mestnem trgu 1.
Mladinski svet MO Ptuj je krovna mladinska organizacija v ptujski občini. Ustanovili so ga Mladi forum ZLSD Ptuj, Socialdemokratska mladina Ptuj, Mladi liberalni demokrati Ptuj, Dijaška sekcija KPŠ, Klub ptujskih študentov, Postpe-simisti Ptuj, Taborniki, Kulturno društvo Povod in Peregrin. Vse organizacije skupaj združujejo 3000 mladih.
Na ustanovnem zboru smo izvolili vodstvo Mladinskega sveta. Predsednik sem postal Jernej Neubauer (Mladi forum ZLSD Ptuj), podpredsednica Sandra Jankovi (Mladi . forum ZLSD Ptuj), tajnica Mojca Horvat (Klub ptujskih študentov Ptuj), mednarodna sekretarka Leonida Ladinek (MLD Ptuj), koordinator za socialo Erazem Praš (SDM Ptuj), koordinator za kulturo Robert Križanič (KDP) in koordinatorka za izobraževanje Andreja Črešnjevec (Peregrin). Predsednik nadzornega odbora je postal Boštjan Kolarič (SDM Ptuj).
Namen MSMOP je prispevati k oblikovanju okolja, ki omogoča mladim razvoj v odraslega človeka, kakršnega potrebuje družba v prihodnosti. Želimo, da bodo mladi:
-	avtonomni, da bodo sposobni odločati o svojem življenju,
-	solidarni, da bodo dejavno skrbeli za druge,
-	odgovorni, sposobni prevzemati posledice svojih odločitev,
-	angažirani, da poskušajo živeti v skladu s svojimi vrednotami,
-	in da podpirajo ideale kot posamezniki in kot člani družbe.
Cilji Mladinskega sveta so:
-	vzpodbujanje in usklajevanje mladinskih aktivnosti v MO Ptuj,
-	izvajanje dejavnosti s področja socialne politike, socialnega varstva in neformalnega izobraževanja mladine,
-	vzpodbujanje vrednot avtonomnosti, strpnosti in solidarnosti med mladimi,
-	vzpodbujanje povezovanja mladine in njihovega organiziranja,
-	sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini,
-	prizadevanje za zmanjševanje odliva intelektualnega potenciala mladih iz Mestne občine Ptuj. Glavna cilja Mladinskega sveta sta svetovanje občinskim oblastem pri vprašanjih, ki so neposredno povezana z mladino, in krepitev mladinske politike v občini ter omogočanje sodelovanja mladih pri odločanju
o pomembnih vprašanjih za skupnost, še posebej pa omogočanje soodločanja mladih pri vprašanjih, ki se neposredno dotikajo mladinskih aktivnosti, in njihove avtonomije.
Projekti Mladinskega sveta v letu 2002 so dokončanje postopka registracije, pridobitev stalnih prostorov (tukaj smo v veliki meri odvisni od občinskega vodstva in njihovega posluha), tri izmenjave z lokalnimi mladinskim sveti iz Slovenije, obisk vodstva Mladinskega sveta Slovenije ter oblikovanje in vzpostavitev skupnih ciljev med Mladinskim svetom in Mestno občino Ptuj na področju mladinskega delovanja.
Jernej Neubauer, predsednik MSMOP
Delček prostočasnih dejavnosti v dijaškem domu
1/
Dijaškem domu Ptuj med tednom bivajo dijaki in učenci osnovnih šol ter osnovne šole s prilagojenim programom. Vsak dan imajo učne ure, ostane pa jim tudi nekaj prostega časa. Takrat se lahko vključijo k različnim interesnim dejavnostim. V okviru le-teh delujejo gledališka skupina, domska hranilnica, kulinarični in plesni krožek, oblikovanje različnih materialov ter športne aktivnosti: šah, odbojka, namizni tenis, košarka in nogomet.
V	naslednjih vrsticah bova prikazali samo majhen delček tega, kar počnemo v prostem času.
V	okviru interesnih dejavnosti v domu deluje tudi lutkovni krožek. Vanj so vključeni učenci osnovne šole s prilagojenim programom in osnovnih šol. Srečujemo se enkrat tedensko. Na začetku šolskega leta sva mentorici Majda Ber in Darka Jurgec učencem pred-
Domski popoldan malo drugače - jahanje na ranču Lea blizu ptujskih Term. Fotografiji: Darja Ambrožič
stavili več različnih besedil. Odločili so se za delo Zdenka Floriana Kako je hotel medvedek od blizu zvezde videti.
Tako smo si jesenske in zimske večere krajšali z izdelovanjem lutk, scene in učenjem besedila. Najprej so učenci iz pene oblikovali živalske like, nato so jim skrojili oblačila. Pri šivanju
smo prosili za pomoč našo perico Ljubico. Pri postavitvi scene nam je pomagal hišnik Milan. Ves čas našega delovanja smo imeli vso podporo ravnatelja Matjaža Neudauerja.
Ob splošnem vznemirjenju smo končno dočakali dan, da se predstavimo domačemu občinstvu. To je bilo v decembru, ko nas je obiskal dedek Mraz. Vznemirjenje pa je še naraslo ob udeležbi na območnem srečanju lutkovnih skupin v Podlehniku v marcu. Potrditev za to, da sta bili izbira besedila in izvedba lutkovne predstave uspešni, pa smo dobili še z uvrstitvijo na 3. medobmočno srečanje lutkovnih skupin, kije bilo v Slovenski Bistrici. Naši lutkarji so bili zelo zadovoljni, saj so navezali stike z novimi prijatelji. Svoje vtise bodo objavili ob koncu šolskega leta v domskem glasilu.
V glasilu pa bo zagotovo našel svoje mesto kakšen zapis o projektu Domski popoldan malo drugače, ki smo ga izvedli v maju. Šli smo na ranč Lea, ki leži v bližini ptujskih Term. Na srečanje z živalmi smo se pripravljali dalj časa.Učenci so bili razdeljeni v štiri skupine, ki so govorile o zajcih, psih, kozah in konjih.
Na to temo so izdelovali plakate, risali risbice in brskali po knjigah.
Po vseh teh pripravah je končno nastopil težko pričakovani dan, ko smo se odpravili na ranč Lea, ki mladim obiskovalcem vedno z veseljem odpre svoja vrata. V projekt so bili vključeni tudi štirje dijaki prostovoljci.
Naši lutkarji so nam posebej za to priložnost zaigrali igrico Kužek Vuf avtorja Matjana Mančka. Po lutkovni predstavi so se učenci razdelili na skupine. Vsaka je začela pri tisti
živali, o kateri so govorili v domu.
Prva skupina je imela svoje plakate razobešene na terasi ranča. Prisluhnili so pravljici o zajčku in skakljali kot zajčki. Na mizi so imeli kletko z mini zajkljo Okico in njeno družino. Dogajanje je budno spremljal kuža Ajk in na ukaz svoje gospodarice vzgojiteljice Nadje dal glas. Druga skupina je zasedla prostor pred rančem. Tam je psička boksarka Wendi izvajala naloge, ki jih je postavljal Matjaž Gerì, član kinološkega društva. Najbolj je mlade gledalce navdušila, ko ji je gospodar rekel: "Wendi, mrtva. ” Psička je legla in pomolila vse štiri od sebe. Plakat o psih so pripeli kar na lestev, na okna
kočah in poslušali sošolko, ki jim je govorila o konjih. Rešiti so morali tudi križanko. Z izš-tevanko so določili, kdo bo prvi sedel na konja. Vsi, ki so se odločili za jahanje, so preizkušnjo pogumno prestali. Vodja ranča Slavko Strelec nas je že na začetku opozoril, da tisti, ki pade s konja, plača liter - soka seveda, da ne bo pomote.
Po končanem projektu so otroci sedli, vzgojiteljice pa smo jim razdelile malico. Učenec, ki je predstavljal plakat o kozah, je svojo malico odložil na klop in odhitel po travo, da najprej nahrani žival. Šele potem je sedel k svoji malici. Takšno drobno dejanje pozornosti pa pove več kot
G. Matjaž Gerl in njegova psička Wendi, ki je poslušno izpolnjevala gospodarjeve ukaze
ranča pa razstavili risbice. Tretja skupina se je poglobila v življenje koz in spoznala, kako zdravo je kozje mleko ter izdelki iz njega. Imeli pa so manjšo težavico - kozje vime. Na plakatu, ki so ga predstavljali, je bilo lepo vidno, naša kozja predstavnica pa je bila mini okrasna kozica, katere trebušček je bil tako velik, da se je vime kar skrilo pod njim. Učenci četrte skupine, ki so govorili o konjih, so imeli svoje plakate razobešene na konjski ograji. Sedeli so na
nešteto besed in že po tem smo spoznali, da je bil cilj našega projekta dosežen.
Utrujeni in zadovoljni smo se odpravili proti domu.
K svojevrstnemu vznemirjenju je prispevala snemalna ekipa Radiotelevizije Slovenija z Majo Kirar na čelu, ki nas je posnela za oddajo 0 živalih in ljudeh. Tako smo dogajanje lahko čez štirinajst dni še enkrat podoživeli, tokrat kar z domačih naslonjačev.
Darka Jurgec in
Darja Ambrožič
10 ßP/ufCOM
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA MLADE
OŠ LJUDSKI VRT PTUJ ODLIČEN ORGANIZATOR
11. srečanje mladih tehnikov Podravja
egionalni center Zveze za tehnično kulturo s sedežem v Mariboru je pripravil v začetku maja že enajsto srečanje mladih tehnikov. Osnovnošolci iz 38 osnovnih šol Podravja so se pomerili v 20 disciplinah, tekmovanje pa je trajalo dva dni.
Letos so bili gostitelji srečanja Ptujčani in prav ti so imeli tudi največ tekmujočih šol - kar 14 jih je bilo iz nekdanje skupne občine s 95 učenci. Sicer pa je na tekmovanju sodelovalo 241 učencev iz šestnajstih občin: Slovenska Bistrica, Benedikt, Maribor, Kidričevo, Ptuj, Dornava, Hoče-Slivnica,
Rače-Fram, Lenart, Miklavž, Majšperk, Ormož, Šentilj, Selnica ob Dravi, Sv. Ana in Videm. Učence je spremljalo 47 mentorjev; ti so jih vse leto zavzeto pripravljali na tekmovanje, kije bilo sestavljeno iz treh delov: tehnično-raziskovalno-preučevalnega dela, razstave in tehnično-športnega dela. Letošnje regionalno srečanje mladih tehnikov se je začelo 10. maja na letališču Moška-njci, kjer so se učenci pomerili v tekmovanju z modeli raket s padalom, z raketoplani, s pro-stoletečimi jadralnimi modeli in modelarskimi zmaji. Del tekmovanja z motornimi čolni in jadrnicami pa je bil isti dan na kopališču Tam v Mariboru. Naslednji dan seje druženje nadaljevalo v osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju.
"Brez tehnične kulture in znanja se bomo težko vključili v hud konkurenčni boj, ki vlada
Atraktivna disciplina je bila tudi vodenje električnih modelov avtomobilov. Foto: Videokrožek OŠ Ljudski vrt
v vseh plasteh
gospodarstva razvite Evrope. Namen tekmovanja je ob spodbujanju mladih za doseganje visokega tehničnega znanja tudi prestiž in zabava. Prav praktični izdelki in prava predstavitev naj bi bili ključ do uspeha bodočih slovenskih inženirjev," je v uvodnem govoru poudarila Karmen Mlakar, pomočnica ravnateljice na OŠ Ljudski vrt. Najboljši mladi tehniki s področnega tekmovanja so se udeležili državnega srečanja, ki je bilo 1. junija v OŠ Dolenjske Toplice.
Slikovite Moškanjce in OŠ Ljudski vrt Ptuj bodo udeleženci še dolgo pomnili ne le po tekmovalnih dosežkih in mladostnem utripu, ampak tudi po odlični organizaciji, s čimer je prireditveni odbor pod vodstvom Karmen Mlakar in koordinatorjev tekmovanj, učiteljev tehnične vzgoje Blanke Koje ter Mirana Petka, presegel vsa pričakovanja. Bila je tako prepričljiva, bila je tako složna, da so odgovorni delovali zanosno kot že dolgo ne. Sami superlativi torej, ki dogajanju dajejo velike razsežnosti in perspektive. Zavzete priprave so obrodile bogat sad. Z odmevnimi dosežki se tako lahko pohvalijo tudi učenci šole gostiteljice in podružnice Grajena. Priznanja so zasluženo v rokah Nejca lljevca, Jana Ambrožiča, Tonija Hazdovca in Lovra Mileta iz Ljudskega vrta. Nič manj niso zaostajali Miha Petek, Rok Bezjak, Aljaž Mihelič in Gergor Tašner iz Grajene. Veliko zaslug za doseženo gre seveda tudi mentorjema Blanki Kojc in Miranu Petku.
Sodeč po odzivu medijev in prikazanih izdelkih, se nam za svetlo prihodnost v Evropski uniji ni treba bati.
Ivo Komik
Kam med počitnicami 2002
s?
enter interesnih dejavnosti je na Ptuju tista ustanova, ki organizira in ponuja interesne dejavnosti za otroke in mladino, predvsem tiste, ki jih šole in druge institucije v svojih programih ne zajemajo. Skrb za kakovostno preživljanje prostega časa učencev in dijakov je še posebej pomembna med poletnimi počitnicami, ko imajo dovolj časa tudi za ukvarjanje s tistimi vsebinami, za katere med šolskim letom zmanjka časa in energije.
Letos bo zloženka Kam med počitnicami? izšla že tretjič, vsako leto pa širimo obseg informacij in krog prejemnikov. Letos jo bodo sredi junija na šolah prejeli učenci vseh osnovnih šol na Ptuju, dijaki Šolskega centra in Gimnazije Ptuj ter učenci osnovnih šol v Žetalah in Markovcih, nekaj izvodov pa tudi učenci OŠ Zavrč in Kidričevo. Publikacija je za vse otroke in mladostnike brezplačna, saj stroške tiska
pokrijejo lokalne skupnosti, Urad RS za mladino in sponzorji.
V zloženki za poletje 2002je poleg informacij o odprtosti info točke v CID z brezplačnim dostopom do interneta, o obratovalnem času knjižnice in Term, o športnih prireditvah, planinskih izletih itn. objavljenih več kot 70 počitniških dejavnosti, namenjenih otrokom in mladim, ki bodo poleti potekale na Ptuju. Precej je novosti, pripravljenih posebej za letošnje počitnice: izlet v Hišo eksperimentov, zgodovinsko-raziskovala "dirka " po starem mestnem jedru, tečaj za tonske tehnike in DJ, mala šola kozmetične nege, brezplačno igranje badmintona, samoobramba za dekleta, aktivno taborjenje v bližini Ptuja, začetni tečaj pogovorne italijanščine, nekaj delavnic novih plesnih smeri in še bi lahko naštevali. Zbrani in objavljeni so torej programi vseh društev, klubov in institucij, ki so pripravili počitniške programe, ne le tiste dejavnosti, ki jih organiziramo v Centru interesnih dejavnosti sami.
Glede na izjave predstavnikov občinskega in medobčinskega otroškega parlamenta ter rezultate ankete, ki smo jo opravili januarja 2002 o prostem času mladih, bi morale ponujene vsebine naleteti na velik odziv.
V	Centru interesnih dejavnosti lahko informacije o programih posredujemo vsem, ki jih zanima kaj več, v zloženki pa so objavljene tudi kontaktne telefonske številke in osebe vseh društev, klubov in institucij, ki zbirajo prijave v posamezne programe. Nekateri programi so brezplačni, drugi pa zahtevajo ob prijavi določeno kotizacijo. Vsi ponudniki programov so cene programov prilagodili tako, da so dostopni praktično vsakomur.
V	Centru interesnih dejavnosti si želimo ponuditi otrokom in mladim na Ptuju res pestro ižbiro počitniških dejavnosti, saj je navajanje na aktivno in ustvarjalno preživljanje prostega časa zelo učinkovita preventiva pred nezaželenimi in nezdravimi vedenjskimi vzorci otrok in mladostnikov (ki nato seveda odrasejo - in kar se Janezek nauči ...). Vse otroke in mlade vabimo med počitnicami tudi na obisk. Info točka v CID namreč obratuje. Dosegljivi smo vsak delovni dan med 7. in 15. uro, uradne ure so med 8. in 11. uro, info točka
pa je odprta med 9. in 15. uro. Poleg brskanja po internetu je na voljo tudi pošiljanje elektronske pošte in vrsta najrazličnejših tiskanih informacij (počitniški tabori, mednarodne izmenjave, izobraževanje, zaposlovanje, evropski programi za mlade, razpisi, prireditve za mlade po Sloveniji, informacije za mlade popotnike...). Pridite, poglejte, poklepetajte, povejte nam, katere informacije bi še želeli. Odprti smo tudi za vse mlade, ki imajo v mislih dober projekt, pa ga ne znajo uresničiti ali tega ne zmorejo sami.
Nevenka Gerì, strokovna sodelavka CID
'"/Vtffčtin 11
LITERARNI VEČER Z DAVIDOM BEDRAČEM V KNJIŽNICI IVANA POTRČA
Nova pesniška zbirka
Poezija pomolov
sredo, 29. maja, ob 19. uri je bil v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj literarni večer z Davidom Bedračem in predstavitev njegove nove pesniške zbirke z naslovom Poezija pomolov. To je Davidova druga pesniška zbirka. David je eden najperspektivnejših pesnikov mlade generacije. Ob tej priložnosti smo ga prosili za krajši intervju.
Rad imam bralno širino. Već-krat izberem avtorja, ki ga sploh ne poznam. Nisem odvisen od kritikov. "
V katerem obdobju literarne zgodovine bi najraje živel in ustvarjal kot pesnik?
”Čisto vsako obdobje ima svoje čare. Če bi pa lahko izbiral, bi izbral romantiko. Prijateljevati s Prešernom ne bi bilo slabo. " Si voditelj literarnih delavnic. Kaj se dogaja z njimi?
"Literarne delavnice vodim v Mariboru. Za letošnje študijsko leto smo jih končali, znova pa začnemo spet oktobra. Za literarne delavnice na Ptuju pa smo v dogovoru s CID in KPŠ Ptuj. Za vse dodatne informacije pokličite na CID na telefon 02 780 554 0, kjer vam bodo dali podrobnejše informacije. " Kot vemo, pišeš tudi pesmi za otroke. Ali se tudi na tem področju obeta kakšna pesniška zbirka?
"Za otroke pišem že nekaj časa, intenzivneje zadnje leto, v katerem sem ustvaril precej dobrih pesmic, ki so že objavljene v reviji CICIDO. "
Kdor ne bo našel novih poti, ne bo prišel nikamor. Kam te vodi tvoja nova pot?
"Vidim polno izzivov, ki jih bom, upam, tudi uspešno uresničil."
Sporočilo bodočim pesnikom in pisateljem?
"Ne bojte se besed. Verjemite vase!”
Boštjan Koražija
Elektra v angleškem jeziku
ans ko leto oktobra je na odru Gledališča Ptuj Romana Ercegovič izvedla svoje avtorsko delo, monodramo Elektra. Predstava je nastala v sodelovanju Gledališča Ptuj (OB program) in Studia za raziskovanje obrednih oblik gledališča. 23. maja smo si lahko ogledali premiero Elektre v angleškem jeziku.
Tudi angleška predstavitev Elektre je bila izvedena v OB-programu Gledališča Ptuj in predstavlja že drugo sodelovanje Gledališča Ptuj in Studia za raziskovanje obrednih oblik gledališča.
Po predstavi je Društvo ljubiteljev ptujskega gledališča organiziralo srečanje v Teater kamri hotela Mitre. Pogovor z avtorico je vodila Majda Fridl.
Sodelavci pri ustvarjanju predstave: koordinatorka studia je bila Tatjana Bočinskaja-
Kaisersberger, grafično oblikovanje gledališkega lista in spletne strani studia je delo Zlatka Križana, odgovorne za prevod teksta so Romana Ercegovič, Morwen Two Feathers in Ginny LaCrow, lektorske in govorne vaje za angleški jezik so potekale pod vodstvom Alison Torba, lektorski pregled besedil studia v slovenskem jeziku pa pod vodstvom Marije Svetelšek, svetovalka pri scenografiji je bila Andreja Lah, lučni mojster pri predstavi je bil Simon Puhar, avtor fotografij predstave je Stojan Kerbler.
Ptujčanka Romana Ercegovič se je po končanem študiju dramaturgije na AGRFT v Ljubljani odločila za samostojno umetniško pot kot avtorica gledaliških projektov, avtorica dramskih besedil za otroke, mentorica mladinskih gledaliških skupin ... Maja 2002 je na Ptuju ustanovila Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča. Ta je bil ustanovljen z namenom približevanja izvorom gledališke
Po prvi pesniški zbirki Neskončnost je tu tvoja nova z naslovom Poezija pomolov. Zakaj je nastala in komu je posvečena?
"Knjiga je posvečena vsem, ki jo bodo prebrali in vzeli v roke.
'Tebi, Dagmara, v spomin,
sadim to drevo,
ki bo nekoč najin gozd.
Zbirka je sestavljena iz osmih sklopov oz. pomolov. Kakšna je simbolika teh pomolov?
"Ta pesniška zbirka ni samo pesniška zbirka, ampak je rezultat zorenja, vpraševanja in iskanja. Zgodilo se je to, da sem začel ogromno brati poezijo, obiskovati literarne
Na literarnem večeru z Davidom Bedračem
večere... V nekem trenutku sem se vprašal, kaj je poezija, ali je to, kar pišem, poezija. Vsak pomol je del iskanja, zorenja, vpraševanja."
Katere so tvoje najljubše knjige?
"Nimam nobene določene knjige, ki bi mi bila najljubša.
umetnosti. Skozi proučevanje obredja in modrosti starodavnih kultur razvija nove oblike gledališkega izraza. Prvi projekt studia je bil gledališko-poetični performans Molitev Zemlji, ki ga je avtorica ustvarila v sodelovanju z nekaterimi ustvarjalci iz Ptuja (kot so plesalka Majda Fridl, grafični oblikovalec Darko Ferlinc in fotografinja Sandra Požun). V naslednjem projektu Studia Elektra seje
Romana Ercegovič, prizor iz Elektre. Foto: Stojan Kerbler
povezala z Gledališčem Ptuj in ustvarila nove vezi z ustvarjalci iz Ptuja, iz širšega slovenskega, pa tudi mednarodnega prostora. V okviru Studia Romana nadaljuje svoje delo tudi kot voditeljica seminarjev; zadnji izmed njih je bil marca letos v San Diegu v Kaliforniji, kjer je sodelovala na Native Women and Men's Wellness III Conference, ki jo je organizirala University of Oklahoma.
Svoje ustvarjanje in teoretične raziskave v okviru Studia je povezala s magistrskim študijem na ameriški univerzi Lesley v Cambridgeu. Tudi projekt Elektra je del avto-
12 tfP/tifčan
ričinega programa na tej univerzi. Letos jeseni bo predstavo tam tudi izvedla.
Ena osnovnih usmeritev Studia je ustvarjanje predstav na Ptuju in njihova predstavitev v širšem slovenskem ter mednarodnem prostoru, kar pomeni promocijo umetniških stvaritev našega mesta tudi drugod. Pomembnejša gostovanja prvega projekta Studia Molitev Zemlji sta bila na komornem odru mariborske drame in udeležba na festivalu Rites of Spring v ZDA na povabilo gledališča Ritual Theatre In2iT Production iz Concord-Boston.
Poleg že omenjene načrtovalne predstavitve Elektre v ZDA letošnjo jesen bo avtorica izvedla v oktobru obe predstavi, Molitev Zemlji in Elektro, tudi v Moskvi.
Del predstave so tudi stare slovenske ljudske pesmi, ki bodo ostale v slovenskem jeziku tudi na gostovanjih v tujini, in kot pravi avtorica, tudi tam predstavljale lepoto izvirne slovenske kulturne tradicije.
Osnovna tema predstave izvira iz znanega grškega motiva. Zgodbo o Elektrini družini poznamo iz Homerjeve Iliade in starogrških tragedij. Dramatizacija mita o Elektri avtorice Romane Erce-govič se skozi perspektivo stare grške zgodbe dotika vprašanja patriarhalnih vrednot v sodobni družbi. Elektrina mati Klitajmnestra umori svojega moža Agamemnona, ko se ta zmagoslavno vrne iz Troje. Bog Apolon ukaže njunima otrokoma, Elektri in Orestu, maščevati očetovo smrt, kar pomeni umoriti svojo mater. Sodobna Elektra podvomi v verodostojnost božje zapovedi. Mar lahko verjame bogu, ki zahteva novi zločin, da bi dosegel pravičnost? Elektra, ki je sprva jezna na svojo mater, je naposled pripravljena prisluhniti njeni zgodbi.
Zlatko Ješe, za Društvo prijateljev ptujskega gledališča
30 LET DELA V ŠPORTU
Slavko Dokl - vzornik
X
e osebnost, ki se je dvignila nad čas in razmere, je športni vzor in poosebljenje olimpijske ideje, lahko bi rekli tudi simbol nega duha našega mesta.
Nikoli mi ni bilo čisto jasno, na kak način spravljamo dogodke in osebe v svojo dušo, da nekateri pustijo v nas globoke sledi, drugi pa se nas komaj dotaknejo. Čas očitno nima nič opraviti s tem. Kratkomalo -fascinirajo. Kot Slavko Dokl, diplomirani socialni delavec in profesor defektologije, ki ga mnogi poznajo predvsem po njegovem predanem delu pri uveljavitvi slovenskega športa in Slovenije po njeni osamosvojitvi.
Slava, pa naj bo še tako velika in zaslužna, z leti zbledi, športna še posebej. V Doklovem primeru pa ni tako. Bolj kot se višajo njegovi življenjski jubileji, vse več mladih ljudi ve zanj in ga jemlje za človeški in športni vzor. Ne samo zaradi predanosti športu, pač pa tudi zaradi njegove moralne in življenjske filozofije. Ta se je oblikovala v času, ki je bil precej drugačen od današnjega, a je tudi v zdajšnjih razmerah ostala svetel zgled.
Slavko Dokl je bil in ostal “profesor” v tistem najžlahtnejšem in najbolj spoštovanem pomenu te besede, človek, ki se nenehno razdaja v dobrobit športnikov z vedno novimi spoznanji, ki naj bi športu zagotovila drugačno vrednost, kot jo je sam okusil. Veliko rodov je spoznal v tej vlogi in veliko mladostnikov je spoznalo njega. Živi z njimi in se veseli njihovih uspehov na šolah, v športnih klubih, društvih in na drugih toriščih. Ve, da zdajšnje razmere v športu, in posebej v tekmovalnem, zrcalijo tudi njegovo delo. Vendar tega ne bo nikoli izrekel, ker to ne bi bilo v skladu s plemenitostjo pedagoga, ki razdaja sebe za druge. Da, takšen je Slavko Dokl!
V mladosti je bil telovadec po duši in telesu, član TVD Partizan Ptuj. Kot osnovnošolec se je navdušil za atletiko, okroglo usnje pa je fanta pripeljalo med rokometaše in nogometaše, ki
jih je takrat vodil legendarni Ivan Emeršič - Hanza. Sredi šestdesetih je postal na mariborskem Taboru republiški mladinski prvak v boksu - veliki ljubezni svojega življenja. Dosežki v ograjenem četverokotniku so ga v letih 1968 - 70 pripeljali v BK Zadar in BK Split, športno kariero odličnega boksarja pa je zatem končal v Sloveniji.
Slavko Dokl je eden izmed najboljših poznavalcev boksa in borilnih veščin nasploh. Lahko rečemo, da je količil pot slovenskega boksa, saj je bil ustanovitelj Boksarske zveze Slovenije (1991/92), ki je bila med prvimi priznana v mednarodnih povezavah, bil je prvi predsednik te zveze, trener in selektor reprezentance. Bil je med pomembnimi člani ustanovitvenega odbora olimpijskega komiteja in je njegov stalni član. Že davnega leta 1970je ustanovil Boksarski klub Ptuj in ga s krajšim presledkom uspešno vodi še danes.
Za vse to in še mnoga druga dela, zlasti za pozitivno naravnanost h Coubertinovim načelom olimpizma in sodobnemu fair playu, za neutrudno prizadevanje za strokovne športne publikacije ter uveljavitev slovenskega športa in stroke v tujini je Slavko Dokl prejel številna priznanja, med drugimi leta 2001 priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja od tedanjega predsednika Juana Antonia Samarancha. ’’Priznanje mi je v veliko čast. V njem ne vidim le potrditve za delo v preteklem letu, temveč gledam nanj kot na priznanje za dolgoletno delo. Uspeh redko pride čez noč, ponavadi je posledica trajnejšega časovnega obdobja. Tako na listino gledam tudi kot na obveznost in vzpodbudo za prihodnje delo, "je skromen naš sogovornik. "Dokl je izvrstno združil tekmovalne uspehe z osebnostnim pristopom do športa in je zgled aktivnega načina življenja, "je takrat
povedal njegov veliki prijatelj, olimpionik Miroslav Cerar. Svetovna in Evropska boksarska asociacija (EABA, AIBA) je Slavka Dokla nagradila z zlato plaketo, olimpijski komite Slovenije pa mu je za soustvarjanje zgodovine slovenskega športa in desetletno članstvo podaril spominsko uro. V ponos sta mu tudi bronasta in srebrna Bloudkova značka in številna mednarodna priznanja. "Cinizem in zavist posameznikov v rojstnem mestu je odsev netolerantnosti tistih, ki želijo prikriti lastno nemoč. Pa nič zato. Stiske in uspehe, odločitve, ki sem jih sprejemal ali pa se jim izogibal, radosti in razočaranja sem zna! z voljo in načrtnostjo, pa tudi z neko prirojeno distanco do vsega vedno znova obvladati oziroma preseči, ” s kančkom pelina v ustih pravi Slavko Dokl.
Predsednika BK Ptuj in njegove varovance čakajo v bližnji prihodnosti težke naloge (svetovno prvenstvo v Turčiji). Kot je zagotovil, ima izzive rad. Delo v skupini ga veseli in sodeluje z različnimi ljudmi. "Občutek, da imaš v vodstveni strukturi ljudi, na katere se lahko obrneš in jim zaupaš, je nekaj najlepšega. Nimam čarobne palice, verjamem pa, da bom s pogledom 'od znotraj in od zunaj' lahko poiskal vzvode, da bodo številni dobri boksarji in drugi začeli spet verjeti v svoje sposobnosti in v to, da se splača ta voz s skupnimi močmi potisniti naprej. Prizadevamo si ponovno osvojiti slovenski boksarski vrh in biti uspešni tako na evropskem kakor tudi na svetovnem športnem prizorišču, ” je na koncu vendarle optimističen naš sogovornik.
Samo najboljše je dovolj dobro, pravi angleški rek - in to je zagotovo Slavko Dokl.
Ivo Komik
v v ________
GLEDALIŠČE, PRIREDITVE,
RAZSTAVE, ZA OTROKE, RAZNO
□
GLEDALIŠČE PTUJ
Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: 02 749 32 51 E-mail: GP@gledalisce-ptuj.si blagajna@gledalisce-ptuj.si http: //www.gledalisce-ptuj.si
JUNIJ 2002 - PRIPOROČAMO
PREDSTAVE ZA ODRASLE
11. junij ob 20.00 - ZAKLJUČEK SLOVENSKEGA FESTIVALA KOMORNEGA GLEDALIŠČA SKUP" S PODELITVIJO NAGRAD
20. junij ob 21.00 - Gledališče Ptuj: RUM VODKA -PREMIERA v gostilni Rozika
23., 24., 25., 27., 28. in 29. junija ob 21.00 - Gledališče Ptuj: RUM VODKA - gostilna Rozika
STARŠEM IN OTROKOM
Povabilo na poletni počitniški tabor
Cfl^D
CENTER INTERESNIH DEJAVNOSTI Ptuj
Morda ne veste, kako naj vaš otrok preživlja letošnje počitnice, ali pa si morda želite, da bi jih preživljal kreativno, pa ne veste kako? Veijetno si tudi otroci želijo preživljati del poletnih počitnic stran od doma s sovrstniki, prijatelji.
Prav zato vam kot pomoč pri starševski vlogi ponujamo tabor za osnovnošolce. Tudi letos vam ponujamo:
POLETNI POČITNIŠKI TABOR ZA OSNOVNOŠOLCE, ki ga organizirata CID in CSD Ptuj v kapacitetah Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Kozjaku (dom Škorpijon) v času od 23. do 30. junija.
MOŽNOST VKLJUČITVE:
Tabora se lahko udeležijo vsi učenci, ki obiskujejo osnovne šole Mestne občine Ptuj od 5. do 8. razreda.
ZADNJI ROK PRIJAVE: 14. 6.
Dodatne informacije o vsebini in poteku tabora lahko dobite pri Danieli Jurgec vsak delovni dan med 8. in 14. uro na telefonu 787 56 26. VIŠINA PRISPEVKA STARŠEV IN POGOJI PLAČILA:
Prispevek znaša 26.000 tolarjev, kar predstavlja plačilo oskrbnih stroškov bivanja in prehrane, prevoznih stroškov, nezgodnega zavarovanja, organizacije tabora in davka na storitev. Možnost plačila je v dveh enakih obrokih, pri čemer se plača 1. obrok (13.000 tolarjev) najkasneje do 14. junija in drugi obrok najkasneje do 14. julija.
Za dodatne informacije smo vam na voljo v CENTRU INTERESNIH DEJAVNOSTI.
NAŠ NASLOV:
Center interesnih dejavnosti, Osojnikova ul. 9 (pri trgovini SPAR) Kontaktna oseba: Jurij Šarman
Tel: 780 55 40, faks: 779 21 81 E - pošta: cid@cid.si PRIJAVNICE LAHKO DVIGNETE
v CID-u v času uradnih ur med 8. in 11. uro vsak delovni dan in tudi na osnovnih šolah!
Jurij Šarman
Obvestilo
Zainteresirane prevoznike obveščamo, da je v Uradnem listu RS, št. 45/02, na strani 3984, objavljen javni razpis za prevoze otrok v Mestni občini Ptuj.
Ivan Vidovič
Razstavišče v Mestni hiši
V	razstaviščnem prostoru Mestne hiše je na ogled fotografska razstava Drevesa, drevesa ... gozdovi ... fotografa Cirila Ambroža iz Vičancev. Kot že v preteklih letih je bila tudi ta razstava pripravljena konec maja ob tednu gozdov v organizaciji Zavoda za gozdove RS, Območna enota Maribor.
Razstavljavec Ciril Ambrož, rojen leta 1960 v Seniku pri Sv.
Tomažu in danes oče treh otrok, po poklicu pa učitelj praktičnega pouka na mariborski gradbeni šoli, je pričel fotografirati leta 1978, ko mu je stric podaril takrat že 30 let star Kodakov fotoaparat. Svoje fotografije je tudi sam razvijal. S fotografskim znanjem so rasle planinske izkušnje, ki si jih je pridobil s planinarjenjem po domačih in tujih hribih. Pomemben mejnik v njegovem fotografskem ustvarjanju je bilo srečanje s fotografom Francetom Steletom in Jakom Čopom. Njegove fotografije so bile objavljene v već revijah, časopisih, turističnih vodnikih in prospektih, na plakatih, koledarjih in razglednicah ter v knjigah.
Prlek C. Ambrož je leta 1992 ob 100-letnici Planinske zveze Slovenije in v počastitev osamosvojitve Slovenije izdal prvo knjigo fotografij o Prlekiji, ki je vzbudila veliko zanimanje in po vsej Sloveniji odkrila do tedaj zapos-
Brodarsko društvo Ranca vabi Ptujčane
Oglejte si tekmovanje v jadranju z jadrnicami optimist za pokal Ptuja, ki bo 24. in 25. junija v počastitev dneva državnosti na ptujskem jezeru.
Tekmovanje se bo pričelo v ponedeljek, 24. junija, ob 11. uri in v torek, 25. junija, ob 10. uri.
Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo 25. junija ob 16. uri.
V	času tekmovanja boste lahko prijavili svoje otroke v šolo jadranja, ki se bo pričela 26. junija ob 14. uri na platoju brodarskega društva Ranca. Šola bo potekala cele poletne počitnice.
Privoščite si prijeten sprehod ob ptujskem jezeru in ob pogledu nanj boste opazili, da na Ptuju obstaja velika danost, ki jo imajo redka mesta. To nam priznavajo celo Primorci.
Vljudno vabljeni
tavljene lepote teh krajev. V letu 2001 je izdal svojo drugo knjigo fotografij z naslovom ... te je Hišno blo ...
Tisti, ki si razstavljenih fotografij še niste ogledali in se obogatili s skozi fotoobjektiv ujeto lepoto naših gozdov v vseh letnih časih, pohitite in si privoščite ta vizualni užitek. Razstava bo odprta le še do 14. junija.
*#*
V petek, 14. junija, ob 12. uri bo v Mestni hiši odprta razstava z naslovom Varovanje premoženja, na kateri bodo predstavljeni oprema, sredstva in metode varovanja. Organizatorja sta Varnostni sosvet Mestne občine Ptuj in podjetje Tenzor, d.o.o.
Vabljeni ste na otvoritveno slovesnost in ogled.
Milena Turk
14 dd/zz/rtr/i
ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI
10. JUNIJ / ROŽNIK 2002
OB SVETOVNEM DNEVU PODJETNIC PREDAVANJE V MESTNI HIŠI
Novi izzivi in možnosti zaposlovanja, kijih
ponuja globalizacija
a bi počastili 18. maj, svetovni dan podjetnic, smo v ptujski Mestni hiši 17. maja pripravili predavanje z osrednjo temo Družinsko podjetništvo v evropskih okvirih.
Prireditev je potekala v okviru programa Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Spodbujanje poklicnega uveljavljanja žensk. Organizirala ga je družba za izobraževanje, razvoj ip kadrovske storitve Animacija iz Ptuja v sodelovanju z Informacijskim središčem Meta in Sekcijo poslovnih žensk pri Območni gospodarski zbornici iz Maribora. O svojih izkušnjah in znanjih so govorile uveljavljene in uspešne podjetnice ter jih tako delile z drugimi, ki se poklicno ali podjetniško šele uveljavljajo oziroma željjo postati še uspešnejše.
Prireditve se je udeležilo skoraj 40 podjetnic, samostojnih pod-
jetnic, študentk in drugih žensk, povečini iz Podravja, ki jih zanima specifika ženske v družinskem podjetju. Med udeleženkami je bila tudi Mihaela Logar z Ministrstva za kmetijstvo. Udeleženke in udeleženca je pozdravil župan Miroslav Luci. V nadaljevanju je Marta Turk, voditeljica informacijskega središča Meta in predsednica Združenja podjetnic pri GZS, odlično predstavila tematiko družinskega podjetništva. Predstavljenih je bilo nekaj dobrih primerov iz podjetniške prakse. Vzpodbudno je na udeleženke vplivala predstavitev Olge Šerbinek iz družinskega podjetja Avtocenter Šerbinek iz Maribora, Marija
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
IBLO
franc tOVKC. sp . Vkmblrg3, n«
Montiramo tudi:
- hladilne sisteme za vinske kleti * toplotne črpalke
tel: 02/78 06 430
LEKARNA
Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (l), faks: (02) 7878-492
je odprta:
od ponedeljka do petka	od 8.00 do 17.00
v soboto	od 8.00 do 12.00
DEŽURSTVO
JULIJ:		AVGUST:	
1 - ponedeljek	20.-7. ure	5 - ponedeljek	20.-7. ure
2 - torek	20.-7. ure	6 - torek	20.-7. ure
3 - sreda	20.-7. ure	7 - sreda	20.-7. ure
4 - četrtek	20.-7. ure	8 - četrtek	20.-7. ure
5 - petek	20.-7. ure	9 - petek	20.-7. ure
6 - sobota	14.-7. ure	10 - sobota	14.-7. ure
7 - nedelja	24 ur	11 - nedelja	24 ur
Dežurstvo končamo		Dežurstvo končamo	
8. julija ob 7.	uri.	11. avgusta ob 7.	uri.
Žiher iz podjetja Žiher, d.o.o.,je spregovorila o posebnostih družinskih relacij in poslovnih odnosov, če v podjetju deluje denimo kar pet družinskih članov. Zanimiva je bila tudi predstavitev Stanke Mahorič kot poslovod-kinje trgovine, katere nosilec je njen mož.
Podjetnice na družabnem srečanju po predavanju: Mestni trg, 17. maja. Foto: Staša Cafuta
Tematika družinskega podjetništva je bila za slušateljice tako zanimiva in pestra, da se je nadaljevala v družabnem srečanju s pogostitvijo. Dragocenost prireditve ni bila le v obeležitvi dneva podjetnic, ampak tudi v med-
sebojnem spoznavanju, vzpostavljanju poslovnih vezi in sodelovanju pri širjenju programa poklicnega uveljavljanja žensk.
Franja Čeh, promotorka ženskega podjetništva
O LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 SI-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj jE ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 -14.00
dežurstvo:
jUNlj: 10.S.2002 - 30.6.2002 jULlj: 8.7.2002 - 31.7.2002
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo 00 20. DO 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE, V NED EL j O IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEONjEljA ONE.
tP/fi/i
fff/CSf*
’ti
15
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
RAZPISUJEMO PROSTA MESTA ZA JESEN 2002
PROGRAMI ZA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE:
♦	GOSTINSKI TEHNIK-3. in 4. letnik
♦	GOSTINSKA DELA - KUHAR, NATAKAR -1. letnik
♦	STROJNI TEHNIK - 4. in 5. letnik
♦	EKONOMSKI TEHNIK-1. letnik
♦	EKONOMSKI TEHNIK - 4. in 5. letnik 4 TRGOVEC - prekvalifikacija, 1. letnik
♦	TURISTIČNI TEHNIK-4. letnik
PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE:
♦	VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana
♦	SPECIALIZACIJA MANAGEMENTA - Vlil. stopnja izobrazbe podiplomski specialistični študij v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana
TEČAJI:
♦ TUJI JEZIKI - ANGLEŠKI, NEMŠKI, ITALIJANSKI
USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKA __________________DELA-250 ur________________
DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO -120 urni tečaj
PRIJAVE IN INFORMACIJE
Mestni trg 2, 2250 PTUJ tel.: 02 / 749 21 50
P	rod		a j a	1 n e	
	i> I	l 1	[ L ]	I 1	od aprila dalje v skupini
▲PE PET0VIA
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE
■ PE PANORAMA
Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE
V	NEDELJO OD 8.00 DO 12. URE
• PE SOLID
Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE
V	SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE VNEDEUO OD 8.00 DO 12. URE
Naročnik: ERA PETLJA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj
PTUJ I
TERME PTUJäoo
Pot v toplice 9 ‘ 2251 Ptuj Slovenija
f Tel.?+3X6 2 7X2 7X2 I & P Fax: '+3X6 2 783 777 /| E-mail: terme.ptuj@siol.net 3| www.terme-ptuj.si M*
Branje in kosilo 2.5QQ
Kr m .
Vsako sjobblto/vabljenilV
M
GRAJSKO KAVARNO
m ■!	Tirih«!	v	Mi,.
ujama
na„GRAISKI jPLES
ALTI L'S