številnimi
YU ISSN 0416-2242
Št. 1 (1951) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 8. januarja 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Priznanje je prišlo v prave roke
Novomeški dom JLA prvi na vsem armadnem območju
Novo mesto — Novomeški dom JLA je bil ob letošnjem prazniku naše armade razglašen za najboljšega na ljubljanskem armadnem območju. Gre za pomembno vojaško ustanovo, ki ima na skrbi kulturrio-umetniško, izobraževal-i no. rekreativno, zabavno, športno in drugo dejavnost vojaških enot. vojaških ustanov, članov Doma JLA in drugih prebivalcev Novega mesta in Dolenjske. Ssvojimboga-tim delom je veliko prispeval k razvijanju bratstva in enotnosti.h krepitvi jugoslovanskega patriotizma in k negovanju revolucionarnih pridobitev.
Naš sogovornik, načelnik doma. kapetan L klase Miraš Dakič,jede-jal: "Glede na to. da smo predlanskim osvojili tretje mesto v tekmovanju domov JLA. smo lani upravičeno pričakovali prvo mesto. V zadnjem letu nam je namreč uspelo ^ zelo razgibati dejavnost doma. tako da smo v resnici postali pomembno dolenjsko kulturno središče. Po grobi oceni se je lani udeležilo najrazličnejših manifestacij večkot 200.0001judi. Velik napredek smo naredili zlasti na kulturno-zabavnem in izobraževalnem področju, drugod pa nekoliko manj, kar nam bo nadaljna ! spodbuda.«
Načelnik Doma JLA je povedal. g da ne bi bilo tako dobrih rezul- i tatov, če ne bi imel obsebi zvestih in I prizadevnih sodelavcev, kot so ! Miloš Djudovič. Milivoje Poljčič. | Jelena Lajišič. Milan Stepanovič, | Rajko Henigman, in vojakov Mihe | Lampiča in Slobodana Simono- I viča. Hkrati je dejal, da bo program I dela v novem letu temeljil na prej- I šnjih izkušnjah, ki jih bodo še obo- g gatili. Med nalogami, ki jih je E posebej omenil, je opozoril na 19. I zlet bratstva in enotnosti in 30. zlet I Partizana Jugoslavije, ki bosta sre- I di letošnjega leta'v Novem mestu. I JLA bo pomagala, da bosta ti dve I manifestaciji jugoslovanske mla- i dine čimbolj uspeli.
S. DOKL |
skl
IM V brez družbenega varstva
Nova karta
_________________________________________________________________ Žumberak-
Občinska skupščina ukinila družbene ukrepe ob izteku starega leta	uOrjaitCl
radioaktivnih odpadkov JE Krško. Doslej še ni bilo vloge za podaljšanje dovoljenja teh odpadkov, vprašanje pa je tudi, ali ga bodo sploh dobili.
Očitno pa to nikogar posebej ne zanima, ta očitek velja republiki. Še bolj skrbi dejstvo, da JE Krško nima rednega dotoka deviz za rezervne dele, ki jih elektrarna za nemoteno delovanje nujno potrebuje.
J. SIMČIČ
Neznanje pelje le na stranski tir
RAZGOVOR Z NOVINARJI
NOVO MESTO — Predsedstvo novomeške občinske konference SZDL je 29. decembra organiziralo že tradicionalni novoletni razgovor z novinarji, ki seznanjajo javnost z dogajanji v novomeški občini. Srečanjaznovinarjisoseob gostitelju Franciju Cvelbarju, predsedniku OK SZDL Novo mesto, udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij ter predsednik občinske skupščine Boštjan Kovačič in predsednik izvršnega sveta Ivo Longar. V pogovoru so občinski vodilni možje v glavnem pohvalno ocenili novinarsko spremljanje tukajšnjih dogajanj, ki da jedovolj celovito— predvsem v Dolenjskem listu, medtem ko dobi Dolenjska v Delu premalo prostora — in objektivno, včasih pa še premalo pogumno in tudi poglobljeno, kar dobro vedo tudi sami novinarji. Srečanje se je končalo z željo vseh po bodočem dobrem sodelovanju.
Upi na izboljšanje plahnijo?
Medobčinski svet ZK za Posavje je dopolnil varnostno-politično oceno, ki jo je sprejel v začetku decembra — Več pozornosti manj razvitim
KRŠKO — Leninova ugotovitev,dajepolitikakoncentriranizrazekonomike, drži tudi za Posavje. Dopolnjena varnostno-politična ocena, ki sojo sprejeli člani medobčinskega sveta ZKS za Posavje, namreč kaže, da razmere niso rožnate, ljudi pa je v veliki meri posledica slabega stanja v
slabše razpoloženje gospodarstvu.
Ker se razmere v gospodarstvu še niso začele korenito spreminjati, zlasti ZIS ni dosleden pri uvajanju tržnih razmer, realnega tečaja dinarja in obrestnih mer, plahni tudi veliko pričakovanje, ki so ga kongresi vendarle vzbudili.
Zlasti močno razburjenje je med ljudmi povzročilo elektrogospodarstvo, ki svojih zagat ne rešuje po pravi poti. Medtem ko so se razmere v šolstvu nekoliko popravile zaradi višjih plač, pa je občutiti drugod še dosti težav. Zlasti skrbijo izgube, ki pa jih družbenopoli-
Zvestoba	za
Naj smo želeli ali ne, z novim letom smo morali s ceno krepko udariti po naročniku, vendar v upanju, da bo razumel naše utemeljene razloge za podražitev (več o tem na 18. strani) in da nam bo ostal zvest v stiski. Zvestoba bralcev za nas v resnici ni prazna beseda, prisluhnite zakaj. V tej deželi, trdi naš kolega Vitko Kogoj v Primorskih novicah, živi od infor-\ macij le redkokdo in jih le redkokdo potrebuje. Je uspešnost podjetij kaj odvisna od lega, koliko nosa ima vodstvo pri proučevanju poslovnih informacij v časopisju — ali bolj od lega, da bere uradni list in si nabira zveze pri politikih? Je kakšen politik, čigar kariera je odvisna od tega. kaj se o njem bere, ali je bolj pomembno, kaj menijo o njem kolegi v forumih? Novinar ima mnogokrat občutek, da se dajalci informacij izmikajo z vse mogočimi izgovori in daje v bistvu nepotreben, saj se odgovorni ljudje z njim pogovarjajo predvsem iz vljudnosti in pri tem tvegajo še sitnosti, kako bodo njihove informacije posredovane. Prave infromacije imajo tako in tako svoje kanale, krožijo pri kavi in po telefonu. Ker je novinarska informacija »v vrhovih« tako malo cenjena, je tak tudi družbeni posluh zanjo in temu primerna je denarna podpora, ki je tudi za Dolenjski list postala še komaj kaj več kot simbolična. Zato se tudi obračamo na bralce, ki jim naše pisanje vendarle nekaj pomeni in ki nas najbolj zavezujejo, da moramo dobro opravljati svoje delo.
M. LEGAN
tične skupnosti rešujejo z ukrepi družbenega varstva, in to uspešno. Tudi ZK skuša zakcijami prispevati kar se da veliko. Ljudi v Posavju skrbi tudi ekološka problematika, za
• Vprašanje skladnejšega, predvsem pa hitrejšega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti je tudi v Posavju vse bolj politično občutljivo. Zaradi tega daje medobčinski svet ZK za Posavje vso podporo programom razvoja na teh območjih, Žal pa ravno programov primankuje jn tudi niso izkoriščene vse možnosti, ki so že sedaj na voljo. Marsikje ne vedo, da bi lahko kar tretjino sredstev, ki jih pri nas namenjamo razvoju manj razvitih, porabili kar doma. Vendar na tem področju ni pravega sodelovanja, saj vsak sam zase in posebej rešuje vprašanje nerazvitosti. Zato bi morali v Posavju razmisliti o tem, kako najprej izkoristiti vse svoje rezerve, šele potem pa iskati solidarnostno pomoč.
katero so občutljivi zlasti v zadnjem času.
V razpravi so se člani medobčinskega sveta spraševali med drugim, kdo bo pokrival izgubo, do katere bo prišlo, če bodo morale delovne organizacije pokrivati izgubo elektrogospodarstva. Prav tako jih skrbi, kako s shranjevanjem
SREČANJA Z DEDKOM NAJMLAJŠIM NAJVEČ POMENIJO — Tisočere raznobarvne lučke, pisani stiroporni okraski, jelke, lovska izložba, srečelov dedka Mraza, stojnice in še marsikaj je le del iz scenarija velikega novoletnega živžava, ki je bil zadnje dni starega leta na novomeškem Glavnem trgu. Dva večera je bil trg poln otroških in odraslih oči, ki so z največjim zanimanjem spremljali program na velikem odru pred Rotovžem. Vrhunecje bil prihod sprevoda z dedkom Mrazom in snežno kraljico v kočiji z v preženimi lipicanci. Na sliki: enako doživeto je bilo v soboto in nedeljo v novoletno okrašeni rdeči dvorani Doma JLA. Po darila in na srečanja z dedkom Mrazom je prišlo »eč kot 2000 otrok desetih mestnih krajevnih skupnosti, še prej pa so si ogledali risane filme in igrico Rdeča kapica, ki sojo pripravile vzgojiteljice VVO Novo mesto. (Foto: J. Pavlin)
edobčinski svet ZK o lačnosti v izobraževali!, ki slabi Zvezo komunistov
NOVO MESTO — Posplošene tr-tve, da marksistični izobraževalni vogrami, namenjeni članom Zveze omunistov, niso dobri, so samo govor in obrambna poteza tistih, ki se očejo izobraževati in poglabljati v orijo, brez katere ni uspešnega poli-čnega dela. Tako je bilo na seji medo-tinskega sveta ZK za Dolenjsko 24. ecembra večkrat poudarjeno, ko je ilo na dnevnem redu idejnopolitično sposabljanje in marksistično izob-Iževanje v sezoni 1985/86.
Sicer pa podatki y izčrpnem poroči-i, ki ga je pripravil Boris Dular, vodja ledobčinskega študijskega središča olitične šole CK ZKS, dokazujejo, da >olenjska v tem pogledu nikakor ni za-nja v Sloveniji. Spada med uspešnejše :gije, saj je imela vključenih v orga-izirano izobraževanje 26. odst. članov IK. Posebej je bila pri tem pohvaljena rnomaljska občina, delno pa so se azmere izboljšale tudi v trebanjski in netliški. Zlasti premalo je povsod sam-izobraževanja. ki je nujna stalna in lovrhu še najcenejša oblika izpopolnjevanja vsakega člana Zveze komunistov.
V svojem daljšem razmišljanju je Vane Šali ugotavljal, da znanja ni ne le remalo, marveč tudi, da je zastarelo, 'osledica tega je, da pada ugledčlanov !K. ki dostikrat niso sposobni dajati prepričljivih odgovorov na izzive časa. Če smo za svobodo misli brez ome-itev. se moramo zavedati, da to za •lane ZK pomenj strahovito ob-'eznost,« je dejal Šali, »da se bomo lemokratično tolkli za svoja stališča.« šrez znanja to ni mogoče, tonemo le v čejno zmedo in negotovost. Zveza ko-Hunistov se kot organizacija omejuje t na varovanje obstoječega (in tudi jreživelega), ni pa sposobna iskati no-lih poti.
To se kaže tudi ob publicističnih izzi-ih v nekaterih revijah, ko ZK molči ali e kako drugače izmika nujno lotrebnemu dialogu.
M. LEGAN
NOVOLETNI
dolgoročni programski usmeritvi avtomobilske proizvodnje, ker je ta odvisna od odločitev v zvezi s partnerji, Renaultom, japonskimi firmami in Crveno zastavo, kar pa bo po zagotovilu vodstva tovarne tudi rešeno v začetku leta 1987.
• Kot je delegatom občinske skupščine v zaključni besedi dejal Marjan Anžur, dosedanji predsednik začasnega kolektivnega organa IMV in novi predsednik stalnega kolektivnega vodstva, »prehajamo v stanje, ki omogoča z normalnimi mehanizmi obvladovali razmere.« Povedal je, da bo leto 1987 v IM V razglašeno za leto kvalitete, s tem v zvezi pa tudi leto kadrovske prenove, ki ni nič manj pomembna kot ostala sanacija. Množično odhajanje kadrov iz IMV je že zaustavljeno, z dopolnilnim izobraževanjem zaposlenih, pridobivanjem novih strokovnjakov in vrsto notranjih ukrepov pa nameravajo to nalogo izpeljati.
Izvršni svet je ob ukinitvi ukrepov družbenega varstva sprejel obveznost, da bo poslovanje IMV spremljal ob periodičnih in zaključnem računu vse dotlej, dokler ne bo dokončno 'opredeljen dolgoročni program v avtomobilski proizvodnji. Javno pa so se zahvalili izvršnemu svetu SRS, konzorciju bank in vsem ostalim, ki so v kriznih letih kakorkoli pomagali IMV.
R. BAČER
BERITE DANES!
kreditira
zametek naše , ovčereje
na 6. strani:
• Končnokonec one- j snaževanja
na 9. strani:
| • Solidarnost za bogataše in lenuhe?
na 10. strani:
• Za dolgo in zdravo življenje
na 12. strani:
• Roparja v dobri uri za zapahi
na 20. strani:
• S parčkom v novo leto 1987
■J
Konec decembra je izšla nova izletniška karta tega spominskega območja
NOVO MESTO — V tukajšnjem Dolenjskem muzeju so 23. decembra lani javnosti predstavili novo geografsko izletniško karto spominskega območja Žumberak-Gorjanci. Karta v merilu 1:50.000 je izšla v nakladi 10 tisoč izvodov pri ČGP Delo, založila sta jo Geodetski zavod Slovenije in Mladinska knjiga, za njen nastanek in izid pa imajo veliko zaslug inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ljubljanske Biotehniške fakultetetervseh osem občin na tem območju, ki so finančno podprle izdajo te pomembne publikacije, ki je še en prispevek k boljši 'predstavitvi zgodovinsko pomembnega in zanimivega območja.
Na predstavitvi so povedali, da je karta nekakšno dopolnilo prostorskega načrta tega območja, ki so ga strokovnjaki pripravili pred poldrugim letom. Nudi gospodarski, kulturnozgodovinski. spomeniški, planinski, predvsem pa seveda turistični in izletniški prikaz tega okrog 100 tisoč hektarov velikega območja, na katerem živi še okrog 40 tisoč prebivalcev in katerega razvoj hoče pospešiti pred osmimi leti ustanovljena skupnost. Zanjo je izid te karte vrhunec lanskega kar obsežnega dela.
Izletniška karta spominskega območja Žumberak-Gorjanci ima na hrbtni strani še vodič, kratek opis predvsem turistično in izletniško zanimivih stvari v slovenščini, hrvaščini, nemščini in angleščini.
PRIZNANJA
ORGANIZACIJE
SLEPIH
LJUBLJANA — V počastitev 40-letnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in 50-letnice prvega zavoda za odrasle slepe osebe v Sloveniji je bila v decembru republiška proslava, na kateri so izročili priznanja tudi članom dolenjske medobčinske organizacije. Za dolgoletno uspešno delo je dobil plaketo Jože Zupanc iz Dolenjskih Toplic, priznanja za aktivno delo v medobčinski organizaciji so prejeli Nežka Furlan, prof. Milan Smerdu in Gusti Škrabec. zahvali pa Jože Klančar in Anica Škrabec.
NAJBOLJŠI TERITORIALCI IZ ČRNOMLJA
ČRNOMELJ — Strelska ekipa črnomaljskega občinskega štaba za TO že vrstolet tekmuje nastrelskihtekmo-vanjih, kjer je dosegla veliko dobrih rezultatov. Prva je bila na občinskem prvenstvu, prav tako pa tudi decembra na prvenstvu Dolenjske. V streljanju s pištolo je bil najboljši Ivan Žlogar, 7 avtomatsko puško pa Martin Željko.
VESELO SLOVO — Od starega leta so se tudi v Ribnici poslovili in pričakali novega s številnimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Predvsem so prišli na svoj račun malčki z risankami, lutkovnimi predstavami, igricami in seveda obiskom dedka Mraza. Gostinski lokali pa šobili med prazniki polni gostov. Na sliki: malčki v ribniškem vrtcu so zase in za starše pripravili zabavni program. (Foto: M. Glavonjič).
NOVO MESTO — Po šestih letih krize, stalnega menjavanja vodstev in večkratnih ukrepov družbenega varstva v tovarni iM V je zdaj stanje toliko urejeno, da so lahko na predlog izvršnega sveta in komisije za družbeni nadzor delegati treh zborov občinske skupščine Novo mesto 25. decembra sprejeli sklep o ukinitvi družbenega varstva z 31. decembrom 1986.
Ob tem ko je prvi krog razreševanja finančne problematike IMV v glavnem uspešno izveden, je opredeljena tudi druga faza, ki naj bi kolektiv dokončno rešila težkega bremena preteklosti. Kljub težkim razmeram je tudi proizvodnja v letu 1986 potekala brez večjih motenj in izkazuje dobre rezultate, rast proizvodnje in visoko kvaliteto proizvodov.
Tudi pri ureditvi samoupravnega področja, ki je bilo eden poglavitnih razlogov za družbene ukrepe, je stanje znatno boljše. Sprejeti so bili temeljni splošni akti, imenovan novi kolektivni poslovodni organ, vendar morajo ostale akte in pravilnike sprejeti v IMV najkasneje do konca leta 1987.
Medtem kosobiliglavni razlogi za uvedbo ukrepov družbenega varstva v IMV odpravljeni, pa ostajajo ob ukinitvi družbenega varstva še
nedokončane naloge v zvezi s prejetjem družbenega plana za srednjeročno obdobje. Ta dokument bo sprejet v prvem trimesečju leta 1987. Prav tako ni še pike na i pri
UDARNIŠKI DAN RUDARJEV NA SENOVEM
SENOVO — Rudarji Rudnika rjavega premoga s Senovega so 27. decembra kopali premog udarniško. Na ta dan so ga v eni sami izmeni nakopali 341 ton in s tem veliko pripomogli k temu. da je bil lani dosežen letni plan izkopa. V jami je delalo 250 rudarjev, udarniško pa so delali tudi delavci iz režije.
Dolenjska kreditira razvite
V gospodarski zbornici pozivajo k pogumnejšemu snovanju večjih naložb
NOVO MESTO — V medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko je izvršilni odbor 22. decembra 1986 obravnaval načrtovani razvoj občin v novem letu in ugotovil, da pri rasti družbenega proizvoda in še na nekaterih področjih v letu 1987 ne bo prišlo do zmanjšanega zaostajanja za slovenskim poprečjem, ampak narobe.
Ob ugotovitvi bank in zbornice, da Dolenjska na več področjih zaostaja za ostalo Slovenijo, so ugotavljali, ali so občinske resolucije za leto 1987 naravnane tako, da bi se razlike zmanjševale, oziroma kako je potrebno zastaviti akcijo za hitrejšo rast. Dejstvo je, da sta doslej prijavljeni le dve večji investiciji v gospodarstvu, in to v Tovarni zdravil Krka in v Beti, medtem ko ostalo gospodarstvo načrtuje le manjše posege.
Iz podatkov Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke je razvidno, dav okviru programa združevanja bančnih sredstev dolenjska banka že vrsto let združuje več sredstev, kot jih uporablja, to pa pomeni stalen odliv na druga, razvitejša območja, kjer so pogumnejši pri razvojnem načrtovanju in imajo tudi ustrezne programe. Nujno je potemtakem, da bi dolenjsko gospodarstvo čimprej pridobilo programe za razvoj in se vključilo v slpvenske
razvojne načrte.
V dolenjskem gospodarstvu seje preveč udomačilo zadovoljstvo nad doseženim. Menili so, da bi morali s tem v zvezi v najkrajšem času doseči novo organiziranost trgovine, v kateri se ob zdajšnji slabi ponudbi ogromno denarja odliva v druge občine. Na področju drobnega gospodarstva, pri čemer ni mišljena le zasebna, ampak tudi družbena obrt, pa bi morali bolj jasno opredeliti razvojne programe in se v resolucijah ne zadovoljiti samo z načelno podporo. Zelo pomemben napredek pa bi Dolenjska lahko dosegla tudi v turizmu, zlasti v Beli krajini, kije v Sloveniji postala znana bela li,sa.
R. BAČER
Lokalni boj za nerazvitost
Po jugoslovanskem zgledu se tudi v črnomaljski občini bojujejo za status neraz-___________vitosti,	ki	po družbenem dogovoru pjč prinaša lepe koristi
ČRNOMELJ — Že na lanskoletni predzadnji seji zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine delegati niso mogli najti skupnega stališča o tem, kako opredeliti razvita in nerazvita območja v družbenem dogovoru o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja občine. To nalogo so zato naložili sestavljavcem gradiva, vendar delegati niso bili zadovoljni z rešitvijo, ki pa je niso našli niti po poldrugo uro dolgi mučni razpravi na zadnji lanski seji.
Med delegati sta se izoblikovala dva tabora: na eni strani predstavniki manj razvitih krajevnih skupnosti, na drugi pa razvitih krajevaih skupnosti z manj razvitimi območji.
Razhajali pa so se pri tem. ali naj ostanejo v družbenem dogovoru tudi manj razvita območja v razvitih krajevnih skupnostih ali ne. Manj razvite krajevne skupnosti — najbolj glasni so bili Dragatušci, Viničani in Adlešičani — so bili proti temu, češ da gre za drobljenje (najbrž predvsem denarja) in da bi s sprejetjem takšnega dokumenta porušili vsa dosedanja prizadevanja za skladnejši razvoj občine.
• Po takšni razpravi, ki seje proti koncu sprevrgla v besedni pingpong, se tabora nista mogla uskladiti, zato so morali poiskati pomoč v poslovniku. Ker sta dva zbora nespremenjeni družbeni dogovor že sprejela, delegati krajevnih skupnosti niso mogli glasovati, ampak so imenovali le delegate za komisijo za medzborovsko usklajevanje, kjer naj bi sprejeli amandmaje k dogovoru.
V drugem taboru, kjer so se znašli predvsem Semičani, pa so bili za opredelitev, kakršna je v družbenem dogovoru. Spraševali so, zakaj niso
tudi oni med nerazvitimi krajevnimi skupnostmi, ko pa imajo razvito le središče, tako kot marsikje drugje, kjer je sicer nerazvita KS. Menili So, dajenapakavtem.kersemiška KSni razdeljena na 4 ali 5 KS: potem bi bil le Semič z bližnjo okolico razvit, vsi ostali kraji pa ne. Zagrozili so celo. da bo tudi v njihovi KS stekel
postopek za delitev KS, če ne bo družbeni dogovor ostal nespremenjen. To pa bi prineslo le še večje stroške in še manj denarja za druge KS. Poleg tega so v semiški krajevni skupnosti v zadnjih petih letih vlagali le v nerazvite vasi, nič pa v krajevno središče. In ne nazadnje: Iskra Semič se zaradi pomoči pri razvoju okoliških krajev ne bi smela znajti na zatožni klopi, kamor sojo postavili nekateri delegati, temveč bi morala biti zgled ostalim delovnim organizacijam, ki ne znajo tako prisluhniti razvoju kraja.
M. BEZEK-JAKŠE
r
UDARI NA GUDALO, JANDRE — Pod tem naslovom sov soboto, 27. decembra, člani metliške mladinske folklorne skupine »Ivan Navratil« pripravili svoj celovečerni nastop. Pred nabito polno dvorano v kulturnem domu so izvedli bogat repertoar belokranjskih plesov in pesmi, ki so ga letos razširili še s plesi iz Poljanske doline. Z nastopom so proslavili tudi 10-letnico plodnega in uspešnega delovanja te skupine. (Foto: A. Bartelj)
ljubljansko
pismo
Stopili v leto socialnih napetosti
Neobetavne napovedi
LJUBLJANA — Analitiki svetovnih gospodarskih procesov so ugotovili, da je razvitejši del svetovnega gospodarstva izšel iz krize sedemdeset let — po »naftnem šoku« — z naglo rastjo produktivnosti dela. Kako je bilo to možno?
Odgovor je preprost: izhod so iskali in našli v prehodu na novo obdobje znanstveno-tehnološke revolucije, ki temelji na računalnikih in informacijskih področjih. To ni zahtevalo velikih naložb, temeljilo pa je na treh postavkah: krepitvi tržne usmerjenosti, osvobajanju gospodarstva izpod državnega vpliva in bohotenju majhnih prožnih podjetij. Poleg tega se kot nujna posledica razvija tretji sektor, storitveni, ki je imel moč naglo vsrkavati številno armado nezaposlenih.
Kaj pa seje dogajalo pri nas?
V zadnjih tridesetih letih je tehnični napredek v našem gospodarskem razvoju sodeloval samo s četrtino v skupnih sestavinah razvoja. Po analizah prof. Bajta to ni blizu zahodnemu modelu, ki je že po drugi svetovni vojni v razvoju sodeloval s 45 — 70% tehničnega napredka. Razlog temu je uspa-vanost naše politike razvoja, ki je izhajala iz dveh bistvenih sestavin: iz napajanja s tujim presežkom vrednosti, uvožene prek kreditov, ter iz financiranja gospodarstva iz državnega centra.
Gospodarska kriza je nastopila kot posledica dejstva, da po izgubi
prvega vira drugi ni bil sposoben zdržati naglo povečanje potrebe. Padec dohodka, ki je bil ena od posledic, je še naprej slabil državo kot financerja, ker je gospodarska »odeja«, od katere je črpala sredstva za svojo arbitražo, postajala vse manjša, medtem ko je poseganje po administrativnih ukrepih, da bi to popravili, oz. krepitev državnih intervencij pravzapravše naprej slabila gospodarstvo. Na nizko raven produktivnosti pa vpliva tudi nepovezanost velikih proizvodno-tehnoloških sistemov v državi, tehnološka odvisnost Jugoslavije od tujine.
Tudi izobraženi nismo kaj prida in ne delamo veliko. Od 6,5 mil. zaposlenih Jugoslovanov je 2.3 mil. industrijskih delavcev, od tega 1 mil. in 270.000 nižje kvalificiranih, polkvatificiranih ter z nižjo strokovno izobrazbo. Del delavskega razreda v industrijski proizvodnji ima torej najnižjo raven tehnološkega znanja. Večina visokokvalificiranih in izobraženih, ki bi morali sprejeti novo tehnologijo, je odšla zaradi visoke cene svojega dela v tujino.
Od 6,5 mil. zaposlenih imamo 1,8 mil. »tehnološkega presežka zaposlenih«, 800.000 jih je vsak dan zaradi bolezni odsotnih zdela, 400.000 pa jih med delovnim časom sedi na sestankih.
Danes smo po pomenu na drugi povojni razvodnici in razmeroma bolj ranljivi kot kdaj prej, toda še vedno živimo v razmerah, da lahko le sami sebi zapletemo račune in sami sebi vsilimo mesto in vlogo evropske ekonomske in duhovne province. Lahko bi rekli, da smo tudi na točki, ko bomo ali spet začeli razvijati samoupravljanje ga vračali ekonomiji in mu prilagajali in podrejali državo ali pa bomo morali tudi status quo, katerega sadova sta kriza in zastoj samoupravljanja, braniti s političnimi in administrativnimi ukrepi.
Leto, ki prihaja, bo zaradi tega — ne smemo se slepiti — leto, v katerem se bo jugoslovanska družba kot celota prvič soočila z resnimi socialnimi napetostmi.
V. BLATNIK
PONUDILA STA SE SAVA PROJEKT IN REGION
BREŽICE — Posavske občinske raziskovalne skupnosti bodo letos sodelovale pri financiranju študije o blagovnih tokovih in prevozniških zmogljivostih regijskega gospodarstva. Študija bo nakazala tudi možnosti za gospodarnejšo ureditev prevozov in opozorila, s koliko denarja bi lahko organizirali učinkovitejše in cenejše prevozne storitve. Za pripravoštudijebo medobčinska gospodarska zbornica letos zagotovila 800 tisočakov. Izbirala bo med dvema ponudnikoma. To sta Sava projekt Krško in Zavod za družbeno planiranje Novo mesto — Region Brežice. Prvi je dal ponudbo za 4,5, drugi za 4 milijone dinarjev.
Stanovanjski
program
uresničen
NOVO MESTO — Po rebalansu plana, od katerega se bo končni letni obračun verjetno še nekoliko razlikoval zaradi zelo živahnih dohodkovnih gibanj tik pred koncem lanskega leta, je občinska stanovanjska skupnost lani obrnila okrog 1,65 milijarde dinarjev. Z občinskimi stanovanjskimi zadevami je v danih pogojih očitno upravljala zelo solidno in gospodarno.
V novomeški občini so lani zgradili 101 novo stanovanje v blokih, od tega 47 v juniju, blok s 54 stanovanji pa je bil dograjen tik pred koncem lanskega leta in bodo stanovalci dobili ključe v teh dneh. V skladu vzajemnosti je bilo lani skoraj 666 milijonov dinarjev in s tem so lahko ugodili prošnjam 31 delovnih organizacij za posojilo za nakup 72 družbenih stanovanj, razdelili pa so tudi posojila 205 prosilcem za gradnjo hiše, 22 prosilcem za prenovo hiše in 9 delavcem za nakup stanovanja v bloku.
V skladu solidarnosti so lani obrnili okrog 727 milijonov dinarjev. Kupili so 9 novih solidarnostnih stanovanj, skupaj pasolanilahkonanovododelili solidarnostno stanovanje 33 druži-
0 Delež stanarin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada bi moral po družbenem dogovoru ietos doseči 2,04 odstotka. Kako dejansko bo, bomo še videli, verjetno pa ni vprašljiva prva letošnja podražitev stanarin, in sicer s 1. februarjem za 57 odstotkov. Novomeška stanovanjska skupnost naj bi letos predvidoma gospodarila z okrog 2,5 milijarde dinarjev.
nam. Uspešno so s posojili iz tega sklada reševali tudi stanovanjske probleme upokojencev, borcev in delavcev zaposlenih pri obrtnikih ter nadomeščali stanarino socialno šibkešim družinam. Stanovanja so vzdrževali po sprejetem programu. Da vse tokatgre, se pozna tudi usmeritev in v letu 1986 nova praksa, da gre za večja vzdrifeval-na dela tudi del amortizacijskega denarja. Stanarine namreč še vedno nt zadoščajo, čeprav so se lani zvišale kar trikrat in niti ne malo.
Letos pa naj bi v novomeški občini dogradili 63 stanovanj v sosesli Irča vas-Brod ter tu pričeli gradnjo naslednjih 119 stanovanj in kotlovni«, nadaljevale pa se bodo priprave za gradnjo soseske v Mrzli dolini ter za gridnjo v Straži, Šentjerneju in Otočcu. Itsklada vzajemnosti bodo letos prednostno kreditirali kupce družbenih sUnovanj in prenove stanovanjskih hiš individualne graditelje pa v mejah razpoložljivega denarja. Pri tem ommimo.da bo letos tudi za delavce razpis za posojilo odprt vse leto, ne le en mesec spomladi kot doslej. Iz solidarnostnega sklada bodo letos v novomsški občini kupili kar 55 novih solidarnostnih stanovanj, od katerih bo letos vseljivih 20, druga pa prihodnje leto. Iz tega sklada bodo še naprej rešetali stanovanjske probleme upokojencev, borcev in delavcev pri obrtnikih ter zagotovili tudi denar za 5stanovanj-skih objektov za Rome.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
DOLGO
PODALJŠEVANJE
REGISTRACIJE
SEVNICA — Vsi lastniki motornih vozil s stalnim prebivaliičetn vsevniški občini še ne vedo za ugodnost, da lahko podaljšajo registracijolv prometnem dovoljenju hkrati, ko opravijo tehnični pregled motornega vo?j|a v Tehnično turistični bazi AMZS na Otočcu, pri Servisu Zastava avta vjirškem in Prevozu Brežice. Pri teli organizacijah plačajo tudi vse dajatve. Tisti vozniki, ki bodo tehnični pregled opravili kje drugje, bodo še vnaprej veljavnost registracije podaljšali na občinskem oddelku za notranje tadeve v Sevnici, k jer pa ni več blagajn), /ato morajo dajatve plačati na bankjali pošti, zavarovalno polico pa dvigniti v predstavništvu Zavarovalnice Triglav v Sevnici. Skratka obilo tekanja!
Še en popravek programov
V novomeški občini lani za družbene dejavnosti najmanj 11,105 milijarde dinarjev — še ena valorizacija
NOVO MESTO — Na dnevnih redih za vse skupščine občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki so se zvrstile v zadnjem tednu preteklega leta, je bila tudi valorizacija letnega programa posamezne skupnosti, narejena po oktobrskih podatkih in ocenah gospodarjenja v občini v letu 1986.
Na osnovi teh izračunov so vse programe družbenih dejavnosti v novomeški občini za leto 1986 valorizirali na 11,105 milijarde dinarjev, kar je bilo za dobre 3 milijarde ali za 38 odst. več od prvotnih programov in za 161 odst. več od programov v letu 1985. Skupno prispevno stopnjo pa so za november in december 1986 kljub temu lahko znižali za 0.65 odst., v glavnem na račun prispevne stopnje za otroško varstvo.
Programi posameznih interesnih skupnosti pa so se seveda povečali različno, pač glede na potrebe. V zdravstveni skupnosti na primer so smeli zvečati program za 47 odst., v
skupnosti social(Cga skrbstva za 41 odst., v skupnon.i otroškega varstva za 28 odst. itd. Dodatni denar je seveda povsod šel zajiujne naloge, za večje socialne pomočipa tudi za uskladitev oseb ih dohodkov delavcev v teh dejavnostih z gospodarstvom.
Zaradi visoke rasti osebnih dohodkov v zadnjih tednih pravkar minulega leta (celoletna pa je v občini ocenjena na 127 odst.) opisana valorizacija programov interesnih skupnosti družbenih dejavnogj (udi ni dokončna. Na vseh skupščinah so jo sicer — in to z veseljem, da nebi bilo izgub — potrdili, a z dodatkom, da bodo o dokončni odločali za to pristojni odbori, ko bodo znani vsi podatki. Bilo je pač tako, da so delegati imeli v rokah eno gradivo in ene podatke, strokovni delavci so razpolagali z drugimi, napovedovali pa so še tretje. Zanesljivo planiranje v tako negotovih in spremenljivih razmerah, kot vladajo pri nas, pač ni mogoče niti za krajše obdobje-
Z. L.-D.
Naša anketa
J
Kako pokriti izgubo?
Tik pred koncem preteklega leta so se v slovenski skupščini po stari navadi spet pogovarjali o pokrivanju izgub slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva. Za povsem normalno poslovanje je sozdu Elektrogospodarstva lani manjkalo po njihovih trditvah kar okrog 40 milijard, če naj bi elektrogospodarski sistem obvarovali pred zrušenjem, pa bi morali elektrogospodarstvu zagotoviti vsaj slabo polovico te vsote, natančno 19,1 milijarde dinarjev. Zakonski predlog republiškega izvršnega sveta, naj bi to izgubo pokril o vse združeno delo in delavci s prispevkom od bruto osebnih dohodkov, so delegati v skupščini dvakrat ostro zavrnili in kritizirali tako reševanje elektrogospodarstva. Kakorkoli je predlagani način vreden kritike, žal ostaja dejstvo, da bo izgubo nekako treba pokriti in dajo gotovo tudi bomo, neracionalnosti in nelogičnosti pa kar naprej ostajajo, kljub kritiki.
ZDRAVKO PLUT, inženir organizacije dela iz Dobove: »Vsak naj plača toliko energije, kot je porabi, zato menim, da poseganje v osebne dohodke s prispevno stopnjo ni upravičeno. Delegati so imeli prav, da v slovenski skupščini niso izglasovali takega načina zbiranja denarja za elektrogospodarstvo. V elektrogospodarstvu bi morali najprej poiskati vse rezerve in jih racionalno izkoristiti. Potem najbrž ne bi bilo treba, da bi vsi plačevali izgube Kidričevega in Železarn.«
FRANC DULAR, predsednik občinskega sveta ZSS Krško: »Sam sem delal v elektrogospodarstvu, pa trdim, da taka rešitev, kakršna je bila predvidena, ni sprejemljiva. Kot sindikalni delavec ne morem sprejeti plačevanja izgub iz osebnih dohodkov, ki so že tako in tako preveč obremenjeni. Plačevati bi jih bilo treba glede na količino porabljene energije. Vse to seveda povzroča med ljudmi veliko nezadovoljstva in jih zaradi tega težje pridobimo za druge akcije. Pri vsem tem pa delavci v energetiki za tako stanje, kakršno je, niso krivi.«
ANICA GORIŠEK, delavka Elme s Čateža pri Trebnjem: »Morda bi celo bila za to, da bi elektrogospodarstvu pomagali pri kritju izgube na ta način, če bi bila prepričana, da bo to kaj zaleglo in da ne bodo kar naprej dražili elektrike. Tako pa mislim, da bi bila najboljša rešitev ekonomska cena elektrike, čepravse bojim, dase da tudi v to marsikaj skriti. Govorimo, da nihče ne bi smel izkoriščati monopolnega položaja, pa prav to na veliko počnejo. Nas je kdo kaj vprašal, ko so kar podaljšali zimsko tarifo in še podražili elektriko?«
MARJAN JANČIČ, prodajalec v avto-trgovini M-Kmetijskega kombinata v Sevnici: »Enkrat mora biti konec molzenja! Se bomo vedno zanašali, da bo nekdo drug pokril izgubo, ki je največkrat posledica slabega gospodarjenja? Naj povedo, da gre tudi za kritje velikih bremen, se pravi vračanje anuitet za krško jedrsko elektrarno. Takrat, ko so jo snovali, pa našo energetsko politiko nasploh, nas ni nihče nič Vprašal. Zato se nečudim, da ni nobenega pravega navdušenja, da bi krili izgubo elektrogospodarstva.«
JOŽE DOŠEN, vodja kadrovsko-splošnega sektorja v metliškem Kometu: »Vprašanje energetike kot dejavnosti splošnega družbenega pomena bi bilo treba urediti na ravni države, da se ne bo treba vsakemu posebej ukvarjati s tem vprašanjem. Sicer mislim, da bi morali imeti delavci v elektrogospodarstvu tak odnos do svojt panoge, kot ga imamo v tekstilni industriji, ki je bila vseskozi na repu in brez družbene pomoči, pa kljub temu dosega dobre rezultate. Elektrogospodarstvo nasploh vseskozi preveč božamo. Že tako drago elektriko naj bi plačevali trikrat. Tako se pa res ne bi smeli iti!«
LOJZE PAVLIN, šofer avtobusa pri novomeških »Gorjancih«: »To.karsijeza-mislilo naše elektrogospodarstvo, ne bo šlo. Njihov predlog o novi obliki samoprispevka ni bil sprejet in to naj bo v poduk vsem, ki bi hoteli na tak način reševati svoje težave. Mislim, da je elektrika dovolj draga, predrage pa so naložbe v nove elektrarne. Rešitev je treba iskati tudi v majhnih elektrarnah in racionalnejši porabi. Otem, kaj bo kdo jemal iz mojega žepa, naj me pa najprej vprašajo, če dovolim.«
MARTIN SKUBE, vodja kadrovske službe v črnomaljskem Beltu: »Strinjam se, daje položaj elektrogospodarstva potrebno rešiti, vendar ne tako. da bi mu namenjali posebno družbeno prednost,ampak v okviru ekonomskih možnosti. To vprašanje bi morali res rešiti takoj, a ne gre, da bi za to uzakonili samoprispevek. Naj nam povedo po resnici, da bomo za elektrogospodarstvo dajali samoprispevek ali posojilo. Sicer bi to bila tako le trenutna rešitev.«
Proslave drugače
V Črnomlju jih je končno začela skrbeti vsebina
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini nimajo težav s številom proslav, ampak z njihovo vsebino. Proslavljajo tako kot pred 20 ali 30 leti, proslave so stereotipne, zato ni čudno.da na njih ni mladih. Priznajo, da tudi organizacija prireditev do lanskega leta ni bila dobra: bilo je več proslav hkrati, na njih pa so nastopali skoraj izključno le isti ljudje.
Organizacijske težave so s koledarjem prireditev, ki so ga prvič pripravili lani. v glavnem odpravili, ne pa tudi vsebinskih. Sedaj se na primer sprašujejo, ali je umestno, da so vse osrednje občinske proslave v občinskem središču. Predlagajo tudi drugačno praznovanje 1. maja, kajti črnomaljska občina je ena redkih, kjer na predvečer praznika dela ni skupnega srečanja delavcev in krajanov. Zatri naj bi bilo odslej prvomajsko srečanje na Mirni gori. Smuku ali kakšni drugi višji točki v občini. To jele eden od predlogov, ki pa gotovo ne bo dovolj za popestritev prireditev v črnomaljski občini.
kmetijstvo
Izsiljeno pomanjkljivo gradivo
Črnomaljci zahtevajo pojasnila, kam grezares denar, ki ga zberejo v interventnem skladu — Predlani zavrnjen odlok, a tudi lani brez obrazložitve
ČRNOMELJ — Delegati zbora krajevnihskupnostičrnomaljskeobčinesose pred nedavnim znašli pred dilemo, ali sprejeti odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve in plačevanju prispevka v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabo hrane. Skromne, načelne obrazložitve jih namreč niso pre-bi takoj dvignili roke »za«, kar so sestavljavci gradiv očitno
PITNE VODE BO DOVOLJ
ADLEŠIČI — Adlešičane skrbi, kako bo z oskrbovanjem vasi v krajevni skupnosti s pitno ovdo, kajti nekateri kraji ležijo previsoko, da bi jih lahko napajal sedanji vodovod. Kot je moč razbrati iz odgovora na delegatsko vprašanje, je predvidena oskrba z vodo v adlešiški krajevni skupnosti iz novega zajetja pod Adlešiči. Iz sedanjega rezervoarja bo moč oskrbeti z vodo Dolenjce, Gorenjce, Purgo, Bedenj, Jankoviče, Fučkovce ter seveda Adl-ešiče. Za oskrbo Malih in Velikih Sel, Vrhovcev, Marindola, Miličev in Žuničev pa bo potrebno vodo še enkrat prečrpavati v više ležeči rezervoar. Po zagotovilih je zmogljivost črpalk dovolj velika.
• Tri čaše, že si rekel zbogom križu, tri vrče, že si blizu paradižu. (Li Tai Po)
• Kdor hoče obogateti, mora istočasno loviti ribe v treh rekah. (Madagaskarski pregovor)
• Kolikor več imate, toliko manj ste. (Marx)
• Obstaja izvrsten učitelj, če ga razumemo: narava. (Kleist)
• Napredka ne moremo ustaviti, lahko pa ga naženemo, da gre mimo nas. (Dovnikovič)
• Sužnji zakona smo zato, da smo lahko svobodni. (Cicero)
•	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na zadnjem lanskem sejmu je bilo naprodaj 195 pujskov, starih do 3 mesece, in 18 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je manjalo 125 prvih in 8 drugih živali. Kilogram žive teže mlajših je stal od 1.000 do 1.100 dinarjev, starejših pa od 700 do 800 dinarjev. Na prvem letošnjem sejmu 3. januarja pa so rejci prodajali 145 mlajših in 25 starejših pujskov. Prodali so 117 mlajših in 8 starejših živali. Cena je bila enaka kot pred tednom.
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu 5. januarja je bilo naprodaj 452 pujskov, starih 8 do 12 tednov. Lastnika je menjalo 312 živali. Cena je bila od 30.000 do 37.000 din. Kmetje so prignali tudi 22 glav goveje živine. Prodali so jih 18. Za kilogram žive teže vola je bilo treba odšteti 580 do 600 din, krave 300 do 400 din, telet pa od 550 do 640 din.
pričale, da pričakovali.
Kako bi si sicer lahko razložili, da so ponovili predlansko napako, zaradi katere so delegati zavrnili odlok o prispevkih za interventni sklad, ker ni bilo obrazložitve, za kaj porabijo denar. Prav to je delegate zanimalo tudi na seji tik pred novim letom. Medtem ko so za denar, namenjen za občinske blagovne rezerve, dobili odgovor, da gre za zaupne zadeve, čeprav so kot laiki menili, da gre gotovo tudi za kreditiranje trgovine v občini, pa za denar v interventnem skladu nihče od odgovornih ni našel primernega odgovora.
Delegati pa niso bili zadovoljni le z obrazložitvijo k odloku, češ da bodo morali v ta sklad še naprej plačevati 1 odst. od bruto osebnega dohodka ter »da so interventna
Kot da bi pod krilci skrivale barometer
Čebele so najboljše napovedovalke vremena
Meteorologija je kot znanstvena veda zelo mlada, saj segajo njeni začetki nekako v sredino 19. stoletja. Pred tem časom so v veliki meri vreme napovedovali po vedenju živali, tak način napovedovanja pa seje ohranil ponekod do današnjih dni. Živali sicer nimajo magične moči, kot so nekdaj verovali, imajo pa sposobnost, da se prilagodijo podnebnim oz. vremenskim spremembam, saj je od tega dostikrat odvisen tudi njihov obstoj.
V tem se zlasti izkažejo žuželke in ptice. Med prvimi so najboljše »meteorologinje« čebele. Skoraj bi verjeli, da se pod njihovimi nežnimi krilci skriva barometer, tako natančno določijo spremembo vremena. To jim omogoča, da se pravočasno rešijo v panj pred nevihto ali da sploh ne izletajo. če slabo kaže. Podobno ravnajo tudi nekatere druge žuželke. Ce je zračni pritisk spremenljiv in zrak zasičen z ozonom, letajo nizko, nižje pa jim sledijo tudi lastovke, ki se hranijo z njimi. Od tod izvira vremenska modrost starih ljudi, ki pravijo, da bo slabo vreme, ker lastovke nizko letajo.
Med pticami poznamo vrsto »živih barometrov«, od hudournikov, kljunačev in divjih gosi do galebov in žerjavov. Samo opazovati jih je treba znati. Od nekdaj slovi kot zanesljiv vremenski prerok zelena rega, ki ji pravijo tudi božja žabica in je postala simbol meteorologije. Včasih so teživalice celo umetno gojili v ta namen in jih zapirali v steklene kozarce, odkar pa imamo tako dobro organizirano meteorološko službo, radio, televizijo in seveda mojstra Trontlja, je to le še zanimivost preteklosti. (Moj mali svet)
Kmetijski
Odloča priprava na telitev
»O uspehih oz. neuspehih v živinoreji bi moral več pisati tudi Dolenjski list, saj sta naša osnovna hrana mleko in meso, ne pa ledeno vino.« Tak je bil v prejšnji številki zapisani dobronamerni očitek našemu listu, ki ga želimo tudi upoštevati. Rečeno, storjeno, tuje že prvi živinorejski prispevek, ki govori o tem, kako je treba kravo pripraviti na telitev.
Telitev in vse, kar je povezano z njo, je odločilno za uspeh reje, saj se pomanjkljiva oskrba zelo maščuje. Nova laktacija se ne začne s telitvijo, marveč že s presušitvijo breje živali. V tem času se organizem spočije in si nabere novih moči in snovi. Za najbolj produktivne krave priporočajo strokovnjaki 50 do 55 dni dolgo pre-sušitveno obdobje, ki pa ima všteto nekaj rezervnih dni za slučaje, ko živali prehitro telijo. Priporoča se tudi presušiti vse krave, ki dajejo že manj kot sedem litrov mleka na dan, ne glede nato, koliko časa so breje.
Seveda je izjemnega pomena preventivna zdravstvena zaščita. Presušitev je najprimernejši čas za nego parkljev, ki so večkrat zaradi pomanjkanja gibanja živali prav grdo zanemarjeni. Boleče noge lahko zmanjšajo količino namolzenega mleka tudi do 3 I na dan! Vsakodnevni sprehod lahko vsaj delno nadomesti blagodejni učinek paše.
• Presušene krave si morajo nabrati zadostno zalogo rudnin ne le zase, marveč tudi za plod. Če rudnin v krmi ni dovolj, izčrpujejo lastne kosti in lahko celo zbolijo za kostolomnico ali drugimi težkimi boleznimi, kot je poporodna mrzlica ipd. Gibanje na svežem zraku in soncu je nujno tudi zaradi tvorbe nujno potrebnega vitamina D.
Posebnih ukrepov mora biti deležen tudi težko pričakovani dogodek — telitev sama. Na vimenu je koristno postriči dlake, da bo možna večja higiena, kije še vedno najšibkejša točka naše reje. Zelo priporočljiva je tudi masaža seskov, ki so pri kravi eno najbolj občutljivih mest in tako rekoč stalno izpostavljeni mastitisu. In še na koncu: vsa priporočila o pomenu čistih in zračnih hlevov še posebej veljajo za krave, ki največ dajejo, to pa so tiste, ki redno telijo in živinoreji največ prinašajo.
Inž. M. L.
sredstva eden od vzvodov, ki so v obdobju 1982—1986 bistveno pripomogli k večji kmetijski proizvodnji in boljši oskrbljenosti kmetijstva. kar naj bi bilo tudi v bodoče«. Začeli so celo dvomiti, da gre pri uresničevanju odlokov vedno vse tako, kot bi moralo iti. Da so marsikdaj morda celo izigrani, so menili. Sprejemajo namreč odloke za različne prispevke, nihče pa jih ne obvešča, kam denar zares namenijo. Tako morajo tudi za poročilo o sredstvih, ki se zberejo v interventnem skladu, vsako leto znova prositi.
Toliko bolj šobili delegati nezaupljivi tudi zato. ker so priznali, da so slišali, da interventnega denarja ne porabijo vedno namensko in da ga vedno ne dobile tisti, ki hrano prideluje. Natančne obrazložitve k odloku. ki bi lahko te njihove domneve zavrnila, ni bilo, zato so bili še toliko bolj v dvomih, ko so jim odgovorni predlagali, naj bi odlok o interventnih sredstvih sprejeli namesto kot osnutek že kot predlog. Opravičilo občinskih mož, da je interventni zakon sprejet 5 minut pred 12. uro in da šele na osnovi tega zakona lahko pripravijo odlok, ki pa. razumljivo, tudi zamuja in morajo zato pohiteti s sprejemanjem, pa očitno kljub tolikšnemu negodovanju pri delegatih ni naletelo na gluha ušesa.
M. BEZEK-JAKŠE
BOŽIČNA TRGATEV — 25. decembra zjutraj so delavci metliške Vinske kleti na Vinomeru potrgali okoli 1.200 kg grozdja laškega rizlinga. Posebej odbrano
grozdje so pustili na trti, da je dočakalo sneg in hud mraz. Brž ko so ga potrgali, so zmrznjeno grozdje sprešali, tako da so izcedili le tisti najboljši jagodni sok, voda v jagodah pa je kot led ostala v preši. Iz tega mošta bodo proizvedli tako imenovano ledeno vino, ki sodi v vrh vin s pridevki, v kleti računajo, da bo tega vina, prvega takega v posavskem rajonu in enega redkih v Sloveniji sploh, morda okoli 400 litrov. Znano je, da se pri nizkih temperaturah tako sladko grozdje ne kvari, koncentrira se sladkor in zmanjšujejo kisline. Moštu so dodali posebej odbrane kvasnice, prilagojene za mošte z visoko sladkorno stopnjo in vrenje pri nizkih temperaturah. Nadaljnji postopek pri predelavi ledenega vina je teoretično znan, kljub temu pa bodo v Vinski kleti prišli do veliko koristnih lastnih ugotovitev. Seveda gre pri vsej zadevi za poskus, s katerim naj bi v kleti ugotovili, ali imajo možnost, da bi se tudi vnaprej resno ukvarjali s pridelavo takega izjemnega vina. (Foto: A. Bartelj)
Letos prelomno leto?
V novomeški občini načrtujejo v letu 1987 za 3 odst. večjo kmetijsko proizvodnjo za trg, kar je težka naloga
NOVO MESTO — Niti v letu 1986 kmetijstvo v novomeški občini ni doseglo pričakovane rasti in napredka, zamujeno pa nameravajo v marsičem nadomestiti v letu 1987. Kmetijstvo ima v občinskem družbenem planu vidno mesto in poseben poudarek.
Glede na to, da v minulih letih nikdar niso bila uresničena predvidevanja z občinsko resolucijo, čaka kmetijce v letošnjem letu izredno zahtevna naloga: povečati obseg tržne proizvodnjeza 3 odstotke. V kooperacijski proizvodnji naj bi pridelali 1.372 ton pšenice, 160 ton jabolk, 13,9 milijona litrov mleka, 1.750 ton pitane govedi, 340 ton prašičev in 3100 ton krompirja.
Večji obseg kmetijske proizvodnje je znova predviden tudi na lastnih zadružnih površinah, predvsem v tozdu Brazda, kjer načrtujejo pridelek 5000 ton koruze za silažo in zrnje, 51 ton hmelja, 459 ton jabolk, 300.000 litrov mleka. 140 ton pitancev, 288 ton oljne ogrščicein 1.402 toni pšenice.
Že pred dvema letoma začeta akcija za spreminjanje zanemarjenih zemljišč v obdelovalna bo tudi v letu 1987 doživela novrazmah. Medtem kobodo zaključene hidromelioracije na Šent-jernejskem polju na površini 826 hektarov, bodo izvedene še nove na 68 hektarih površin, investitor pa bo zadružni tozd Brazda. Končane bodo tudi agromelioracije v Globodolu (288 hektarov). tik pred zaključkom soagrome-lioracijska dela tudi na Kamencah, v Karteljevem ter Vel. Kalu, kjer gre za obsežna dela na 1.303 hektarih zemljišč. Povsem na novo pa nameravajo začeti z agromelioracijskimi deli na območju Škocjana v območju Stare vasi na 200 hektarih in v Suhi krajini pri vasi Lopata in Podlipa, kjer gre za 200
Metliški načrti
Letos za 3 odst. večja kmetijska proizvodnja?
METLIKA — V metliški občini predvidevajo, da bodo letos kmetijsko proizvodnjo povečali za tri odstotke. Tako je v načrtu, da bodo v kooperacijski in lastni proizvodnji Kmetijske zadruge pridelali 470 ton mlade pitane govedi, 365 ton klavne govedi, 490 ton prašičjega mesa in 2,1 milijona litrov mleka. Pridelek grozdja naj bi bil okoli 2,3 milijona kilogramov. Pridelali naj bi še 510 ton pšenice, 400 ton koruze v zrnju in 600 ton silažne koruze ter okoli 6Q0 ton krompirja.
Za letos je v načrtu hidromeliori-ranje in komasiranje 75 ha kmetijskih zemljišč v metliškem Mestnem logu, obnova okoli 10 ha vinogradov na Radoviči ter agromelioracije v Radovičih, Rosalnicah, na Božakovem in v Drašičih, skupaj na okoli 500 ha, od tega pa bodo letos opravili dela na okoli 50 ha.
Skupna vlaganja, ki jih za letos načrtuje metliška Kmetijska zadruga, znašajo 130 milijonov dinarjev.
hektarov agromelioracijskih del.
V letu 1987 bodo zaključene tudi komasacije na Mokrem polju in v Globodolu na 468 hektarih površin, začeli pa bodo z njimi na Šentjernej-skem. polju.
R. B.
I
S
I
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
k.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL~.
Ureja-Tit Doberšek
Vertovčeva Vinoreja za Slovence
Gnojenje vinogradov
Vertovec med drugim modruje:
V tertni reji mnogoteri obdeluje tri orale vinogradov in povprečno pridela po 20 dunajskih čebrov vina (dunajski čeber je 60 bokalov vina). ko bi lahko po umnih naukih vinoreje na enem oralu.dobrega pa še boljšega vina 24čebrov pridelal. Poglavitna skrb vinorednika naj bo tedaj na danem prostoru v največji obilnosti kar je mogoče, dobrega vina pridelati. Če hočeš tedaj imeti obilnih pridelkov jim moraš (tertam) več voglica (dušika) nakloniti, jih z živežem predvideti, z drugo besedo gnojiti jih moraš. Vsak kmetovalec dobro ve. da krava ne da veliko mleka brez dobre piče (hrane). Le vinogradnik je tako slep in krivičen,da od vinograda brez nadomestka zgubljene moči dobro letino pričakuje in terte so obsojene brez potrebnega živeža zmiraj dobro roditi.
Na Rajnu (po spričevanju dr. Ritterja) so že pred 20 leti (okrog leta 1820) spoznali, da tudi vinogradi ne morejo dobrih letin dajati brez gnoja in da gre tedaj tertam z vsakovrstnim gnojem gnojiti. Z gnojem, ki nam je doma ostajal sem ukazal leta 1820 retke terte pogro-bati in pognojiti. Te terte so nam toliko lepega in zdravega grozdja dajale, da smo sklenili za naprej vse vinograde po versti gnojiti. Domači in zunanji vinoredniki so si na skrivaj pognojene terte ogledovali, saj so dale veliko lepega grozdja z debelimi jagodami, bilo gaje polovico več kot v nepognojenem vinogradu. Med dvema tertnima vrstama graben skoplji in na seženj grabe 60 do 80 funtov gnoja vrži. Ko je gnoj raztrošen na gnoj rožja (rezine) daj in zakopaj z zemljo gornje brežine. Delo smo v jeseni ali spomladi storili. Če bi preplitvo gnojil bi pridelal preveč plevela. V letih od 1823 do 1829 sem na oralv negnojenem vinogradu pridelal pbvprečno po 22 dunajskih čebrov, v gnojnem pa povprečno 75 dunajskih čebrov vina. Voz gnoja (10 centov).jedal 120bokalovvina.Od
leta 1813 do leta 1840 smo vse vinograške pridelke zapisovali. Pridelek seje od negnojenih vinogradov s 25 dunajskimi čebri v gnojenem na 80 celo na 83 dunajskih čebrov povečal.
Od cepljenja tert
Feničani (živeli so na ozemlju današnjega Libanona), sosedje nekdanjih Hebrejcev (današnjih Izraelcev) so že ob času kralja Salomona, tedaj čez 1000 let pred Kristusom, kot prvi mornarji znali sadno drevje cepiti. Po Feničanih se je tak nauk zanesel do Grkov in Kartažanov, po Grkih pa na Rimljane. Preteklo je tedaj čez 3000 let kar cepljenje sadnega drevja poznamo.
Francoski in nemški učeni vinoredniki cepljenje tert svojim deležem v živo priporočajo. S cepljenjem operhljive (osipače) terte človek rodovitnost doseže in bolj žlahtna plemena (sorte) grozdja pridela. Na Francoskem in Nemškem so vinoredniki v 2 do 3 letih vinograde precepili in več žlahtnega vina pridelajo.
Cepimo spomladi po sv. Jožefu do srede velikega travna (maja). Cepiče pred zimo vrežemo in jih hranimo na hladnem kraju, da jim očesa ne odženejo. Terte se cepijo od tal. to je nad zemljo ali pod zemljo. Cepimo: 1. v razklano glavo kot drevje z 1 ali 2 cepičema. Glavo z beko zveži, z mahom obloži ali klobučevino (krpo) zagrni, da veter in sonce cepičev ne posušita. 2. mladike na debli s cepiči združiti ali kopulirati. 3. mladiko med 2členkoma razklati, cepič z 1 očesom vdelati in dobro zvezati. 4. zelene mladike, ki so čez 2 pednja dolge in pod 3 členkom odrezati in doli razklati, cepič mora v obliki zagozde do srede členka priti in se z nitjo zveže. Vse mladike, razen cepljenih, se na terti otrebijo, razen ene, ki ostane,'če se cepič ne bi prijel. Pri cepljenju pod zemljo terto odkopljemo za 4 do 5 palcev, gladko odrežemo, razkoljemo. cepič z 1 do 2 cepiči vdenemo, zvežemo, z mahom ovijemo in z zemljo pokrijemo tako da iz zemlje gledata le 2 očesi cepiča. (Opomba: Nauke iz Vertovečeve Vinoreje bomo ponovno objavljali na jesen, ker bo tedaj ta snov bolj aktualna).
T. D.
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
>
N
I
S
I
\
I
s
I
s
I
s
I
k
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
k
I
s
I
k
I
s
I
s
J
Nov zametek naše ovčereje
Bojan Strmole z Gorenjih Jesenic ima matični trop ovac romanovske pasme
GORENJE JESENICE — Čeprav na začetku, pred petimi leti, 32-letni Bojan Strmole z Gorenjih Jesenic ni imel pravih uspehov z ovčerejo, mu ni bilo v teh letih pravzaprav še nikoli žal. da je pustil študij psihologije in postal — kmet. Priženil seje na dobrih 15 ha veliko kmetijo Berdikovih, pri katerih je slovel kot priden in umen gospodar Bojanov tast, ki pa je žal preminil v najboljših letih. Tri Berdikove punce so marljivo študirale in pomagale mami pri kmetovanju, še najbolj pa je bila navezana na kmetijo Brigita, ki je doštudirala agronomijo. Naključje je naneslo, daje pri materi ostala hči Jožica,
Bojan Strmole
po poklicu ekonomistka, ki je šla v službo, mož Bojan pa se je odločil za tiste čase precej pogumno potezo: govedorejo je zamenjal za ovčerejo.
»Pri ovcah je bistveno drugačen ritem dela in si skoraj cel dan prost. Sem med peterico tistih rejcev v Sloveniji, ki imamo matični trop. Mi naj bi oskrbovali druge rejce z dobrimi plemenskimi ovcami, na katere naj bi pripuščali težko mesnate ovne pasme texl. Kmetijski zavod v Ljubljani je v tej smeri dokaj ambiciozno zastavil program ovčereje. Če vemo. daje bilo pred vojno pri nas preko 200.000 ovac. zdaj pa komaj še dobra desetina tega števila, je očitno, da ne bo lahko ovčereji povrniti nekdanji pomen,« meni Bojan Strmole.
S križanjem domače jezersko-sol-čavske ovce z ovni romanovci je mogoče vzgojiti plemenitejšo pasmo. Zanimivo je. daje peti rejec z matičnim tropom postal nihče drug kot velenjski rudnik, ki je prav pri Strmoletu dobil osnovo. Ovce pasejo na rudniških ze-
mljiščih, kjer zaradi pogrezanja tal ni dovoljena gradnja.
Vse podatke o ovcah imajo rejci matičnih tropov na računalniku ljubljanske Biotehniške fakultete. Meni. da bi ovce lahko selekcionirali na pridobivanje volne, žal pa zaenkrat predilnice ne kažejo pripravljenosti, da bi kaj prispevale. Iz Avstralije uvažamo zdaj volno po 4 dolarje, našim rejcem pa plačujejo po 800din za kilogram resda nekoliko slabše volne. Ponekod zaradi tako slabega plačila volno kratkomalo sežigajo. To je že dovolj tehten razlog, da bi to početje pretehtali v luči narodnogospodarskih koristi!
Preko Kmetijske zadruge v Trebnjem je Strmole skušal prodajati jagnjeta, a ni bilo dosti zanimanja zanje. V hlevu je imel največ 140 ovac. zdaj ima še 75 glav. Po za Četnem nezaupanju ljudi, češ da jagnjetina ni za naš okus zaradi posebnega vonja mesa. zdaj že kar redno prihajajo v Gorenje Jesenice, vasico ob cesti od Mokronoga proti Krmelju, kupci tudi iz oddaljenih krajev. Prepričali so se, da sogovo-
• Na lanskem mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so se slovenski ovčerejci predstavili z okoli 40 plemenskimi ovcami. Vsesoprodali in že kar malo nestrpno pričakujejo, koliko jagenjčkov oplemenitene jezer-sko-solčavske pasme bodo dobili novi lastniki in sploh,kakohodozadovoljni z nakupom. Pri tej pasmi zadošča trikrat manj ovac, da bi dobili toliko jagenjčkov kot pri ekstenzivni ovčereji, ki je doma v raznih predelih Jugoslavije. In to je že dobra priložnost za slovensko ovčerejo.
rice o neprijetnem vonju ovčjega mesa. ki je zelo zdravo za bolnike in hkrati specialiteta za gurmane, več ali manj iz trte izvite. Respaje.dabiimelStrmole več ovac. če ne bi dve leti ostajal, podobno kot večina drugih kmetov ob Mirni, skorajda brez prave krme. Hidromelioracija je namreč zamujala. Je rešitev silos, smo vprašali ovčarja, pa je pri priči odvrnil, da ne.
»To je metanje denarja proč za beton. Samo na tla vržem PVC folijo in že lahko siliram. Ljudem se zdi škoda dati 500 jur jev za folijo, za silos pa ne 20 milijonov. V letu 1986 sem pridelal ok-
oli 100 kubikov silaže, sena pa okoli 40 ton. To bo zadoščalo za čez zimo. Glede silosov pa še to: kolikor sem hodil po Zahodu, sem videl, da klasične betonske silose že opuščajo.« je povedal Bojan Strmole, sodobni kmet z Gorenjih Jesenic.
PAVEL PERC
Meso iz sala
Preparat, ki ga preizkušajo na živalih, še ni uporaben za ljudi
Škotski znanstveniki so odkrili, tako poroča Poljoprivredni pregled, nov preparat, ki zmore pretvarjati salo v mišice. Če bi novost uvedli v široko prakso, bi imela izreden pomen vživinoreji, ki mora dajati čimveč mesa na račun maščobe. Gre za beljak,ovino, ki se živali vbrizga z injekcijo, odkrili pa sojo veterinarji v inštitutu Hannah v Ayru na Škotskem.
Znanstveno delo so škotski raziskovalci začeli ob vprašanju, zakaj so živali debelejše med brejostjo in zakaj izgubijo maščobo v laktaciji. Odkrili so neko naravno protitelo, ki pretvarja maščobo v beljakovine. Z njim so izboljšali kakovost mleka pri mladih živalih, že ena sama injekcija je opazno vplivala na to, da so živali ustvarile več proteina kot običajno.
Dr. David Flint iz omenjenega inštituta je povedal, da so prve injekcije preizkusili na podganah, da so dale spodbudne rezultate in da novost zdaj preizkušajo na ovcah, piščancih in racah. Končni cilj je priti do metode za tretiranje goveda. Preparat bi lahko dali v množično uporabo v letu dni, vendar je potrebno še raziskati možne negativne učinke na hrano. Dodal je, da zaenkrat ta preparat še ni primeren za uporabo pri ljudeh. Tu bi sprožil pravo »revolucijo«, če pomislimo, koliko preglavic ima dandanes (zlasti ženski) svet s preobiljem maščobe in celulitisom.
ifj IZ NkŠIH OBČIN
IZ NlkŠIH OBČIN (j
Za leto 1987 kar lepe napovedi
Sprejem resolucije se je zapletel samo ob pokopališki problematiki
NOVO MESTO — Občinska resolucija je ob sprejemu v skupščinskih zborih 25. decembra 1986doživela še nekaj sprememb v zadnjem hipu ob amandmajih krajevne skupnosti Drska, sicer pa sojo z dokaj zahtevnimi načrti soglasno sprejeli.
Celotni prihodek novomeškega gospodarstva ima v letu 1987 predvideno 38-odstotno rast, prav tolikšen napredek sredstva za amortizacijo, medtem ko načrtujejo za reprodukcijo 40 odst. več denarja, kot gaje bilo na voljo leta 1986. Za bruto osebne dohodke pa naj bi poresoluciji porabili 36 odst. več kot preteklo leto. Zahtevne naloge so določene predvsem industriji s 4-odstotno rastjo, še bolj pa kmetijstvu s 3-odstotno rastjo, kar pomeni velik korak naprej v primerjavi s sedanjim stanjem. Izvoz ima načrtovano 5-odstotno rast, kar naj bi dalo 11 milijonov dolarjev iztržka več kot v letu 1986.
Glede teh, glavnih kazalcev razvoja v delegatskih klopeh ni bilo pripomb, pač pa je usklajevalni postopek zahtevala predložitev amandmajev in pobude krajevne skupnosti Drska. Zahtevali so pomoč občinskih virov izvoznikom, ki dosegajo 50 odst. izvoza na konvertibilna tržišča, program aktivnosti izvršnega sveta za dolgoročno rešitev pokopavanja v mestu in podrobno poročilo o dosedanji akciji za izgradnjo novega pokopališča na Marofu. Brusničani pa so nastopili proti načrtovani dograditvi deponije za posebne odpadke v Leskovcu.
Sklenili so, da bo zahtevano poročilo v zadevi Marof nared za sejo v februarju, program za dolgoročno rešitev pokopavanja pa v prvi polovici leta 1987 hkrati s predlogi za spremembe v družbenem dolgoročnem in srednjeročnem planu občine. Brusničanom izvršni svet ni ugodil.
• Med drugim so delegati sprejeli še sklep o zavrnitvi pobude pravobranilca samoupravljanja in konference sindikatov Pionirja za uvedbo ukrepov družbenega varstva v tozdu Lesni obrat zaradi motenj v samoupravljanju. Zagrozili pa so z ukrepom, če razmerv zvezi - z delitvijo sredstev za osebne dohodke ne bodo uredili do zaključnega računa 1986.
Razpravo je spodbudil še predlog, s katerim so Novoles ob predvideni 90-milijonski izgubi, za katero ni povsem sam kriv, oprostili plačila občinskega davka iz osebnih dohodkov za leto 1986 vznesku 26milijonovdinarjevins tem pomagali kolektivu iz težav na podoben način, kot so prejšnja leta tovarni IMV. Taka pomoč je možna s pomočjo presežkov sredstev za skupno porabo, ki bi jih sicer morali odvesti v republiške »malhe«. Predlog za oprostitev prispevka je dal tudi delegat IMV, vendar nibil sprejet zobrazložitvijo,da se ne bi nikomur nič poznalo, če bi skromna sredstva drobili na več delovnih organizacij.
R. BAČER
Kjer ni mladih, ni novih idej
Vrste komunistov v novomeški občini se zadnje čase kaj malo povečujejo, med njimi pa je tudi vrsta veteranov s 30- in večletnim stažem, ki današnjo ekonomsko in politično krizo spremljajo z posebno pozornostjo. Eden takih je Franc Nahtigal, ravnatelj osnovne šole Katje Rupene v Novem mestu.
»Komunistom ni bilo nikdar lahko, tudi ne pred tridesetimi leti, ko sem bil sprejet v članstvo. Bil sem še učiteljiščnik, sprejeli pa so me v osnovni organizaciji Šmihel, ker sem bival v tamkajšnjem internatu. Kar leto dni sem bil pripravnik. Hodil sem na sestanke, dajali so mi naloge (največ priprave refe-
Franc Nahtigal
ratov), spremljali so moje delo v mladinski organizaciji na šoli. Šele ko sem se zares izkazal kot delaven član, sem bil sprejet. Vkasnejših letih sem kot komunist marsikaj doživel. Ko smo prišli mladi učitelji na vas, smo bili takoj sredi dela v vseh organizacijah. Tudi k borcem smo morali hoditi na sestanke. Vmes sem še študiral. Ko sem zatem prišel v Mirno peč za rav-nateljašole, meječakaloisto.Čeže nisem bil vodilni funkcionar v kateri od organizacij, sem pa za funkcionarje pisal govore. Veliko požrtvovalnosti in prostega časa smo takrat učitelji komunisti puščali v organizacijah in društvih, poleg tega smo v Mirni peči gradili še novo šolo. Ni bilo lahko biti vselej v prvih vrstah pri vseh akcijah. Najbolj pa se moti tisti, kdor meni, da smo imeli od tega kakšno korist.«
Franc Nahtigal je v Novem mestu že deveto leto vodja največje in najstarejše mestne šole, a tudi tuje vsa leta močno vpet v družbenopolitično delo, najsi bo na občinski favni v SZDL, v ZK ali drugod.
Glede današnjih razmer v Zvezi komunistov pa Nahtigal meni: »Žal mije.koopažamčedaljevečjo neenotnost v .vrhovih' in ni mi všeč, da vsak išče napake le pri drugih, pred svojim pragom pa jih ne pomete. Zdi se mi najbolj zaskrbljujoče, da v ZK ne vstopajo mladi in delavci. Če bo šlo tako dalje, bo čez nekaj let partija postala kot Zveza borcev — organizacija ostarelih. Kjer pa ni mladih, ni novih 'dej...«	r.	b.
___j
Premajhna skrb za dediščino
V novomeški občini zaradi obilice spomenikov NOB obnova počasi napreduje
NOVO MESTO — Za boljše varstvo in zaščito spomenikov NOB je bilo v zadnjem času narejenih nekaj korakov, še vedno pa je stanje daleč od zadovoljivega. Posebno in takojšnjo akcijo terja ureditev spomenika na Cviblju, so menili članUveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, ko sootem razpravljali 23. decembra 1986.
predlogu sveta naj bi ob urejeni dokumentaciji sledilo tudi pismeno sporazumevanje s šolami in drugimi skrbniki, da bi za spomenike in obeležja načrtno skrbeli. Povsem
O sramotnem stanju veličastnega spomenika NOB na Cviblju pri Žužemberku je bilo doslej izrečenih že veliko besed, ni pa bilo akcije, zato so se dogovorili za komisijski ogled na kraju samem, obenem pa za zagotovitev polovice potrebnih sredstev za obnovo v občini, medtem ko bo preostali del dokajšnje investicije za obnovo črk zagotovila republiška kulturna skupnost. Spomladi naj bi se dela začela.
V novomeški občini je 210 spomenikov ali spominskih obeležij NOB (brez 12 skupin takih objektov na področju Roga), na katerih je blizu 90.000 črk. Izračunali so, da bi za obnovo teh črk potrebovali 44 milijonov din, oziroma nad 10 milijonov na leto, če bi se lotili postopne obnove.
Ker je na raznih ustanovah 23 spominskih plošč, 38 jih je na stavbah
KJE SO ZDAJ NAJBOLJŠI
NOVO MESTO — Novomeški občinski sindikalni svet 24. decembra že drugič zapored ni bil sklepčen. Samo predsedstvo tega organa seje to pot pogovarjalo o predlogu občinske resolucije za leto 1987, o zaključnem poročilu začasnega vodstva IMV, o osnutku poročila o realizaciji programa sveta in o programskih usmeritvah za naprej. Tudi skupščina stanovanjske skupnosti dva dni kasneje ni bila sklepčna, pa se je začela z enourno zamudo, ko jo je »rešil« manjkajoči delegat, ki so ga poklicali po telefonu.
KDAJ NOVA TRGOVINA?
NOVO MESTO — Že nekaj let gradijo v Novem mestu nova stanovanja v blokih, večji del pa tudi individualna v organizirani gradnji, le na Drski, v Irči vasi in na Brodu pa na regrških košeni-cah, skratka vse v enem koncu mesta. Ta predel mesta dobi vsako leto nekaj sto novih prebivalcev, trgovina pa ostaja ves čas enaka. Potrebe sojože kdaj prerasle, a o novi ni ne duha ne sluha. Dejstvo je, da je novomeška- Emona-Dolenjka v tem koncu pred leti sicer odkupila lokacijo za novo trgovino, o gradnji katere pa sedaj noče slišati.
raznih delovnih organizacij in 17 na stavbah, ki so last društev, in 3 v lasti JLA, so predlagali, naj bi po ureditvi potrebne strokovne dokumentacije te delovne organizacije in društva varstvo spomenikov prevzele z ustreznimi sporazumi. Zdaj namreč zanje skrbijo toliko, kolikor imajo zanje čuta dolžnosti.
Kar pa zadeva 129 spomenikov in spominskih obeležij v krajevnih skupnostih, bo potrebno še več dela, preden bo zanje dolgoročno poskrbljeno.
Ker za marsikateri objektšeniznano lastništvo zemlje, na katerem stoji, najprej urejajo to dokumentacijo, ki bo v januarju 1987 zaključena. Po
• Svet je določil tudi smernice za delovni program v letu 1987 in poudaril nekaj važnejših obletnic, ki naj bi jih v -posameznih organizacijah, šolah, ustanovah ne smeli prezreti. Gre za 50-letnico ustanovnega kongresa KP ZKS in 45-letnico partijskega posvetovanja na Cinku, 45 let prvega osvobojenega ozemlja, 45 let prvih volitev žensk v narodnoosvobodilne odbore, 45 let velike roške ofenzive, 45 let ustanovitve Gorjanskega bataljona itd.
odprto pa je vprašanje sredstev za predpisano označevanje takih objektov, kot določa nova zakonodaja.
R. B.
Za četrtino dražji vrtci
Namesto predvidene polovice plačajo starši za otroka povprečno le še eno petino ekonomske cene vrtca
NOVO MESTO — Vrtci v novomeški občini nudijo sedaj varstvo in vzgojo okrog 2.200 malčkom, za preostale tri petine predšolskih otrok si morajo starši pomagati drugače. Za varovance prispevajo starši vrtcu neposredno 35 odst. od mesečnega dohodka za člana družine v preteklem letu. S tem naj bi plačali stroške oskrbe za otroka, ki predstavljajo polovico ekonomske cene. Ker pa tudi
• V letu 1987 bodo vse socialnovarstvene pomoči razen dodatka k pokojnini, pomoči za brezposelnost in nadomestila stanarine in tudi prispevke staršev za vrtec valorizirali redno brez dodatnega odločanja s 1. marcem, majem, julijem in oktobrom na osnovi gibanj osebnih dohodkov in stroškov, z majem pa bodo pomoči in prispevke odmerili na novo glede na dohodke v letu 1986.
stroški v vrtcih naglo rastejo in ker je v vrtcih večina otrok iz socialno in materialno slabše stoječih družin, mora skupnost otroškega varstva namesto polovice ekonomske cene dejansko pokrivati že štiri petine vseh stroškov.
Lani so starši v novomeški občini prispevali za bivanje dojenčka v jaslih poprečno le 6.108 din, za starejšega predšolskega otroka v vrtcu pa 8.442
din. Od septembra, odkar je ekonomska cena za dojenčka 52.535 din, za predšolskega otroka pa 36.978 din, prispevajo starši za dojenčke povprečno 8.827, za predšolarje pa 11.238 din, medtem ko je najvišji prispevek staršev za dojenčka 20.000, za druge otroke v vrtcih pa 18.500 din.
Soočeni z vsemi temi podatki so se v svetu Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto in v skupščini občinske skupnosti otroškega varstva brez večjih pomislekov odločili za povečanje ekonomske cene v vrtcih in sedanjih prispevkov staršev s 1. januarjem 1987 za 25 odst. Tako so predlagali tudi v republiški skupnosti otroškega varstva. Ekonomska cena je po novem za dojenčka 65,670 din, za druge otroke v vrtcih pa 46.220 din. Starši bodo prispevali največ 25 tisoč za dojenčka in 23.130 din za druge otroke v vrtcu, v povprečju pa bodo starši plačevali dobrih 11 tisočakov za dojenčka in dobrih 14 tisočakov za predšolarja. Vse ostalo bo morala še naprej kriti skupnost otroškega varstva.
Zadnja podražitev vrtca naj ne bi vplivala na položaj socialno šibkih družin. Redno se namreč povečujejo 'tudi otroški dodatki. Tega dobiva trenutno v novomeški občini 2.146 družin za 4.748 otrok. Poprečno znaša otroški dodatek trenutno 11.196 din, najvišji je 32.965, najnižji pa 1.857 din.
Z. L.-D.
Nad 30 let v prvi vrsti
Sprejem v čast članom ZK z najdaljšim stažem
NOVO MESTO — Občinski komite ZK je 23. decembra 1986 organiziral skromno počastitev članov, ki imajo za seboj 30 in 40 let partijskega dela, ter za
Največ naložb načrtuje Beti
Težave z gostinstvom in trgovino — Nov blok, most čez Lahinjo
METLIKA — Beti kot največja belokranjska delovna organizacija je nosilka gospodarskega razvoja metliške občine, saj ustvarja več kot polovico dohodka metliškega gospodarstva. Za letos v Beti načrtujejo naložbe v vrednosti nekaj več kot 4 milijarde dinarjev.
Največ, 1,155 milijarde dinarjev, so namenili za novo barvarno, po milijardo dinarjev pa za posodobitev
METLIŠKI ŠTAFETNI PREDLOG
METLIKA — Na občinski konferenci ZSMS Metlika so pripravili predlog poti letošnje štafete mladosti po Sloveniji. Predloga resda še niso poslali republiški konferenci ZSMS. kljub temu pa se že iz tega predloga ali morda celo osnutka vidi, da tudi OK ZSMS Metlika budno spremlja aktivnosti v zvezi z letošnjo štefeto, ki tako buri slovenske mladinske duhove. Metliški mladinci se v obliko, težo in material, iz katerega naj bi bila izdelana štafetna palica, ne spuščajo, predlagajo pa, naj zvezna štafeta krene na svojo pot iz Metlike, na mostu čez Kolpo pa bi jo predali mladincem iz sosednje hrvaške občine Ozalj. V predlogu še piše: »Tudi stroške prevoza bo krila OK ZSMS Metlika, saj je od Metlikedo republiške meje le 0,5 km. S tem bi bile štafetne aktivnosti v Sloveniji zaključene. Sredstva, ki jih je RK ZSMS namenila v ta namen, naj bi dali v dobrodelne namene (bolnišnice itd.), in sicer v vsako republiko nekaj.«
opreme v tozdu Kodranka in volna ter v tozdu Konfekcija Metlika. Te in še druge naložbe, ki jih načrtujejo, naj bi pripomogle, da se bo fizični obseg proizvodnje povečal za okoli 5 odst., za toliko pa nameravajo povečati tudi izvoz na konvertibilno tržišče.
Nove investicije načrtujejo tudi metliški tozd Novoteksa, Novolesova Tovarna kopalniške opreme. Komet, ki bo 110 milijonov dinarjev namčnil za nakup novih šivalnih strojev, nato metliška obrata IMP in SCT ter suhor-ski obrat IMV. Pionirjev tozd. ki seje pred kratkim preselil v nove prostore, bo letos investiral 12 milijonov dinarjev v opremo, fizični obseg proizvodnje pa nameravajo povečati za 4 odst.
Vsekakor se bo letos moralo premakniti na boljše tudi v večkrat upravičeno kritiziranem gostinstvu in turizmu, saj le-ta v metliški občini iz leta v leto vedno bolj zaostajata in pešata. V Metliki se pač ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so ena redkih, če ne sploh edina razvita občina v Sloveniji, kjer se v zadnjih dvajsetih letih na tem področju ni prav nič izboljšalo. Prav tako niso zadovoljni s trgovsko dejavnostjo, saj ta glede na druge gospodarske dejavnosti in glede na potrebe občanov zastaja, če ne celo nazaduje.
Medtem ko metliško Komunalno gospodarstvo za letos ne načrtuje novih naložb, saj še lanskih niso izpeljali, pa v stanovan jski skupnosti načrtujejo
gradnjo 30-stanovanjskega bloka v Kidričevem naselju, katerega predračunska vrednost je okoli 800 milijonov dinarjev. Prednostne naloge komunalne skupnosti za letos so gradnja višinskega vodovoda Rajakoviči-Kuljaji-Jugorje, most čez Lahinjo v Geršičih ter napeljava telefonskega omrežja v tistih krajevnih skupnostih, kjer telefbna še nimajo. Cestna skupnost pa za letos načrtuje obnovo gorjanske magistralne ceste od Suhorja do mostu čez Kolpo ter posodobitev regionalne ceste Drašiči-Krmačina.
A. B.
ŠE MESEC DNI BREZ ZVEZ
HINJE — Iz krajevne skupnosti Hinje ni organiziranega avtobusnega prevoza v Novo mesto, čeprav prizadevanja za uvedbo avtobusne proge več let tečejo in je nekaj časa poizkusno vozil tudi avtobus podjetja Gorjanci. Najnovejša vest za krajane je, da bo najkasneje do 1. februarja 1987 uvedena redna avtobusna proga podjetja Gorjanci preko Lašč in Dvora do Novega mesta. V novem letu prevzemajo Gorjanci vse šolske prevoze na območju Suhe krajine, racionalizirajo delavske prevoze na tem območju, zato bo z reorganizacijo omogočena tudi uvedba rednega potniškega prevoza. Po večletnem godrnjanju na vseh sestankih bo krajanom vendarle ustreženo. Krajevna skupnost Hinje je edina med 32 krajevnimi skupnostmi v občini, ki nima ne avtobusne ne kake druge javne zveze z občinskim središčem.
novosprejete komuniste. V konferenčni dvorani hbtela Metropoljeimelaza jubilante slavnostni nagovor Darja Colarič, predsednica občinske konference ZK in članica CK ZKJ. Poudarila je, da so bili prav ti komunisti v novomeški občini nad tri desetletja v prvih vrstah boja za napredek in da so se morali zaradi tega marsičemu odreči. Nanje pa družba še danes računa. Govorila je tudi o današnjih nalogah članstva ŽK s posebnim poudarkom na prenovi.
Predsednica Colaričeva in sekretar komiteja Jože Florjančič sta 23 jubilantom s 40-letnim stažem in 18 jubilantom za 30-letno članstvo v ZK iskreno čestitala in se jim zahvalila, vsaj pa je dobil tudi spominsko knjižno darilo.
Na svečanosti so toplo sprejeli medse nekaj novih članov ZK, ki so nato z zanimanjem sledili pogovorom jubilantov, ko so obujali spomine na vrsto izpeljanih nalog v preteklosti, ki so od komunistov terjale veliko požrtvovalnosti.
R. B.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 10. januarja, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili:
• v Novem mestu: Mercator — Standard na Zagrebški
• v Šentjerneju: Emona-Do-lenjka Market
• v Dolenjskih Toplicah: Mercator—Standard, prodajalna Rog
• v Žužemberku: Mercator KZ Krka
• v Straži: Emona-Dolenjka Market
Obvestilo
Društvo invalidov Metlika obvešča svoje člane, da so uradne ure od 23. 12. 1986 vsak torek od 9. do 11. ure. Obenem želi društvo vsem svojim članom srečno in zdravo novo leto 1987.
Za društvo: J. V.
Povečati proizvodnjo
Stabilizacijsko naravnana resolucija
METLIKA — Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana metliške občine za letošnje leto je zastavljena izrazito stabilizacijsko. Čeprav se v Metliki zavedajo, da bodo na gospodarjenje v tej belokranjski občini tudi v letošnjem letu močno vplivale velike obveznosti do plačevanja dolgov tujini, visoka inflacija, obveznosti do nerazvitih republik in pokrajin ter nedorečenost zakonskih predpisov o pogojih gospodarjenja, so si zadali, da bodo v prvi vrsti povečali proizvodnjo.
Družbeni proizvod naj bi se povečal za 5 odst., kar bo moč doseči le z izkoriščanjem vseh razpoložljivih zmogljivosti ter posodobitvijo in avtomatizacijo proizvodnje. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 5 in pol odst., kmetijska za 3, izvoz na konver-
tibilno tržišče za 5 in pol odst., kmetijska za 3, izvozna konvertibilno tržišče za 5, število zaposlenih pa se bo po predvidevanjih povečalo za 2 odst. in pol. Vse to bo moč doseči ob 5-odst. povečanju uvoza surovin in reprodukcijskega materiala (ne upoštevaje uvoz opreme).
’ Družbene dejavnosti naj bi ohranile svojo materialno raven iz lanskega leta, kar pomeni, da ne bodo mogle širiti programov in povečevati števila zaposlenih, osebni dohodki zaposlenih v teh dejavnostih pa naj bi rasli skladno z rastjo le-teh v gospodarstvu. Nasploh pa naj bi ohranili sedanjo raven osebnih dohodkov in družbenega standarda.
A. B.
Novomeška kronika
JUGO — Prireditelji tudi letos zelo uspelega dedka Mraza na Glavnem trgu so imeli silne težave s tamkaj parkiranimi avtomobili. Med krasitvijo in pripravami na otroški dogodek leta se je zdomski mercedes bahavo zleknil in zaklenil ravno na prostoru, kjer naj bi postavili oder. Lastnik je izginil neznano kam, pajka v našem mestu na (ne)srečo ne premoremo, prireditelji so debelo uro nemočni postopali okoli lepotca. Pa je prišel mimo Podgorec, vzel iz žepa ključe od juga in z njimi v hipu odprl vrata zdomarskega spomenika. Pa naj še kdo reče, da jugo nima odličnih ključev!
SMREČICE — Naši vrli gozdarji so nam v predprazničnih časih nudili smrečice po 600din,karjebiloresizjemno poceni. Ko je eden od kupcev pohvalil njihov posluh za prazne potrošniške žepe in svečane trenutke, je dobil odgovor, da bi bile lahko smrečice še za petino cenejše. Toliko je namreč davka na tovrstno drevesničarstvo, davčna stopnja poleg tega pa nič ne razlikuje med božičnimi in novoletnimi smrečicami, kar je še en dokaz, da državi prav lepo diši tudi denar z rahlim vonjem po kadilu.
ŽARNICE- — Novoletno kroniko končujemo s podatkom, da so še neznani nepridipravi v slabih dveh nočeh razbili ali pokradli skoraj vse žarnice, ki so tako barvito krasile kandijski most. Očitno se že ve, da ena bleščeča noč še ne prinese bleščečega leta.
Ena gospa se sprašuje, ali so upokojenke skupnih služb Zdravstvenega centra Dolenjske res samo toliko vredne, da so jim voščili na navadnih poštnih dopisnicah.
r ■ ■; vi
V času od 18. do 23. dec. 1986 so v novomeški porodnišnici rodile: Slavica Koprivnik iz Krškega — Sandro, Branka Goleš iz Metlike — Tajano. Dragica Muška iz Dolenjskih Toplic
— Bogdana, Mihaela Anžlin iz Mačkovca — Janjo, Mary Otilia Arnež z Mirne — Gregorja, Angela Črček iz Visejca — Bojano, Stanimirka Rustja iz Gorenje Straže—Snežano in Andreja, Magda Dragan-iz Potočne vasi — Boštjana, Zlata Luzar iz Podturna — Katjo, Danica Žabkar iz Prapreč — Blaža, Katarina Lavrih iz Dolnjih Prapreč — Matevža, Katica Tuček iz Vrhovca — Marinelo, Marija Štih iz Kamenice— Denisa, Zdenka Kofalt iz Osojnika — Darjo, Marica Jerman iz Črnomlja — Marjetko, Nada Fišter iz Gorenjega Karteljevega — Ervina. Ivanka Stajdohar iz Velikega Nerajca
— Uroša, Liljana Zupančič iz Potoka
— Tadeja, Manda Aščič iz Vinice — Zorico in Dijano, Sonja Rajar iz Velikega Gabra — Simona,Terezija Luši-na iz Bele cerkve — Anito, Valerija Longar iz Stranske vasi — Miha, Petra Plasaj iz Gornikov — dečka, Marija Ulašič iz Črnomlja — deklico, Ana Dolinar z Lazov — deklico in Biserka Mlinarič iz Obrha — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Zdenka Čustič iz Ulice Mirana Jarca 14 — Bojana, Dragica Jotanovič z Zagrebške 15 — Danijelo. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
ČEPRAV SO IMELI V HOTELU Bela krajina lep namen, da bi pripravili silvestrovanje, iz vsega ni bilo nič, ker so dobili le dve ali tri prijave. Ljudje so se v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji v glavnem odločili, da novo leto pričakajo doma, ob domači hrani in pijači ter seveda pred nepogrešljivimi malimi ekrani. Do polnoči je bila silvestrska noč v Metliki dokaj mirna in tiha, takrat pa je začelo pokati kot ob sovražnikovi ofenzivi. Med detonacijami petard pa je bilo slišati tudi tišje, a veliko bolj nevarne poke iz strelnega orožja. Žrtev pa le ni bilo.
MILAN BRAČIKA-GAZDA, violinist in zaščitna znamka Popolno-čnih kočij, je prenehal igrati pri tem priljubljenem metliškem ansamblu. Za to potezo seje odločil iz protesta in pravi, da se v javnosti razen kot zasebnik ne bo več pojavljal. Milan seje namreč prijavil na razpis za delovni mesti ravnatelja in pomočnika ravnatelja osnovne šole v Metliki, pa je bil za obe delovni mesti zavrnjen. Prepričan pa je, da ustreza razpisnim pogojem, saj ima dve fakultetni diplomi in dolgoletno prakso v pedagoškem poklicu.
ZADNJO LANSKO NEDELJO PROTI VEČERU so legendarne Popolnočne kočije izvedle koncert pred novomeško porodnišnico, in to v počastitev rojstva hčerke lovca, konjerejca, strastnega amaterskega mesarja, dedka Mraza in tajnika metliške kulturne skupnosti Bojana Valenčiča. Izpoluradnihinzaupnihvirovse je izvedelo, da je hčerki ime Ignacija, ime pa je dobila po starem očetu. Koncert pred porodnišnico je naletel na splošno odobravanje, Bojan pa je kot dedek Mraz obiskal osebje, mlade mamice in porodnice. Če so ga kateri pokazali, namesto da bi ji dali umetne popadke, ni znano, pomagalo pa najbrž bi.
(Črnomaljski drobir
NOVOLETNI DIRENDAJ — Sedaj, ko so novoletni prazniki že za nami. vedo Črnomaljci povedati, da praznovanje le ni bilo tako nedolžno, kot je bilo v začetku čutiti. Po Črnomlju in okolici je pokalo kot na fronti. Vendar pa nekaterim samo petarde še niso bile dovolj. Po ulicah so metali steklenice, razbitine pa so še v ponedeljek zjutraj po praznikih zlovešče opozarjale voznike, da morajo biti previdni. Mogoče je bil med temi vozniki tudi kakšen, ki je nekaj dni prej vrgel po tleh prazno steklenico.
ZAPUŠČENI AVTOMOBILI — Razbite steklenice bodo smetarji pometli in ljudje jih bodo hitro pozabili. Kot kaže, Črnomaljci namreč zelo hitro pozabljajo, nekateri celo to, kje so pustili svoje avtomobile. Kot je opozoril eden od Črnomaljcev, stoji v središču mesta, v Župančičevi ulici, nedaleč od Kulturnega doma, že leto dni zapuščen fiat 1300. Voznik tovornega avtomobila s prikolico, last Avta Kočevje, pa sije našel prav v tej ulici, in sicer pred osnovno šolo, najbolj primeren prostor za parkiranje. Pa se za vsa ta početja prav nihče ne zmeni. Kot v posmeh nedavnim razmišljanjem o tem, da bi Župančičevo ulico med šolskim poukom zaprli za javni promet.
/•---------------
Ribniški zobotrebci
v---------.------------------------
USPEL SEJEM — Sejem rabljene smučarske opreme, ki gaje organiziral smučarski klub Ribnica, je uspel, zato pričakujejo, da bodo tudi smučišča v ribniški občini polna smučarjev. Na smučišču v Danah je smučarski klub določil ceno celodnevne karte— 1.000 din, otroci do desetega leta lahko smučajo brezplačno, do 15. leta pa plačajo le polovično ceno. Ža poldnevno smučanje je tudi cena za polovico nižja.
TURIZEM IN GASILSTVO — Turistični dom na Travni gori je dalo turistično društvo Sodražica v zakup gasilski zvezi Slovenije, ki ga bo prenovila. V njem bodo seminarji, če pa prostori ne bodo povsem zasedeni z gasilci, jih bodo oddajali tudi za turistične namene.
PADLI ŠTIRJE MEDVEDJE — Medvedje so sicer odšli spat, zato pa se lahko zdaj naredi obračun njihovega odstrela. Pred zimo so na območju ribniške občine odstrelili štiri medvede. Šele spomladi se bo videlo, če je med padlimi tudi tisti, ki je vdiral v hleve,
'	'	"	N
Drobne iz Kočevja
CELO VAROVALKE KRADEJO — Kraje pri nas niso nič posebnega. Tako v nekem bloku v Kidričevi ulici že leta in leta zginjajo žarnice iz skupnih prostorov, zdaj pa so začele zmanjkovati celo varovalke. Zaradi samih varovalk zadeve niti ne bi bilo vredno omenjati, vendar zginjajo varovalke motorja, ki poganja vročo vodo centralne kurjave. Posledic ni treba opisovati.
PLAKATI NE ZGINEJO SAMI — V odloku je zapisano, da je treba izobešene plakete odstraniti najkasneje v treh dneh po končani prireditvi, ki je s plakati napovedana. Toda kaj, ko tega nihče ne upošteva, saj se najdejo celo še plakati, ki vabijo na proslavo dneva republike.
ZIMSKO VESELJE— Prvi sneg je bil po Kočevju sorazmerno hitro očiščen in ulice že po nekaj dneh usposobljene za običajni promet. Podobno velja za pločnike in parkirišča. Včasih so sneg ob mostu pri cerkvi zrinili kar v Rinžo, sem pa so ga dovažali tudi iz drugih delov mesta. Zdaj pa je tu nova ograja in je to onemogočeno. Kup snega so tako narinili kar pred kip Jarmove »Neveste« pri Likovnem salonu, vendar se izza kupa nevesta še toliko vidi, da jo lahko otroci uporabljajo za tarčo in jo kepajo.
h
Trebanjske iveri
ŠPEKUKACIJE — Na vodovod Sela-Sumberk, ki so ga pomagale graditi mladinske delovne brigade, je od 45 gospodinjstev le 5 priključenih. Večina vaščanov, ki so si močno želeli zdravo, pitno vodo, je ugotovila, da se je najceneje napajati kar iz hidrantov.
IN VENDAR TEČE — V slabo razviti krajevni skupnosti Trebelno se stvari le izboljšujejo. Za novo avtomatsko telefonsko centralo, za krajevne skupnosti Mokronog. Trebelno,del Šentruperta in del Tržišča, ki bo povečana na 750 številk (za 542!), so na občini zagotovili staro milijardo. Trebelno premore le telefon na pošti in krajevnem uradu, tako da zdaj marsikdo, tudi iz Trebnjega, raje sede v avto in se napoti v sam kraj. kot da izgublja potrpljenje pri čakanju na zveze. Nič čudnega torej, če v občini menijo, da telefonija oziroma PTT sploh ne dohajata razvoja. Ker pa Trebeljani in Trebanjci vedo, da nič ne pade z neba, so šli v akcijo za boljše telefonske povezave s svetom.
SLO — Ta kratica pomeni splošno ljudsko obrambo ali odpor, kakor je večini dobro znano. In za SLOje taborništvo pomembna zadeva, saj se mladi učijo preživetja v naravi in raznih veščin, ki pridejoše kako prav obrambnim pripravam. Do tod je vse lepo in prav. Tudi mirenskim tabornikom, ki so med boljšimi v republiki, dajejo v občini besedno vso podporo, ko pa bi radi iz naslova SLO zvrtali kakšen dinar, ni več nobenega pravega navdušenja za taborništvo.
IZ NKŠIH OBČIN
Številna priznanja ob dnevu JLA
Med šolami je bila najboljša dragatuška
V počastitev dneva oboroženih sil so bile decembra včrnomaljski občini številne prireditve. Poleg slavnostne akademije in svečanega zbora pripadnikov teritorialne obrambe ter rezervnih starešin so bili tudi številni obiski delovnih organizacij in šol. Pripravili so športna tekmovanja, pionirji in mladinci iz osnovnih šol pa so pisali spise o oboroženih silah, za katere so najboljši dobili knjižne nagrade.
Na zboru pripradnikov TO in rezervnih starešin so podelili tudi pohvale in priznanja. Potivaleobčinskega štaba za TO so prejeli Peter Golobič, Borivoj Picelj, Marjan Vraničar, Miro Doltar. Branko Šaver, Andreja Luka-nič, Albin Lovrin in Anton Muc. Pohvale pokrajinskega štaba za TO pa so si prislužili Franc Kartuš, Anton Zupančič, Jože Kočevar, Karel Ružič in Zofija Brunskole, pohvalo republiškega štaba TO Dušan Velše, priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo pa Boris Lovrenčič. Osnovna šola Dragatuš je kot najboljša šola na področju SLO in DS prejela posebno priznanje komandanta TO dolenjske pokrajine.
J. D.
ZA LEGALIZACIJO STAVK
ČRNOMELJ — Tudi črnomaljska mladina je razpravljala o štafeti, civilnem oz. drugačnem služenju vojaškega roka in legalizaciji stavk. Črnomaljci se ne strinjajo z ljubljansko univerzitetno konferenco, ki zahteva, naj bi štefeto ukinili, ob tem pa ne ponuja nič novega, posebno pa so obsodili izzivalno klesanje štafetne palice sredi Ljubljane. So proti ponavljajočim se kaznim za tiste, ki odklanjajo služenje vojaškega roka, strinjajo pa se z legalizacijo stavk.
PRENATRPANI VRTEC
LOŠKI POTOK — V Loškem potokujevedno več zaposlenih. Kraj napreduje, vedno več je delovnih mest, gradijo tudi nove hiše in vse to se pozna tudi pri naraščanju števila otrok. V vrtcu, ki deluje v okviru osnovne šole, j e bilo še pred nekaj leti le 5 do 6 otrok, danes pa jih je že 20. Starši prosijo še za sprejem šestih otrok, a jim ne morejo ustreči, ker je že zdaj vrtec prenatrpan. Še huje bo, ko se bo začela mala šola. Prave rešitve Potočani še niso odkrili, zasilna pa bi bila, če bi pri vrtcu dogradili podaljšek, kar bi jih veljalo 9 milijonov din, pridobili pa bi en prostor.
SODNIK PLUT ZDAJ PRI SOZD GK
KOČEVJE — Sodnik Julij Plut, kije bil do konca leta 1986 vodja kočevske enote Temelj nega sodišča Ljubljana.se je z novim letom zaposlil pri sozdu Gozdarstvo — kmetijstvo Kočevje kot vodja premoženjsko pravne službe. Tako je (v glavnem) rešil zaplet, do katerega je prišlo pri zadnjih volitvah sodnikov Temeljnega sodišča Ljublja-
Odgovorom premalo pozornosti
ČRNOMELJ — Na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti črnomaljske občinske skupščine je kritika zopet letela na delegatsko gradivo. Delegati so zahtevali, naj bo gradivo pisano poljudno, da ga bo lahko vsak razumel. Poleg tega po njihovem mnenju zapisniki nisoto-čni. Najbolj pa so grajali odgovore na delegatska vprašanja.
Delegat iz Dragatuša je poudaril, da se sestavljavci odgovorov ne poglobijo v vsebino vprašanj, zato odgovori niso zadovoljivi. Kot primer je navedel vprašanje delegata. zakaj imajo odlok o beljenju iglavcev v zimskih mesecih, ko pa je vendar nesmiseln. Tako so ga ocenili tudi na skupščini GG tok Črnomelj. Pozimi se namreč lubadar ne razmnožuje, zato obvezno beljenje, ki sicer predstavlja kar 40 odst. stroškov pri spravilu lesa. v tem letnem času ni potrebno. Na sicer preprosto vprašanje je bil odgovor v delegatskem gradivu »udarjen mimo«. Prav tako gre za besedno igro pri odgovoru na vprašanje, kako pospešiti razvoj v manj razvitih krajevnih skupnostih z manj razvitimi območji.
Predstavnik občinske skupščine je pojasnil, da so bili odgovori takšni. kakršna so bila vprašanja, čeprav se delegati s tem niso povsem strinjali. Predlagal je. naj bi vsak delegat zato. da ne bi prihajalo do nesporazumov, predložil pismeno vprašanje. S tem pa se niso strinjali Semičani, ki so menili, da gre za birokratizacijo, kajti potem bi se lahko dogovarjali le po pošti. »Delegati smo na seji zato. da povemo, kaj mislimo. Snemajo nas na magnetofonski trak. zraven še zapisujejo, zato ne bi smeli zavračati tistih delegatov, ki vprašanj nimajo zapisanih,« so bili odločni Semičani.
M. B.-J.
Verniki niso zapostavljeni
Črnomaljci o delu Socialistične zveze v preteklem in prihodnjem letu — Kritični do svojega dela in predvsem nedela — Bolj pritegniti mlade
ČRNOMELJ — Poročilo o delu črnomaljske občinske konference SZDL in razprava sta na nedavni programski seji pokazala, kako pestro in široko je delo Socialistične zveze. Bilo je jasno, da bodo morali v bodoče glede na množico vprašanj in problemov, ki so jih odprli, le-te urediti ter ugotoviti, kateri imajo prednost. Priznali pa so, da so preveč zanemarili množičnost, tudi v krajevnih konferencah, kjer je delo osredotočeno v glavnem v organih.
Kot je dejal predsednik medo- ____________ _____________________________________
bčinskega sveta SOZD za Dolenjsko J ure Perko, je še vedno premalo razprav v vaseh, zato se ljudje pritožujejo. da nimajo vedno možnosti povedati, kaj jih teži. Delegati iz mestnih krajevnih konferenc pa so kar sami priznali, da so premalo delavni, večkrat tudi zato, ker imajo rešene številne probleme, s katerimi se bodo v vaseh ubadali še dolgo časa. »Poleg tega je organizacija prevelika, se ne poznamo in si mislimo, da bo delo že opravil kdodrug namesto nas. Delajo predvsem le starejši komunisti, ki pa imajo manj interesov in drugačne kot mladi,« so bili odkriti. Res pa je, da bi morali
• Eden od delegatov na programski seji črnomaljske O K SZDL je spraševal, ali je mogoče članstvo brez članarine. V nekaterih krajevnih konferencah jo namreč pobirajo, v drugih ne. predlagal pa je, naj bičlani, razen revnih občanov in mladincev, na leto plačali po 6 tisočakov. Jure Perko je pojasnil, da vprašanje članarine za delo Socialistične zveze ni bistveno, pojavlja pa se predvsem tam, kjer SZDL ni aktivna. Na Socialistično zvezo namreč ne bi smeli gledati kot na klasično politično organizacijo, temveč bolj kot na množično gibanje.
poživiti tudi ulične odbore, ki so le formalni, saj nimajo niti pravil za delo. Enako velja za vaške odbore.
Kritika ni prizanesla niti mladim, ki se — tako je priznal tudi sekretar občinske konference ZSMS Dušan
Lani kar uspešno poslovali
V Ribnici višje stopnje rasti od načrtovanih
RIBNICA — Za sejo zborov občinske skupščine Ribnica, ki je bila 29. decembra, je bilo pripravljeno tudi poročilo o izvajanju plana občine letos. Pravzaprav je to ocena, pripravljena na osnovi devetmesečnih rezultatov.
Po tej oceni bo načrtovani, za 4,5 odst. večji fizični obseg industrijske proizvodnje znatno presežen in bo znašal preko 8 odstotkov, kolikor je bil dosežen v prvih devetih mesecih (v republiki le 1,6 odstotka). Presežena bo tudi načrtovana rast družbenega proizvoda, ki pa je v veliki večini posledica ekstenzivnega zaposlovanja (rast zaposlenih 5,9) in manj rasti produktivnosti.
Je pa taka rast tudi posledica dokončanja nekaterih investicij, ki že dajejo rezultate (Inles, Riko, Sukno), nekatere pa je treba za polno proizvodnjo še usposobiti (Donit). V letu 1986 pa niso bile dokončane začete naložbe v obratih, ki imajo sedeže tozda izven občine.
V primerjavi z resolucijosozabeležili prehitro rast skupne in splošne porabe pa tudi osebnih dohodkov, zaradi česar je manjša akumulacija. Gospodarstvo je izvozilo okoli četrtino proizvodnje, vendar njegov finančni učinek nazaduje, kljub temu pa gospodarstvo ribniške občine še vedno nekajkrat več izvozi kot uvozi.
V industriji so bile načrtovane naložbe v glavnem uresničene, njihov učinek pa je ponekod premajhen. Stagnacija kmetijstva se je nadaljevala. Gozdarstvo proizvodne načrte dosega, a je les slabše kakovosti (žled). Načrtovana specializacija in koncentracija trgovine ni uresničena. Tudi nove prenočitvene zmogljivosti niso zgrajene.
Na področju družbenih dejavnosti so končane vse priprave za gradnjo tretje faze vrtca v Ribnici. Opravljena so najnujnejša vzdrževalna dela na osnovnih šolah v Ribnici in Sodražici.
J. P.
Tovarna, ki diha z vaščani
Elma na Čatežu veliko pomeni ljudem v manjših krajih na obeh straneh občinskih meja — Trebanjske in litijske — Dobro gospodarijo, obračajo svoj denar
ČATEŽ— Elmina temeljna organizacija za proizvodnjoelektromaterialana Čatežu pri Trebnjem veliko pomeni za to majhno krajevno skupnost s komaj 500 prebivalci. Pri sleherni večji akciji ljudje teh krajev, ki mejijo na litijsko občino, računajo na pomoč tovarne, najsi gre za ceste, vodovod ali telefonijo, in jo praviloma tudi dobijo.
Smo tovarna krajevnega značaja. Med 170 delavci jih je precej tudi iz sosednje občine. Obrat montaže na Po všniku pod obronki Kuma daje kruh 28 vaščanom tega slabo razvitega predela občine Litija. Mi že tako rekoč od rojstva spremljamo ljudi iz okolice, ker vemo, da lahko pričakujemo v teh odročnih krajih naše bodoče delavce, strokovnjake, ne pa iz 10 kilometrov občinskega središča, kaj šele iz večjih centrov,« je povedal direktor Elme Jože Bregar.
Elma zato posveča veliko pozornost tudi štipendiranju, da bo domačinom dala kruh blizu doma. Vse to in pa dobro gospodarjenje je naposled kolektivu, ki je začel leta 1973 s šestimi delavci, prineslo plaketo občine Trebnje. Odleta 1980, kose je preselila v novo tovarno in je bilo že sto delavcev, se je pričela Elma še hitreje razvijati, toda ne zaletavo, ampak sose v vodstvu tovarne vedno zavedali, da se lahko oprejo le na svoje ožje zaledje.
V Elmi izdelujejo raznovrsten vezni elektromaterial in okovja za
razsvetljavo. Strateška usmeritevto-varne je, da spremlja industrijo lestencev in se usklajuje po potrebah proizvajalcev, kot so Sijaj Hrastnik, Elektrokovina Maribor, Iskra Semič in Gorenje. Seveda poslujejo tudi z nekaterimi podjetji v drugih republikah. Razmišljajo, da bi pričeli
Jankovič — premalo vključujejo v delo Socialistične zveze, kar seje pokazalo tudi na letnih zborih SZDL. Vendar je po njegovem mnenjuglav-ni razlog v tem, da ima mladina odpor do forumskega dela. nikakor pa se sicer ne izogiba delu. Kar potrjuje tudi številno članstvo v društvih.
Delegati so opozorili tudi na težave v šolstvu, na nepravilen odnos do zveze organizacij za tehnično kulturo, ki ji kljub množičnosti posvečajo manj pozornosti kot nogometnemu klubu, pa o slabem obveščanju prebivalcev ob Krupi o njihovem zdravstvenem stanju. Predlagali so tudi. naj bi pripravili široko javno razpravo o neuresniče-vanju družbenega dogovora o ustanovitvi občinskega glasila za delegate. čeprav je že sedaj znano, da ga niso uresničili zaradi pomanjkanja denarja. Niso mogli tudi mimo vprašanja o veri in vernosti ter so poudarili, da bi se morali zavedati te-
ga, da je vera ustavno opredeljena kot svobodna izbira in da ljudi glede na to ne bi smeli razlikovati. Demokratizirati bi morali odnose, da bi lahko vsak. ne glede na to. ali je veren ali ne, živel s svojim prepričanjem, so menili na seji.
M. BEZEK-JAKŠE
GLASILO TURISTIČNEGA PODMLADKA
VINICA — Člani turističnega podmladka na viniški osnovni šoli so pred nedavnim izdali prvo številko glasila Turistično ogledalo. V njem so predvsem predstavili svoje delo, opozorili pa tudi na vrsto nemarnosti, ki so jih opazili v svojem kraju in ki, ne nazadnje, odvračajo turiste. Vsem, ki so ali še bodo dobili v roke njihov bilten, pa so tudi povedali, da so pripravljeni pomagati pri turističnem razvoju svojega kraja. Tega niso zamolčali niti delovni organizaciji Golfturist iz Ljubljane, nosilcu gostinskega in turističnega razvoja v Beli krajini, ki soji poslali odprto pismo in jo opozorili na zanemarjeno okolico kampa ob Kolpi.
Resolucija pod streho
Kočevje: načrtujejo hitrejši napredek kot republika
KOČEVJE — Resolucija o razvoju občine Kočevje v letu 1987 predvideva nekoliko višje stopnje rasti kot republiška. Tako načrtujejo v občini Kočevje rast družbenega proizvoda za 4 odst., fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 3 odst., izvoza za 10, uvoza za 8, dohodka za 3,7, osebnih dohodkov za 3,7, zaposlenosti za 1 in fizične produktivnosti za 2 odst. Resolucija je bila sprejeta na sejah zborov občinske skupščine 25. in 26. decembra.
Resolucija določa tudi, da bodo v krajevni skupnosti Struge in KS Poljanska dolina uredili manjše industrijske ali obrtne obrate, za kar sta kot nosilca določena lesna in kovinska industrija. Sicer pa je bila podana tudi obsežna analiza o stanju na manj razvitih območjih občine.
Na dnevni red je tokrat prišlo tudi poročilo osnovne šole o uvedbi, poteku in razreševanju dvoizmenskega pouka, ki obravnava težave v osnovni šoli Kočevje in ostalih šolah v občini in ki se končuje s predlogi za Izboljšanje razmer v osnovnem šolstvu v občini Kočevje. Po tem predlo-
Jože Bregar: »Želim si bolj stabilnih gospodarskih časov!«
izdelovati še specialna »butična« stikala in vtičnice, kakršnih še ni na našem tržišču.
»Delamo z lastnim kapitalom, nimamo nobenega kredita, vsa obra-
• Čateška Elma izvaža — izključno na konvertibilno območje okoli Sodst. celotnega prihodka, kar naj bi za leto 1986 zneslo okoli 60 milijonov dinarjev. Pričakujejo vsaj 200 milijonov dinarjev akumulacije, povprečni osebni dohodek pa je znašal v zadnjem tričetrtletju okoli 100 tisočakov. V letu 1987 naj bi celotni prihodek povečali od poldruge na 2,7 milijarde dinarjev, akumulacijo pa na 500 milijonov.
tna sredstva so naša. Vletu 1986smo vložili v opremo, zvečine naših tovarn in delno italijansko, okoli 250 milijonov dinarjev. V letu 1987 bomo vložili v opremo še okoli 200 milijonov, predvsem za predelavo plastičnih mas, bakelita in avtomatizacijo montažnih procesov,« je v kratkem povzel dogajanje na seji delavskega sveta, na kateri so snovali tudi razvojna hotenja, direktor Jože Bregar.
P. PERC
Na situ ostali samo še trije prekoračitelji
Delitvena razmerja so se izboljšala
TREBNJE — Vsi kazalci uspešnosti gospodarjenja za tričetrt-letje 1986 so v trebanjski občini ugodnejši od polletnih, boljši pa so tudi kot v dolenjski regiji in od slovenskega poprečja. Delitvena razmerja, kjer so ob polletju izkazovali 14,4-odstotno prekoračitev rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo nad rastjo dohodka, so se precej izboljšala.
Občinski izvršni svet je že doslej uspešno usklajeval delitvena razmerja, zato pričakujejo, da bodo nadaljnje aktivnosti tudi prispevale, da po zaključnih računih za leto 1986 ne bo nobene organizacije združenega dela, ki ne bi delitvenih razmerij uskladila z resolucijo.
Primerjava kazalcev uspešnosti gospodarjenja pokaže, da so prekoračitelji za devetmesečje 1986 Trimo, Gradbeno in komunalno podjetje Trebnje in Stanovanjska zadruga Šentrupert. Te organizacije morajo za vsako nameravano povečanje akontacij osebnih dohodkov na podlagi dokazil o izboljšanju poslovanja pridobiti soglasje občinskega izvršnega sveta oziroma pristojne komisije. Za Trimo je izvršni svet na decembrski seji sklenil, da sme akontacije osebnih dohodkov za november in december izplačati v skladu zdolo-čbami svojih samoupravnih splošnih aktov in zveznega interventnega zakona, s tem da mora Trimo v zaključnem računu prav tako uskladiti delitvena razmerja z usmeritvami resolucije za leto 1986.
P. P.
gu naj bi denar za ta namen zbrali z združevanjem sredstev gospodarstva (1,2 odst. od osebnih dohodkov iz čistega dohodka), samoprispevkom in z združevanjem sredstev amortizacije osnovnošolskih stavb.
Končno so na teh sejah tudi zbori kočevske občinske skupščine izvolili sodnike temeljnega sodišča v Ljubljani natančno po predlagani listi, ki so jo na prejšnjih sejah zborov občinske skupščine zavrnili in zahtevali dodatna pojasnila. Ob tem so poudarili, naj se čimprej razpišejo prosta delovna mesta za sodnike, ki tokrat niso bila zasedena in da se da možnost, da na razpisano mesto za enoto sodišča v Kočevju kandidira
• RIBNICA — V letu 1987 bo v občini Ribnica naraščal stvarni družbeni proizvod po stopnji 4, fizični obseg industrijske proizvodnje po stopnji 4,5 izvoz po stopnji 10, zaposlovanje bo porastlo za 3 odstotke, produktivnost za 1,3 odst., vse oblike porabe in osebni dohodki skladno z rastjo dohodka, ohranili bodo rast realnih osebnih dohodkov, akumulacija pa bo rastla hitreje od dohodka (medtem ko je v minulem letu zaostajala za rastjo dohodka). To je nekaj osnovnih misli iz osnutka občinske resolucije za leto 1987, ki je dana v javno razpravodo 20. januarja, občinska skupščina pa jo bo predvidoma sprejela na prvi naslednji seji, ki bo v začetku februarja.
tudi sodnik Julij Plut, ki mu dajejo delegati vseh zborov občinske skupščine Kočevje pri tem vso podporo.
J. P.
NAJPREJ DOM, POTEM OTROŠKI VRTEC
STARI TRG — Delegati iz Starega trga so že pred časom na seji zborov občinske skupščine spraševali o tem, kako bo urejeno otroško varstvo v njihovem kraju. Vendar z odgovorom očitno niso bili zadovoljni, kajti ista vprašanja o tem se ponavljajo od seje do seje. Resnica pa je v tem, da bo otroško varstvo v Starem trgu urejeno, ko bo narejen tehnični prevzem večnamenskega doma v kraju.
PRAZNIK ODSTOPIL
ŠENTLOVRENC — Predsednik sveta krajevne skupnosti Šentlovrenc Zdenko Praznik je ponudil svoj odstop zaradi nestrinjanja z nekaterimi postopki v zvezi z izvajanjem referendumskega programa v krajevni skupnosti. Pristojna telesa KS so predsednikov odstop sprejela in mu očitala premajhnoaktivnost. Poznavalci razmer v dolini šentlovrenški pa pravijo, da bi morali mlade podpreti, ne pa da starejši držijo pozicije in je za nekaj sposobnih mladih ljudi, tudi inženirjev, Šentlovrenc le spalno naselje.
IZ NKŠIH OBČIN
»
Kdo bo nosilec?
Krški sindikalni delavci kritično o resoluciji
KRŠKO — Na seji občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Krško, kije bila pretekli teden, sočlani obravnavali tekoča gospodarska gibanja in osnutek resolucije za leto 1987. Poudarili so, da mora biti resolucija še bolj konkretna, tako da bodo nosilci posameznih nalog določeni. Prav tako pa naj bi bili določeni tudi roki, do katerih morajo biti naloge opravljene. Zlasti pa bo treba urediti razmere v SIS materialne proizvodnje, kjer šepa cela vrsta stvari, planiranje, gospodarjenje, samoupravljanje in tudi organizacija ni na najvišji ravni. Spremljati bo treba tudi delo komisije, ki pripravlja predlog sprememb zakona o združenem delu.
Več pozornosti naj bi posvetili tudi pripravam na ukrepe v izrednih razmerah, kjer naj bi poudarili zlasti preventivno delovanje. Nasejisvetasosprejeli informacijo o poteku sanacije v Kovinarski, o pripravah na referendum o uvedbi samoprispevka in spregovorili tudi o pripravah naletnesejeobčinske-ga sveta in osnovnih organizacij sindikata.
BRODNIK NIMA NASLEDNIKA
JESENICE NA DOLENJSKEM — Krajani so v hudi zadregi. Njihov dolgoletni brodnik se odpravlja v pokoj. Ko bo nehal voziti, bodo ostali brez redne prometne povezave z levim bregom Save. Ljudje, ki imajo onstran njive, bi morali narediti velik ovinek do Čateža ali do Zaprešiča. V krajevni skupnosti zdaj iščejo kupca za brod. Njegov lastnik je sedanji brodnik. Upajo, da bo kakega domačina vendarle zamikalo, da bi za primerno ceno prevažal ljudi in tovor čez Savo.
25 let Sigmata
BRESTANICA — Preteklo soboto so v Novolesovem tozdu Sig-mat proslavili 25. obletnico delovanja. Razvojna pot tega tozda sega od skromne obrt niške proizvodnje do sedanje tehnološko visoko zahtevne proizvodnje naprav za nanašanje površinske zaščite na lesne izdelke.
Sedanja Novolesova temeljna organizacija je začela z delom leta 1961. To je bil Zavod za zaposlovanje invalidov, v katerem so najprej delali nože, podkovice za čevlje, sponke in podobno. Proizvodnja, ki seje začela v nekdanjih Leskovškovih hlevih, najprej ni obetala posebnih perspektiv, saj je bila namenjena le rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Toda že po treh letih delovanja zavoda seje pokazalo, da bo potrebno najti drugačne programe. Začeli so izdelovati sadne mline, vijačni material. Kasneje so proizvajali mešalce za beton in druge zahtevnejše izdelke. V zadnjem času pa so začeli s proizvodnjo airless aparatov za nanašanje zaščitnih sredstev, gradbene opreme, industrijskih nihajnih vrat. cestne opreme in okvirjev za svetlobne kupole ter čolne iz poliestra.
Hkrati z osvajanjem zahtevnejše proizvodnje so se v tozdu tudi kadrovsko okrepili, pričemer paše niso rekli zadnje besede. Doslej so sami že osvojili proizvodnjo airless aparata, ki so ga doslej izdelovali v sodelovanju s švicarsko firmo Wagner, načrtujejo pa osvajanje novih proizvodov, s katerimi se nameravajo pojaviti tudi na zunanjem trgu.
A. Š.
IZ NKŠIH OBČIN
Nobenega omalovaževanja več
Predsednik Miha Haler o tem, na kaj se bo osredotočila OK SZDL
BREŽICE — V Socialistični zvezi se zadnje čase veliko ubadajo s tem, kaj lahko in kaj morajo storiti za boljše gospodarjenje v občini, zato smo se pri predsedniku občinske konference Mihu Halerju pozanimali, na katere naloge se bodo osredotočili v tem letu.
»O njih se bomo dokončno dogovorili prihodnji teden na programski seji,« je dejal Haler,« na kateri bomo vztrajali pri upoštevanju samoupravnega delovanja. To izključuje izredne sklice delegatskih sej, hitre postopke vseh vrst in druge oblike, ki omalovažujejo delegatsko odločanje. V programu imamo tudi
Kaj mislite o prioritetnih panogah in kako jih boste podprli v razvojnem programu občine?
»Vztrajali bomo na ofenzivnejši kadrovski politiki, ker le dobri strokovnjaki na pravih mestih zagotavljajo uresničevanje razvojnih nalog. Konferenca bo dala odgovor na vprašanje, če vsebina srednjeročnega plana zares odraža naše potrebe in nakazuje napredovanje z 59. mesta v Sloveniji na višjo raven. Zahtevali bomo, da v kmetijstvu kot prednostni panogi uskladijo razvojne programe vsi nosilci tovrstne dejavnosti. Naredili bomo vse, da bi se končno uveljavila kmetijska zemljiška skupnost. Pri razvoju malega gospodarstva bomo zahtevali več davčnih in drugih spodbud, predvsem pa več možnosti za lokacije in izdajo dovoljenj, medtem ko bomo
pri družbenih dejavnostih vztrajali, da se materialni položaj delavcev uskladi s tistimi v gospodarstvu. Zahtevali bomo tudi racionalizacijo, če jo lahko izpeljemo brez Škode.«
• V krajevnih konferencah in tudi na občinski ravni je Socialistična zveza zaveznica občanovih teženj po varovanju okolja. Kaj imate v načrtu za prihodnje leto?
»Spodbujali bomo .pometanje pred svojim pragom' urejanje lastnega okolja, zato se bomo zavzeli za občinski sanacijski program. Zahtevali bomo tudi analize vplivov na okolje pri vseh načrtovanih posegih v naš prostor. Med temi posegi so gradnje hidroelektrarn, odprtje glo-boškega premogovnika, izgradnja ribnikov, postavljanje daljnovodov ter gradnja avto ceste in hitre železniške proge. Tudi odpadke, ki jih odlagajo v občini, regiji in širšem okolju, ne bomo pozabili.«
J. T.
Miha Haler
naš delež pri izboljšanju informiranosti občanov, zato bomo zahtevali, da izpeljemo zamisel o občinskem glasilu. Spodbujali bomo obveščanje preko krajevnih glasil*
• Prej ste omenili boljše gospodarjenje v srednjeročnem obdobju.
Priznanja za krepitev SLO
Z osrednje proslave dneva JLA za Posavje v Krškem
SEVNICA — Na osrednji proslavi dneva JLA za Posavje so podelili različna priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam. Zlato značko ZRVS Jugoslavije je prejel Anton Alegro (Krško). Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo so
SPREJELI POROČILA DELOVNIH SKUPIN
KRŠKO — Občinski komite ZKS Krško, ki se je sestal v začetku preteklega leta, je obravnaval poročila o ugotovitvah delovnih skupin, ki so obiskale vse osnovne organizacije ZK v občini. Obiski delovnih skupin sodijo v proces prenove ZK. Hkrati so na seji sprejeli finančni načrt občinskega komiteja in obravnavali kadrovska vprašanja.
DELEGATI SPREJELI VRSTO ODLOKOV
KRŠKO — 24. decembra so se zbrali na ločenih sejah vsi trije zbori krške občinske skupščine. Delegati so sprejeli vrsto odlokov, med drugim odloke o začasnem financiranju družbenih potreb v prvem trimesečju tega leta, o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, SIS materialne proizvodnje itd. Predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju gramoznice Stari grad pa niso sprejeli in bo izvršni svet pripravil amandma.
Veliki načrti papirničarjev
Konec leta 1990 bo proizvodnja za desetino večja kot sedaj — Naložbe bodo veljale 40 milijard dinarjev — Več za skupno in osebno porabo
KRŠKO — V Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« so si v tem srednjeročnem obdobju zastavili velike, a nujne naloge, če hočejo ostati med največjimi proizvajalci papirja. Cilji srednjeročnega plana pa niso naravnani samo v povečanje količine, ampak tudi v kvaliteto. Povečanje količine in kvalitete naj bi prineslo tudi večji dohodek, več denarja za osebno in skupno porabo.
Glavni cilji srednjeročnega plana so, da bi se skupna proizvodnja do
• Vzporedno s povečevanjem proizvodnje se bo izboljševal tudi standard delavcev. V TCP računjo, da se bodo osebni dohodki do konca tega srednjeročnega obdobja realno povečali za 14 odst. Seveda bo to povečanje moč doseči le, če bodo izpolnjene planske naloge, če bodo dosegli vse možne prihranke, na katere med drugim računajo zaradi modernejših strojev in naprav. Vlagali pa bodo tudi v stanovanjsko gradnjo za svoje delavce in bodo zanje zgradili 3000 kvadratnih metrov stanovanj. Leta 1990 bodo imeli tudi za 84 odst. več počitniških zmogljivosti.
leta 1990 v primerjavi z letom 1985 povečala za okoli desetino. Do kon-
ca srednjeročja naj bi se letna proizvodnja celuloze povečala na 138 tisoč ton, satiniranega papirja na 25 tisoč ton, voluminoznega papirja na 24 tisoč ton, valovite lepenke in embalaže na 30 tisoč ton in ostalih izdelkov na okoli 27 tisoč ton. Seveda teh proizvodnih ciljev ne bo moč doseči brez naložb, ki bodo po cenah iz leta 1985 znašale domala 40 milijard dinarjev. _	,	,
Denar bodo porabili
za rekonstrukcijo, modernizacijo in obnovo energetike ter nov papirni stroj.
Neposredni učinki tako velikih naložb pa se ne bodo pokazali samo v proizvodnji, ampak tudi v povečanem dohodku ter akumulaciji, ki se bosta v primerjavi z zadnjim letom preteklega srednjeročnega obdobja ob koncu tega srednjeročja povečala za več kot tretjino.
Ker se bodo v naslednjem srednje-ročju usmerili v izdelavo kvalitetnejših papirjev, se bo zmanjšala količina porabljenih surovin. Zlasti pa bodo zmanjšali uvoz surovin, vendar se bo njihova vrednost povečala za 16 odst. Z bolj kvalitetnimi papirji bodo nastopali tudi na zunanjih trgih, kamor bodo povečali izvoz za 3.5 odst. (količinsko), medtem ko se bo vrednost izvoza povečala domala za petino.	j	s.
■Tjjl ’	IN T7
	
	
Končno konec onesnaževanja?
Jugotaninu se zatika pri odprtju akreditiva za uvoz opreme — Dobro gospodarjenje kolektiva Sevničanov ne more spraviti v dobro voljo — Rešitev šele 1988
sušenje, s tem pa tudi poglavitni po-
SEVNICA — V sevniškem Jugotaninu so od leta 1979 do leta 1983, ko je bilo konec stečaja tovarne, ki jo je pod svoje okrilje prevzela Belinka, vložila precej denarja v tehnologijo. Okoli 460 milijonov dinarjev naložb je 160-članski kolektiv spet potegnil »iz vode«, kar zadeva uspešnost poslpvanja pa seje Jugotanin uvrstil v letu 1986 med boljše temeljne organizacije v občini.
Na priljubljenosti pa ta kolektiv v sa zgorela, odpadla bosta mletje in teh letih ni ničesar pridobil odtistih-mal, ko je pričel bruhati iz dimnikov Jugotanina lesni prah na gosto naseljeno ožje mestno jedro. Ogorčeni krajani so zahtevali odločne ukrepe zoper tovarno in celo ustavitev dela.
O tem, kdaj naj bi nadležni prah prenehal onesnaževati vrtove, balkone in fasade, smo skušali kaj več zvedeti v tovarni sami, od direktorja Jugotanina inž. Ivana Mirta.
»Seveda nam ni vseeno, če je javno mnenje zoper našo tovarno.
Res smo morda sprva nekoliko zanemarili ekologijo, toda v zadnjem času si na moč prizadevamo, da bi naredili konec onesnaževanju z lesnim prahom in ne s furfuralom, kot zmotno mislijo mnogi. Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane je ob meritvah emisije trdih delcev ugotovil, da so količine lesnih delcev sicer v dovoljenih mejah. Neugodne vremenske razmere, predvsem pa toplotna inverzija v sevniški kotlini pa žal včasih povzroče, da se prah ne razprši po toku Save do Blance, ampak ostane na ožjem območju. One-naževanja ne bo več, ko bomo namestili predkurišče s poševno rešetko, kakršno je že bilo v stari tovarni, a so ga zavrgli. Na tem bo lesna ma-
Ivan Mirt: »Rešili bi ekološki problem, zmanjšali porabo mazuta in povečali izvoz. Z opremo bi razbremenili sebe in državo.«
vzročitelj onesnaževanj. Ker za nas primernega predkurišča ne izdeluje nihče v Jugoslaviji, smo iskali proizvajalca v Zahodni Nemčiji,« je povedal Mirt.
Pričel se je križev pot. Tvrdka Omnical, ki soji pripeljali tovornjak (okoli 20 kubikov) lesnih sekancev iz Jugotanina, jih je napotila k tvrdki Lambion, ker so med kurilnimi preizkusi ugotovili, da zaradi prevelikih rešetk rešitev ne bi bila primer-
na. Ker ima Javor Pivka nameščeno predkurišče Lambiona, je takrat ra-jžal tovornjak z lesnimi sekanci iz Jugotanina na krajšo pot. Preizkus so spremljali tudi predstavniki ljubljanske strojne fakultete. Ugotovili so, da bi bil Lambionov izdelek primeren tudi za Jugotanin. Toda, smola — nemška tovarna je šla v stečaj. Naposled so našli še tretjo nemško tvrdko — Weiss, ki je namestila predkurišče Lipu na Bledu. Ceremonija se je spet ponovila, vendar je bil preizkus uspešen.
»Tuji partnerji so do jugoslovanskih podjetij zelo nezaupljivi. Vse sile smo zato usmerili v odprtje akreditiva. Znesek za tujo opremo je 1,34 milijona mark, medtem ko je bila celotna naložba po junijskih cenah ovrednotena na 670 milijonov dinarjev. Seveda se zatika pri devizah. Kljub temu da smo pretežni izvoznik, saj izvozimo letno za 2 milijona dolarjev tanina in furfurala, do 25. decembra še ni nobenih pisnih zagotovil, da bo akreditiv odprt. Če tega ne bomo dosegli do 15. januarja 1987, se bo vsa zadeva še bolj zavlekla. Tuji partner zagotavlja dobavo opreme v pol leta, domači pa v 6 do 8 mesecih. Jugotanin lahko dela remont le maja in septembra, ker je to procesna kemija. Tako bi v najboljšem primeru prišli do ustrezne rešitve ekološkega problema šele maja 1988,« pravi malce skeptično direktor Mirt.
POZORNOST — Krški parketar Jože Pirc nagrajuje pridnost in zvestobo svojih 10 delavcev. Obrtnik in delavci si ob koncu leta povedo vse, kar jim leži na duši, tokratno prednovoletno srečanje pa je bilo tudi slovesno, saj je delavec Slavko Pirc (na levi) dobil za 10-)etno zvestobo napornemu poklicu od mojstra ročno uro. fFoto: P. Perc)
JAVNA RAZPRAVA SE NADALJUJE
BREŽICE — Pripombe na srednjeročni plan sprejemajo na občini do 15. januarja, vendar razprave tedaj ne bodo prekinili. Predlog plana za 1986—90 bodo občani obravnavali še v februarju.
vletu 1986 dobili MaksUnetič(Krško), Stane Zlobko (Brežice), Marija Sedaj (Krško), Cveto Kuzmin (Brežice), OS Savo Kladnik Sevnica in Franc Cizel (Brežice). Srednjo plaketo teritorialne obrambe Slovenije je dobila občina Brežice, malo plaketo pa občinski štab TO Krško. Pohvalo komandanta TO Slovenije so prejeli: enota protizračne obrambe TO Krško, Mirko Ognjenovič (Sevnica), Vili Libenšek (Krško)ter Anton Čančer, Albin Božič in Drago Deržič (vsi Brežice). Plaketo ZRVS Slovenije je prejel Jože Knez (Sevnica), zlati znački občinski štab TO Sevnica in Jože Tisa (Sevnica), znak ZRVS pa Franc Sotošek (Sevnica).
Priznanje z medaljo pokrajinskega odbora za Posavje so dobili poklicna gasilska enota Krško, občinska gasilska zveza Sevnica, Pavla Vačovnik (Sevnica), Anton Čančer in Stanko Cerjak (oba Brežice) ter Štefan Marjetič (Krško), priznanje z značko pa sta prejela Štefka Zrlič in Stanko Zorko (oba Brežice).
Komandant TO Posavja je podelil priznanje Aerodromu Cerklje in krajevni skupnosti Globoko, pohvale pa so prejeli Franc Baznik, Ivan Muster, Milan Tatalovič, Branko Pirc in Radko Bugez (vsi Krško), Jože Repovž, Stanko Bec, Milena Škrlec (vsi Sevnica), Jožica Lapuh in Ivanka Gerjevič (obe Brežice), Anton Kartuš in Janez Štajner (Krško), Janez Hrovat in Franc Brlogar (Sevnica) in Janko Videnič (Sevnica).
Priznanje komandanta TO občine Sevnica je dobilo ABC Pomurka-Gostinsko podjetje Sevnica, pohvale pa Mojmir Flisek, Drago Špan, Silvo Lindič, Srečko Drugovič, Bojan Gorenc. Rudi Kranjc, Vlado Cizi, Izidor Pečar, Boris Krajnc, Ivan Gračner, Štefan Racman, EmilŠkoporc, Slavko Janežič in Jože Zupančič. OK ZRVS Sevnica je podelila priznanje in knjižno nagrado Francu Polancu, Jožetu Jazbecu, Viliju Krohnetu in Izidorju Porletu, knjižno nagrado pa Ivanu Skočirju.
POSVET SEKRETARJEV
SEVNICA — Občinski komite ZK v Sevnici je pred novim letom pripravil posvet sekretarjev osnovnih organizacij ZK. O perečih notranjepolitičnih vprašnjih je zanimivo govoril sekretar MS ZKS za Posavje Franc Pipan, predsednik OK SZDL Janko Rebernik pa je označil bistvene naloge komunistov znotraj Socialistične zveze. V Sevnici naj bi bolj uveljavili zbore občanov. Na posvetu so govorili še o delu tovariškega razsodišča.
i
VREDNI ZAUPANJA — Eden pomembnejših zalogajev zadnjega uspelega referenduma v boštanjski krajevni skupnosti je bila tudi nabava nove gasilske cisterne. Vodstvo KS in predsednik OK SZDL Janko Rebernik so si 25. decembra lani z zadovoljstvom ogledali sodobno 4.000-litrsko cisterno s 4001 penila inše nekaterim orodjem, ki so jo kupili s pomočjosevniške občinske požarne skupnosti (6 milijonov dinarjev) in krajevnega samoprispevka (12 milijonov dinarjev)! Predsednik GD Boštanj Jože Udovč je obljubil, da bodo upravičili zaupanje krajanov. (Foto: P. Perc)
Novo v Brežicah
IMUNI SAMO BREŽIČANI? —Po krajevnih skupnostih v okolici se kljub slabim časom navdušujejo za nove samoprispevke. Nanje se pripravljajo v Kapelah, na Bojsnem, v Artičah in Skopicah, v več drugih vaseh ali KSpa za svoje načrte že zbirajo dogovorjene zneske. Brežičanom ta epidemija ne more do živega, nič takega še niso odkrili, za kar bi dajali denar iz žepov, čeprav tudi oni niso brez želja.
RAZOČARANI DEDEK MRAZ
— Na srečo so zavrnili prispevke za novoletno obdaritev otrok samo v enem delovnem kolektivu, v Petrolovem tozdu Trgovina, tega pa dedek Mraz vseeno ne bo pozabil. S polovičnim zneskom na zaposlenega seje moral zadovoljiti v tovarni pohištva. Pri Slovinu je dobil po 350 dinarjev in se nadeja poračuna, kakor tudi kmetje ob prodaji vinske letine.
ZA ZDAJ SO BILI MIROLJUBNI
— V Artičah se domačini in drugi radi zbirajo na skupnih zabavah. Do letošnjega silvestrovanja gostje niso bili nikoli v nevarnosti. A tokrat seje našel junak, ki je mislil, da se lahko šali z izstreljevanjem raket v zaprtem prostoru. Veseli so bili vsi, ki so odnesli celo kožo, za druge pa je bilo to hudo neprijetno presenečenje.
NA PAPIRJU JIH JE VEČ KOT PRI DELU — Zavijanje daril za brežiške otroke pred iztekom leta je bilo za peščico prostovoljk zelo naporno. Samo šest se jih je odzvalo in napraviti so morale 900 paketov. Baje so vse druge babice in mamice takrat tako pridno pekle in gospodinjile, da niso utegnile z doma. Možje, tudi prijatelji mladine, so se seveda izgovorili, da za tako delo niso dovolj priročni.
11 BR€2lŠK€..i^T P0R0DNI$NIC€£
Od 27. decembra 1986do3.januarja 1987 so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Radosavljevič iz Brežic — Mateja, Biserka Kos iz Gaberja — Anjo, Vida Mrvič iz Dol. Boštanja — Jasmino, Staša Kolešnik iz Brežic — Cirila, Jožica Zupet iz Trnja — Martino, Nada Jurkovič iz Gorice — Cvetko, Ana Štraus iz Kališovca — Franjo, Dubravka Pribil iz Krškega — Anjo, Anica Klemenčič iz Prilip — dečka, Ismeta Abdič z Bizeljskega — Klavdijo, Irena Germovšek iz Pišec — Nino. Čestitamo!
Krške novice
STABILIZACIJSKI DEDEK MRAZ — Če bi sodili po tem, kako skromen je bil program ob dedku Mrazu, kako skromna je bila okrasitev mesta okoli novega leta, potem krški občini ne bi prisodili, da sodi med najbolj razvite občine v Sloveniji. Res pa je, da so še tiste skromne programe pripravile samo tovarišice iz Društva prijateljev mladine, človeka, ki bi nastopal v vlogi dedka Mraza, je pa nasploh težko dobiti. Zato pa so se tembolj odrezali v Brestanici in Krčani si žele, da bi vsaj oni gostovali pri njih, če že sami ne morejo spraviti skupaj kaj več.
POHOD NA BOHOR — Okoli novega leta je v Krškem in okolici pokalo kot za stavo. Živahnoje bilo tudi v gostinskih lokalih, kjer je pričakalo novo leto tudi precej gostov od drugod. Zato ni čudno, da so si krški planinci, tako kot že večkrat doslej, zaželeli uživati v lepi zimski naravi. Letos se jih je na tradicionalni pohod na Bohor odpravilo kar štirideset, kar je več kot pretekla leta. Sicer so bili malo prikrajšani, ker ni bilo snega, zato pa so se naužili kar največ tišine in miru.
Sevniški paberki
GRETJE — Prvi novoletni sejem v Sevnici je v zadovoljstvo organizatorja. Turističnega društva, in obiskovalcev kar lepo uspel. Cenejši nakupje privabil k stojnicam trgovcev in obrtnikov precej ljudi. Vseeno pa je bila gneča najhujša pri gostincih, ki so postregli tudi s kuhanim vinom, in pri Društvu vinogradnikov, kjer so točili — ledeno vino. Mrzla kapljica pa je vendarle ogrela in še Dionizij ne bi ostal ravnodušen.
NEODLOČENO — Srečanje zdomcev s predstavniki občine bi se pred novim letom končalo, vsaj glede na udeležbo, neodločeno: 7 proti 7. Toliko je bilo zbranih na vsaki strani v salonu hotela Ajdovec, kjer so se gostinci čudili, kaj neki bi tile radi počeli pri njih. ker jim baje nihče ni naročil rezervacije salona. Z izborom salona, ki sprejme največ 30 gostov, je koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu vtujini pri OK SZDL pravzaprav že jasnovidno naznanil, koliko ljudi pričakuje. Kot rečeno se tradicija slabih obiskov prednovoletnih srečanj ponavlja, predvsem vedno bolj pogrešajo zdomce. Tokrat so obupali še krški cariniki. Če bi domači »postavi« prišteli še dva novinarja, bi se tehtnica kar krepko nagnila na stran gostiteljev.
PLAČE — Občinska konferenca Zveze socialistične mladine se nenehno ubada s pomanjkanjem denarja za dejavnost. Nekajkrat so komaj skrpali denar za plačo poklicnega sekretarja. Kakšne pretirane izgube si mladci kljub vsej razboritosti ne upajo narediti. čeprav je še tako neprijetno poslušati očitke, da skoraj ves denar porabijo za plače. Ni namreč znano, kakšna bi lahko bila — prisilna uprava za politično organizacijo.
kultura
in
izobra-
ževanje
Založništvo pred čermi
Že dolgo vrsto let se z dolenjskim založništvom dogajajo enako žalostne stvari: ne more in ne more spiliti. Vsi po vrsti smo seveda globoko za to, da širša Dolenjska končno odpravi tovrstno kulturno zaostalost v primerjavi z ostalimi slovenskimi pokrajinami, kjer večsrediščni razvoj (tudi kulturni!) jemljejo zares, smo za to, da z založništvom ustvarimo nov generator ustvarjalnosti in kulturne moči, da z njim obudimo speče zmogljivosti, da se tako vpišemo, če ne že kot velika, pa vsaj kulturno še obstoječa regija. -• A kljub nesporni moralni podpori in vsesplošno ugotovljeni potrebi po dolenjski založbi, ki sta spremljali vse dosedanje poskuse oživitve založniške dejavnosti, nekako ne gre in ne gre. Krhka ladjica založništva potone vsakič, ker pač vsakič zadene ob isto čer — denar. Natančneje, pomanjkanje denarja.
To je sploh kronična bolezen dolenjske kulture. Skoraj praviloma ga ni bilo nikoli dovolj, da bi nova dejavnost zaživela. Katera od kulturnih ustanov in dejavnosti pa ne tarna, da se ne more razviti in delovati, kot je začrtano in opredeljeno? Nobena! Kako naj bi torej dobili založništvu potreben zagonski dinar iz kulturi namenjenega kupčka? Vsakdo pač vidi svojo revo in bornost kulturniškega dinarja. Zato ostaja podpora moralna. In prave ne bo, dokler bo založniška dejavnost videti le kot nov par rok, ki sega po že tako premajhnem kupčku denarja.
Vse to je ta čas, ko se rojeva doslej najbolj zre! poskus dolenjskega založništva pri Dolenjskem muzeju, enako res, kot je bil o pred leti, le da je zdaj porabniški (sem so pač bistre glave vtaknile kulturo!) dinar vsepovsod še bolj omejen in tenak. Zato bo toliko teže speljati ladjico mimo ostrih čeri.
M. M A RK EU
V Moderni galeriji v Ljubljani bo konec marca odprta retrospektiv-.na razstava kiparskih del Franceta Goršeta, avtorja, ki je s svojimi deli, nastalimi qted obema vojnama, utemeljeval slovensko moderno kiparstvo. Zato prosimo vse lastnike njegovih del, tudi skic ali stvaritev v manj trajnih materialih (mavec), da nam morebitne podatke javijo na naslov: Moderna galerija v Ljubljani, Tomšičeva 14, ali na tel. št. (061) — 214-106. Za mnogimi njegovimi najkvalitetnejšimi deli seje izgubila vsaka sled, zato bi podatki o teh delih obogatili tako naše vedenje o kiparju Francetu Goršetu kot o razvoju sodobne slovenske plastike. Za prijaznost in trud se vam že v naprej zahvaljujemo. Na sliki: France Gorše: DEČEK, žgana glina, 1940.
Kako do prave mreže srednjih šol
Začenja se javna razprava o razporeditvi srednješolskih programov in vpisu novincev na srednje šole v novem šolskem letu — Danes usklajevalni sestanek za dolenjsko in posavsko regijo v Novem mestu
DOLENJSKA, POSAVJE — Skupščina republiške izobraževalne skupnosti, ki jo vodi Niko Žibret iz Krškega, je na decembrskem oziroma svojem zadnjem lanskem zasedanju sprejela predlog razmestitve izvajanja vzgojno-izobraževal-nih programov in obsega vpisa novincev v usmerjeno izobraževanje za šolsko leto 1987/88 ter sklenila, da bo ta dokument do 20. januarja v javni razpravi.
Plemenitaš v keramiki
V Krkini razstavni avli v Ločni na ogled zanimiva likovna dela mladega likovnega ustvarjalca
NOVO MESTO — V avli Krkine poslovne stavbe v Ločni so na ogled likovna dela Karla Plemenitaša, akademskega slikarja in grafika — specialista iz Ljubljane. Na otvoritvi v sredo, 24. decembra, so v kulturnem programu nastopili učenci glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta.
Plemenitaš je po osnovni usmeritvi predvsem grafik, tudi tedaj, ko poteguje s čopičem po slikarski, barvni površini. Kot grafik je preizkusil najrazličnejše materiale, od katerih mu je najbližja keramika. Njegove keramične ploščice zbujajo občutek grafične akvatinte.
Nove Samotne plošče, ki so enotne, nesestavljene, predstavljajo nov nosilec likovnega izraza tega ustvarjalca. »Plemenitaš, ki je osvojil metier, oblikovanja v prahu in utrjevanja z vročino od njegovih osnovnih načel do glazurnih sestavov in poslikav dobesedno slika na šamo-tu,« je zapisal umetnostni kritik Aleksander Bassin.
Na ta način Pelemenitaš »uveljavlja« sedanji vsebinski razpon svoje keramično-grafične ustvarjalnosti. Sam pravi, da bo v keramiki ustvarjal vse dotlej, dokler ga bo zanimala, dokler bodo učinki tako zanimivi in izvedba temuustrezna,da bi vseto le težko dosegel kako drugače kot prav s pomočjo keramične tehnologije-
NOVA RAZSTAVA PRI SLONU
NOVO MESTO — V razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu bodo jutri ob 17. uri odprli novo likovno razstavo. S svojimi deli se bo kot prvi letošnji razstavljalec predstavil Marjan Jamnik, član likovne skupine Vladimir Lamut«. To bohk-rati že osma zapovrstna razstava, odkar so se v omenjeni likovni skupini odločili, da bodo sadove likovnega izobraževanja prikazali skozi razstave del posameznih članov. Sto dejavnostjo so začeli minulo jesen, razstavni cikel pa se bo iztekel v prvi polovici marca. Do konca se bo na ta način javnosti predstavilo še osem članov likovne skupine. Jamnikova dela bodo na ogled do 15. januarja, takoj zatem, v petek, 16. januarja, pa bodo pri Slonu na ogled dela novega razstavljalca. To bo Sašo Pavlovič.
»Plečnik« gre po svetu
LJUBLJANA — Velika predstavitev ustvarjalnosti velikana slovenske arhitekture Jožeta Plečnika na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je iztekla. Že podatek, da si je razstavo ogledalo nad 80 tisoč obiskovalcev iz Slovenije, drugih jugoslovanskih republik in tujine, zgovorno potrjuje, da je bil to izjemen kulturni dogodek. Po Parizu in Ljubljani se predstavitev Plečnika svetu nadaljuje. Že v kratkem si bodo eksponate našega mojstra arhitekture lahko ogledali v španski prestolnici Madridu, zatem bo razstava nadaljevala pot še v Barcelono, iz Španije pa na Dunaj in v druga evropska mesta. Po dveletnem kroženju po svetu se bo razstava vrnila v domovino in potem živela kot stalna razstava v arhitekturnem muzeju v Ljubljani.
KULTURA NA TLEH
ŠENTLOVRENC — Kultura v Šentlovrencu je čisto na tleh, menijo krajani Šentlovrenca, odkar je konec leta 1985 prenehal z delom mešani pevski zbor, ki je imel že 28 članov. Problema zborovodje jim ni uspelo rešiti po odhodu prof. Iva Matoša, ko si je ta poiskal zaposlitev izven trebanjske občine. Šentlovrenčani upajo, da bodo v letu 1987 za njihovo kulturo le napočili boljši časi. Najbolj bi bili veseli — zborovodje.
Najpomembnejši del omenjenega predloga se nanaša na srednje šole usmerjenega izobraževanja, saj med drugim s tem, ko določa, v katere usmeritve bodo v novem šolskem letu vpisovali prvošolce, v koliko oddelkov in kje, posega tudi na področje mreže šol v posameznih regijah. Seveda je predlog razmestitve programov in obsega vpisa v prve letnike zasnovan tako na potrebah po izobraževanju v tej ali oni usmeritvi kot tudi na upoštevanju števila učencev* Iz gradiva za javno razpravo je razvidno/naj bi v Sloveniji letošnjo jesen začelo pouk v prvih letnikih okoli 27.000 učencev, razmeščenih v okoli 900 oddelkov. Poleg tega je predvidenih še 315 oddelkov za začetek srednješolskega izobraževanja odraslih. V dolenjski regiji naj bi bilo v okviru srednjih šol 44
POSLEJ SAMOSTOJNO
NOVO MESTO — S 1. januarjem je postal Dom kulture samostojna kulturna delovna organizacija. Do vpisa v sodni register jo bo vodil Bojan Božič, tajnik novomeške kulturne skupnosti. Dom je dolga leta deloval v okviru Zveze kulturnih organizacij, kamor je spadala tudi njegova delovna skupnost.
oddelkov prvega letnika, vseh novincev pa 1320. V posavski regiji naj bi se v 18 oddelkov prvega letnika vpisalo 540 učencev. Število usmeritev se ne bo bistveno spremenilo, tako da jih bo v novem šolskem letu v dolenjski regiji 18, v posavski pa 8. V Kočevju bodo v okviru štirih usmeritev imeli vsaj šest prvih oddelkov z okoli 180 učenci.
V javni razpravi naj bi predvsem povedali, ali se s predlogom skupščine republiške izobraževalnesku-pnosti strinjajo ali ne, oziroma kakšne spremembe in dopolnitve predlagajo. Vrsto tehtnih pripomb pričakujejo zlasti na območjih, kjer že prejšnja leta niso povsem soglašali z razporejanjem vzgojno-izobraže-valnih programov »odzgoraj«. Eden od usklajevalnih sestankov za določitev mreže šol bo danes v Novem mestu. Za pogajalsko mizo bodo predstavniki dolenjske in posavske regije.
I. Z.
Prevečkrat je zaprto
Podeželski knjižni hrami potrebujejo poklicne knjižničarje — Knjige še premalo dostopne bralcem
NOVO MESTO — Po vojni je v novomeški občini zaživela vrsta ljudskih knjižnic. Do danes, ko po zakonu opravljajo naloge splošno izobraževalnih knjižnic, je njihova temeljna zaloga narasla na več kot
28.000	knjig. Poslujejo pa približno tako, kot so ves čas, se pravi na amaterski podlagi. To seveda onemogoča kakršenkoli napredek. Problem se začenja že s časom, ko so te knjižnice odprte za bralce. Nekatere knjižnice (Šentjernej, Otočec, Mirna peč) so odprte vsega eno do dve uri na teden, v kar so štete tudi nedelje, to pa nikakor ne zadošča. Druge so sicer odprte dlje, pa tudi to
Naš najplodovitejši pisatelj vseh časov
Ob 80-letnici Antona Ingoliča
V ponedeljek, 5. januarja, j^e dopolnil osemdeset let življenja slovenski pisatelj Anton Ingolič. Zibelka mu je stekla na Spodnji Polskavi. Po gimnazijskem šolanju v Mariboru je v Ljubljani študiral slavistiko in postal gimnazijski profesor za slovenski jezik. Služboval je v Ptuju, kamor se je ponovno vrnil iz nemškega pregnanstva v Srbijo, nato pa poučeval še v Mariboru in na klasični gimnaziji v Ljubljani.
Bolj kot vzgojno pa je pomembno njegovo književnodelo. Uveljavil seje kot novelist, romanopisec, dramatik in mladinski pisatelj. Njegov opus je izjemno velik, obsega več kot 110 natisnjenih del, s čimer je postal najplodovitejši slovenski pripovednik vseh časov, posebej pa velja poudariti, da seje Ingolič še živ in aktiven zapisal med slovenske klasike. Prav za 80-letnico je izšlo nekaj njegovih zadnjih knjig, nekaj jih je že v tiskarni, pisatelj pa še vedno snuje nova dela.
Kdo od bralcev, ki radi posegajoposlovenskih leposlovnih knjigah, ne pozna Ingoličevih Lukarjev pa Matevža Visočnika, Človeka na meji, Neba nad domačijo, kdo od mladih ne njegove Gimnazijke, Mladosti na stopnicah in Tajnega društva PGC(tapripovedje_dožive-la tudi tv upodobitev), če omenimo samo nekatere naslove? Številna njegova dela so prevedena v deset tujih jezikov, med drugim tudi v kitajščino, kar samo potrjuje dejstvo, da so se Ingoličeva dela priljubila tudi drugod po svetu.
Literarna zgodovina označuje Ingoliča kot pisatelja, ki ljudi in dogodke opisuje stvarno in podrobno, snov si izbira sistematično in jo smotrno razvršča. Njegova posebna vrlina je pogum, s katerim se spoprijema z aktualnimi temami, ne da bi čakal na tako imenovano distanco.
I. Z.
Zbornik občine Grosuplje
Izšel že 14. zvezek gospodarske, kulturne in zgodovinske kronike gro-supljeske občine, kot imenujejo to tradicionalno vsakoletno publikacijo
GROSUPLJE — Pred dnevi je spet prišel na svetlo Zbornik občine Grosuplje. To je že 14. številka gospodarske, kulturne in zgodovinske kronike te severozahodne dolenjske občine, ki jo izdaja občinska konferenca SZDL, z denarnimi prispevki pa poma--gajo občinska skupščina, občinska izobraževalna in občinska kulturna skupnost ter tozdi. Tokrat je zbornik posvečen občinskemu prazniku, 45-letnici vstaja slovenskega naroda in 400-letnici smrti Primoža Trubarja.
Uredniškemu odboru, ki ga vodi prof. dr. France Adamič, brat slovensko-ameriškega pisatelja Louisa Adamiča, je uspelo zbrati in v številko uvrstiti prispevke prek 30 avtorjev. Že samo dejstvo, da so spise podpisali ljudje raznih starosti, izobrazbenih stopenj in poklicnih usmeritev, zgovorno potrjuje, da hoče biti zbornik ne le živobarven in pester mozaik, ampak tudi, če ne celo predvsem, ogledalo življenja, odslikava tistega, kar se je zdelo vredno peresa in kolikor je bilo to sploh možno storiti.
Čeprav so morali več prispevkov celo zavrniti, kot razberemo iz uredniškega sporočila, predvsem zaradi finančne stiske pa tudi zaradi zamud pri oddaji roko-
pisov, je zbornik vseeno zajeten, saj obsega nad 220 strani oziroma še več, če štejemo zraven tudi oglase tistih, ki so omogočili izid. Zavoljo preglednosti je vsebina razdeljena v več razdelkov. In o čem beremo v njih?
V prvem razdelku, Dogodki in podobe iz NOV, razni avtorji pišejo o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja na območju današnje grosupeljske občine pa o osebnostih, ki so tedaj delovale. Zatem so pod skupnim naslovom Naša občina in občani prispevki, ki govore o gospodarski rasti občine in posameznih dejavnosti. Razdelek Književnost in kultura sestavljajo prispevki, s katerimi avtorji osvetljujejo pomen pomembnih rojakov, kot so Jurčič, Zore, Zorman, Novak in spomin nanje. V tem delu je pod naslovom Primož Trubar in njegov pomen za slovensko kulturo objavljeno predavanje Jožeta Rajhmana, ki je bilo lani v Grosupljem ob 400-letnici Trubarjeve smrti.
Ne smemo pa prezreti tudi literarnega dela oziroma objav iz delavnic grusupeljskih literarnih ustvarjalcev. Tu se srečamo z več imeni, kot so Darja Bregar, Avguštin Knafelj, Simon Bučar, Ivo Ferbežar, Cvetko Budkovič in Mateja Kralj. Prispevali so verze in prozne sestavke, z njimi pa j( zbornik še pridobil na vrednosti.
Zadnji del zbornika napolnjuje razdelek Kronika in razgledi. V njem je kar šest zapisov posvečenih rojaku Tonetu Potokarju, prevajalcu, pisatelju in jezikoslovcu, ki je umrl leta 1985. V istem letuje preminil še en pomemben rojak, dr. Stane Mikuž, besedo v slovo pa mu je napisal Jože Kastelic. Omeniti velja tudi zapis Maske Maksa Furijana izpod peresa igralca Andreja Kurenta.
Zbornik zaključuje Bibliografija občine Grosuplje. Sestavljavec prof. dr. France Adamič je vanjo uvrstil številne podatke o publikacijah in člankih, ki so v zadnjem času pisali o grosupeljski občini in njenih ljudeh.
Zbornik občine Grosuplje je knjiga, ki ni pomembna samo za lokalno življenje grosupeljske občine, marveč je njen pomen zaradi vsebine, ki jo napolnjuje, mnogo širši, najmanj dolenjski. Že zato, ker se življenje, ki ga zbornik popisuje, ne ustavlja na občinskih ali kakšnih drugih mejah, temveč se neovirano preliva »čez hrib in dol« mnogo dlje in se njegovi valovi barvajo zdaj s pljuski od tod, zdaj od drugod. Je pa pomembna še zavoljo nečesa: kot dokaz, daje moč kljub takim ali drugačnim razmeram pripraviti publikacijo, če so le ljudje dovolj zavzeti in vztrajni.
I. ZORAN
ne zadošča, saj knjiga bralcu še vedno ni dostopna takrat, ko bi jo rad dobil.
Ugotavljajo, da bi bilo moč težave odpraviti z zaposlitvijo poklicnih knjižničarjev in s tem, da bi bile podeželske knjižnice bolj odprte. Takšno razrešitev pa ne nazadnje zahteva sama stroka. Vsaj po enega poklicnega knjižničarja bi potrebovale knjižnice v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži oziroma Vavti vasi in na Dvoru, še enega bi morali namestiti v Šentjerneju, Škocjanu in Šmarjeti, saj je tod dela za dva, potreba po tretjem knjižničarju pa se nakazuje v Mirni peči, Stopičah in na Prevolah oz. v -ftinjah. Ob tem bi tudi Študijska knjižnica Mirana Jarca, ki v novomeški občini opravlja matično dejavnost, morala zaposliti še enega višjega knjižničarja. Slednji bi med drugim obdeloval tudi vse knjige za podeželske knjižnice.
Kajpak se vsi zavedajo, daje to takšna problematika, ki je ni moč razrešiti čez noč, zlasti še, ker za to ni denarja. Zato je to bolj dolgoročna naloga, rešljiva v več fazah, postopno. V nedogled pa z njo le ne bi smeli odlašati, saj pomeni urejena knjižnica tudi boljšo dostopnost do literature, ponujene na knjižnih policah, ne nazadnje tudi več strokovnih nasvetov glede branja, izboljšano informacijsko službo ipd.
I.Z.
Z Mozartom v novo leto
Komorni orkester RTV Ljubljana nastopil v Novem mestu
NOVO MESTO — Za vrhunski glasbeni dogodek v Novem mestu je prav ob koncu minulega leta poskrbela Zveza kulturnih organizacij, ko je na oder Doma kulture povabila Komorni orkester RTV Ljubljana. Priznani orkester je na prednovoletnem koncertu v ponedeljek, 29. decembra, izvajal samo Mozartove skladbe. Pod taktirko dirigenta Antona Nanuta so komorniki ljubljanske RTV ob sodelovanju klarinetista Alojza Zupana, kije nastopil kot solist, izvedli zelo popularno Mozartovo skladbo Mala nočna glasba pa njegov Koncert za klarinet in orkester (v A-duru) in Simfonijo (v A-duru), v dodatku pa zaigrali še dvoje Mozartovih del. Posebej kaže omeniti, da tolikšnega obiska v dvorani, ki ima nekaj manj kot 300 sedežev, že dolgo ni bilo, obiskovalcev je bilo namreč toliko, da so morali nekateri stati.
»METLIKA JE ŠPARTA« V KNJIŽNI IZDAJI
METLIKA — Te dni je v samozaložbi izšla knjižica Tonija Gašpe-riča »Metlika je Šparta«. Gre za humorno in mestoma nostalgično obarvano pripoved o Metliki in Metličanih, kakor jih je videl in doživljal avtor v zadnjih tridesetih letih. Svoje spomine in anekdote o metliških posebnežih in raznih dogodkih je povezal v tekoč in prijeten tekst, ki gaje amaterski igralec iz Trebnjega Jože Falkner z uspehom izvedel kot monodramo na grajskem dvorišču v okviru lanskih metliških poletnih kulturnih prireditev. Knjižica, že četrta Gašperičeva, je izšla v nakladi 700 izvodov, po 500 dinarjev pa je naprodaj v metliški trgovini z železnino, v Mežnaršičevi in Rajmerjevi gostilni, gotovo pa bo našla pot tudi v knjigarne. Knjižico je oblikoval Dušan Pezelj, ilustracije pa je izdelal slikar Jože Kumer.
V prenovo letos?
Študijska knjižnica Mirana Jarca sme biti matična ustanova za novomeško občino, a do leta 1990 le pogojno
NGVO MESTO — Že večkrat smo pisali, da je strokovni svet SR Slovenije za knjižničarstvo na podlagi podatkov o delu za leto 1984 ugotovil, da Študijska knjižnica Mirana Jarca ne izpolnjuje niti minimalnih pogojev glede prostora, zatonemoreopravljati matične dejavnosti na območju novomeške občine. Vendar je dal omenjeni organ tudi vedeti, da ne bo nasprotoval imenovanju Študijske knjižnice za matično, seveda pogojno do leta 1990, če bo občinska skupščina kot ustanoviteljica sprejela načrt, kako bo knjižnica do konca srednjeročnega obdobja 1986—1990 prišla do zahtevanih prostorov in izpolnila predpisani pogoj.
Namesto novomeške občinske skupščine se je v problematiko Študijske knjižnice Mirana Jarca poglobil njen izvršni svet. Ta je maja 1985 sprejel stališča, kako bi bilo moč v gospodarsko zaostrenih razmerah in ob pomanjkanju denarja za kulturo le uresničiti vse tisto, kar od te knjižnice zahteva strokovni svet za knjižničarstvo. Med drugim seje zavzel, da postane sanacija knjižničnih prostorov prednostna naloga nove kulturne petletke, predlagal kulturnim ustanovam, da združijo amortizacijo in tako pomagajo knjižnici iz prostorske stiske, del sredstev pa naj bi prispevale tudi kulturne skupnosti okoliških občin, še posebej za tisti del dejavnosti knjižnice, kije pokrajinskega pomena.
Del tega potem bi tudi dejansko prišlo tako v družbeni plan občine kakor tudi v plan kulturne skupnosti. V osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije na področju družbenih dejavnosti je bila res načrtovana prenova knjižnice in v ta namen predvidena tudi sredstva v višini 150 milijonov dinarjev, 220 milijonov dinarjev pa naj bi knjižnica dobila za razširitev oz. za prizidek. Nazadnje je v predlogu sporazuma ostala le prenova sedanjih prostorov in za to predvidenih 150 milijonov dinarjev.
Strokovni svet SRS za knjižničarstvo je občinski kulturni skupnosti predlagal, da z izjavo zagotovi izpolnitev minimalnih pogojev Študijski knjižnici od leta 1990. Takoizjavosoiz Novega mesta tudi poslali. Strokovni svet je kulturni skupnosti nato predlagal, naj Študijsko knjižnico Mirana Jarca določi za matično knjižnico v novomeški občini, in sicer do leta 1990. Toje kulturna skupnost tudi storila, in sicer je ustrezen sklep sprejela skupščina te skupnosti na seji, ki je bila lani 18. decembra. Tedaj so Študijski knjižnici naložili, naj takoj oblikuje gradbeni odbor, ki bo vodil prenovitvena dela v knjižnici.
Po vsem tem kaže, da se bo prepotrebna adaptacija prostorov v Študijski knjižnici Mirana Jarca letos le začela.
I.	Z.
NA VRSTI ODPADLA PREDSTAVA
NOVO MESTO — V Novem mestu so leto 1 987 začeli s predstavo Ajs-hilovih Peržanov, s katero je v ponedeljek in torek ta teden gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane v okviru gledališkega abonmaja. Predstava tega znanega Ajshilovega delaje bila na novomeškem odru predvidena že oktobra lani, pa je zaradi objektivnih razlogov odpadla, ker takrat omenjeno gledališče ni moglo priti na gostovanje v Novo mesto.
7
DOLENJSKI LIST
pisma in
odmevi
LOKAL NI PICERIJA!
Oglašam se na pisanje vašega dopisnika v rubriki Drobne iz Kočevja v Dolenjskem listu 18. decembra, s katerim se ne strinjam in sem razočaran nad njim.
Verjetno je mišljen lokal »Šport bistro« Albine Zupanič, ki je pod zaporedno številko 100 vpisan v register samostojnih gostinskih obratov občine Kočevje. Iz dovoljenja za ustanovitev samostojnega gostinskega obrata (pisec je priložil fotokopijo — op.ur.) je razvidno, da ne gre za picerijo. Res pa je, da smo pekli pice ter prodajali hot-dog in sendviče, sicer pa v lokalu točimo pijače in nudimo ostale gostinske storitve. V Kočevju ni registrirana nobena picerija, pice pa pečejo v treh lokalih. Mislim, da pisec že dolgo ni bil v našem lokalu, ker bi sicer videl, da imamo trenutno težave z delavci zaradi porodniške in bolniških in z ženo delava sama. Lahko bi se oglasil pri nas in bi mu vse pojasnili. Mislim, da tudi ni na mestu njegovo ugotavljanje, da »menda s picami ni zaslužka, kar pa ne more biti opravičilo, da...«.
IGOR ZUPANIČ
Cesta na Trato 23 Kočevje
KMALU VODOVOD
Letošnje leto bo za vaščane Male Strmice in Čelevca zelo delovno. Lani so se o vsem dogovorili, že tretji letošnji dan pa so začeli z izkopom jarkov za vodovod, saj pravijo, daje sedaj več časa, kot ga bo spomladi. Na Mali Strmici načrtujejo, da bo voda pritekla do 1. maja, v Celevcu pa novembra, saj so z deli pričeli nekaj kasneje. Tako bosta dobili vodovod dve od vsega štirih vasi, ki v krajevni skupnosti Smarjeta še nimajo vodovoda. Voda bo za njih zelo dragocena. Sedaj jo morajo nositi ali voziti izbližnjih studencev, ki pa niso tako blizu.
BRANE ZORAN GRIČ 15
DOMAČE TRNJE
• Najnovejši generator visoke napetosti se imenuje — cenik elektrike.
• Vodilni kadri bi za delavca dali roko v ogenj — če bi roka bila delavčeva.	MARIJAN BRADA Č
DEDEK MRAZ V FRANKFURTU
V Frankfurtu je otroke zdomcev tudi pred koncem lanskega leta obiskal dedek Mraz. Učenci v slovenski dopolnilni šoli so že od jeseni pripravljali za to priložnost program s pesmicami, recitacijami, igricami. Učenci nižjih razredov so prikazali igrico Sedem dedkov Mrazov, mladinci pa Sneženi možje zbolel. Program sta vodila Hajdi Rihtar in Bojan Bohorč. Ko se je iztekel, je prišel dedek Mraz v spremstvu pikapolonic, snežink, zvezdic, palčkov. Zbranim je zaželel zdravja in vsega dobrega iz svojega ličnospletenega koša. Učence je spodbujal k branju slovenskih knjig, ki jo je vsak otrok tudi to pot dobil eno v darilni vrečki. Učence je pohvalil za obiskovanje slovenske šole. Hajdi in Bojan sta se za ta otroški praznik zahvalila svetu šole, društvu Sava, Ljubljanski banki, Gradisu in gostiščema Glavič in Satirov. Otroci in starši so ga zaključili v veselem razpoloženju ob vižah Veselih Pomurcev.
DRAGICA NUNČIČ
Kdor ne oddaja, ni obveščen
Pojasnilo KZ Črnomelj na trditve Jožeta Sotliča, zapisane v razgovoru z njim pod naslovom »Kdor ne oddaja mleka, ni obveščen« (DL, 20. nov. 1986)
ZA DRAGE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Angleca Mihelčič iz Metlike, Ul. Janka Brodariča, 10.000 din namesto venca na grob Borisa Šobra iz Zagreba; stanovalci bloka Mestne njive 11 v Novem mestu
23.500	din namesto cvetja na grob Ane Thorževskij; Sektor za investicije Krke Novo mesto 13.000 din namesto cvetja na grob Jožeta Kožuha; Franc Kotnik iz Novega mesta, Kristanova 6, 5.000 din namesto cvetja na grob Franca Križmana; vaščani Ločne 13.000 din namesto cvetja na grob Toneta Okro-gliča; dr. Željko Sribar 5.000 din za atomski absorber; bife Breda Bučar iz Otočca ob Krki 10.000 namesto novoletnih čestitk, sindikalna organizacija Iskre Semič 136.841 din. Vsem iskrena hvala!
ZAHVALA ZDRAVILIŠČU
Sem vojni invalid iz Pirana. Pred kratkim sem v Zdravilišču Šmarješke Toplice prebil 21 dni. Brez pretiravanja lahko rečem, daso tudo vseh gostov tako prijazni, da že to veliko prispeva k boljšemu počutju in zdravju. Imel semse zelo lepo in bi se za to temu izjemnemu kolektivu rad še enkrat iz vsega srca zahvalil in jim zaželel veliko delovnih uspehov.
KARMELO BENKO Levstikova 10 Piran
Članki, objavljeni v Dolenjskem listu, ki jih pišejo posamezniki, so največkrat enostransko obarvani in nekritični. Tako v Kmetijski zadrugi Črnomelj ocenjujemo članek pod naslovom »Kdor ne oddaja mleka, ni obveščen«, ki je bil objavljen v 47 št. Dolenjskega lista. Članek je razburil delavce Kmetijske zadruge, predvsem pa kmete, ki z zadrugo dolgoročno in trajneje sodelujejo z vso svojo tržno proizvodnjo. V kratko pojasnilo bralcem, ki ne poznajo problematike kmetijstva oz. kmetijske zadruge, pa tole:
V vasi Dobliče pri Črnomlju je 36 kmetij, ki na podlagi sklenjenih pogodb sodelujejo s KZ, od tega jih 25 oddaja mleko.
Daje Jože Sotlič, upokojenec(ravno tako je upokojena njegova žena) o katerem govori sporni sestavek, velik kmet, po naši evidenci oddanih tržnih presežkov ne bo držalo. Res, da poseduje okrog 3,5 ha obdelovalne zemlje .kot večina naših združenih kmetov, res pa je tudi, da Sotlič v primerjavi s temi kmeti proda zadrugi zelo malo tržnih presežkov. V letu 1984, ko je bila dobra letina krompirja, ga je prodal preko KZ 1.500 kg. v letu 1985 ni imel nobenih tržnih presežkov, prodanih preko KZ. V letošnjem letu pa je prodal KZ 900 kg grozdja. Čeprav bi taka kmetija lahko proizvedla na 3,5 ha naslednje količine tržnih presežkov: 7.700 kg pšenice, 3.000 kg ajde, 14.000 kg krompirja in 5.000 kg vrtnin (zelje, rdeča pesa, kumarice) ali v mlečni proizvodnji
8.500	1 mleka in 3 teleta. Prodal pa bi letos lahko tudi jabolka, če bi počakal vrstni red.
Letošnja sadjarska letina namreč ni skoparila, predvsem ne v tistih sadov-
njakih, ki so jih mnogi že povsem odpisali in zanje niti ne skrbijo več. Tudi pri nas je bila letina nadpoprečna, kljub temu da je bil odkup dobro organiziran, je prišlo do zastojev zaradi neupoštevanja navodil o količini odkupa. Proizvajalci so pripeljali večje količine sadja, kot je bilo z njimi dogovorjeno in kot so bile kapacitete skladiščenja.
KZ Črnomelj je letos odkupila preko 600 ton jabolk in 200 ton sliv, torej vse prijavljene količine, in sicer po vrstnem redu, kjer so imeli prednost kmetje, ki imajo z zadrugo sklenjene pogodbe o trajnejšem proizvodnem sodelovanju in ki prodajajo preko zadruge tudi ostale tržne presežke (pšenico, mleko, živino in drugo).
Da bi uresničila cilje in dosegla naloge pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane, določene v planskih aktih občine Črnomelj za obdobje 1986 — 1990 in opredeljene z dolgoročno razvojno usmeritvijo Kmetijske zadruge Črnomelj, vodi KZ Črnomelj akcijo za diferenciacijo kmetij, kar pomeni upravičenost kmetije do uveljavljanja družbenih spodbud (premij, regresov) za pospeševanje kmetijske proizvodnje na podlagi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti združenih kmetov glede na določeno proizvodno zmogljivost kmetije in stimulacijo kmetij, ki presegajo določen obseg tržne proizvodnje.
To naj bi bil eden izmed ukrepov. Poleg tega je KZ pristopila k samoupravnemu sporazumu za uresničevanje pravic do porodniškega dopusta združenih kmetov, ki bi združene kmete spodbujal še k tesnejšemu sodelovanju s kmetijsko zadrugo in
Dolga pot do potrdila
Kako delajo v uradu krajevne skupnosti Mirna peč
Znano je, kako dolga je pot od pisarne do pisarne pri zbiranju potrdil in soglasij za gradnjo hiše. Če pa se ta pot še zavleče, človek izgubi potrpljenje.
Za gradbeno dovoljenjeje potrebno tudi potrdilo o plačanih obveznostih v krajevni skupnosti.
Da bi dobil takšno potrdilo, sem 22. oktobra šel k tovarišici Brajer v urad krajevne skupnosti Mirna peč. Rekla mi je, da moram napisati prošnjo, ki jo bodo obravnavali nasestanku KS. Storil sem tako, čeprav bi se mi zdelo normalnejše, da bi poravnal obveznosti in dobil potrdilo. Ko ni bilo odgovora, sem 14. novembra poklical tov. Brajerjevo. Naslednjega dne sem dobil po pošti odgovor, naj pri gradbenem
Za zakon o rabi slovenščine
Novoletne želje jezikovnega razsodišča (Izjava št. 280)
»V razmerah naše birokratske za-plankanosti in vistosmerjenosti (Hamlet ne bi več rekel, da je svet iz tira. ampak da je vtirjen) dobivajo tudi institucije, ki so bile morda ustanovljene celo z dobrim namenom, samo vlogo maskiranja obstoječega poraznega stanja. Bojim se. da je tako tudi z Jezikovnim razsodiščem alias Ministrstvom za jezik, saj vedno bolj postaja samo ,mi-nijez' pred naraščajočo poplavo jezikovne in siceršnje narodne ogroženosti.« nam piše Milan Naven, vojak »iz Jugoslavije v malem«, in med drugim očita JR. ker jevizjavi »Jugoslovanšči-na« prodira v svet krivdo za to, da v tujini srbohrvaščino celo na uradnih mestih razglašajo za jugoslovanščino, zvalilo na slovensko malodušnost in malobrižnost, samo pa sije umilo roke in se znebilo dolžnosti za urejanje takšnih zadev.
Dvomi, kakršni tarejo našega dopisnika glede učinkovitosti delovanja jR, so se že zdavnaj porodili tudi nam samim. To je bil razlog, da smo spomladi prosili Ustavno sodišče SR Slovenije za mnenje o pravnih možnostih za polno uveljavitev slovenščine v javni rabi. Povod za to je bila vrsta kršitev najbolj temeljnih in preprostih pravil in načel o rabi slovenščine v uradnih listinah, kakršne so na primer bančni obrazci. Pobuda za presojo (ne)ustreznosti zakonskega varstva us-
OBISK BORCEV
V Domu starejših občanov smo spet imeli obisk. Tokrat so prišli k nam nekdanji borci, tovariši Somrak, Pirc in Goleševa iz OO ZZB Novo mesto, Jarc z novomeške občine, Tone Žibert iz Trebnjega in Jakšetova iz Črnomlja. Navzočih je' bilo okrog 50 oskrbovancev. Direktorica je povedala, da se trudijo, da bi vsaka občina imela svoj dom za os-tareleobčane. Sicer pa jevnašemdo-mu zelolepo. Imamo vrstodejavnos-ti, izdelovanje ročnih del, pakiranje za Krkoinpodobno,fizioterapevtka pa vodi pevski zbor. Ob vsakem prazniku se izkaže tudi naša kuhinja. Tokrat so nam postregli z narezkom in dobro kapljico. S tovarišico Al-binco smo potem zapeli karšest partizanskih pesmi. Borcem smo zelo hvaležni za obisk.
MARASAJEVIČ
tavnih določil ojavni rabi slovenščine v SR Sloveniji je temeljila na prepričanju. da pri nas o tem pravzaprav nimamo podrobnejših določil. Tako se dogaja, dani mogoče ničesarstoriti niti v primerih, ko gre za zavestno neupoštevanje ustavno določene vloge slovenščine v SR Sloveniji. Omenjena pobuda JR po mnenju Ustavnega sodišča SRS: »kaže na potrebo, da se ta vprašanja v bodoče zakonsko uredijo. To pa je v pristojnosti Skupščine SR Slovenije in ne ustavnega sodišča«.
• Sicer pa v dejavnosti sveta za slovenščino v javnosti in Jezikovnega razsodišča pri RK SZDLSIovenijeter strokovnih društev inustanov ne spada administrativno ukrepanje zoper nepopravljive brezbrižneže ali brezvestneže, ki z jezikom trgujejo kot z vsakim drugim blagom ali pa imajo jezikovna vprašanja za oviro pri »resnejših« opravilih. Toda prepričani smo, da je tako kot na vseh drugih področjih tudi tu treba uveljaviti polno, torej tudi zakonsko odgovornost.. Ob tem, ko je koordinacijski odbor za znanost, tehnologijo, izobraževanje, kulturo in telesno kulturo pri ZIS »dal pobudo za zvezni zakon o uradni rabi jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije« (Delo 11. 11. 1986, str. 5), menimo, da bi bilo treba podrobneje zakonsko določiti dolžnosti in odgovornost glede rabe slovenščine v javnosti tudi v SR Sloveniji.
JR je od ustanovitve pred šestimi leti do danes sestavilo blizu 300izjav, ki naj bi pripomogle k razvoju kritične jezikovne zavesti med Slovenci. Ne lastimo si pravice edinega razsodnika v strokovnih vprašanjih, zdi pa se nam nevzdržno, da ni mogoče — če ne drugače. s pravnimi sredstvi.— ukrepati proti tistim, ki nespoštujejojezikovnih pravic Slovencev in ki npr. vede ne uporabljajo slovenščine, kjer bi jo morali, ali pa jo do neprepoznavnosti popačijo. Tu ne gre več samo za strokovna, tudi ne samoza kulturna, ampakza družbenopolitična vprašanja. Ne razumemo, kako da v množici zakonov in predpisov, s katerimi med drugim varujemo čast in dobro ime posameznikov, podjetij in družbenopolitičnih skupnosti, ni takega, s katerim bi zavarovali tudi narodovočast. narodovo dobro ime, in tiste, ki sta jim slovenski
jezik in kultura deveta skrb ali celo v napoto, prisilili k večji odgovornosti do slovenske narodne skupnosti.
Nemalokrat se nam zdi. da je bilo z ustanovitvijo JR uveljavljeno znano pravilo neučinkovitega delovanja: Če nočeš rešiti problema, ustanovi komisijo! Komaj kdaj se zgodi, da bi državni organi, podjetja in drugi — tja do edinega resničnega »ministrstva za jezik«, ki mu pravimo republiški komite za kulturo — pravočasno preprečili najhujše kršitve dobrega jezikovnega ravnanja ali javno reagirali nanje. JR redno javno reagira na mnoge take kršitve, žal brezopaznejše-ga učinka (prim. zadeve »bančni obrazci«, »Šport miisli«, »Mikrohit«, »filmski napisi«, »Adria Airways«.„).
odboru za cesto Mirna peč—Češence poravnam obveznost in bom dobil potrdilo. Kdo je v tem odboru, ni pisalo. Od predsednice KS sem zvedel, da je njegov predsednik tovariš Brajer. Šel sem k njemu, a ker ni imel pri sebi potrebnih dokumentov, sva se dogovorila, da ga poiščem v službi. Ker ga 17. novembra tam nisem dobil, sem šel k njemu na dom. Bil je na popoldanskem počitku in žena se ga ni upala zbuditi. Ker nisem odnehal, je sama skušala napisati pogodbo, a ni šlo, ker ni poznala vseh točk. Napotila meje k blagajniku tega odbora, kjer sem podpisal pogodbo. S to pogodbo sem se vrnil k tov. Brajerjevi, ki mi je obljubila, da bom dobil potrdilo čez dva dni.
Ker potrdila ni bilo od nikoder, sem spet klical tov. Brajerjevo. To pot mi je obljubila, da bo potrdilo prispelo do konca tedna. Ko ga ni bilo niti do naslednje srede, sem se oglasil na krajevnem uradu. Na vratih pa je pisalo, daje Brajerjeva na bolniški in da jo nadomeščajo samo dopoldne. Po praznikih me je na vratih pričakal isti listek, zato sem 5. decembra šel na urad dopoldne. Delavka, ki je nadomeščala Brajerjevo, o vsem ni nič vedela. Po telefonu sem poklical predsednico KS, ki je bila začudena, da tega potrdila še vedno nimam. Obljubila je, da bo to uredila. 8. decembra mi je res napisala potrdilo, ki bi ga moral dobiti že veliko prej.	•
Sprašujem se, koliko časa bi čakal na potrdilo, če ne bi tečnaril. Bi čakal ves čas, tudi če bi bila tov. Brajerjeva dlje v bolniški? Ali ni krajevni urad mesto, kjer naj bi krajani čim hitreje reševali svoje probleme? Upam, da bo komu, ki bo tudi iskal podobne dokumente v uradu KS Mirna peč. pot krajša. S tem namenom sem se tudi lotil tega pisanja, JANEZ SOVIČ
Stavke — naš vsakdan?
Najprej se je o stavkah le šepetalo, nato govorilo glasneje, nazadnje tudi pisalo, o tem so spregovorili tudi na najvišjih forumih. Sedaj res verjamemo, tudi največji nejeverneži, da ljudje res stavkao. Stavke so!
To spoznaje je popolnoma spremenilo moje spremljanje življenja. Včasih sem pomislila, da množica ljudi v mestu med delovnim časom le »skoči po malico in opravi nujne opravke.« Zato je toliko plavih halj v trgovinah, in ob šankih naslonjenih pivcev. Tudi na skupine delavcev v gručah sedaj drugače gledam. Prej se mi je zdelo, da pač obravnavajo najnovejše modne novosti, mestne novice, nove podražitve in podobne teme. Sedaj je to dobilo drugačno vsebino. Ob vsakem zbiranju delavcev, ki so daleč od delovnega mesta, pomislim, da ti ljudje stavkajo. Tako vidim vedno več »stavkajočih«. Motijo meleposamezni-ki, ki ob teh »stavkajočih« še vedno delajo: strežejo strankam, stroju, vihtijo lopat e itd. Takim so svoje čase rekli stavkokazi — štrajkbreharji,... Še sreča, daje takih vedno manj. Veliko laže je
stati ob šanku in se pogovarjati o prijetnih stvareh, kot delati vsak dan enako. Naj to delajo tisti starokopitneži, ki so setakonava-dili na delo!
Množica naših »stavkajočih« je prijazna, prav nikomur noče ničesar. To so res tihi, neškodljivi delavci! Tako bi o njih soditi tudi tujci, ki poznajo drugačne stavke, tiste s parolami, razbitimi šipami, policijskimi palicami in včasih tudi človeškimi žrtvami. Srečna dežela, ki ima tako miroljubne državljane! Srečna vlada s takim ljudstvom!
Ampak prav iz te množice največkrat slišimo godrnjanje o vedno višjih cenah, o neredu in nedisciplini in seveda o enakih želodcih. Marsikaj mi pri vsem tem sicer lene gre v glavo. Eno pa vem zagotovo: na tak način še dolgo ne bomo prišli na zeleno vejo!
Ah, pa kaj bi s temi sitnimi razmišljanji v teh pustih decembrskih dneh, ko smo že vsi praznični! Sedaj je čas za družabne obiske, za siNestrovanja, za proslavljanja! O delu in našem odnosu do njega pa bomo mislili kasneje., neje... neje... neje._________________p	y
zagotavlja! socialno varnost kmetov, ki jim je kmetijstvo edini vir dohodka.
Že vrsto let KZ obvešča združene kmete preko zbiralnic mleka. Tak način obveščanja se je pokazal kot najučinkovitejši in najcenejši, saj lahko v enem dnevu obvestimo več kot 1000 združenih kmetov, kijihjenaobmočju KZ Črnomelj približno 1200.
V zvezi z javno razpravo ob razgrnitvi projekta za melioracijo zemljišč pa samo na kratko, da so akcije potekale po zastavljenem programu in da so proti pričakovanju v zasnovi sodelovali skoraj vsi udeleženci melioriranih — zemljišč (razen redkih izjem), tako vaščani Doblič, Jelševnika, Jerneje vasi, Dragovanje vasi in Tanče gore, ki se zavedajo, daje urejanje kmetijskih zemljišč v širšem družbenem in lastnem interesu.
Novinarki priporočamo, da v bodoče o kmetijski problematiki vodi razgovore z združenimi kmeti, ki sodelujejo s Kmetijsko zadrugo in ki lahko kot poznavalci razmer dajo najbolj realno oceno. MILJEVA ČATOVIČ, vodja splošne službe KZ Črnomelj
SREČANJE OSTARELIH
SKOPICE — Po že ustaljeni navadi je bilo tretjo soboto v decembru srečanje starejših krajanov v krajevni skupnosti Skopice. Tudi tokrat so ga organizirale prizadevne aktivistke krajevne organizacije RK. Ostarele je pozdravil tudi predsednik sveta KS, krajevne konference SZDL in predstavnica občinskega odbora RK Brežice. Kulturni program so pripravili domači mladinci. Vsi udeleženci so se tudi vpisali v spominsko knjigo, potem pa so ob harmoniki in s pesmijo oživili spomini na mlada leta. Udeleženci so se na koncu zahvalili za srečanje in zaželeli, da bi se ob letu spet dobili.
TONE ŠKVARČ
Irfet HozUič
Smrt pride zmeraj prezgodaj, še posebej, če vzame človeka, ki je komaj dobro stopil na življenjsko pot. Za Irfetom je nastala boleča praznina, ki je ne čutijo le njegova neutolažljiva žena, sin ter njegovi starši. Enako čutimo in čutijo generacija kadetov, sošolcev, ki je skupaj z Irfetom leta 1978 končala šolanje, sodelavci prometne milice Koper, mejne milice Kozina in še posebej postaje prometne milice Novo mesto, kamor je bil Irfet na lastno željo premeščen 1. februarja 1984. Kaj kmalu smo v njem spoznali dobrega sodelavca, prijatelja in tovariša. V Novem mestu sije ustvaril družino, ki je šele pred nekaj meseci stopila čez prag novega stanovanja. Te sreče Irfet ni dolgo užival.
Še vedno slišimo njegove besede, čutimo stisk rok, ki smo sijih podajali pred novim letom in si izrekli srečno z najboljšimi željami v prihajajočem letu. Razšli smo se. Eni praznovat, drugi delat, kot je običaj v naši službi. Tudi Irfet je prvi dan novega leta oblekel uniformo. Toda usoda mu ni bila naklonjena, ni mu dopustila, da bi preživel vsaj en dan letošnjega leta. Njegovo življenje se je izteklo v Ždinji vasi, na cesti Ljubljana-Zagreb, med delom, kj ga je opravljal za varnost drugih.
Sodelavci Postaje prometne milice Novo mesto
VINCENC KLOBUČAR
24.	decembra smo na pokopališču v Uršnih selih pokopali 76-letnega Vincenca Klobučarja, po domače Kovačevega Ceneta. Kovačev Cene je bil vedno vedrega duha in poln humorja, odličen pevec, bil je skromen in pošten človek. Življenje mu ni bilo postlano z rožicami. Že rodil se je invalid v številni kmečki družini. Mama je umrla, ko je bil še otrok, trije bratje so padli v NOB. Tudi Ceneje hotel v partizane, a zaradi invalidnosti to ni bilo mogoče, je pa NOB vsestransko podpiral doma. Zal ni bilo nikogar od ZZB ali krajevne skupnosti, da bi mu na grobu rekel nekaj besed v slovo.
JOŽE PETRINA
DEDEK MRAZ
29. decembra je tudi naš kraj obiskal dedek Mraz. Zbrali smo se v kulturni dvorani v Šentjanžu, ki je bila lepo okrašena, novoletno vzdušje pa so pričarali številni nastopajoči. Na koncu smo s pesmijo »Siva kučma, bela brada« priklicali dedka Mraza, ki je za vse prinesel lepa darila. Za vse se najlepše zahvaljujemo Lisci Krmelj, občinski zvezi DPM, DPM iz Šentjanža in čebelarskemu in lovskemu društvu.
NOVINARSKI KROŽEK COŠ Milan Majcen Šentjanž
POMOČ PIONIRJEM
Pionirji metliške osnovne šole smo se na pionirskem sestanku dogovorili, da bomo pomagali pionirjem iz Bosanskega Grahova, ki jih je prizadel potres. V dveh dneh smo zbrali 130.000 din. Vključili so se tudi delavci šole. Denar smo poslali šoli v Bosanskem Grahovu z željo, da bi pomagali tistim, ki so najbolj potrebni.
DRAGAN ŠOŠTARIČ, 6. a OŠ Metlika
PLESNI TEČAJ
Na naši šoli so se začele plesne vaje. Plesni mojster Vovk iz Novega mesta nam je prvič najprej razložil, katerih plesov se bomo učili, nato pa smo začeli z osnovnimi koraki. Najprej smo delali brez glasbe, ko pa smo se malo navadili korakov, smo poskusili z glasbo. Tovariš je pomagal vsakemu, ki mu ni šlo. Potem smo plesali tudi v parih. Šlo nam je kar dobro, saj smo vse delali počasi.
MARJETA URŠIČ, 6. r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
O ZDRAVJU
Konec decembra smo imeli učenci sedmih razredov naravoslovni dan na temo »zdravje«. Razdeljeni smo bili v 16 skupin, vsaka je proučevala nekaj drugega. Nam je dr. Škof pokazal diapozitive o zobeh. Potem je vsaka skupina poročala drugim o svojem delu in spoznanjih. Po kosilu smo šli v zdravilišče, kjer smo si v treh skupinah ogledali posamezne terapije. Na koncu smo se šli še kopat. Naravoslovni dan je bil zelo zanimiv in poučen.
ANICA ŠKUFCA, 7. a COŠ Baza 20 Dolenjske Toplice
BRONASTA PLAKETA
Tudi v letošnjem šolskem letu smo učenci iz sevniške, krške in brežiške občine s svojimi prispevki sodelovali na literarnem natečaju garnizije v Cerkljah. Moj spis so ocenili za najboljšega iz Brežic in kot enega od treh najboljših v Posavju. Na slovesni "podelitvi nagrad pa so nas presenetili in razveselili še z bronasto plaketo RV PVO garnizije, ki so jo podelili našemu novinarskemu krožku za večletno sodelovanje na vseh natečajih.
MOJCA MOLAN, 7. b OŠ Artiče
DAN ŠOLE
22. decembra je naša šola praznovala svoj dan. Ustanovljena je bila pred 101. letom, nosi pa ime po narodni heroini Milki Šobar-Nataši. Na ta dan smo povabili na šolo več nekdanjih internirancev, ki so nam pripovedovali o življenju v taboriščih. Petošolcem je pripovedoval o dogodkih tovariš Pen-ca, šestošolcem Ema Muser, osmošolcem Davorin Gros. Ob prenekateri besedi nas je spreletaval srh.
JOŽICA UNETIČ, 8. a OŠ Milka Šobar-Nataša Novo mesto
KULTURNI DAN
Pred kratkim smo imeli kulturni dan. Z dvema avtobusoma smo se odpeljali v Celje. Ogledali smo si pokrajinski muzej, v gledališču pa igro Čarovnik iz Oza. Bila nam je všeč. Potem smo si lahko ogledali še novoletni sejem in si tudi kaj kupili.
DARKO PAJK. 5. r COŠ Milan Majcen Šentjanž
OBISK VOJAKOV
Pred dnevom JLA so našo šolo obiskali trije vojaki iz mokronoške vojašnice. Dva vojaka sta nam pokazala orožje. Pokazala sta tudi, kako se razstavi in sestavi puškomitraljez. Potem pa nam je podpolkovnik pripovedoval o vojaškem življenju in nam opisal vsakodnevni urnik vojaka v njihovi vojašnici.
JANJA GORENC, 6. a OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
od četrtka	do	četrtka• od četrtka	do	četrtka	•
Solidarnost za bogataše in lenuhe?
Kljub precejšnjemu stanovanjskemu primanjkljaju bi lahko rekli, da v novomeški občini kar dobro rešujejo stanovanjske probleme. V delovnih organizacijah z izdelanim sistemom stalnega reševanja stanov-njskih vprašanj lahko vsakdo prej ko slej računa na družbeno stanovanje ali na posojilo za gradnjo hiše. Takih je v občini resnici na ljubo bolj malo. za Krko. ki je daleč pred vsemi, smo kmalu v zagati, koga še omeniti. Krka, na primer, je že nekaj let na vrhu lestvice tistih, ki koristijo denar iz sklada vzajemnosti, v katerem vsi zaposleni združujemo denar za kreditiranje nakupa družbenih stanovanj pa seveda tudi delavcev pri gradnji hiše. V preteklem srednjeročnem obdobju je Krka na ta način kupila 96 stanovanj, najboljši za njo je bil Novoteks s 24 stanovanji.
Za socialno šibkejše je izdelan verjetno kar soliden sistem reševanja stanovanjskih problemov s solidarnostnimi stanovanji. Takšno reševanje naj bi bilo sicer izjemno, a se je očitno uveljavilo kot povsem običajna oblika, na katero se posamezne delovne organizacije kar preveč zanašajo. Ker v občini nimamo posebno visokih osebnih dohodkov, posebno ne v tradicionalno slabo plačani tekstilni industriji, pa tudi ne marsikje drugje, takih, ki so socialno šibkejši, ne zmanjka. Tudi zaposlovanje je tu treba vsaj omeniti, saj delovne organizacije ne spoštujejo dovolj meril, da zaposlitev potegne za sabo tudi primerne življenjske pogoje.
• Tako je pravzaprav razumljivo, da je na prednostnih listah in v solidarnostnih stanovanjih le približna tretjina slovenskih družin, v ostalih pa so delavci oziroma družine iz drugih republik, ki so dostikrat pripravljene priti tudi v nemogoče luknje, kar mnogokrat potem pomeni visoko mesto na listi za solidarnostno stanovanje. Ni skrivnost, iz katerih delovnih organizacij so delavci najštevilnejši na prednostnih listah za solidarnostno stanovanje, ki so tudi vedno daljše.
Na vsak razpis, ki je približno na dve leti, se javi 300 in še več prosilcev. Treba je le dokazati, da živiš in delaš v občini in da imaš nizke dohodke, pa si lahko v igri za solidarnostno stanovanje, ki ga prej ko slej tudi dobiš, saj, kol rečeno, je v novomeški občini ta sistem kar solidn o izdelan, tak o da vsako leto v povprečju kupijo 20 do 30 novih solidarnostnih stanovanj.
Pravzaprav ni nič narobe, saj naj bi veljalo načelo: stanovanje tistemu, ki ga potrebuje. Če problema ne zmore rešiti sam ali v delovni organizaciji, mu je treba pomagati solidarnostno, posebno še, ker bo !e človek z rešenimi temeljnimi življenjskimi problemi lahko dajal vse od sebe na delu. Ker je to načelo zaradi kriznih razmer cilj za vse bolj daljno prihodnost in se stanovanjski problemi vendar rešujejo počasi, so ljudje razumljivo zelo občutljivi in kritični do tega. kdo bo dobi! kakšno stanovanje. Solidarnostni sistem je posebno deležen stalnih kritik, predvsem zaradi odklonov in zlorab, ker jih kljub stalnemu dograjevanju kriterijev in resnemu delu tistih, ki sestavljajo prednostne liste, omogoča. Ljudi pač zelo bodejo v oči primeri, ko v solidarnostnem stanovanju očitno ne živijo slabo, dragi avtomobili pred takimi bloki, jezo zbuja nemogoč odnos do stanovanja, primeri, da solidarnostno stanovanje zasede cel klan, itd. Da se razumemo, jasno je, da gre za izjeme, prav te izjeme pa hudo kvarijo vzdušje in ubijajo solidarnostni čut v ljudeh.
Večino pa vse bolj jezi, da jeočitnoletre-ba dokazati, da si revež, pa si deležen in lahko zahtevaš vse ugodnosti in pomoči. S tem pravzaprav toleriramo ali celo podpiramo tudi slabo delo in malo dela. Ni nujno, da je tako in resnici na ljubo v veliki meri tudi ni, a za jezo je dovolj že en sam tak primer. Da bi tega ne bilo preveč, je zbor uporabnikov novomeške stanovanjske skupnosti nedavno sprejet predlog Iskre za še en kriterij za dodelitev solidarnostnega stanovanja, in sicer naj bi upoštevali pro-silčev odnos do dela, njegov prispevek v delovni organizaciji. To pot obstaja bojazen, da bodo v delovni organizaciji vsakemu dali najboljše mnenje, če ga zasluži ali ne, da se pač rešijo njegovega stanovanjskega problema. Večina pa je mislila, da ne bo tako, da bodo v delovnih organizacijah objektivni in kritični in da bo ta kriterij z drugimi preprečil kakšno zlorabo in s lem tudi porajanje nacionalnih nestrpnosti, ki jih prav pri tem vprašanju nekateri zelo hitro in nekritično hočejo potegniti v igro.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
ročajo prevoze od danes do jutri. To jihpod-ražuje, saj so v takih primerih tovornjaki naloženi samo v eni smeri, nazaj pa se vračajo prazni.
Iz Madrida je enako daleč v Beograd in Peking
Podražitev smo že tako vajeni, da niti kot kupci niti kot delavci ne razmišljamo, če so razlogi zanje res tehtni. Kot kupci smo brez moči. kot delavci pa se ne potrudimo, da bi razčlenili stroške. Tako vsi po vrsti pozabljamo tudi na to. da so v cenah vračunani nesorazmerno visoki izdatki za prevoz blaga.
V tujini nas že nekaj časa opozarjajo nanje in ni še dolgo tega. kar so nam Spanci očitali drag prevoz. Oni sicer ne uvažajo veliko našega blaga, vendar menijo, da bi povečali asortiment, če bi pocenili prevoz, saj so stroški za transportiz Jugoslavije skoraj taki kot stroški za prevoz s Kitajskega.
Nekaj je torej narobe, če celo drugi vidijo, da ne ravnamo racionalno, da nismo organizirani. Po nekaterih ugotovitvah posavske gospodarske zbornice bi z boljšo organizacijo prevoznih storitev in vzporednim razvojem informacijskega sistema v tej panogi stroške lahko zmanjšali za četrtino. To pa ni več malenkost.
Pa še nekaj je narobe, in sicer pri prevoznikih. Njihova ponudba vsebuje navadno goli prevoz in ne upošteva nakladanja, razkladanja. skladiščenja blaga in drugih opravil, zaradi katerih se podaljšujejo čakalne ure. Celovit prevoz naj bi torej zaje! vse spremljajoče storitve, kajti sam prevoz pomeni v razvitem svetu toliko kol nič. To je napo! opravljeno delo, ki na žalost pogoltne veliko preveč dohodka. Zdpj, ko smo prisiljeni gledati na vsak dinar, bi s smotrnejšo organizacijo prevozov lahko precej prihranili. Tudi v delovnih organizacijah z lastnimi vozili niso vedno racionalni in prevozni stroški so pogosto dražji kol pri specializiranih organizacijah ali zasebnikih.
V Posavju ta čas že spoznavajo, da bi se prevozniki lahko med seboj bolje dopolnjevati. Zdaj ne gre več za fizično združevanje tovrstnih organizacij, ampak za boljše poslovno sodelovanje in kompletiranje ponudbe. V ta okvir sodijo tudi zasebniki, saj prevozniška podjetja nimajo dovolj svojih vozil in ne ljudi. V Sloveniji opravijo zasebniki 43 odst. vseh prevozov, prevozniške delovne organizacije 17 odst. in organizacije združenega de/a z lastnimi vozili 40 odst.
V Posavju je ta hip precej pripravljenosti za posodobitev tovrstnih storitev in za razširitev ponudbe, vendar bodo laže ukrepali, če bodo vedeli, koliko blaga kdo prepelje in na katerih relacijah. Zdaj tudi ni podatkov o tem, koliko ljudi se ukvarja s prevozi in koliko blaga pripeljejo v regijo tuje organizacije.
To bo pokazala študija, za katero je dala pobudo medobčinska gospodarska zbornica, podprli pa so jo izvršni sveti, brežiški Prevoz in krški Transport. Če bo združeno delo pripravljeno sodelovati, bo študija vsebovala tudi dragocene podatke za trgovino.
J. TEPPEY
Se bo Slovenija odpeljala brez Dolenjske?
• Prevozom pri nas z izjemo redkih delovnih kolektivov ne posvečajo pozornosti. Veliko je praznih voženj, veliko neusklajenosti med prevozniki samimi in veliko nenačrtnosti pri tistih, ki prevoze naročajo. Tako na primer v delovnih organizacijah prepuščajo te stvari skladiščnikom, ki o planiranju vedo zelo malo itj ki pogosto na-
valstva občini Črnomelj in Trebnje; v deležu primarnega sektorja v družbenem proizvodu spet isti dve občini: pri deležu otrok v vzgojnovarstvenih ustanovah — občina Trebnje; pri deležu študentov na višjih in visokih šolah — občina Metlika; pri številu zdravnikov na 1.000 prebivalcev — v občini Črnomelj in Trebnje; pri deležu zaposlenih z visoko izobrazbo — občina Metlika in pri številu zgrajenih stanovanj na 1.000prebivalcev—-občina Trebnje. Že na osnovi zakona bi morali za ta področja pripraviti ukrepe za hitrejši in skladnejši regionalni razvoj, ampak poleg teh kazalcev je še cela vrsta področij zaostajanja. Zanje ljudje vedo, ker jih občutijo.
Vse štiri občine so v dolgoročnih planih do leta 1990 sprejele določila, ki govore o medobčinskem dogovarjanju. Imajo zapisano skrb za usmerjanje investicij v manj razvita območja regije, skladnejši razvoj trgovine, kmetijstva, turizma, varstva vodotokov, prometnih povezav, energetike, integralnega transporta itd.
V preteklosti se je dolenjska industrija razvijala nenačrtno in zelo hitro, ta panoga pomeni pri pridobivanju celotnega prihodka regije nad tri četrtine vseh sredstev. V nasprotju s tem pa so razvojno intenzivne proizvodnje zastopane z 10-odst. manjšim deležem, kot ga ima Slovenija,tehnična opremljenost pa dosega v dolenjski regiji samo 70 odst. republiškega poprečja.
• Območje regije, ki predstavlja dobrih 8 odst. Slovenije in 5,2 odst. vsega slovenskega prebivalstva, ima le 0,6 odst. raziskovalnih kadrov, še ti so največ v No vem mestu. Od teh dejstvih je verjetno čista iluzija računati na uresničitev dolgoročnih planov vseh štirih občin, v katerih je zapisano, naj bi okrog leta 2000 dosegli poprečno razvitost republike.
Na Dolenjskem je razvoj lepo kazal v letih 1952—1980. ko so se kazalci razvoja že močno približali slovenskim poprečjem, a v naslednjem obdobju je sledilo krepko nazadovanje. Danes se zaostajanje kaže predvsem v podpoprečni razvitosti proizvajalnih sil, v neskladnem razvoju gospodarskih dejavnosti, pod poprečna pa sta tudi družbeni in osebni standard dolenjskega prebivalstva.
V zadnjih letih je bilo nekaj poizkusov za odpravo razvojnih neskladij v regiji, trije so biti celo resnejši, toda vsa gradiva so doslej brez rezultatov končala v predalih. Morda bo analitično gradivo, ki nakazuje s strokovne plati realne možnosti za razvoj do leta 1990 in še dlje na^vseh področjih življenja, le privedlo do resnejših akcij? Zavod za družbeno planiranje v Novem mestu je zajetno strokovno gradivo kot podlago za regijsko dogovarjanje izdelal točno pred letom dni. Zdaj popravljeno, upoštevaje pripombe občin, začenja drugi krog razprav v izvršnih svetih.
Medlem ko so Novomeščani, Črnomaljci, Metličani in Trebanjci dogovarjajo, tehtajo, spuščajo se celo v lepotne napake teksta — verjetno pa v roki vsak zase še skriva zadnji adut — vlak napredka v ostalem delu Slovenije sopiha dalje. Ker regija ne premore načrtov za obsežnejše investicije skupnega pomena, se v Sloveniji hitreje razvijajo že zdaj najbolj razviti — in pametni!
RIA BAČ ER
Če je Dolenjska v marsičem bela lisa Slovenije, se ne bi smeli posebno čuditi, kajti v vsaki občini po svoje načrtujejo razvoj, ne da bi (dovolj) upoštevali regionalne zakonitosti. Že teta 1983 je bilo po republiških merilih ugotovljeno, da dolenjska regija zaostaja za Slovenijo na sedmih področjih, in sicer: v stopnji rasti prebi-
V vsaki romski družini en zaposlen
Romi živijo v Kanižarici pri Črnomlju že dolga leta, vendar od njih— vsaj bolj javno — doslej še ni bilo slišati pritožb. Zdelo seje
torej, kol da je z njimi vse lepo in prav in dc so se sprijaznili z načinom življenja kakršnega živijo, pa najsi gre za prebivalci naselja tik ob cesti ali za tiste, ki so s domove postavili v gozdu. Pred kratkim pc so se odločili, da tudi oni spregovorijo c vsem, kar jih muči. Zakaj? Gotovo je ve« razlogov, kakor je bilo moč razbrati i pogovora, pa jih najbolj teži to, da so si sam že veliko pomagali, in toželijo tudi vnaprej pa imajo večkrat težave, medtem ko ne kateri Romi ne naredijo zase prav nič, pc jim bodo zgradili celo naselje. Da so na migovali na Rome iz »Štirih rok«, ki naj b jim na Sovinjku postavili stanovanjski hiše, je več kot očitno.
• V Kanižarici živi v 25 družinah 11 ljudi, od tegaje 30 zaposlenih, 4so vpokoju eden ima partizansko priznavalnino, edet prejema denarno pomoč kot edini, eden pt kot dopolnilni vir preživljanja. Torej je vsaki družini zaposlen vsajen član. V deluii denarju so prispevali za napeljavo vodovo da in elektrike, saj so se zavedali, da lahki pričakujejo pomoč družbe le, če bodo tud sami pokazali voljo do napredka. Seveda pi napeljava vode in elektrike še ne pomeni, di je s tem romsko naselje tudi urejeno. Dalei od tega!
Kaj klavrno podobo daje in prišleku st mimogrede utrne vprašanje, zakaj, ko p c vendar neprestano poudarjajo, dasehočeji civilizirati, da je zlasti kraj tistega dela na selja, ki je v gozdu, zelo neprimeren za bi vanje, zlasti še, ker so tudi oni ljudje in nt živali, da bi morali prebivati v hosti.
Pa imajo na vprašanje takoj pripravlja odgovor: naselje ob cesti ob nalivih popla vij a voda, ki priteče po cesti od IG M. Krivei za vso nemarnost v delu naselja v gozdu pc je rudnik Kanižarica. Vsaj na prvi pogled it po njihovih prvih besedah. Ko pa prišlek vrta in vrta z vprašanji in ko preveri govorici tudi na drugi strani, torej v IG M in rudniku dobi povsem drugačno sliko. V obeh kolektivih so pripravljeni pomagati, res paje, da t postavljajo tudi svoje pogoje. Tako v IGN zagotavljajo, da so že marsikaj storili in ši bodo, da bi bilo sosedom v romskem naselji življenje čim znosnejše, da pa so tudizahte vali, da prebivalci uredijo okolico svojih hiš, ki tudi strankam IGM ni v prav nit prijetno dobrodošlico.
Daljša pa je zgodba, ki jo vedo Rom povedati o rudniku. Dogovorili so se, dc bodo iz rudnika v naselje v gozdu privažal, jalovino ter tako zavozili močvirje in hkrati preprečili, da bi poplavljal bližnji potok. Toda prebivalci dveh ali treh . <š. ki imajo domove tik ob potoku, so se ustrašili, da bo potem voda še pogosteje zalivala njihove hiše, in šoferje malodane napodili. Oba tabora v naselju, ki se nikakor ne moreta sporazumeti, kaj bi bilo boljali da bi še naprej vozili jalovino ali ne, pa na koncu pokažeta na kupe jalovine na drugem koncu vasi, ki bi jih po njihovem mnenju morali razgrniti delavci rudnika, a ni od nikjer nikogar. Da bi razgrnili kupe sami, niti ne razmišljajo, čeprav v rudniku zatrdijo, da so se z Romi tako dogovorili. In dokler tega ne bodo storili, jim tja ne morejo voziti novega materiala. Sicer pa imajo v rudniku jalovine še dovolj in še jo bodo lahko privažali, skrbijih le, dali je povsod rešeno vprašanje lastništva.
Kakor koli že, tega, dasoRomi v Kanižarici med naprednejšimi v črnomaljski občini, jim ne sme oporekati nihče. To pa ne pomeni, da ne bo potrebno še veliko potrpljenja, prijateljskega dogovarjanja, kakršnega pričakujejo z njimi tudi v rudniku, pa tudi lastnega truda, ki se mu Romi po svojih zagotovilih ne odrekajo, da ne bodo več klicali na pomoč ob kupu jalovine, temveč takrat, ko bodo zopet potrebovali dobrine, yredne ljudi v civilizaciji, v kakršni hočejo živeti kanižarski Romi.
M. BEZEK-JAKŠE
Suhorčani na prisilne delu
Med najstarejšimi delavci v sedanjem obratu IMV na Suhorju pri Metliki sta Ilija Goleš iz Metlike in Anton Plut iz Trnovca. Goleš je na Suhorju v službi od leta 1960, vmes je za eno leto delo prekinil, Plutu pa je tudiže poteklo 22 let, kar je na Suhorju. Tako sta Goleš in Plut preživela v teh letih vse hudo, dobrega pa je tako in tako bilo zelo malo. Danes sta oba izmenovodji v lesnem delu suhorskega obrata, Goleš je po poklicu mizar, Plut pa kolar.
Zaposlila sta se, ko je na tem mestu obratovala še Lesnopredelovalna industrija Suhor, na kratko imenovana Lepiš. »Vseskozi smode-lali v zelo slabih razmerah in te v lesnem delu tudi danes niso nič boljše,«« pravita. »Ko je leta 1968 prejšnje podjetje prevzela novomeška IMV, smo bili vsi prepričani,da se bodo stvari
končno uredile. Bilo je veliko lepih besed in obljub, danes pa od vsega skupaj nimamo še nič. Res so zgradili novo proizvodno dvorano in uvedli kovinsko proizvodnjo, vendar smo tisti, ki smo ostali v lesnem delu, na istem, kot smo bili, ali pa še na slabšem, saj se moramo tudi mi voziti na delo v Novo mesto.«« Plut jebil takrat, ko so začeli graditi novo tovarno, predsednik sindikata in je ntfslovesnosti mešal beton za temeljni kamen.
»Od nove tovarne smo si vsi veliko obetali, prepričani smo bili, da bomo tudi mi končno lahko delali tako, kot se za današnje čase spodobi,« pravi Plut. Oba se še dobro spominjata Lepisovnih časov, ko je tovornjak iz južnih delov naše države pripeljal vezane plošče in so vseh 5.000 teh plošč morali delavci, ker niso imeli viličarja, zložiti na roke. »Šofer se ni mogel načuditi, daje kaj takega mogoče, in to v Sloveniji.«
Ko so na Suhorju v novi tovarni začeli s kovinsko proizvodnjo, so na delo jemali v glavnem nove delavce, tisti, ki so ostali v starem lesnem delu — vseh je bilo okoli 80 — pa so kljub novi proizvodnji lesenih delov za prikolice delali naprej v starih, slabih in vsestransko neprimernih prostorih. »Pred dvema letoma in pol so nam vzeli še lesni del prik-oličarske proizvodnje in ga prenesli v Črnomelj, Šentjernej in Semič, tako da mi sedaj delamo samo še leseno-embalažo za Tovarno avtomobilov. V vsem lesnem obratu nas je ostalo le še nekaj več kot dvajset, ostali so ali v kovinskem delu ali pa se vozijo na delo v Novo mesto.« Prav prisilno delo v Novem mestu je
stvar, ki med suhorskimi delavci vzbuja največ nezadovoljstva.
»Odkar smo pod IMV, nam obljubljajo neke nove programe, vendar do sedaj od vsega skupaj ni nič. Celo vedno slabše je. Mlajši in boljši delavci, kvalificirani, so odšli, ker tu niso videli prihodnosti in varnosti, torej taki, na katerih bi moralo sloneti delo v tej naši tovarni. Med ljudmi pa vlada nezadovoljstvo in nezaupanje, še posebej težko je, odkar se morajo zaradi pomanjkanja dela voziti v Novo mesto. In v
lesnem delu najbolj pada po naju, kot da sva midva vsega kriva. Midva morava vse prenašati, po naju pada od spodaj in od zgoraj. Očitajo nama. da sva kriva, ker se morajo oni voziti v Novo mesto. Kolikokrat pride kdo in reče: Že imamo vizo za Novo mesto. In v Novo mestoso se morali prvi voziti delavci iz lesnega obrata. Nam pa so rekli: Spadate pod tozd Tovarna avtomobilov, na Suhorju dela ni, v Novem mestu je, avtobusni prevoz je zagotovljen! In pika. Sedaj se kakšnih 40 delavcev iz lesnega
a
Ilija Goleš in Anton Plut: »V vseh teh letih se v kvečjemu poslabšalo. Ljudje so nezadovoljni,
lesnem obratu na Suhorju ni spremenilo nič, nezaupljivi in nikomur več ne verjamejo.«
obrata vsak dan vozi na delo v Novo mesto. Ka ne bodo nezadovoljni! Tosovglavnemstarejš delavci, ki so vseskozi delali v lesni stroki. seda_ pa jih dajo čez noč na delo k varilnim aparatom ali v lakirnico...« To sta izkusila tudi Goleš ir Plut, saj sta se oba dalj časa vozila v IM V. Goleš je delal na punktiranju, pri šasijah, v lakirnici. Plut prav tako pri varjenju pa pri premah in v lakirnici. Pluta so vmes spet prestavili nazaj na Suhor, kjer naj bi izdelovali panje za čebele, a tudi iz tega ni bilo nič. »Lahko si mislite, kake nam je po 30 letih dela v lesarstvu variti...« Sedaj sta spet oba na Suhorju, koliko časa. tega pa nihče ne ve.
Na Suhorju delavci že ves čas z zgledon kažejo, da so potržežljivi, da so pripravljen marsikaj prestati, vendar iim potrpežljivost ir dobra volja zadnje čase vidno kopnita. \ glavnem so to ljudje iz okoliških krajev, k imajo novo tovarno v soseščini, pa se morajc . izpred njeni h vrat voziti na delo drugam. »Če b le vedeli, da bo kdaj boljše. Sedaj spet neka obljubljajo, ampak nam so že toliko natvezli ir nič naredili, da nikomur več ne verjamemo, šr sami sebi ne.« Še nekaj je: tisti, kdor se v Novi mesto vozi iz ozeljskega konca, od Vinice in i: drugih oddaljenih krajev, bo izkoristil prvi priložnost, da se bo zaposlil v domačem kraju tudi za nižjo plačo. Suhorčani pa so tukaj doma. vezani so na dom, na zemljo in tudi na ti tovarno. Potolikoletihtrdegadelavmarsikda i človeka nevrednih razmerah, odrekanja ii * potrpežljivosti bi si v domačem kraju v nov tovarni zaslužili vsaj — delo.
A. BARTEL.
Q0LENJSKI UST
S
Fotoslišal: Milan Markelj
I BRSKAM IN BRSKAM PO TEJ PRESNETI KNJIŽNICI, PA NIKJER NOBENEGA PRIROČNIKA, KAKO SE ZNEBIŠ NOVOLETNEGA MAČKA.
u			PM IQK1 baitldili
i ust pred 20 leti
a
TANK ZA DARILO — Najbolj nenavadno darilo si je za nedavne božične in novoletne praznike oskrbel Dick Alegre, ki si je poklonil pravi pravcati tank tipa sher-man in ga parkiral pred svojim domom. Igrača je bila dokaj draga. a globoke želje ne gledajo na ceno. Upati je le, da bo prišlo nekoč leto, ko bodo vsi tanki spremenjeni v igrače in bo orožje služilo le zabavi.
TEKOČE SILVESTROVO — Gotovo je, da nikjer po svetu ni bilo novoletno praznovanje, kjer seveda sploh praznujejo, povsem suho. A Italijani so že pohiteli in naredili obračun silvestrskega namakanja grl. V naši državi-sosedi so popili okrog 14.000 hektolitrov namiznih vin, 20 milijonov steklenic penečih se vin in poldrugi milijon buteljk šampanjca. Za novoletne večerje pa so potrošili okrog 600 milijard lir.
NE GLEDE NA ZAUŽITE količine alkohola pa se vrstijo nova pričevanja o neznanih letečih predmetih, ki so okrog novega leta nekoliko pogosteje preletavali naš planet. Opazovali sojih v Mehiki,
Za dolgo in zdravo življenje
Od česa vse je odvisno, kako dolgo bomo živeli — Zgornja meja je še vedno zakoličena — Pomembno lahko vplivajo tudi duševni činitelji
Politika nenasitnih žepov |
Po drugem letu reforme: poti nazaj ni — Kje so delili S previsoke osebne dohodke — Stari računi g
NOVOLETNEGA PRAZNOVANJA je sicerže konec, okrasje pa g je še ostalo. Več trgovin je presenetilo potrošnike z znižanimi cenami, g Marsikje so še vidne posledice delovanja preveč razgretih glav, ki so || jim bile v prazničnih dneh napoti mnoge oglasne table in podobno, g KO JE TOVARIŠ TITO govoril o gospodarski reformi, je med g drugim dejal, daje treba vztrajati na začeti poti. Poti nazaj ni. Našega g dinarja ne smemo ponovno razvrednotiti. Investirati je treba tam, = kjer bomo ustvarili največji dobiček. Majhna, zaostala podjetja se g morajo povezati, vendar tako, da ob tem ne bomo siromašili samou- = pravljanja. V kmetijstvu je treba vztrajno krepiti socialistični sektor, g Ne smemo dopustiti, da bi se majhna kmečka gospodarstva še naprej g drobila. Ni slabo, če kmetje kupujejo majhne traktorje in druge ročne g stroje. Smo pa proti temu, da kupujejo traktorje, s katerimi nato dru- g gim obdelujejo zemljo.	g
V PRAVKAR MINULEM letu so v novomeški občini v tem g drugem letu reforme v marsikaterem podjetju bolj povečali osebne g dohodke kot delovno storilnost, in to navzlic priporočilu, naj tega ne g delajo. Odborniki občinske skupščine so ostro kritizirali politiko ne- g nasitnih žepov. Povedali so, daje najbolj nerazumljivo, da so najbolj g povečali dohodke tisti, katerim se da dokazati, da niso najbolje g gospodarili. Navedli so, da so imeli previsoke osebne dohodke v g Elektru, Mesariji in Vodovodu.
NA NEDAVNEM SESTANKU krajevne organizacije združenja g rezervnih oficirjev in podoficirjev v Mokronogu so udeleženci ostro g obsodili nesramno izzivanje bratov J. Brata sta v gostilni pri Deu g hotela »obračunati« z stoodstotnim invalidom F. K. iz Novega mesta, g češ daje v povojnih letih pobiral žito za obvezno oddajo, čeprav je bila g v takratnih hudih časih dolžnost vsakega kmetovalca, da je oddal del š kmetijskih pridelkov. Vsa zadeva je zdaj pri sodniku za prekrške. g
(Iz DOLENJSKEGA LISTA g 7. januarja 1967) §=
M
ZDA, Italiji, v Sredozemlju. Morda so imeli skrivnostni gostje in lastniki NLP posebne novoletne aranžmaje in je med drugim vanje spadal tudi ogled Zemlje.
V DALJNI AFRIKI mlado leto ne bo prineslo veselja nekaterim ganskim državljanom. V pripravi je predlog zakona, po katerem ne bodo več dovoljene poroke med otroki. V Gani je namreč star običaj, da starši poroče otroke v zgodnjih letih, seveda pa jih pri tem ne vodijo želje mlečnozobcev, marveč njihove lastne koristi in računi. Za prezgodaj poročene pa bo zakon najbrž dobrodošel, kolikor zakoni sploh morejo kaj takega biti.
LANI JF. PADEL star mit, da Britanci ljubijo živali. Kje pa! Ustanova za zaščito živali RSPCA je lani raziskala 64.678 primerov mučenja domačih živali, topajeza svetovno znane »ljubitelje« živali zares nekoliko previsoka številka.
Kaj so pred 80 leti i	nsale D	olen	jske	Nov	ice.
Kazali so zo	be in	ro|	pol	tali	i
Volilna preosnova postala zakon, kot je hotelo ljudstvo in car—Zaradi človekoljubja obsojen na smrt — Velikanski sneg je zapadel po Dolenjskem					
(Nekatere) težkoče se poravnajo prve dni g januarja, tako da bo gotovo ta mesec še volilna g preosnova dobila najvišje potrjenje in postala g zakon. Velmožje gosposke zbornice so sicer kazali g zobe in ropotali, a na vse zadnje so se le udali in stori- g li to, kar je hotelo ljudstov in cesar. In tako bomo g imeli nove volitve za državni zbor.
(Na smrt) so obsodili admirala Nebogatova, g ker se je v eni strašni bitki pri Čušinu udal Japoncem g in tako rešil 3000 ljudem življenje, ko je videl, da mu || ni nikakor mogoče zmagati, zlasti ker je imel stare g neporabne ladije, zastarele topove in neizurjene g mornarje. Naj bi car raje obsodil one velike kneze in g višje uradnike, ki so zapravljali državni denar na g nečuven način, mesto da bi dali delati nove ladije. g Nebogatov je pomiloščen na 10 let težke ječe. To ima g za človekoljubnost!
(Velikanski) sneg je zapadel v dneh od sv. g Štefana sem, ponekodi gaje do metra, a natančno P
Te dni smo si izrekli obilo želja, da bi živeli srečno in zdravo, da bi se še mnogokrat srečali ob enakih priložnostih. Želje, iskreno mišljene ali zgolj kot puhlica, pa so le želje. Kako se posamezniku obrača zdravje in dolžina življenja, je odvisno od drugih stvari.
Nekaterim leta teko neopazno, skoraj da jih čas ne zaznamuje z neizbrisnimi znamenji staranja, drugim pa vse prehitro starost udari svoj pečat. In dolžina življenja je še vedno hudo različna, čeprav je po drugi strani res, da vse več ljudi dočaka višjo starost. V povprečju se je dolžina življenja v zadnjih nekaj desetletjih močno povečala in je v naših razmerah dosegla že preko 70 let. kar je v primerjavi s 45 leti povprečne starosti pred obema vojnama kar lep napredek. Zanimivopa je.dase najvišja zgornja meja starosti ni nič spremenila. Še vedno ostaja največji življenjski vek človeka okrog 115 let; toliko pa je lahko doživel že pred tisočletji!
Živo zlato
Žive kepice tropskega »zlata« metuljeve bube
V raziskovalnih laboratorijih nemškega inštituta Max-Plank so se znašle bube .' tropskega metulja Euploea core. Vzrok? Te bube so; zapredene v ovoj s čarobno le- I pim zlatim leskom, ki je buril domišljijo pustolovcev v džun- j glah ob ravniku.
»Zlati« ovoj so opazovali pod elektronskim mikroskopom in v približno pet stotink milimetra debelem plašču so našteli več kot petsto plasti. Ugotovili so dve osnovni plasti, ki se menjata v določenem zaporedju; ena je plast hitina (hitin se pojavlja kot glavna sestavina oklepov pri rakih in žuželkah ipd.), druga je vodna plast. Prav taka zgradba povzroča zlati lesk: svetlobni žarki padejo na zapredek, odbijajo se pod določenimi koti, nekateri pa se sploh ne odbijajo in posledica vsega tega je zlati sij.
Lesk vsekakor obstaja in najbrž ga metulji ne uporabljajo samo zato, da bi se razlikovali od pomladnih »citrončkov« po naših zemljepisnih širinah. Zlato razkošje je koristno na dva načina: skriva, obenem pa zlati lesk svari morebitnega sovražnega pože- j ruha. Zlato ogrinjalce premore namreč tudi strupene sestavine in noben lačen ptič ne pozoblje : dvakrat te prikupne kepice.
Potemtakem tudi ob ekvatorju velja, da ni vse zlato, kar se , 1 sveti.
L. M.
meriti ga ni mogoče radi burje. Od leta 1885 ga tukaj še ni bilo tako velikega. Marsikje ga morajo metati raz streh, drevje se lomi in bi se še bolj, ko bi bil sneg južen, usmilite se ubogih ptičkov, ki ne morejo do živeža.
(C. kr. d e ž e 1 n a) vlada je z odlokom glede živinskih sejmov v Kandiji določila, da se začasno održavajo semnji v Kandiji v polnem obsegu, to je s“ prodajo tesarskega lesa, uprežne in klglne živine iz-vzemši kuretine in s prodajo prešičev starih po enim letom, samo vsak četrtek po 15. vsacega meseca.
(Hranilnica) in posojilnica na Bučenskem hribu že deluje. Ljudstvo pridno vlaga ter izposojuje denar. Dal Bog obilo.blagoslova pri tako važnem koraku!
(Blagovestnik) spet hodi po Dolenjskem in širi pod medeno sladko obliko jako pogubne verske nauke. V peč ž njim! (lz DOLENJSKIH NOVIC
1. januarja 1907)
Lažni nakit osvaja srca
Po njem segajo tudi taki, ki so zelo bogati
Ljubitelji izvirnih in dragih reči bodo gotovo zavihali nosove nad novostjo, ki se hitro širi v svetu, tudi tam, kjer je ne bi pričakovali. Gre za vse večjo prodajo umetnega nakita, po katerem pa ne segajo le ljudje, ki pač ne zmorejo visokih zneskov za diamantne ogrlice in zapestnice iz rubinov, marveč tudi tisti, ki si takšne stroške lahko mirne duše privoščijo. Liz Taylor in Jackie Onassis se prav nič ne zmrdujeta, pač pa nosita kopije oziroma lažni nakit. Daje »faux«, kot se s francosko besedo izražajo kupci lažnega nakita, zares prišel v modo. govori tudi dejstvo, da po njem segajo filmske zvezde in druge znane ženske.
Igralka Racque! Welch pravi takole: »Stvar ni toliko draga, da bi človek imel zaradi nje skrbi, je pa teatralična in hkrati elegantna.«.
Nekronani kralj lažnega nakita je oblikovalec Kenneth Jay Lane, čigar »faux« je zelo okusno in skrbno oblikovan, tako da mu prodaja cvete skorajda z večjim dobičkom, kot če bi prodajal pravi nakit. Z izdelavo in prodajo lažnega nakita je začel že pred več leti, vendar je kupčija zacvetela šele zadnja leta. Lani je obrnil okrog 25 milijonov dolarjev, letos pa jih bo najmanj za petino več.
Za novo modo pa so se zagreli tudi drugi oblikovalci. Celo v starokopitni Evropi se ukvarjajo z izdelovanjem sicer lažnega, a vseeno lepega in (za jugoslovanski žep) dokaj dragega nakita.
Kaj torej odloča,o dolžini življenja? Zakaj se staramo in obnemo-remo tako različno?
V novejšem času so strokovnjaki načeli že številna vprašanja, povezana s starostjo in dolžino življenja. Med najbolj presenetljivimi odkritji je gotovo ugotovitev, da na dolžino in kakovost življenja lahko vplivajo tudi nesnovni činitelji. predvsem duševno razpoloženje posameznika in načjn, kako se čustveno odziva na okolje in življenjska vprašanja.
Staranje je namreč prepleten in zapleten proces, vsota najrazličnejših sprememb v telesni in duhovni sestavi človeka. V telesnem pogledu nedvomno odločajo geni. Od rodu je odvisno, ali bo človek imel več možnosti za dolgo in zdravo življenje ali ne. Vendar pa v genih ni vsega, tudi dobre in zdrave življenjske navade, duševno razpoloženje in značajske lastnosti lahko odločilno vplivajo na dolžino in kakovost življenja. In na koncu mora imeti člbvek tudi nekaj malega sreče. Se tako krepko zasnovan in duševno čvrst posameznik ne more prav nič, če pride do nesreče, zastrupitve, hudih in usodnih poškodb, ki skrajšajo življenje, neozdravljivo poškodujejo organizem ali ga celo kar uničijo. V tem pogledu je vse bolj pomembno tudi to, v kakšnem okolju človek živi. Ekološko uničeno okoljejedodatni minus vkončnem seštevku.
Seveda pa niso pravila za vedno in za vse veljavna. Medicina pozna primere ljudi, telesno krepko razvitih atletov, ki so umrli mladi, in primere zakajenih in zapitih pol-ežuhov, ki so dočakali visoko starost.
Gerontologi se vse močneje zanimajo predvsem za tiste činitelje, ki lahko odločilno vplivajo na procese staranja in ki so hkrati obvladljivi. Genov pač ne moremo zamenjati, lahko pa živimo bolj zadovoljni, notranje bolj uglašeni, lahko se ogibamo nezdravih navad in si izbiramo družbeno in stvarno okolje, ki je kakovostnejše, da se ne telesno in ne duševno ne zastrupljamo in prekomerno izčrpavamo.
Nevropsihologinja Marilyn Albert vidi med pomembnimičinite-Iji, na katere je mogoče zavestno vplivati, tudi človekov odnos do bolezni in podporo, ki jo posameznik prejema od svojega bližnjega okolja. Samotnost in vdanost v bolezenje nekajslabega. Studijeso pokazale, da vključenost človeka v okolje dobrodejno deluje in krepi zdravje, medtem ko so od družbenega okolja odrezani ljudje, zakrknjeni samotarji, bolj podvrženi stresom, ti pa tako in tako usodno glodajo zdravje.
Dr. John Rovve, ki na Harvardu vodi raziskovalni program o uspešni starosti, je ugotovil, da ljudje s krepkimi družinskimi in sorodstvenimi zvezami terživeči vdobrem
sosedstvu mnogo hitreje okrevajo po boleznih kot osamljeni,in samotni ljudje. Tudi podleganje boleznim je pri slednjih večje.
Dr. Ro\ve meni, da je za takšne reakcije nedvomno mogoče najti ključ v telesnih procesih. Prepričan je, da duševna razpoloženja vplivajo na bistvene procese v človekovem organizmu. Teoretično jih je opredelil kot »hormonski odziv«.
»Zaradi odnosov v družbi je na neki način prizadeto tudi telo. Neki biološki mehanizem gotovo deluje pri tem,« zatrjuje dr. Rowe.
Dejansko je že nekaj študij pokazalo, da so takšni mehanizmi možni. Znano je. da stres povzroči močnejše izločanje hormonov, ki spodbude srčni utrip in dvignejo krvni tlak. V možganih so raziskovalci odkrili snovi, ki so vzročno povezane z duševnim počutjem človeka. Neka skupina raziskovalcev je odkrila, da stresna stanja zmanjšujejo število belih krvničk, kar pomeni, da se zmanjša človekova odpornost za različna obolenja.
Ko so analizirali sestavo krvi ovdovelih Newyorčanov, so raziskovalci presenečeni opazili,dase zmanjšano število belih krvničk in s tem zmanjšana odpornost kažeta do 14 mesecev po ženini smrti. Za ženske je to stanje manj izrazito.
Strah, zaskrbljenost, žalost, potrtost, osamljenost — vse to so duševna razpoloženja in čustva, ki delujejo negativno na dolžino in kakovost življenja. Obratni učinek pa ima radost, veselost, ustvarjalnost, sproščenost, družabnost, optimizem.
Seveda je ob vsem tem treba povedati, da mnogi znanstveniki v takšne študije in raziskave kaj dosti ne verjamejo ali pa jih jemljejo zgolj »anekdotično«, kot zanimive, vendar le obrobne zadevice, kot zgolj namige, da bi morali opraviti temeljite raziskave z ozirom tudi na takšna gledišča.
Kljub temu pa nam nihče ne brani. da bi ne bili v vsakdanjem življenju nekoliko bolj zadovoljni, da bi se večkrat ne nasmejali, da bi ne bili manj zadrti in se ne bi odvračali do potrtosti. Zakaj bi bežali vobup in samotnost? Saj ni rečeno, da zadovoljstvo kdove kako koristi za dolgo življenje, a škodi zanesljivo ne!
Mi M
Čas in odsotnost polepšata ljubezen.
M. MAETERLINCK Tudi prihodnost ni več takšna, kot je bila nekoč.
A. C. CLARKE Najbolj avtentična človeška lastnost je čustvo, in to tako veselje kot žalost, tako upanje kot obup, tako sproščenost kot tesnoba.
M. ROŽANC
Vesolje v tekočem zrcalu
Premagana meja velikosti optičnih zrcal za teleskope — Zrcalo iz živega srebra
Astronomi imajo za opazovanje vesoljskih širjav na voljo različne naprave. Globine vesolja otipavajo z radijskimi teleskopi in z optičnimi, le daje pri slednjih velikost odsevnega zrcala omejena. Največja optična teleskopa sta že vrsto let v ZDA in Sovjetski zvezi. Američani so na Palomarju postavili teleskop z zrcalom premera nekaj več kot 5 metrov, sovjetski strokovnjaki pa so na Semirodriki postavili največjega na svetu, in sicer z zrcalom premera 6 metrov. Žal se je pokazalo, da je ameriški teleskop boljši, ker ima sovjetski v zrcalu majhne nepravilnosti, kar onemogoča kvalitetno opazovanje in snemanje. Kaže torej, da je meja za optične teleskope postavljena dokončno in da ni več možno naprej.
Ermanno Borra, kanadski astrofizik, pa pravi, daje mogoče zgraditi tudi do sedemkrat močnejše optične teleskope z enovitim zrcalom. To naj bi omogočil njegov izredni izum zrcala iz živega srebra. Namesto trdnega steklenega naj bi torej pri optičnih teleskopih uporabljali tekoče zrcalo iz živega srebra.
Živo srebro zares čudovito odseva svetlobo, vendar mora biti zrcalo pri teleskopih konkavno, se pravi upognjeno navznoter. Tega pa seveda z živim srebrom ni mogoče doseči. Borra pravi, da res ne,' vse dokler tekoča kovina miruje. Tisti hip, ko jo začnemo mešati, pa se oblikuje v konkavni
obliki, podobno, kot se v skodelici vboči kava, ko jo mešamo z žlico.
Sledeč tej zamisli, je Borra naredil poskusno zrcalo z metrskim premerom. Živo srebro leži v leseni posodi, ki se obrača okoli svoje osi, vrtenje pa povzroči, da se živo srebro konkavno vboči. Tako nastane sijajna refleksna površina izjemnih lastnosti in povsem brez napakic v strukturi površine, kar je sicer s steklenimi zrcali tako zelo pogost pojav.
Borra zatrjuje, daje njegov izum mogoče uporabiti za izdelavo zrcal za optične teleskope, ki bi dosegala premer do 30 metrov.
Po pravici povedano, zamisel o tekočem zrcalu ni zrasla v celoti na Borrovem zeljniku. O takšnem zrcalu je razmišljal že Newton, leta 1908 je takšno zrcalo, sicer zelo primitivno, sestavil R. Wood na HopkinsOvi univerzi, vendar pa ni nihče od prejšnjih tekočega zrcala dodelal do uporabne oblike, še manj pasedomislil.čemu vsemubi lahko tekoče zrcalo služilo. V tem pogleduje Borra pravi izumitelj.
Teleskop s tekočim zrcalom bo omogočil astronomom opazovati celo najbolj oddaljene galaksije in bo močno opazovalno orodje za odkrivanje vesoljskih skrivnosti. Ima pa precej veliko pomanjkljivost: z njim je mogoče opazovati le tisti del vesolja, ki leži v zenitu nad opazovalnico; zrcala ni mogoče poševno nagibati za opazovanje ozvezdij nad obzorjem.
MiM (Vir: Time)
NAGRADA V SEVNICO
Pred koncem lanskega leta smo izžrebali še reševalce zadnje nagradne križanke. Žreb je izbral FRANCA POŽEKA iz Sevnice in mu dodelil za nagrado Nizamijevo knjigo Sedem zgodbsedmih princes. Gre za najslavnejšega avtorja perzijske književnosti, ki je svetovno književnost obogatil s čudovitimi pravljičnimi motivi, ki pav sebi skrivajo življenjske modrosti.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 17. januarja na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 1.
PRG3SCE
PT?CT Y
nas
P- NAGRADNA KRIŽANKA
Ni mogoče z nobeno vero, ideologijo in politikoodreši-ti človeka in ga obvarovati pred zmotami, grehi in slepotami, ki ga pehajo v zločine.	B	gT)H
Kakor skopljenec, ki hoče mladenki devištvo vzeti, tak je, kdor hoče pravico s silo doseči.
Sirahova knjiga
Treba je krotiti srce, če ga namreč prosto pustimo, gre človeku kar hitro tudi glava
po gobe. NIETZSCHE
Okrog sveta
Najdaljši polet v zgodovini letastva
Pilot Dick Rutan in kopilotka Jeana Yeager sta se 23. decembra ob koncu pravkar minulega leta vpisala v zgodovino letalstva k slavnim imenom, kot sta brata Wright (prvi polet z motornim letalom), C. Lindbergh (prvi prelet Atlantika), C. Yeager (prvi prebil zvočni zid) in G. T. Morgan (absolutni hitrostni letalski rekord). Rutanu in Yeagerjevi je uspelo s posebnim letalom obleteti naš planet, ne da bi kje pristala ali dotočila kapljo goriva, torej jima je uspel najdaljši polet v zgodovini ' letalstva.
Veliko zaslug za nov svetovni rekord ima tudi Dickov brat Burt Rutan, kije idejni oče rekordnega letala. Zgradili so ga v treh letih in predvsem z lastnim denarjem. Prve poskuse je Popotnik (Voyager), kot so letalo imenovali, odlično prestal in tako je 14. decembra lahko poletel na dolgo pot. S tal seje odlepil na letališču v puščavi Mojave v Kaliforniji in čez točno devet dni in 3 minute pristal na istem letališču.
Popotnika so oblikovali posebej za takšen polet, zato je nekoliko nenavadne oblike. Še najbolj je letalo podobno velikemu letečemu H. Glavna krila ima dolga 33 metrov, poganjata ga dva motorja, lahko pa seveda tudi en sam motor, hitrosti, kijih dosega, pa se sučejo med 150 in 250 km/h. Skoraj ves prostorje zapolnjen z medsebojno povezanimi komorami za gorivo. Pilotoma je namenjena mala pilotska kabina z enim samim sedežem ter zasilnim ležiščem ob njem. Nič. čudnega torej, če sta Rutan Yeagerjeva po devetih dnevih, prebitih v tako tesni kabini,
' bila vsa trda in tudi močno izčrpana. A dokazala sta, da znanje in pogum še vedno žanjeta najboljše sadove.
Zato se smeje
Je bil slikar sam model za slavno Mono Liso?
Minulo leto je ob koncu prinešlo razrešitev še ene skrivnosti, ki je dolgo burila likovne strokovnjake in zgodovinarje. Če odkritja Liliane Schvvar-tzove držijo, 'potem vemo, zakaj se slavna Mona Lisa na sliki velikega umetnika Leonarda da Vincijatakosk-rivnostno smeji. Ni namreč upodobitev La Gioconde, ni podoba noseče ženske, ni slika preoblečenega ljubimca in ni vse tisto, kar so strokovnjaki in laiki doslej menili, da je, marveč je zrcalna podoba samega mojstra Leonarda.
Schvvartzova je strokovnjakinja za računalniško umetnost in je računalnik izkoristila tudi za nenavadno domislico. Na monitor je prenesla edino znano Leonardovo podobo, njegov avtoportret, nato pa še sorazmerno podobo Mone Lise. Pri spajanju leve polovice avtoportreta in desne portreta Mone Lise je ugotovila presenetljivo dejstvo, da se podobi povsem skladata. Skrivnostni nasmeh Mone Lise pa je natančen zrcalni posnetek grenkejšega izraza ustnic na T-eonardovem avtoportretu.
Skladnost je zares presenetljiva, a vendar se likovni strokovnjaki branijo takšne razlage. Za mnoge poznavalce je takšna možnost čisti nesmisel. Vendar pa dejstva zaradi tega niso nič drugačna. Obraz Mone Lise je zares skladen z umetnikovim.
DLAKA
RUMENICA
HITRA
SMRT
CRNI ' TRN
STRNITEV
VRSTA
PALME
VRSTA
2IRAFE
PIANIST
BERTONCELJ
KEM. SIMBOL MAJHNA ZA FOSFOR RISBA
ZADELO
NEZM02NA
ZENSKA
STEKALISCE
IZOLACIJA
IME DVEH MESECEV
R12EV0
ŽGANJE
KONICA
DALM. 2. IME
OKAMNEL
CVET
DELAVKA NA TERENU
ZAGREB.
.TOVARNA
TELEVIZO-
RJEV
ZlVAL IZ RODU SESALCEV
ČEVLJARSKA NAVOZA LAH
IND. POLITIK
Sastri
TROPSKO
DREVO
GR. OTOK
LESNI
TRGOVEC
GRAD OB DRAVI
POTAPLJAČ
GLAS
BOLEČINE
SLEZAK
LEO
ANTIČNA
PRAMATI
BOGOV
NAPEV
IT. KNEŽJA RODOVINA
SEST.: J. UOIR
SREM.
MITROVIČA
REKA
VSZ
PLOSCICA IZ SKRILAVCA
KEM. SIMBOL ZA LANTAN
FR. MESTO OBLOARI
SVETNIŠKA
PODOBA
BERAŠKA
TORBA
RAKAV
BOLNIK
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZADEVE SR SLOVENIJA
:a notranje
objavlja prosta dela in naloge v upravizanotranjezadeve Novo mesto:
1. HIŠNIKA —KURJAČA na PM Novo mesto
— končan program srednjega 3-letnega izobraževanja kovinarske smeri
— 6 mesecev delovne dobe
— poskusno delo
2. SNAŽILKE
— končana osnovnošolska izobrazba
— poskusno delo
3. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA (za določen čas)
— končan program 4-letnega izobraževanja administrativne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
4. STROJEPISKA (za določen čas)
— končan program 2-letnega izobraževanja administrativne smeri
— poskusno delo
Poleg splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o notranjih zadevah.
Pisne vloge z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh Upravi za notranje zadeve Novo mesto, Jerebova 1, Novo mesto.
O izidu objave bodo kandidati pisno obveščeni v15 dneh po izbiri kandidata.
11/1-87
moBLU®i/AAJA
a/l,
M<5T«-A LAm&lMVS DORSl
5R.CG
UMfcTNA
Shematski prikaz novega postopka, pri katerem hrbtno mišico pretvorijo v pomožno srce.
Na vrsti je pomožno srce
Nenavadna rešitev za hude srčne bolnike — Pomožno srce, narejeno iz hrbtne mišice
Moderna medicina pozna predvsem dva načina, kako popolnoma opešano srce nadomestiti in ohraniti življenje težkim srčnim bolnikom: s transplantacijo in vstavitvijo umetnega srca. Oba postopka imata nekaj večjih pomanjkljivosti, če seveda sploh odmislimo, da sta zelo draga in da ju lahko opravijo le v visoko usposobljenih medicinskih ustanovah. Obeta pa se, da bosta tako presaditev kot umetnosrce postala le minula stvar, da se bosta preselila v zgodovino medicine.
Raziskovalna skupina medi-cincev na pensilvanijski univerzi je odkrila način, kako bi lahko usposobili od srčnih kapi močno poškodovano srčno mišico za nadaljnje opravljanje življenjsko bistvenih opravil, ne da bi jo bilo treba povsem zamenjati z drugim ali umetnim srcem. Prišli so na izvirno in zanimivo zamisel, da bi lahko opešanemu srcu pomagala kakšna druga mišica včlovekovem organizmu. Najprimernejša je mišica, s katero dvigamo in spuščamo roko in seji strokovno reče latissimus dorsi, torej najširša mišica na hrbtu.
Opravili so že dva poskusa na psih. Omenjeno mišico so najprej odrezali in jo nato zavili v nekakšno vrečico. Odrezali so srčno aorto in jo povezali s tako oblikovano mišico z umetno žilo. Vse skupaj so še povezali z znano napravo za spodbujanje srca oziroma mišic sploh, s pacemakerjem, ki z impulzi povzroča krčenje in sproščanje v vrečko oblivane mišice. Tako mišica dejansko pomaga srcu poganjati kri po telesu.
Poskusna psa sta živela en do pet tednov, kar je za začetne poskuse vsekakor zelo spodbudno.
Poglavitna prednost takšnega načina jačanja srčne mišice je v primerjavi s presadki in umetnim srcem predvsem v tem, da po posegu ne pride do zavračanja tujkov, ker pač tujkov ni. Odločilna jetudi prednost, še posebno v primerjavi z umetnim srcem, da srčni bolnik ni navezan na nobeno zunanjo napravo in je praktično prosto gibljiv. Tudi možnosti za najrazličnejša vnetja so zelo majhna, saj je od umetnih snovi v telesu le goretex, to pa je snov, ki je organizem ne zavrača.
Čez dve leti se bodo pionirji na tem področju srčnih operacij lotili prvih posegov na ljudeh. Do takrat morajo seveda postopek in vse ostalo dodelati do najmanjših podrobnosti.
Vodja znanstvenega načrta dr. Larry W. Stephenson pravi, da bodo ljudje s pomožnim srcem iz svoje hrbtne mišice hodili po nakupih, igrali golf in dočakali skoraj povsem normalno starost.
MiM
(Vir: Nesweek)
Lek za drevje
Rešiti umirajoče breste
V nekaj desetletjih je uničujoča rastlinska bolezen temeljito počistila po nasadih brestov v Evropi in Severni Ameriki. Kot pravijo poznavalci, je bolezen uničila nekaj deset milijonov brestov in povzročila ogromno škodo. Novice s Holandskega pa govore, da so končno le našli zdravilo proti holandski bolezni, kot imenujejo uničevalko brestov.
Bolezen povzroča škodljivec Ceratocystis ulmi, ki ga prenaša neki hrošček. Strupi in encimi, ki jih izloča škodljivec, poškodujejo cevčice, po katerih se pretaka drevesni sok, kar drevo uniči. Holandski strokovnjaki so opravili že več poskusov, da bi odkrili, s čim bi lahko odpravili nevarnega škodljivca. Zdaj pa jim je uspelo: odkrili so fungicid, ki odpravlja bolezen in ozdravi drevo. Gre za snov, ki so jo doslej uporabljali proti snetljivosti žitaric, izkazalo pa se je, da vbrizgana v brest poma-gatudi proti holandski bolezni,deluje celo kot zaščita pred obolenjem.
Lani so tako cepili okrog 500 brestov, ozdravelo pa jih je več kot 450. Zdravilo je torej učinkovito, žal pa je takšno zdravljenje drago. Cenejše in učinkovitejše je uničevanje hroščka, ki prenaša bolezen. Žal pa doslej ni bilo najbolj uspešno, sicer se bolezen ne bi tako razširila in uničila toliko brestov.
MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT
SEVNICA
TOZD KLAVNICA
Sevnica, Glavni trg št. 41
Razpisna komisija TOZD Klavnica razpisuje dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA TOZD KLAVNICA
Polegsplošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati šena-slednje pogoje:
— višja ali srednja izobrazba ekonomske ali živilske smeri,
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj,
— kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec izbran za dobo 4 let.
Komisija za delovna razmerja TOZD Klavnica objavlja prosta dela in naloge:
MESAR — za dva delavca
Kandidat za zasedbo prostih del in nalog mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— KV mesar,
— 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati za zasedbo prostih del in nalog naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
12/1-87
Ignac Jereb: Umirajoča domačija
E
Osojnik je po tem rojstvu postal zoper stari Osojnik. Vračalo se mu je veselje do življenja.
Življenje na Osojah pa je nezadržno teklo dalje. Marjeta je trikrat legla v porodno posteljo in rodila tri zdrave fantke.
Staro črno kuhinjo so podrli in preuredili v prijetno belo s štedilnikom. T udi za zamenjavo slamnate strehe z opečno je že ves potrebni material pripravljen. Sprva so mislili, da bodo samo kritino zamenjali, a tesarski mojster, ki si je ogledal staro ostrešje, je ugotovil, da je prešibko za opečno kritino. Tako je za hišo zrasel kup potrebnega lesa za novo ostrešje.
Z novo kuhinjo je Polona dokončno prepustila vse gospodinjstvo Marjeti.
Vojna prihaja
Čeravno so se časi nekoliko izboljšali, je še vedno marsikomu bilo težko priti do denarja. Z vožnjami pri Grabnarju se je dalo dobiti zdaj pa zdaj kak dinar. Grabnarjev lesni obrat se je naglo širil. Moč potočne vode ni več zadoščala za pogon njegovih strojev. Nabavil je parno lokomobilo. Vedno več Italijanov je bilo pri montaži strojev. Prihajalo pa je tudi vedno več italijanskih lesnih trgovcev. Imeli so denar in bili so lepo oblečeni, kar ob njihovemu kavalirstvu ni ostalo brez odziva pri domačih dekletih. Marsikatero dekle je razočarano zajokalo z nezakonskim otrokom.
Grabnarju se je kar samo smejalo ob tolikšnem dobičku. Hodil je po gostilni gor in dol, si mel roke od zadovoljstva, tu
in tam ukazal postaviti na mizo Štefan vina. Prisedel je zdaj k temu, zdaj k drugemu in tako naprej, dokler ni kogaujel, da mu je prodal gozd za posek na golo.
Ker ni bilo Osojnikovih dven v njegovo gostilno, a njihov gozd ga je najbolj mikal, jo je sam mahnil na Osoje in tam okoli kolovratil z raznimi izgovori. Rad bi dobil Matevža v svoje roke. Zdel se mu je mehkejši od starega in računal je, da bi se ga dalp omehčati. Osojnikov gozd, lepo raščen s smrekovimi drevesi, ga je še posebno mikal.
Toda kakor hitro in kamorkoli jestopil na Osojnikovo zemljo, je naletel na starega Osojnika. Pred njim seje pojavil, kot viharnik pripravljen braniti svojo lastnino. Vsakikrat, ko sta naletela skupaj, je Grabnarju zmanjkalo besed.
Osojniku je začelo presedati to Grabnarjevo postavanje okoli Osoj in ga je lepega dne vprašal: »Grabnar, kaj bi rad?«
Grabnar se je v zadregi odhrehal in s težavo spravil iz sebe: »Tako sem mislil...«
»Kako si mislil?« je povzel Osojnik.
»Tako sem mislil... Vsi pametni gospodarji prodajajo les, zdaj, ko ima vrednost.«
»Kot mrhovinar delaš z gozdovi, ko jih sekaš na golo! Tisti gospodarji, ki so s teboj sklepali kupčije, so bili pijani, stem namenom si jih opijanil v tvoji pregrešni luknji, ki ji praviš gostilna.«
»Osojnik, za to se boš zagovarjal pred sodiščem!« je poskočil Grabnar, kot bi ga pičil gad.
»Daj no, daj, Grabnar, mar ni to res? Vsa dolina te pozna in ve za tvoje umazane kupčije. Pa ne samo z lesom,
tudi z ženskami znaš dobro prekupčevati...!« se mu je posmehoval Osojnik.
»Za to obrekovanje boš še posebno odgovarjal pred sodiščem!« se je penil Grabnar.
»To sem ti povedal, da boš vedel, kaj mislijo o tebi ljudje po vsej dolini in še daleč izven nje. Tisto tvojo grožnjo s sodiščem pa kar lepo pozabi! Vem, da imaš dobrega advokata, ker ga dobro pla-čujep, a ti pri tem ne bo mogel kaj prida pomagati! Saj nimaš nobenih prič, da bi potrdile, kar sem ti jih napel.«
»Želel sem ti samo dobro! Tvojih žaljivk pa ne bom kar tako pozabil. Prišel bo čas, ko ti jo bom pošteno zagodil! To si dobro zapomni!« je ves penast zagrozil Grabnar in naglo odšel.
Od tega dne se Grabnar ni več pojavil na Osojah. Kadar je moral iti mimo Osoj, se jih je daleč naokoli izognil. Tudi na sodišče ni šel. A sovraštvo in maščevalnost sta tlela v njem.
Ljudje iz Zadolja so že nekaj let praznovali prvi maj na Osojah. To oblastem ni bilo po volji, a posebno niso branili praznovanja.
To leto pa sta po praznovanju prvega maja prišla na Osoje dva orožnika in odpeljala starega Osojnika in njegovega sina Matevža v dolino na orožniško postajo. Osojnika so takoj po zaslišanju spustili, Matevža pa šele drugi dan.
Vrbinčevega Nejca, delavskega zaupnika na Grabnarjevi žagi in organizatorja prvomajskega praznovanja, so odpeljali v Ljubljano. Ker mu sodišče ni moglo dokazati nobenega kaznivega dejanja, so ga po štirinajstih dneh spustili domov.
POTA
IX STlfc/
Roparja v dobri uri za zapahi
Novoletni rop v Ardru pri Raki — Z neznancema odšlo 1,2 milijona dinarjev, 2.450 mark in 400 kanadskih dolarjev — Osumljena Drago Kovačič-Darko in Darinko
Brajdič-Banči
ARDRO — Miličniki in kriminalisti krške UNZ so bili že drugi dan letošnjega leta pred izredno težko nalogo; iz Ardra pri Raki je namreč prispelo obvestilo, da sta neznana Roma oropala 71-letnega Franca Lekšeta iz Ardra pri Raki 29. S storilcema je odšel bogat plen, saj sta Lekšeta oropala za 120 starih milijonov, poleg njih pa vzela še 2.4S0 zahodnonemških mark, 400 kanadskih dolarjev, dva vžigalnika in ročno uro. Kaj se je torej 2. januarja ob 14.45 dogajalo v Ardru?
Pri Lekšetu sta se tega popoldne- nemških mark, 400 kanadskih do-
poročajo
RAZBIJAL JE STEKLENINO — Metliški miličniki so 27. decembra pridržali do iztreznitve 22-letnega Marjana KapušinasKrasinca. Mladeničje v prednovoletnem vzdušju razgrajal v bifeju na metliški avtobusni postaji, razbijal steklenino, vse pa zato, ker mu je natakarica odpovedala gostoljubje. Kapušina čaka pot k sodniku za prekrške.
PO NESREČI ODPELJAL NAPREJ — Istega dne seje moral vdružbi miličnikov hladiti tudi 38-letni Janez Rožman iz Boršta. Rožman je 27. decembra ob 19.30 povzročil manjšo prometno nezgodo in se odpeljal naprej. Miličniki so ga seveda kmalu izsledili, toda možakar ni kazal prav nobene volje, da bi odšel z njimi. Papirji s podrobnim opisom dogajanj so že romali k sodniku za prekrške.
DOMAČIM JE GROZIL — Da je bil 27. december resnično buren dan, priča tudi tale vest. Okoli 19. ure so morali miličniki namreč tudi na dom 57-letnega Romana Uršiča v Zalisec. Uršič je domačim grozil in razgrajal, po plačilo pa bo moral k sodniku za-prekrške.
HOTEL SE JE PRETEPATI — Precej vroče krvi je bjlo tudi 30. decembra na Rebri pri Žužemberku. 50-letni Ivan Trlep je doma razgrajal in razbijal, hotel pa se je tudi pretepati. Miličniki so ga odpeljali na bistrenje glave in napisali tudi ovadbo sodniku za prekrške.
IZGINILO ZA 650 TISOČAKOV STVARI
DOBOVA — V noči na 1. januar je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Milene Sintič iz Dobove. Lastnica, ki sicer prebiva v Zagrebu, je bila prikrajšana za barvni televizor na daljinsko upravljanje znake Grundig, harmoniko in daljnogled, vse skupaj v vrednosti okoli 650 tisočakov.
Z VLOMOM OB 500 TISOČAKOV
BREŽICE — 2. januarja med 15. in 20. uro je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Jožeta Lapuha iz Brežic. Neznanec je iz stanovanja odnesel 75.000 din, 700zahodnonemškihmark,8tisoč italijanskih lir, 1.000 avstrijskih šilingov. 70 ameriških dolarjev, šofersko bundo, kovček, brivski aparat in moško srajco, vse v skupni vrednosti okoli 500.000 din. Za neznanim storilcem možje postave še poizvedujejo.
va oglasila neznana Roma in starčka zaprosila, naj jima proda nekaj alkoholne pijače. Lekše je bil ustrežljiv, zapletlo pa se je pri plačilu. Za pijačo je neznancema zaračunal 100 din, ta sta mu plačala z bankovcem za 500 din, preostanek denarja pa jima vrnil. Vse lepo in prav, toda Roma sta nenadoma pričela trditi, da Lekšetu nista izročila petstodinars-kega bankovca, pač pa tisočaka. Njuno prigovarjanje je bilo tako vztrajno in tudi prepričljivo, da seje Lekše zmedel in je sklenil preveriti, kakšen bankovec je dobil. To pa sta Roma očitno tudi hotela. Kajti Lekše je vzel ključ, stopil do kovčka z denarjem in ga odklenil, takrat pa sta neznanca vzela stvari v svoje roke. Eden je urno z mize pograbil kuhinjski nož, z njim strahoval Lekšeta in njegovega podnajemnika, 74-Ietnega Ivana Duha, medtem ko je drugi pregledoval vsebino kovčka. Vlogi sta potem zamenjala in kmalu zatem hišo zapustila. Lekše je po odhodu obeh neznancev ugotovil, da mu je iz kovčka izginilo milijon in 200 tisoč dinarjev, 2.450
PO DOLENJSKI DEŽELI
• K celostni podobi prednovoletnega vzdušja v Novem mestu je svoj netakomajhendeležprispeval tudi neki Blagoje Kostadinovski. Po Glavnem trguje ustavljal občane pretežno ženskega spola in jih namesto z novoletnimi čestitkami zasul s psovkami. Pričakovatije.dasi je za razgovor s sodnicami za prekrške prihranil tudi kaj nežnejših besed.
• Svojevrstno vajo »Nič nas ne sme presenetiti« sb imeli zadnji dan starega leta prebivalci blokov na Ragovski cesti. Dimnazavesa.kise je celih pet minut širila po naselju tja do Ulice Majde Šilc, je, po paniki nekaterih sodeč, naznanjala nič manj kot začetek atomske vojne. Preplah je povzročila petarda s solzivcem, ki je zdrsnila iz rok neznani osebi.
• Čestitk in objemanj v najdaljši noči leta ponekod kar ni hotelobiti konec. Tako sta se okoli 2. ure objela na hodniku stanovanskega bloka tudi 19-letni Franc Vidmar in 21-letni Samo Bučar. Ker je bil objem nekolikanj nenavaden in precej daljši ob običajnega, pa tudi kakšne čestitke ni bilo slišati, so stanovalci za vsak primer poklicali miličnike. Kerjeobjemanjespomi-njalo na pretep, so mladeniča odpeljali na hlajenje in jima zaradi kršitve javnega reda in miru napisali napotnico za obisk sodnika.
Z denarno kaznijo se najprej zameriš
Vsak začetek je težak
BREŽICE — Dve leti je tega, odkar je Andrej Zbašnik po končani kadetski šoli nastopil prvo službo v Brežicah. Za mladega Novomeščana je bil to kraj, ki ga je kljub bližini domačega mesta le slabo poznal.
»Začeti je težko,« je dejal, »saj ne veš. kaj vse te čaka.« Zdaj seje vživel v novo okolje in občino bolje spoznal. Ve tudi, da opravlja službo na zahtevnem območju, skozi katero vodita dve pomembni prometni žili. železnica in avto cesta. Tu se ustavlja in potuje skozi veliko ljudi, za katere pravi Zbašnik, da vsak nekaj pusti za seboj. V krajih s tako živahnim prometom je tembolj razumljivo, da je miličnik tudi v prostem času z eno nogo v službi. Privaditi se mora nočnemu dežurstvu in nedeljskemu delu.
Andrej je povedal, da imajo na železniški postaji v Dobovi redno dežurstvo. Tam se ustavljajo vsi mednarodni vlaki, zato je Dobova kraj, kjer naletijo na kriminalce večjega kova. Ubadajo se tudi z vinjenimi potniki. Ti se ga pogosto nalezejo in potem uničujejo inventar na postaji in na vlaku.
»Magistralka nam nalaga spet druge obveznosti. Intervenirati moramo zaradi pogostih in hudih nesreč.« je nadaljeval pogovor Andrej. »Začenja se sezona zimskih nezgod na vseh cestah. Na brežiškem območju smo imeli letos še pred prvim snegom več naletov na mostovih. Cestarji mostov niso posipavali, čeprav so bili ledeni. Svojo dolžnost začno opravljati šele potem, ko pride do nezgode. V Novem mestu so vestnejši. najbrž zato, ker so šefi od tam doma. Zbašnik je nato povedal, da se z denarno kaznijo za prometni prekršek ljudem zameri, in to predvsem tistim, ki imajo dovolj denarja. Nasploh pa meni, da je v Brežicah promet slabo urejen in da bi ga z uvedbo enosmernosti ter dovozi blaga ob urah lahko bolje razporedili.
J. T.
Andrej Zbašnik
larjev, dva vžigalnika in ročna ura. O dejanju je seveda takoj obvestil postajo milice Krško in tamkajšnjo UNZ, tam pa so nemudoma pričeli organizirano akcijo iskanja storilcev.
Vsega dobra ura je pretekla, ko so miličniki in kriminalisti prijeli 32-letnega Draga Kovačiča-Darka iz romskega naselja Rimš pri Krškem in 19-letnega Darinka Brajdiča-Bančija iz romskega naselja Šempeter pri Otočcu. Pri Brajdiču so prav tako našli del plena. 740 tisoč di-
narjev, 1.110 zahodnonemških mark in 268 kanadskih dolarjev, medtem ko je imel Kovačič pri sebi še ročno uro in vžigalnik. Nadaljnja preiskava je pokazala, da je prvi brskal po kovčku Kovačič, Brajdič pa je s kuhinjskim nožem strahoval Lekšeta in njegovega podnajemnika, kasneje pa sta vlogi, kot že rečeno, zamenjala. Nič pa še ni znanega, kje je preostanek denarja, in preiskava o tem še teče. Prav tako velja omeniti, da je Brajdič dejanje že priznal, medtem ko ga Kovačič vztrajno zanika.
Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper oba osumljenca odredil pripor.
B. B.
4f
■jfSMK
MILIČNIK PRVA LETOŠNJA ŽRTEV —V četrtek, 1. januarja, ob 20.35 uri je prišlo pri Ždinji vasi, na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom, do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje 27-letni miličnik novomeške postaje prometne milice Irfet Hozdič. Takšno je bilo razdejanje nekaj minut po nesreči, ki jo je zakrivil 34-letni voznik opel kadetta Franc Krevs iz Črmošnjic pri Stopičah. Od miličniškega avtomobila, ki ga je po trku odbilo kar 19 metrov nazaj, je ostal le kup zverižene pločevine.
Krvav novoletni večer
V hudi prometni nesreči 1. januarja je izgubil življenje miličnik Irfet Hozdič — 2. januarja že druga žrtev
ŽDINJA VAS — Veliko jih je bilo, ki so 1. januarja zvečer še slavili prihod novega leta, ko je s ceste med Ljubljano in Zagrebom prišla vest, daje magistralka že terjala prvo letošnjo žrtev. V hudem trčenju pri Ždinji vasi je življenje izgubil 26-letni miličnik novomeške prometne postaje milice Irfet Hozdič.
34-letni Franc Krevs iz Črmošnjic pri Stopičah se je isti večer okoli 20.35 peljal s svojim osebnim avtom opel kadett po magistralki v smeri Zagreba. Nekje pri Ždinji vasi je iz nepojasnjenega vzroka zapeljal na levo stran ceste, prav takrat pa sta nasproti s službenim vozilom milice pripeljala Irfet Hozdič in 29-letni Marjan Sintič, prav tako iz Novega mesta. Čeprav je Hozdič pred trčenjem zaviral in vozilo najverjetneje že ustavil, je bilo trčenje silovito. Miličniški avtomobil je odbilo kar 19 metrov nazaj, kjer je treščilo še v drevo. Posledice so bile strašne:	Hozdič je poškodbam
ZARADI PREVELIKE HITROSTI NA LEVO
ŠENTLENART — 1. januarja ob 03. uri seje 25-letna Metka Simonišek iz Velikega Dola pri Krškem peljala z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz Brežic proti Krškemu. Zaradi prevelike hitrosti — obstaja pa tudi sum, da je vozila vinjena —jev Šentle-nartu v blagem ovinku zapeljala na levo stran ceste, po kateri je takrat pripeljal nasproti z osebnim avtom 33-ietni Anton Turk iz Brežic. V silovitem čelnem trčenju seje Simoniškova hudo poškodovala, laže pa sopotnici Barbara Kolman iz Sotelskega in Klavdija Alba iz Krškega, ranjena pa sta bila tudi voznik Turk in njegova sopotnica Jasmina Urek iz Brežic.
GOREL KOZOLEC
BREZJE — Na kozolcu Andreja Prceta iz Brezja pri Brežicah je 1. januarja okoli 13. ure izbruhnil požar, ki je povzročil za najmanj milijon dinarjev škode. Ogenj so gasili gasilci z Velike doline in Obrežja in jim gaje uspelo do 15. ure lokalizirati. Kot je pokazala preiskava, sta požar z igro zanetila lastnikova otroka.
podlegel že med prevozom v novomeško bolnišnico, hudo ranjen je njegov sopotnik Sintič, hudo poškodovana pa sta bila tudi voznik Franc Krevs in njegova sopotnica, 33-letna Zorka Jerin iz Črmošnjic pri Stopičah. Vse so odpeljali nazdravljenje v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 7 milijonov dinarjev.
Že drugi praznični dan pa je terjal še drugo smrtno žrtev. 2. januarja ob 13.45 se je 36-letni Slavko Kekič iz Prijedora, na začasnem delu v ZRN, peljal z osebnim avtom s Čateža proti Zagrebu. Pri Mokricah je zapeljal čez lužo na vozišču, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom. Avto je zaneslo na bankino, od koder se je preko nasipa večkrat prevrnil. Hudo se je v nezgodi poškodovala 69-letna sopotnica Sava Ratar iz Banjaluke, ki je ranam v brežiški bolnišnici podlegla. Laže poškodovana je bila še sopotnica Radojka Kekič, medtem ko so materialno škodo ocenili na 800 tisočakov.
OB DEVIZE IN ZLATNINO
NOVO MESTO — Med 31. decembrom in 4. januarjem je neznan storilec obiskal stanovanje 54-letnega Stanislava Beca iz Novega mesta. Neznanec je vedel, kaj išče. Iz stanovanja je izginilo 1.150 švicarskih frankov, zlata ženska ura, zlata zapestnica in ženska ura z verižico. Bec je tako oškodovan za najmanj 800 tisočakov. Storilca še iščejo.
Gasilstvo počasi okreva
NOVO MESTO — Po hildih denarnih zagatah in zaradi tega nujnem nazadovanju je novomeško gasilstvo v minulem letu vendar lažje dihalo. Skupnost za varstvo pred požarom je lani razpolagala z dobrimi 266 milijoni dinarjev, s čimer je lahko kar dobro uresničevala zastavljeni cilj, da postavi na trdne noge novomeško poklicno gasilsko enoto, ki je bila vsestransko precej na tleh.
Za poklicno gasilsko enoto je požarna skupnost lani prispevala dobrih 200milijonovdinarjev, od tega nekaj manj kot 56 milijonov namensko za nakup opreme, s katero se novomeški poklicni gasilci res niso mogli pohvaliti. Kaj vse bi potrebovali za normalno pripravljenost za svoje delo, je bila izdelana posebna strokovna analiza, ki je spremenjena v številke povedala, da bi za opremo morali imeti po cenah iz julija 269,5 milijona, po decembrskih pa celo že 320 milijonov dinarjev. Cene tudi tu neusmiljeno rastejo, na opremo pa je večinoma treba čakati tudi po leto dni. Ko bo oprema v gasilskem domu, bo vredna že 350 milijonov. Poleg sisa so dali v ta namen nekaj lastnega denarja gasilci, delovne organizacije iz novomeške občine pa so lani že prispevale skoraj 85 milijonov dinarjev, letos pa naj bi jih še 60.
Poklicna gasilska enota bi se morala tudi kadrovsko okrepiti, da bo s to opremo imel kdo delati. Letos nameravajo zaposliti 10 novih delavcev, čejim jih bo seveda uspelo dobiti. Stan je se je v po-
klicni gasilski enoti lani v Času ukrepa družbenega varstva sicer nasploh zelo izboljšalo. Precej so tudi razširili lastno dejavnost ins tem prihranili ali zaslužili precej denarja. Poleg požarnih in drugih intervencij so bili dokaj aktivni na požarno preventivnem področju, naj gre za servisiranje opreme ali strokovno pomoč prostovoljnim gasilskim društvom in delovnim organizacijam.
V vsej tej, sicer nujni skrbi za boljšo in bolje opremljeno poklicno gasilsko enoto, za katero se še vedno trudijo, da bi postala regijska, kar bi bilo tudi najbolj smotrno, prostovoljno gasilstvo seveda ni bilo pozabljeno. Bilo je sicer precej težav z njihovim financiranjem med letom, ker prenekatera delovna organizacija dolgo ni obračunavala prispevka za požarni sis po novi, višji prispevni stopnji in denarja ni bilo dovolj, a na koncu se je vse nekako izšlo. Za vsa gasilska društva je požarna skupnost lani prispevala nekaj pod 35 milijonov dinarjev, od tega blizu 20 milijonov za nakup opreme zanje, saj kljub dobri poklicni gasilski enoti prostovoljnega gasilstva ni mogoče in opravičljivo povsem osiromašiti. Povsem pa so se lani odpovedali sofinanciranju gradnje gasilskih prostorov, ker vse pač ni mogoče. In končno je skoraj gotova tudi ocena požarne ogroženosti za občino. To je bilo kar nekaj let prednostna naloga v požarni skupnosti in gasilskih organizacijah.
Z. L.-D.
AVTO ODBILO NA NJIVO
SMOLENJA VAS — 30-letni Franc Škrbec iz Novega mesta je 29. decembra ob 19.30 peljal tovornjak iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Skozi Šmolenjo vas je vozil po sredini ceste, takrat pa sejez osebnim avtomobilom pripeljal nasporoti 45-letni Viktor Vovko z Rateža. Prišlo je do močnega čelnega trčenja, pri katerem je osebni avto odbilo na njivo. Voznik Vovko se je v nesreči hudo poškodoval, laže pa njegova sopotnica, 41-letna Marija Vovko. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je voznik ostal na zdravljenju, materialne škode pa je bilo za milijon dinarjev.
NEVARNO
NOVOLETNO
STRELJANJE
ARTIČE — 1. januarja nekaj čez polnoč je prišlo med novoletnim slavjem v prosvetnem domu v Artičah do huje nezgode. 22-letni Dušan Pribovšek iz Kranja je pod vplivom alkohola streljal zraketno pištolo, zaradi neprevidnosti pa se je ena od raket odbila od stropa in zadela v oko 37-letno Sonjo Cvelbar iz Gornjega Lenarta pri Brežicah, nato pa se odbila še v noge 23-letne Nade Kostevc z Malega vrha pri Brežicah. Obe poškodovanki sta morali iskati zdravniško pomoč.
Poškodbam podlegel na poti v bolnišnico
NOVO MESTO — Žalostno in črno statistiko minulega leta na dolenjskih cestah je 28. decembra nekaj čez polnoč zaključila huda prometna nesreča, do katere je prišlo na cesti med Novim mestom in Metliko pri Pogancah.
36-letni zdomec iz Bihača Selim Brkič se je tisto noč peljal s svojim audijem 80 proti Metliki. Zaradi prehitre vožnje ga je v Pogancah v levem preglednem ovinku začelo zanašati, tako da je zapeljal na desno na neutrjeno bankino, se tam zaletel v ležeč betonski kilometrski kamen, nato pa je po kakih trinajstih metrih vožnje udaril še v zemeljski vsek. Od tam je Brkiča zaneslo nazaj na cesto, po njej pa se je prav takrat iz nasprotne smeri s katrco pripeljal 42-letni Novomeščan Milan Križan. Trčenje je bilo silovito, daje Križan podlegel hudim poškodbam že med prevozom v novomeško bolnišnico, hude poškodbe pa sta dobila še voznik Brkič in 27-letna sopotnica Fata Brkič, lažje pa 17-letni Suad Rah-manovič iz Bihača in Križanov sopotnik, 43-letni Vladimir Udovč iz Novega mesta. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
SLOVESNA IZJAVA POROTNIKOV — V prostorih Dolenjske galerije je zapriseglo in podpisalo slovesno izjavo 160 sodnikov porotnikov, ki so jih za Temeljno sodišče v Novem mestu izvolili na sejah zborov skupščin občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. Po slovesni izjavi je novim in starim sodnikom porotnikom govoril o njihovem delu in nalogah predsednik novomeške enote Temeljnega sodišča mag. Janez Kramarič, ki je po zaprisegi tudi čestital vsakemu porotniku (na sliki). (Foto: J. Pavlin)
S CESTE V DREVO
SOTELSKO — Na lokalni cesti med Krškim in Brestanico je prišlo 2. januarja ob 05. uri do hude prometne nezgode. 34-letni Martin Solomon iz Brestanice se je to jutro, peljal z osebnim avtomobilom iz Krškega proti Brestanici. Zaradi prehitre vožnje, verjetno pa je bil tudi vinjen, ga je v Sotelskem zaneslo s ceste in je silovito trčil v kostanjevo drevo. Voznik Solomon seje v nesreči hudo poškodoval, prav tako tudi njegova žena. 22-letni Branka, laže pa 33-letna sopotnik Franc Habič.
NEOSVETLJENEGA AVTOMOBILA NI OPAZIL — 35-letni Jože Furlan iz Ljubljane seje 24. decembra ob 22.15 peljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je pripeljal skozi Prilipe — njegova hitrost je bila nad dovoljeno—je na vozišču prepozno opazil neosvetljen osebni avto 40-letnega Rudolfa Poljšaka iz Kopra. Zaletel seje v zadnji del stoječega vozila, pri čemer sta se hudo ranila voznik Furlan in sopotnica v Poljšakovem avtomobilu, 38-letna Hermina Krmelj iz Ljubljane. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili kar na 3 milijone in 500 tisoč dinarjev.
STRAKTORJEM NA LEVO —26. decembra ob 13.50 je 36-letni Jožd Miketič iz Žuničev peljal Integralov avtobus po cesti iz Adlešičev proti Črnomlju. V naselju Dolencijevlevem
preglednem ovinku blizu križišča dohitel traktor, ki ga je vozil 53-letni Rudolf Kralj iz Fučkovcev. Miketič je pričel traktor prehitevati, takrat pa je tudi Kralj nenadonma zavil v levo in zadel avtobus. Pri tem se je traktor prevrnil, voznik Kralj pasejev nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 300 tisočakov
VOZNIKA POŠKODOVANA — 44-letni Janez Berkopec iz Dolnje Težke vode se je 27. decembra ob 1.15 peljal z osebnim avtomobilom izNove-ga mesta proti Metliki. V domačem kraju je zapeljal na levo stran ceste, takrat pa je po njej pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila Ivan Žlogar iz Bereče vasi. Pri trčenju sta se oba voznika laže poškodovala, materialne škode pa je za okoli 800 tisočakov.
Za športnike zleta ni počitka
V Novem mestu bo 6. in 7. junija 19. zlet bratstva in enotnosti
NOVOTEKS SODELUJE Z DINAMOM — Zadnje dni minulega leta se je v
novomeškem Novoteksu mudila delegacija NK Dinamoiz Zagreba načelu s trenerjem Miroslavom Blaževičem, v njej pa sta bila še podpredsednik kluba Vito Sever in tajnik Leon Lang. Govor je bil predvsem o tesnejšem sodelovanju zagrebškega nogometnega prvoligaša pri reklamiranju Novoteksovega teens programa, konkreten korak k temu pa je bil podpis pogodbe o sodelovanju, ki sta jo podpisala podpredsednik NK Dinamo Vito Sever (levo) in Slavko Pavlin, direktor Novoteksa. (Foto: B. Budja)
Finiš brez presenečenj
V soboto zadnje kolo prvega dela prvenstva v moški in ženski SKL — V predzadnjem kolu oba praznik rok
V dneh pred novoletnimi prazniki sta bili odigrani redni koli v moški in ženski košarkarski ligi, po krajšem premoru pa se bodo prvenstveni boji nadaljevali spet to soboto. V 10. kolu moške lige je Novoles doma ostal praznik rok z mariborskim Jeklotehna Branikom, igralke Laboda pa so izgubile že deveto srečanje v prvenstvu.
NOVOLES — JEKLOTEHNA BRANIK 92:109 (44:64) — Novo-meščani so stopili na parket proti favorizirani vrsti Mariborčanov brez obolelih Župevca in Cerkovnika in tako je bilo že vnaprej jasno, da kakšnih možnosti za morebitno presenečenje nimajo. To so potrdile tudi prve minute srečanja, saj so gostje zaigrali res izredno in od vseh ekip letos v športni dvorani pod Marofom prikazali daleč najlepšo in najučinkovitejšo igro. Za mlado novomeško vrsto je bila to vsekakor dobra preizkušnja pred nadaljevanjem prvenstva, v katerem je glavni cilj Novolesa obdržati mesto v družbi najboljših republiških ligašev.
PREMOČNO ŠAHISTI STAREGA TRGA
STARI TRG — Zadnje dni minulega leta je bilo v prostorih Osnovne šole Stari trg odigrano občinsko šahovsko prvenstvo Črnomlja za pionirkein pionirje, kjer so gostitelji potrdili svojo premoč. Pri mlajših pionirkah je zmagala Rauhova pred Obrovnikovo in Medvedovo (vse Stari trg), pri mlajših pionirjih pa so si prva tri mesta razdelili Horvat, Žagar in Šterbenc (vsi Stari trg). Podobno je bilo tudi mestarejšimi pionirkami. Najboljša je bila Golo-barjeva, druga je bila Maršeničeva in tretja Starčeva (vse Stari trg), medtem ko je pri starejših pionirjih zmagal U. Kobe pred Lindičem (oba Stari trg) in Kočevarjem (Semič). Omeniti moramo še, da je vekipnem delu tekmovanja OŠ Stari trg zmagala prav v vseh kategorijah, druga je bila COŠ Semič in tretja OŠ Vinica.
-ob
PARTIZAN MIRNA — ČRNOMELJ 116:77(59:32)
/
MIRNA — V nadaljevanju prvenstva II. slovenske lige — zahod so košarkarji mirenskega Partizana brez težav ugnali ekipo Črnomlja. Gostje so na Mirno prišli nekompletni in z mladimi igralci, kar je gostiteljem seveda olajšalo delo. Pri Mirenčanih tokrat ni bilo slabega moža, medtem ko velja mlade Črnomaljce pohvaliti za borbenost.
Na pol poti do II. lige
Kočevske odbojkarice pred največjim uspehom — Dvojno slavje za ljubitelje odbojke v Kočevju?
KOČEVJE — Pisali smo že o izredni seriji odbojkaric Kočevja, ki so brez izgubljene točke osvojile naslov jesenskih prvakinj v prvi republiški odbojkarski ligi. Ekipa je osvojila vseh 18 točk, kar šest več od drugouvrščene vrste, pri tem pa so dekleta zabeležila res enkratno razliko v setih, kar 27 dobljenih in vsega 7 izgubljenih.
»Priznati moram, da je bilo to celo za nas v klubu precejšnje presenečenje. Poznamo ekipo in njeno vrednost, zato smo potihem resda upali o boju za vrh, nihče pa ni pričakoval, da bomo s takšnim naskokom postali jesenski prvaki,« razmišlja sedaj po koncu prvega dela prvenstva predsednik kluba Tone Krkovič. Tehtnico sta verjetno prevesili prvi dve srečanji v gosteh, ki so jih Brigita Klun in soigralke odločile v svojo korist, to pa je ekipi dalo dodatno moralno spodbudo.
»Čeprav smo večino srečanj gladko odločili v svojo korist s 3:0 v setih, smo nekatere tekme vendarle dobili šele v petem nizu. Prav v teh srečanjih je ekipa pokazala dobro psihično pripravljenost in tudi odlično kondicijo. Menim, da je sedanja prednost šestih točk dovolj velika za mirnejše nadaljevanje in da lahko pričetek spomladanskega dela v sredini februarja pričakamo optimistično razpoloženi«, meni Krkovič. »Na roke
nam g«e tudi ugoden razpored srečanj spomladi. Doma imamo tekmo več, poleg tega pa na naš parket pridejo vse najmočnejše ekipe, kar je verjetno dovolj za končni uspeh. Do končnega cilja, vstopa v II. zvezno ligo, pa je seveda potrebno narediti še korak več. Upam, da bo to mladi, a vendarle že dovolj izkušeni ekipi, letos tudi uspelo.«
Sicer pa zimski odmor za kočevske odbojkarice ne bo dolg. Priprave bodo stekle že te dni, dekleta pa bodo nastopila tudi na nekaterih turnirjih.
Omenimo pa ob koncu, da tudi moška ekipa stopa po stopinjah ženske. Fantje so po prvem delu prvenstva v II. republiški ligi krepko na čelu lestvice s kar štirimi točkami naskoka in vse kaže, da jim bo letos uspel vnovičen prodor med najboljše slovenske li-gaše. Ljubiteljem odbojke v mestu ob Rinži se torej letos obeta dvojno slavje.
M. GLAVONJIČ
NOVO MESTO — Do 6. in 7. junija, ko bo v Novem mestu tradicionalni, že 19. zlet bratstva in enotnosti, je resda še daleč, zato pa številne medzletne aktivnosti vendarle že dovolj glasno naznanjajo letos zagotovo navečjo prireditev na Dolenjskem, prireditev, katere koreninesegajo v avgust 1944, kosose borci—športniki zbrali v Trnovcu pri Glini. Krog sodelujočih se je nato širil iz leta v leto. Športno srečanje je bilo oživljeno v novič leta 1952, ko so se mladim iz Banije pridružili vrstniki iz Korduna, Like, Bosanske krajine, štiri leta kasneje pa še mladi športniki iz Moslavine, Bele krajine in Dolenjske. Mladi sedmih zletnih območij iz petih republik so se doslej srečali že osem-najstkrat, devetnajsto srečanje pa bo, kot že rečeno, junija v Novem mestu.
Novoles: Lenart 4, Vučkovič 32, Pintar 3, Kruljac 2, Kek 2, Zupančič 2, Se-ničar 25, Golobič 2, Plantan 20.
Po 10. kolu, predzadnjem v prvem delu prvenstva, imajo Novomeščani 14 točk in so na 8. mestu, pri tem izkupičku pa bodo verjetno ostali tudi po sobotnem zadnjem kolu, ko odhajajo v goste k močni vrsti Postojne, ki je v dosedanjem delu prvenstva zabeležila vsega tri poraze.
LABOD — SLOVAN 57:75 (26:38) — O dekletih ne kaže izgubljati kaj preveč besed. Pogled na lestvico, kjer so Novomeščanke z devetimi porazi in eno samo zmago skupaj z Mariborom krepko na dnu razpredelnice, pove vse. Pred izpadom jih lahko reši le čudež v drugem delu prvenstva. Na dlani pa je, da po sobotnem zadnjem kolu jesenskega dela izkupička ne bodo popravile. V goste odhajajo namreč ekipi Kladivarja, kjer bi bil vsak rezultat razen novega visokega poraza že'pravo presenečenje.
SEDMI PORAZ ODBOJKARJEV PIONIRJA
BLED — Pred novoletnim premorom je bilo odigrano še 10. kolo v zahodni skupini II. zvezne lige. Novomeški Pionirje gostoval na Bledu in srečanje gladko izgubil z 0:3 (-10,-5, -9). Poročila z Bleda so govorila, da so Novomeščani igrali slabo in nezavzeto. Po tem kolu je na vrhu lestvice Željez-ničar z 20 točkami, Novomeščani pa so jih zbrali 6 in so na 10. mestu. Vsoboto prihaja v Novo mesto ekipa Novega Zagreba.
PODELILI
BLOUDKOVA
PRIZNANJA
TREBNJE — Pred dnevi so tukaj najzaslužnejšim športnikom in športnim delavcem podelili občinska Bloudkova priznanja. Zlati Bloudkovi znački sta prejela Ciril Bukovec in Jože Hočevar, srebrne Veljko Kolenc, Janez Kramar, Alojz Podboj in Milena Veber, dobitnika bronastih pa sta Dušan Mežnaršič in Mile Tintor.
In prav v okviru medzletnih aktivnosti so bili mladi športniki Banjaluke, Prijedora, Bihača, Karlovca, Siska in drugih mest že nekajkrat gostje Novega mesta. Prvič, ko so lanskega 18. avgusta skupaj z novomeškimi planinci krenili na Triglav, med 24. in 26. oktobrom pa so svoje moči športniki merili v streljanju, namiznem tenisu ter v tradicionalnem teku prijateljstva in spominov med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom. Vrsta podobnih aktivnosti je predvidena tudi za letošnje leto vse do vrhunca, ki bo 6. in 7. junija v Novem mestu.
PUCELJ NOVOLETNI HITROPOTEZNI PRVAK
NOVO MESTO — Šestnajst šahis-tov se je pred dnevi udeležilo tradicionalnega novoletnega hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto. Zmagal je Pucelj, ki je zbral 11 točk, prav toliko kot drugouvrščeni Luzar, vendar pa je imel ta proti zmagovalcu turnirja slabši uspeh. Na naslednja mesta so se uvrstili: Kastelic 10,5. Rudman 10, Poredoš 10, Picek 9,5, N. Lončarevič9,Božovič 9 itd.
Jubilej Rikovih kegljačev
številna priznanja ob desetletnici KK Riko iz Ribnice
RIBNICA — S priložnostnim prijateljskim srečanjem veteranske in članske vrste je kegljaški klub Riko v Ribnici tudi uradno proslavil desetletnico svojega dela. Klub je bil namreč ustanovljen pred desetimi leti kot sekcija TVD Partizan, pred šestimi leti pa je po zaslugi Rika dobil svoje sedanje ime.
Vse od ustanovitve je KK Riko sodeloval v ligaških tekmovanjih ljubljanske kegljaške zveze, najprej kot četrtoligaš, prav v jubilejnem letu pa si je priboril pravico do igranja v prvi ljubljanski ligi, kar je zagotovo najlepše darilo ob obletnici. Omenimo ob tem, da Rikovi kegljači uspešno sodelujejo s sosednjimi ekipami, posebej kočevsko, tesne vezi pa so spletli tudi z ekipami naših delavcev na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Poleg tekmovalnih uspehov se v klubu lahko pohvalijo tu-
V OBEH KONKURENCAH OŠ KATJA RUPENA
NOVO MESTO —Mladi košarkarji in košarkarice iz novomeške OŠ Katja Rupena so imeli največ uspeha na pred dnevi končanem občinskem prvenstvu starejših pionirjev in pionirk v košarki. Rezultati, starejši pionirji: Katja Rupena — Šmihel 38:9. Bršljin — Šmihel 38:4. Bršljin — Katja Rupena 25:28. Grm—Vavta vas 12:13, Grm — Stopiče 38:4, Vavta vas — Stopiče 18:9; finale: Katja Rupena — Vavta vas 34:32. Še pogled med pionirke: Katja Rupena
— Šentjernej 13:12. Bršljin — Vavta vas 14:12, Katja Rupena — Vavta vas 15:10, Bršljin — Šentjernej 6:10. Vavta vas — Šentjernej 4:15 in Katja Rupena
— Bršljin 21:15. Najboljša strelca sta bila Oberstar pri pionirjih in Žvagnova (oba OŠ Katja Rupena) pri dekletih.
KEGLJAČEM PRVI TOČKI
NOVO MESTO — V tretjem kolu druge republiške kegljaške lige je Novomeščanom vendarle uspelo po ogorčenem boju doma premagati borbeno vrsto Hmezada s 5.113:5.108 podrtih kegljev in tako osvojiti prvi par točk v letošnjem prvenstvu. V vzhodni skupini II. lige je na vrhu lestvice ekipa Proletarca, ki je zbrala 6 točk, Novomeščani pa so zdvema na 6. mestu. Zapišimo še, da so v istem tekmovanju kegljavke Krškega doma ugnale vrsto Savinje II z 2.386:2.370 podrtih kegljev.
N. G.
V PRIJATELJSKEM SREČANJU TREBANJCI
IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čož v Ivančni gorici je bila pred dnevi odigrana prijateljska tekma med vrstama kegljačev trebanjskega Mercatorja in brežiškega Partizana. Tre-banjci so zasluženo visoko zmagali, saj so bili boljši s 4.845:4.646 podrtih kegljev. Pri gostiteljih se je najbolj izkazal Tkavc, ki je podrl 871 kegljev, medtem ko je pri Brežičanih najbolje kegljal Jože Lapuh z 827 podrtimi keglji.
PREPOLJE — NOVO MESTO 4.951 :4.810
MARIBOR — V nadaljevanju prvenstva v II. slovenski kegljaški ligi so igralci Novega mesta doživeli še en poraz. Tokrat jih je premagalo Prepolje s 4.951 : 4.810, novomeški kegljači pa so tako skupaj z ekipo Ingrada brez osvojene točke na zadnjem mestu. Vodi ekipa Proletarca, ki ima 4 točke.
BLOŠKI TEKI ŽE DVANAJSTIČ
CERKNICA — Zveza telesno-kulturnih organizacij izCerkniceje letos organizator že 12. tradicionalnih bloških smučarskih tekov, ki bodo v nedeljo. 25. januarja. Tudi tokrat bodo na startu v Novi vasi, kjer bo tudi cilj, tri kategorije tekmovalcev, od tistih, ki se bodo pomerili v teku na 30 kilometrov, do Dakijevega teka na 15 km in trimske preizkušnje na 7 kilometrov. Za udeležbo ni nikakršnih starostnih ali drugih omejitev; vsakega udeleženca čakata spominska značka in bilten, po prihodu na cilj pa tudi topel obrok. Najbolje uvrščeni bodo prejeli posebna priznanja, stare bloške smuči pa čakajo najstarejšega udeleženca tekov. Prijavnina za bloški tek znaša 1.000 din, za Dakijevintrim-skitek 800 din, plačati pa jo bo moč ob prevzemu startne številke. Organizator bo sprejemal prijave v telovadnici TVD Partizan Nova vas na dan prireditve od 7. ure dalje. Start tekov bo ob 9.30.
magistrali, 31. maja bo tekmovanje v športnem ribolovu na Vinici in končno 7. junija tekmovanje v atletiki na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti.
Športniki zletnih območij se bodo prvič v letošnjem letu srečali v Novem mestu 1. februarja, ko se bodo pomerili na tradicionalnih smučarskih tekih pod naslovom »TV-15« v Rogu nad Črmošnjicami. Priznanja bodo podeljena tako najboljšim posameznikom kot prvouvrščenim ekipam. Najbolj pestro in živahno pa bo na Dolenjskem zagotovo 28. marca, ko se bodo ekipe zletnega območja merile v moškem in ženskem rokometu, odbojki, košarki in streljanju. Zapišimo, da bo moški del rokometnega turnirja v športni dvorani pod Marofom v Novem mestu, ženski pa v telovadnici šentjernejske osnovne šole. Mladinske vrste košarkarjev bodo istega dne nastopile v telovadnicah OŠ Bršljin in OŠ Grm. V prvi bodo svoje moči merili fantje, v drugi pa dekleta. Mladi odbojkarji zletnih ekip se bodo predstavili v telovadnici OŠ Trebnje, medtem kobodomla-dinke igrale v Črnomlju. Na račun pa bodo "prišli tudi ljubitelji malega nogometa, saj bo. prav tako 28. marca, v Metliki turnir ekip zletnega območja.
Za konec še. da bo v okviru medzletnih aktivnosti v No vem mestu 17. maja gasilski mnogoboj, teden dni kasneje pa kolesarski maraton po partizanski
di s skrbjo za vzgojo trenerskih in sodniškega kadra, saj so v minulem desetletju izšolali veliko število republiških in zveznih sodnikov, trenerjev in inštruktorjev kegljanja.
Na zaključni svečanosti je Avgust Lipovnik, predstavnik Kegljaške zveze Slovenije, klubu predal posebno priznanje, medtem ko je Bojan Dremelj, predstavnik ljubljanske kegljaške zve-zt, podelil srebrni kegelj Tomažu Lovšinu za njegove velike zasluge pri trenerskem delu v klubu, za organizacijske uspehe in rezultate, ki jih je dosegel kot tekmovalec. Ob zaključku slavja je predsednik kluba Franc Petek najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam podelil posebna priznanja. Veliko plaketo so prejeli delovna organizacija Riko, Ljubljanska kegljaška zveza, Stane Škrabec in Tomaž Lovšin, zlate plakete so dobili dom JLA, TKS Ribnica, Avgust Likovnik, Bojan Dremelj, Vinko Istenič, Franc Šilc, Uroš Bregar, Jože Kozina, Anton Lovšin in Stanimir Radivojevič, medtem ko so srebrno plaketo dobili Simon, Franc in Janko Gorše, Janko Marolt, Peter Andoljšek. Ludvik Mate. Jože Turk. Tone Trdan, Bojan Kogoj in Boris Fink.	«
M. GLAVONJIČ
Tri desetletja Inlesa
RK Inles iz Ribnice je zadnje dni decembra proslavil tri desetletja dela — Slavnostna akademija in turnir — Pokal Dolenjskega lista Dinos-Slovanu
RIBNICA — Zadnje dni decembra je RK Inles iz Ribnice proslavil tridesetletnico kluba, večdnevno praznovanje pa sta zaključila svečana akademija in proglasitev najboljših ekip dvodnevnega turnirja, na katerem so poleg slavljenca nastopile še ekipe Dinos-Slovana, reprezentance Slovenije in izbrana ekipa ljubljanskega armadnega območja na čelu z reprezentantoma Bašičem in Cvetkovičem.
Slavnostne akademije so se udeležili številni ribniški rokometaši vseh generacij, trenerji, športni delavci in drugi, ki so tako ali drugače povezani s tremi desetletji rokometa v Ribniški dolini. Zbranim je spregovoril predsednik RK Inles Franc Šilc, kije posebej omenil, da seje Inles doslej opiral zgolj na lastne moči, tako med igralci kot med trenerji. Takšna bo usmeritev kluba tudi v prihodnje. Na akademiji so podelili 35 priznanj; prejeli so jih: DO Eurotrans, Sukno Jurjeviča, Donit Sodražica, ITPP, RK Slovan, RK Celje, Maks Drobnič, Jože Pajnič, Tomo Vučemilovič, Milan Bavdek, Jože Jamnik, Vlado Mihelič, Stane Drobnič, Stane Kromar, Franc Tanko, Miodrag Stanojevič, Janez Mate, Vito Puželj, Milovan Čirovič, Franc Lovšin, Janez Kersnič, Milan Glavonjič, Miroslav Lilič, Zorko Pucer, Janez Žuk, Tomaž Abrahamsberg, Janez Kljun, Rudi Putre, Dušan Križman, Dušan Andoljšek, Dušan Ilc, Silvo Tanko, Borut Troha, Andrej Mate in Tone Fajdiga. Ob teh je bilo podeljenih še 33 plaket, katerih dobitniki so: SO Ribnica, DO Inles, DO Riko, TKS Ribnica, RZS, OŠ Ribnica, garnizija JLA, Franc Lapajne, Viktor Pogorelc, Stane Škrabec, Mirko Anzeljc, Ciril Grilj, Stane Kersnič st., Metod Andoljšek, Franc Levstek, David Tuzovič, Čveto Pavčič, Jože Šilc, Veno Čihalj, Dušan Erčulj, Franc Ponikvar, Alojz Ponikvar, Štefan Lovšin, Toni Andoljšek, Tone Matelič, Ivan Kersnič, Stane Kersnič ml., Zdeno Mikulin, Brane Ambrožič, Janez Ilc, Stojan Gelze, Peter Karpov in Nikola Radič.
Posebno obeležje je praznovanju dal dvodnevni rokometni turnir, katerega zmagovalka je bila ekipa ljubljanskega Dinosa-Slovana, ki je na koncu zaradi vsega zadetka več ob enakem številu točk prehitel ekipo slovenskih klubov. Omeniti velja ob tem, da so bili prvi favoriti turnirja igralci ekipe JLA, vendar seje že v prvem srečanju proti Inlesu poškodoval njihov najboljši mož, reprezentant Joviča Cvetkovič, ki v nadaljevanju turnirja ni več igral.
Rezultati: Dinos-Šlovan — reprezentanca Slovenije 23:23 (9:10), Inles — LJAO 19:22 (9:11), SRS — Inles 20:18 (12:8), LJAO — Dinos-Slovan 16:17 (9:9), S RS-LJAO 22:20 (11:10), Inles — Dinos-Slovan 20:24 (9:10).
Pokal Dolenjskega lista je tako pripadel ekipi Dinos-Slovana, druga je ekipa Slovenije, tretja reprezentanca LJAO in četrti Inles brez osvojene točke
M. GLAVONJIČ
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM — Na svečani akademiji ob 30-letnici RK Inles so podelili 35 priznanj in 33 plaket. Na posnetku predaja predsednik kluba Franc Šilc plaketo dolgoletnemu igralcu in trenerju ribniških rokometašev Nikoli Radiču. (Foto: M.G-č.)
Šahovska krona mladincu
Stojan Mesojedec hitropotezni prvak ŠK Milan Majcen za leto 1986 — Lanski prvak Lazič četrti
SEVNICA — Z zadnjo, decembrsko prireditvijo se je končala letošnja serija dvanajstih hitropoteznih turnirjev šahovskega kluba »Milan Majcen« iz Sevnice. Zmagovalca zadnjega turnirja sta R. Blas in Ivan Levičar, ki sta zbrala po 7 točk, Mesojedec in Smerdel sta jih osvojila po 5, itd. Zadnji turnir ni prav ničesar spremenil v skupnem seštevku. Hitropotezni šahovski prvak Š K »Milan Majcen« za leto 1986 je postal 18-letni Zvonko Mesojedec.
Povedati je treba, daje skozi vse leto na turnirjih sodelovalo 28 šahistov, v končni seštevek pa ještelo le osem naj-
boljših rezultatov. Zmaga 18-Ietnega dijaka 4. letnika srednje železničarske šole v Mariboru, ki je sicer doma iz Kompolja pri Boštanju, je več kot zaslužena, edini konkurent v boju za naslov mu je vseskozi bil Franc Derstvenšek. Omenimo, da je lanski prvak Predrag Lazič ob koncu pristal
Ob koncu minulega leta so se na skupnem občnem zboru zbrali dolenjski in zasavski alpinisti, kar je bilo doslej že drugo tovrstno srečanje ljubiteljev gora iz tega dela Slovenije. Želja vseh je, da bi bili takšni občni zbori tradicionalni. Prvega je organiziral AO Novo mesto, drugega sedaj AS Trebnje, medtem ko je za tretjega na vrsti Litija. Med tokratnim srečanjem, ki je bilo na Debencu pri Mirni, so alpinisti največ besed namenili boljši povezavi alpinističnih odsekov med seboj. In prav zategadelj so za letošnje leto že pripravili nekaj skupnih tur in skupni tabor v Italiji. Prav tako je bilo veliko govora o tem, kako razširiti vrste ljubiteljev plezanja v gorah in jih za takšno početje tudi primerno pripraviti in usposobiti. In nemara zategadelj ni odveč predlog enega od razpravljavcev, da bi bilo za alpiniste začetnike dobro organizirati planinsko šolo in jih tako seznaniti z vsemi nevarnostmi, ki prete v gorah.
Stojan Mesojedec, prvak ŠK Milan Majcen za leto 1986
na 4. mestu. Končni vrstni red: 1. Zvonko Mesojedec 74 točk, 2. Derstvenšek 72,3. Smerdel 62,4. Lazič 60, 5. Kolman 54, 6. Šoper 41,7. Šorli 39,8. Povše 35,9. Cvirn 34,10. Mirt 31, itd. Mesojedec je za zmago prejel pokal v trajno last.
J. BLAS
TEČAJ ZA VADITELJE SMUČANJA
NOVO MESTO — Jutri, 9. januarja, ob 17. uri bo v domu športov na Loki sestanek in vpis vseh kandidatov za vaditelje smučanja. Udeležb^ obvezna!
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 9.1.
TV MOZAIK:
9.00 TEDNIK
10.00 PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, 8. oddaja
15.40	— 00.00 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitiv
17.25	POROČILA
17.30	H. Ch. Andersen: KRESILO
17.45	Z VRHA, 4. del ang. nadaljevanke
18.15	IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: Korenine in poganjki, 1. del dok. serije Kako so Slovenci živeli pred 40 leti? Leta 1947 ni bilo dovolj živeža, oblek, obutve, v glavnem je bilo vse na karte. Delovnik je bil dolg šest dni, mnoge popoldneve in nedelje pa so ljudje preživeli na prostovoljnem delu. Liudie so delali, ker so bili prepričani.
SOBOTA, 10.1.
7.55 — 00.20 TELETEKST
8.10	POROČILA
8.15 Čl ČIV, ŠE DOLGO BOM ŽIV
8.30	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh ukradenih kraljičnah
8.55 ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU
9.05 KRESILO
9.20	SMOGOVCIII, zadnji del
9.50 KAČJI RIS
10.05 RITEM
10.40	NOVI PACIFIK, ponovitev 8. dela
11.50 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU—SMUK (M)
12.45	MIR IN RAZOROŽITEV, ponovitev 8. dela
13.55 JAN BIBIJAN, bolgarski mladinski film
15.15 ROKOMET (M) DINOS SLO-VAN:TATRA
16.35	VARSTVO PRI DELU: Elektrika
16.55 POROČILA
17.00	DP V KOŠARKI 18 75 NA ZVEZI
NEDELJA, 11.1.
7.55 —21.50 TELETEKST
8.10 POROČILA
8.15 ŽIVŽAV
9.10 LUTKOVNI ŽIVŽAV
9.15 PROPAGANDNA ODDAJA
9.20	SVETOVNI POKAL V SMUČA-
t NJU — SLALOM (Ž), 1. tek
10.15 Z VRHA^ ponovitev 3. dela
10.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SUPERVELESLALOM (M)
12.30	ŠOPEK DOMAČIH
13.00	POROČILA
13.05	SHOW EXPRESS
da gredo v boljše čase. Serija dvajsetih oddaj s filmskim, fotografskim in drugim gradivom govori o letu 1947.
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	VDOVE, 3. del angl. nadaljevanke
20.55	NOVI PACIFI K, zadnji del ameriške dok. serije
22.00 DNEVNIK
22.15	MLADI FRANKENSTEIN, ameriški film (ČB)
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Mak in Zak —
18.00 Znanstvena oddaja — 18.40Šte-
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
KNJIGA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15	PORTRET JULIE ANDREWS
20.45 MOJE PESMI, MOJE SANJE, ameriški film
Poleg filma »Vvrtincu« v Jugoslaviji ni bilo filma, ki bi ga toliko vrteli kot »Moje pesmi, moje sanje«, ki je v distribuciji že od 1967. leta. Zgodba je bolj »pocukrana«: vedra Marija se pripravlja za samostan, predstojnica pa jo pošlje na preizkus kot guvernanto sedmim otrokom upokojenega kapitana. Dekle se seveda zaljubi in zbeži nazaj v samostan, prednica pa ji svetuje, naj se vrne med ljudi. Dekle se nato na veliko veselje otrok poroči s kapitanom. Zgodba se odvija v romantičnem okolju razkošnega dvorca sredi Alp, med cvetjem in vršaci, pa vendar gre za vrhunski izdelek hol!ywoodske tovarne sanj.
23.35	DNEVNIK
13.40	PEARL, 1. del ameriške nadaljevanke
Ob osrednjem dogodku, napadu Japoncev na Pearl Harbour 7. decembra 1941, se pred in po tem naplete več zgodb, spoznavamo ljudi, ki doživljajo svoje tragedije, ljubezenske in druge stiske ali pa kljub vojnim oblakom skušajo najti svoj prostor pod soncem. Nadaljevanka ima tri dele.
15.15	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
15.45	TOČNO OPOLDNE, ameriški film (ČB)
Film, eden najboljših vesternov sploh, je prava poslastica za ljubitelje tega žanra, zlasti je v glavni vlogi šerifa
vilke in črke (kviz)— 19.00 TVkoledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Iz koncertnih dvoran — 22.10 Maska rdeče smrti (ameriški film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Mak in Zak —
8.55	TV v šoli — 10.30 Poročila —
10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila —
12.35 Prezrli ste, poglejte — 15.00TVv šoli— 16.00 Dober dan— 17.10Kroni-ka Reke — 17.30 Otroška oddaja —
18.00 Znanstvena oddaja— 18.40 Številke in črke (kviz)—19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Videoklub — 21.05 Pod krinko (ameriška nanizanka) — 21.50 Mali koncert — 22.25 Po deseti (kulturni magazin)
23.50	BOLJŠE ŽIVLJENJE, humoristična serija TV Beograd
DRUGI PROGRAM
14.25Test— 14.40 Kako biti skupaj —
15.10	Kaj je imel Stenka (sovjetski film)
— 16.40 Beograjske zgodbe: Frontnik (drama)— 17.30 Otroška predstava —
18.40	Dallas (ameriška nadaljevanka)
— 19.30 Dnevnik — 20.15 Jazz —
20.45	Poročila — 20.50 Oddaja iz kulture — 21.20 Glasbeni večer — 22.50 Rezerviran čas — 23.15 Nočni program TV Beograd
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli — 10.30 Poročila —
14.15	Kritična točka— 14.45Narodna glasba— 15.15 Rokomet Dinos Slo-van:Tatra — 16.40 Poročila — 16.45 TV koledar — 16.55 DP v košarki —
18.30	Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik
— 20.15 Boljše življenje (humoristična serija) — 21.05 Prišel bo moj dan (angl. film) — 22.35 Športna sobota — 22.55 Dnevnik — 23.15 Nočni spored
zablestel Gary Cooper, njegovo ženo pa igra Grace Kelly.
17.05	TELEVIZIJA ZVEZD
18.45 RISANKA
19.00 DANES KINO
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 PISMA — Kako postati šef, 5. del nanizanke
20.45 ONKRAJ SMUČIŠČ, nemški kratki film
21.15	ŠPORTNI PREGLED
21.45 POROČILA
DRUGI PROGRAM
12.45 Poročila v romščini— 13.00Lju-
PONEDELJEK, 12.1.
TV MOZAIK:
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20 POGLED NA JEMEN. dok. oddaja
16.20 — 22.40 TELETEKST
16.35	TV MOZAIK, ponovitev
17.10	POROČILa
17.15	ČIV ČIV, ŠE DOLGO BOM ŽIV, 2. del
17.30	NE DAJ SE, FLOKI. 1. del nadaljevanke
TOREK, 13. i.
9.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU—VELESLALOM (M), 1. tek
10.55 TV MOZAIK:
10.55 POUČNA TV — POKLICNO USMERJANJE:
POKLICI V RUDARSTVU POKLICI V METALURGIJI
11.55 JEZIKOVNI UTRINKI, ponovitev
13.20	SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), 2. tek
15.00	—22.30 TELETEKST , •
15.15	TV MOZAIK, ponovitev 16 25 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (M), posnetek iz Adelbodna
SREDA, 14.1.
TV MOZAIK:
9.00 T. Partljič: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE, 4. del
9.50	MOSTOVI-HIDAK, ponovitev
15.45 — 23.45 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Medved, orel, ribak
17.45 D. Zajc: ABECEDARIJA, predstava Slovenskega mladinskega gledališča
18.15	RAZVOJ SATELITSKE TV — Industrija sreče, 2. oddaja
18.45 RISANKA
ČETRTEK, 15.1.
TV MOZAIK:
9.00 POUČNA TV — NAŠI OLIMPIJCI: Alpski smučarji
16.20	— 23.40 TELETEKST
16.35 TV MOZAIK, ponovitev
17.30	POROČILA
17.35 MALI LJUDJE
17.50	ŽELELI STE, POGLEJTE
18.15	POTROŠNIŠKA POROTA
18.35 TURISTIČNI KAŽIPOT
18.45	RISANKA
19.00 DANES
bitelji narave — 13.30 Video tilt — 15.45 Boks Reka:Radnički — 16.30 Rokmet Radnički:Vasas — 17.45 Mali nogomet — 18.35 Košarka Cibo-
18.00 OTROŠKI FESTIVAL V ANKARI, 4. del
18.45	RISANKA
19.00 DANES OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 DRAGULJ V KRONI, 3. del ang. nadaljevanke
20.55	AKTUALNO
21.35	DNEVNIK
21.50	PLESALEC, 1. del angl. niza o baletu
17.25 POROČILA
17.30 ZGODBA O SLIKANICI
17.55	PERISKOP
18.45	RISANKA
19.00 DANES OBZORNIK
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 D. Poniž-I. Torry: LILI NOVY — PESNICA DVEH SVETOV, drama
Gre za dokumentarnoigranodramo o pomembni avstrijski in slovenski pesnici Lili Novy (1885 — 1958), ki stajo pripravili TV Ljubljana in avstrijska TV. Svoje misli o pesnici so v oddaji povedali tudi znani slovenski pesniki in kulturni delavci. Do svojega petdesetega leta je Lili Novy pesnila v nemškem
19.00 DANES OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: PRIZNANJE, francoski film
Ni dolgo tega, kar je v Parizu umrl Artur London, znani češki komunist, španski borec ter član francoskega odporniškega gibanja ter po vojni pomočnik češkoslovaškega zunanjega ministra. Na znanem stalinističnem procesu je bil obsojen na dosmrtnoječo in bil šele 1956 rehabilitiran. O vsem tem je napisal knjigo Priznanje, po kateri so 1970 v Franciji posneli film, ki gaje režiral znani Costa Gavras, vnjem
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	TEDNIK
21.05	MANSFIELD PARK, 2. del angl. nadaljevanke
22.10	RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: LJUBEZEN, slovenski film
DRUGI PROGRAM
17.10 Dnevnik— 17.30 Zadnje poletje
na:Zadar — 20.00 Moja domovina — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Narodna glasba — 21.50 Goya (2. del nadaljevanke)
DRUGI PROGRAM
16.00 Svet športa— 17.10 Dnevnik —
17.30	Nekaj pomembnega ti imam povedati — 17.45 Vnukov kotiček —
18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevni k — 20.00 Znanstveni grafiti —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert — 21.15 Paralele — 21.50 Dvigni zaveso (ameriški film)
jeziku, v nemščino je prevedla tudi več slovenskih pesnikov, svojo prvo slovensko pesniško zbirko pa je izdala šele 1941.
20.45	INTEGRALI
21.25	GLASBENA ODDAJA
22.15	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik— 17.30 Otroška oddaja— 18.00 Mostovi-hidak— !8.40Šte-vilke in črke (kviz) — 19.00TVkoledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00	Okno v glasbeno delavnico —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.00 Žrebanje lota — 21.05 Umetniški večer: 40 let časopisa Književnost
pa igrata Yves Montand in Simone Signoret.
22.20	DNEVNIK
22.35	DOKUMENTAREC MESECA: VSE MINE, TUDI LJUBEZEN
DRUGI PROGRAM
17.10 Test — 17.30 Dolga bela sled —
18.00 Za lepše življenje — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar —
19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik —
20.00 Zabavnoglasbena odaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Liki revolucije — 21.30 Glasbeni večer
otroštva— 18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke (kviz) —
19.00	TV koledar— 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Košarka Za-dar:Hortege — 21.30 Poročila — 21.40 Kino oko — 23.10 Dokumentarni film
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto
Komisija za delovna razmerja TOZD objavlja prosta dela in naloge
knjigovodja TOZD
Pogo|i: srednja izobrazba ekonomske smeri ali dveletna administrativna šola in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
Cestno podjetje Novo mesto, TOZD VVC Novo mesto, Novo mesto, Ljubljanska 47.
O izbiri bodo kandidate obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa komisije za delovna razmerja.
3/1-2-87
ii novoles
NOVOLES, lesni kombinat TOZD TPP Novo mesto Belokranjska 26, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, Belokranjska 26,
objavlja prosta dela in naloge:
organizatorja tekočega in invensticijskega vzdrževanja
VI./1 stopnja — ing. strojništva ali druga ustrezna izob-razbater5 let delovnih izkušenj napodročju vzdrževanja. ODoktfli 200.000 din.
Rok prijave je 8 dni, rok obvestila o izbiri 15 dni. Stanovanja ni.
Vse kandidate, ki bi želeli o navedenih nalogah zvedeti kaj več, vabimo, da se nam oglasijo po tel. 068/22-521 int. 13 ali pa pridejo na pogovor k vodji splošne službe v Novoles-TOZD TPP.
Vaše vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo na naslov: »Novoles«, TOZD TPP, Belokranjska 26, Novo mesto.
6/1-2-87
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST BREŽICE, Cesta prvih borcev št. 11
na podlagi sklepa 4. seje zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežice z dne 22.12.1986
objavlja XIII. RAZPIS
posojil iz združenih sredstev vzajemnosti
I.	UPRAVIČENCI DO POSOJIL
1. OZD in DS, ki so podpisale samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Brežiceza obdobje 1986—1990 neglede na to, kje imajo svoj sedež, za nakup in zidavo stanovanj.
2. Delavci, ki združujejo svoje delo v OZD in DS, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Brežice za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za novogradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš.
II.	VLAGANJE VLOG
Prosilci pod točko I/2, ki želijo pridobiti posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti, vlagajo vloge na posebnih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Brežice.
Vloge se bodo sprejemale od 9.1. do 10.2.1987.Vlogeza posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
Prosilci, ki v letu 1986 po XII. razpisu niso prejeli posojila iz združenih sredstev vzajemnosti zaradi pomanjkanja sredstev, morajo po XIII. razpisu dostaviti le naslednja potrdila:
— potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku prosilca in zakonca za leto 1986,
— potrdilo o namenskem stanovanjskem varčevanju ali vezavi sredstev, če je bila pogodba ponovnosklenjena v letu 1986,
— izjavo o odobrenih stanovanjskih posojilih in fotokopije posojilnih pogodb.
Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo potem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri Ljubljanski banki-Temeljni posavski banki Krško, Ekspozitura Brežice. Celotno besedilo XIII. razpisa za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti je Samoupravna stanovanjska skupnost Brežice posredovala vsem OZD in DS v občini Brežice. V razpisu so opredeljeni vsi pogoji in merila za dodelitev posojil.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
BREŽICE
5/1-2-87
HIDRODISK
Ii hidroinženiring
61000 LJUBLJANA, Slovenčeva 95 tel. (061) 345-763, 343-763, h.c. 342-491 telex: 32257 YU HIDING
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18
razpisuje
prosta dela in naloge:
1. pedagoške vodje
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letni mandat. Prijavijo se lahko kandidati z višjo ali srednjo izobrazbo, ki izpolnjujejo pogoje 73., 74., 75., 76. in 77. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
2. hišnika-vzdrževalca
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno - delo 60 dni. Prijavijo se lahko kandidati s končano poklicno šolo elektro smeri, z znanji za opravljanje dela hišnika in šoferskim izpitom B kategorije. Prednost bodo imeli kandidati z večletnimi delovnimi izkušnjami,
3. snažilke za vrtca Drska in Kandija
za nedoločen čas, s krajšim ali polnim delovnim časom, poskusno delo 30 dni.
Prijavijo se lahko kandidati s končano osnovno šolo in izpitom iz higienskega minimuma,
4. varuhinje
za določen čas, s krajšim delovnim časom, za opravljanje dela na domu družine s tremi novorojenčki.
Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogojeza varuha ali pa imajo poklic sorodne stroke,
5. računovodskega delavca
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusno delo 60 dni.
Prijavijo se lahko kandidati s končano ekonomsko srednjo šolo in tremi leti delovnih izkušenj.
Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge pošljite na gornji naslov v osmih dneh po dnevu objave.
Kandidat, ki se prijavlja za dela pedagoške vodje, naj k naslovu pripiše: »Za razpisno komisijo«.
7/1-2-87
Razpisna komisija sveta delovne skupnosti upravnih organov občine Sevnica
ponovno razpisuje prosta dela in naloge:
- inšpektorja družbenih prihodkov v Upravi za družbene prihodke občine Sevnica
Poleg splošnih pogojev po 156. členu zakona o sistemu državne uprave morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
Dela in naloge se razpisujejo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjihzaposlitevv 8 dneh na naslov: Strokovna služba SO in IS občine Sevnica, Glavni trg 19 a, 68290 Sevnica.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.	4/1-2-87
V skladu z določili 7. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda in o delu žirije ter na podlagi sklepa 5. seje žirije z dne 9. 12. 1986 razpisuje žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Novo mesto
PRIZNANJA OF ZA LETO 1987
Priznanje O F je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti:
— pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh
— zadosežkepri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil
— pri uresničevanju družbenoekonomskih in družbenopolitičnih odnosov na vseh ravneh, še posebej pri razvoju delegatskega sistema in odnosov, pri razvijanju in spodbujanju demokratičnih oblik dela delovanja organiziranih socialističnih sil tako v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih kakor vdružbenopolitičnih in drugih družbenih organizacijah in društvih.
Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije in društva.
Vsak predlog je predlagatelj dolžan posredovati preko krajevne konference SZDL v KS, kjer predlagani kandidat živi. V takih primerih se mora KK SZDL o predlogu izreči in svoje mnenje posredovati skupaj s predlogom žiriji za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto. Žirija neutemeljenih in neobrazloženih predlogov ne bo obravnavala.
Predloge je potrebno dostaviti žiriji najkasneje do 15. februarja 1987 na obrazcih, ki so na voljo pri OK SZDL Novo mesto.
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Novo mesto 9/1-87
Razpisna komisija skupne delovne skupnosti upravnih organov občine Trebnje
razpisuje
prosta dela in naloge
1. referenta za analize in plan — za nedoločen čas
POGOJI: višješolska izobrazba ekonomske smeri, dve leti delovnih izkušenj.
Pisne prijave s potrebnimi dokazili morajo kandidati poslati v 8 dneh po dnevu objave razpisni komisiji.
O izbiri bomo prijavljene kandidateobvestili v15dneh po poteku razpisa.	13/1-87
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš oče. stari oče in brat
JANEZ HROVAT
z Gorenje Brezovice pri Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 48. letu življenja nas je tragično zapustil
KAREL
RAJER
iz Lašč 6, Dvor
Najlepše se zahvaljujemo vaščanom za pomoč v težkih trenutkih, župniku za opravljeni obred, pevcem iz Žužemberka za lepo zapete žalostinke, pogrebcem in vsem ostalim, ki so sodelovali v pogrebni svečanosti. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
Delavski svet Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke Novo mesto razpisuje za štiriletni mandat dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
VODENJE SEKTORJA ZA RAZVOJ IN AOP
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, računalniške, organizacijske ali tehnične smeri,
— da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
— daza opravljanjetega dela nimajozakonskih prepovedi,
— da imajo potrebne strokovne in organizacijske sposobnosti in izpolnjujejo pogojedružbenegadogovo-ra o kadrovski politiki v občini.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka, Kettejev drevored 1, z oznako: »Za razpis«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri razpisa obvestili najkasneje 45 dni po končanem zbiranju prijav.
Komisija za delovna razmerja Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke Novo mesto oglaša prosta dela in naloge:
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OPREME
v Novem mestu za 1 delavca s končano osnovnošolsko obveznostjo in 1 mesecem delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, z 1-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka-Temeljna dolenjska banka, Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri oglasa obvestili najkasneje v 45 dneh po končanem zbiranju prijav.
8/1-87
IfflV
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO, n. sol. o.
takoj zaposli
15 delavcev
za čiščenje kabin, peči in odvodnih kanalov v lakirnici TOZD Tovarne avtomobilov.
Delo se opravlja v drugi in tretji izmeni in je ustrezno nagrajeno.
Pisne prijave oddajte v roku 8 dni na naslov: IMV Novo mesto, Kadrovsko pravni sektor, kjer posredujemo tudi vse ostale informacije.
13/87
Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz, a letos nikjer te več ni, zaman te iščejo naše oči, zaman te išče naše srce.
Srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči.
( Gradnik)
V SPOMIN
7. januarja je minilo žalostno ieto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
MIRKO MARJANOVIČ
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala! Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 84. letu za vedno zapustil
JOŽEF
ŽALJEC
iz Stare Lipe 17
Prisrčna zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutki h stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo UROLOŠKEMU ODDELKU bolnišnice Novo mesto ter sosedom, vaščanom in sorodnikom za pomoč, govorniku Jaketiču za poslovilne besede, ZB Vinica. Enaka zahvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Angela, sin Jožef z družino, hčerki Minka in Anica z družinama
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 56. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari oče, brat in stric
MAKS HLASTAN
iz Reštanja
Prisrčno se zahvaljujemo bolniškemu osebju bolnišnice Novo mesto in zdravstvenega doma Senovo za lajšanje bolečin, župniku za opravljeni obred, godbi Senovo ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala sosedom za nesebično pomoč ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Vera, Irena in Darinka z družinami in ostalo sorodstvo
V SPOMIN
6. januarja je minilo žalostno leto dni, odkar nas je v 44. letu starosti zapustila naša nadvse ljubljena žena, dobra mama in stara mama
ANICA JAKŠA
roj. Stariha
Maline 1, Semič
Hvala vsem, ki seje spominjate in ji prinašate cvetje in svečke na njen mnogo prerani grob.
Neutolažljivi: mož Tone, otroci Sonja, Anica in Darinkazdružinami in sin Toni
V neizmerni žalosti in bolečini ob tragični smrti našega ljubega in nepozabnega sina, brata, svaka, strica in botra
BERNARDA PETRIŠIČA
iz Klanjca
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v teh hudih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika pospremili k poslednjemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu hotela Kandija iz Novega mesta, našemu gvardijanu iz Klanjca ter prijateljem iz Novega mesta in Bizeljskega za nesebično pomoč in tople besede ob slovesu našega dragega Bernarda.
V globoki žalosti: mama Mira, oče Krešo, brat Ivica, svakinja Ljubica ter nečaka Mirko in Ivan
V našem domu je praznina, v srcih huda bolečina.
ZAHVALA
V 73. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in tašča
KATARINA
ŽALEC
Dol. Suhor pri Vinici
Ob boleči izgubi se toplo zahvaljujemo sorodnikom in vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje,darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Kurdovim za nesebično pomoč, sosedom in vaščanom Dol. in Gor. Suhorja za denarno pomoč, pevskemu zboru izDragatuša.Citiza poslovilne besede pri odprtem grobu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
. • .VfS .	.-#*>	,*
: •• ■ t }
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očka. dedka, brata in tasta
Btl
IVANA
ILNIKARJA
Sajenice 4 pri Mirni
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom za darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo GD Selo, Tihaboj, Mirna in Sevnica. Hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Miro z družino, Ljoze, hčerke Ivana z družino, Valerija z možem in Sladičevi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
JOŽEFE MIKULIČ
Podpreska 19, Draga
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojno spremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala vsem sosedom za pomoč, predvsem Marinčičevim. Iskrena hvala tudi zdravstvenemu osebju iz Loškega potoka, tov. Pantarju za poslovilne besede, pevcem iz Loškega potoka ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: otroci Marica, Lojze in Jože z družinami
spomeničar, borec Gorjanskega bataljona Mestne njive 9
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in delovnim kolektivom za izrečena sožalja, darovano cvetje ter vsem, ki Ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni odboru ZB za organizacijo pogreba in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 43. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš nenadomestljivi sin, brat in stric
IVAN RETELJ
Trdinova 5
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo KZ KRKA-TOZD OSKRBA, govorniku za poslovilne besede, pevcem ter župniku za lepo opravljeni obred.
Neutolažljiva mama, brat Rudi z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila draga teta
JOVANKA KUZMAN
roj. Popovič
Gradac 69
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo Zofki Bajc za poslovilne besede pred domačo hišo, Marici Lozar za lepe besede pred odprtim grobom in duhovniku za lepo opravljen obred.
ČEMASOVI
Kje si, naš ljubi Janko, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki bi delale za nas!
V SPOMIN
JANKU PILETIČU
Dol. Stara vas 31, Šentjernej
7. januarja 1987 mineva leto žalosti in trpljenja, odkar si odšel od nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
KRISTINE FIFOLT
v
roj. Senica
iz Drenja 3
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, posebno še kolektivom OŠ Šentjernej, OŠ Grm, Industriji obutve Bor iz Dolenjskih Toplic in Industriji obutve Novo mesto. Prisrčna hvala za spremstvo na zadnji poti. tov. Virantu za občutene besede slovesa in duhovniku za opravljeni obred. Hvala vsem. ki ste spoštovali našo mamo.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 65. letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
FRANC MENIČ
iz Velikega Podloga
Zahvaljujemo se vsem vaščanom, sorodnikom, znancem, GD Vel. Podlog, delovnim organizacijam Sava in Imperial za podarjene vence in cvetje, tov. Francu Juvancu za poslovilne besede ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
JOŽETU ŠUNTA
iz Nakla pri Črnomlju
25.	decembra 1976 je v tvojem 40. letu prenehalo biti tvoje plemenito srce, utihnil je tudi glas tvoje trube.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. V globoki žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, sestra in teta
ANICA POVŠE
Dobravice 2, Gradac v Beli krajini
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Mesojedec za nesebično pomoč. Še enkrat vsem prav lepa hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu nas je nenadoma zapustil oče in stari oče
JOŽE NEMANIČ
iz Butoraja 20
Prisrčna zahvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom Butoraja in Lokvice za izkazano pomoč, DO Belt in Rudnik Kanižarica, govornikoma za poslovilne besede ter g. kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Janez in Jože z družino
Dragi mož in ata, že pet let v grobu počivaš.
nad zvezdami večno srečo uživaš,
mi pa sami smo ostali,
za teboj bomo v srcih svojih žalovali.
V SPOMIN
ANTONU BOŽIČU
iz Gabrja 84
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite cvetje in prižigate sveče.
Neutolažljivi vsi njegovi
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je za vednozapus-tila naša dobra mama, stara mama in sestra
PEPCA KOZLEVČAR
iz Prečne pri Novem mestu
zahvaljujemo se vsem sosedom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno spremili na njeni zadnji poti, KZ KRKA-TOZD OSKRBA, V VO Novo mesto, ISKRI Šentjernej, DO Novoles, godbi Novo mesto, Šentjernejskemu oktetu, Opekarni Zalog, pevcem iz Doma starejših občanov ter župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je v komaj 51. letu starosti zapustil dragi mož. oče in dedek
RASIM ŠEHOVIČ
iz Čmomlja
Ob težki izgubi se prisčno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, še posebno družinam Jaklič, Vranešič in Mržljak, DO Kmetijska zadruga Črnomelj, govornikom tov. Jakliču, tov. Smrekarju in tov. Kambiču, sorodnikom, sosedom, znancem, združenju šoferjev in avtomehanikov, ~ NK Črnomelj, GD Črnomelj, OŠ Črnomelj, OOS Iskra Semič, Dolenjki Črnomelj, pihalni godbi in vsem, ki so pokojnega spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: žena Hiba, hčerki Jasna in Zlata z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 27. letu življenja nas je tragično in mnogo prezgodaj zapustil naš dragisin, brat in stric
RADENKO DROBNJAKOVIČ
Žabja vas 32
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem .in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnjo pot. Posebna zahvala tovarni ISKRA-TOZD ENERGETSKA ELEKTRONIKA in pripadnikom GARNIZIJE NOVO MESTO. Iskrena zahvala tovarišu Stojanoviču za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste sočustvovali z nami in ki boste pokojnega ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi Novo mesto, 29. 12.1986
JOŽE-
BERNARD
ČUKAJNE
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vednozapus-til naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric
s*
Zakaj usoda posega tja. kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenos t, polno spominov.
(Prešeren)
A«*
ZAHVALA \s
FRANC ŠINKOVEC
25.1.1902 — 13.12.1986
Ob tragični smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka in strica se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali obstrani, darovali cvetje, izrekli sožaljeali kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, posebno Jožici Trkaj za nesebično pomoč, gasilcem in sodelavcem iz Iskre-TOZD Tenel Bršljin, gospodu župniku za opravljeni obred in Ivanu Novaku za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sin Franci z družino, hčerke Marija, Ančka, Rozi, Lojzka in Joži z družinami ter
ostalo sorodstvo
llerinja vas, Družinska vas, Novo mesto, Školja Loka, Jeprca, Praprotna polica, Duisburg
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. ata. stari ata. tast. brat in stric
STANE ZUPANČIČ
pečarski mojster v pokoju Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako lepem številu spremili do zadnjega doma. Hvala vsem družbenopolitičnim organizacijam, posebno ZZB KS Bršljin, DU Novo mesto, godbi, pevcem, govorniku za besede slovesa, kolektivu Novoteksa-oplemenitilmce, sodelavcem Keramike in zdravnikom internega oddelka bolnice za lajšanje boleči n.
Žalujoči: žena Beti, sin Marko z družino in ostalo sorodstvo
Smrt je izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine.
življenje je trudno končalo svoj boj.	(S. Gregorčič)
ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je za vedno zapustil
TOMAŽ — TOMO PLOHL
z Mirne na Dol.
Od pokojnika smo se poslovili 22. decembra na domačem pokopališču. Iskrena zahvala vsem. ki stez nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebnd se zahvaljujemo dr. Bojani Lebar za nesebično in vsestransko pomoč v času bolezni, Vladislavu Rideriču in Slavku Šmucu za poslovilne besede, ribiški družini »Marok« iz Sevnice, kolektivu IMV-TOZD Mirna ter pihalni godbi Trebnje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste pokojnega pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njegovi
Zakaj si moral nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti? Odkar utilmil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
ZAHVALA
Po težki bolezni nasjev54. letu starosti zapustil našdragi mož.ata, stari ata
in brat
JOŽE TRPINC
iz Telčic pri Škocjanu
Z žal ostjo v srcih se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali ter z nami delili bolečino nam izrekli sožalje, pokojnega med boleznijo obiskovali, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili do zadnjega doma. Posebnosezahvaljujemo Zinki Odlazek, Mariji Margole.družini Šinkovecin patronažnima sestrama. Iskrena hvala tovarišu Selevšku za poslovilne besede ob odprtem grobu, gospodu župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fani, sin Jože, sin Franc z družino ter bratje in sestre
Prerano zapustila si nas, srcu zadala bolečino, ki ne zaceli je čas.
Nisi utegnila se posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj zadnji korak.
ZAHVALA
V 22. letu nas je nenadoma za vedno zapustila naša ljuba hčerka in žena
MIRA DERGANC,
roj. Prhne
iz Orehovice 8, Šentjernej
Z žalostjo v srcih se najlepše zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, jo v bolezni obiskovali in nama kakorkoli pomagali ter z nama delili bolečino, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v velikem številu pospremili do zadnjega doma. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem KRKE, tovarne zdravil, ISKRE Šentjernej, GD Orehovica, MPZ Orehovica. Prav lepa hvala gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in govornikom za besede ob odprtem grobu.
V neizmerni žalosti mož Jože, mama Marija in ostalo sorodstvo Orehovica, 28.12.1986
ZAHVALA
V 67. letu starosti je tiho dotrpela naša draga in dobra sestra in teta
KATKA SENICA
iz Črnomlja, Pod smreko 5 nosilka partizanske spomenice 1941 upokojena delavka SOB Črnomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Štukljevim za pomoč v najtežjih trenutkih, sostanovalcem stanovanjskega bloka Pod smreko 6, prijateljem, znancem in soborcem za spremstvo na zadnji poti, za ustno in pisno izražena sožalja in darovano cvetje. Hvala vsem. ki so poskrbeli za vzorno organiziran pogreb, garnizonu JLA Črnomelj, govornikom, osnovni šoli Črnomelj za podarjeno cvetje in recital, godbi na pihala Črnomelj, pevskemu zboru upokojencev, zastavonošem in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata, strica in svaka
MATIJA ČUFARJA
h/
iz Trebnjega
se prisrčno zahvaljujemo vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste nam stali v najtežjih dneh obstrani. Posebna zahvala sorodnikom, družinam Opara. Teropšič, sosedom za tolažilne besede, govornikom za ganljivo slovo, pevcem, dr. Vilfanovi in dr. Kramarju, ki so pokojnemu nudili vso pomoč med boleznijo, ter č. g. kaplanu za lepo opravljeni obred. Še enkrat hvala za darovane vence in cvetje in vso pomoč, ki ste nam jo nudili.
Žalujoči: žena Anica, sestra Fani in ostalo sorodstvo
Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami...tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori!
V SPOMIN
31. decembra je minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti srce našemu dragemu, ljubljenemu možu. očetu, staremu očetu, bratu in stricu
JOŽETU GLIHI
iz Mačjega dola pri Šentlovrencu
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, postojite pri njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
Odkar utihnil je tvoj glas, zdaj tišina je okoli nas. a v srcu tvoj spomin živi. povsod si z nami samo ti.
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož. očka. brat, zet. stric in svak
CIRIL KOVAČ-ČIRO
iz Kettejevega drevoreda 47, Novo mesto
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih sorodnikom, sosedom in prijateljem, družinam Kajič, Bukovec, Junter, Komes, Vesel, Košak in vsem ostalim. Naša prisrčna zahvala kolektivu Gl P PIONIR Novo mesto in DO Novoteks, oddelku oplemenitilni-ca, govornikoma tov. Ivkoviču in tov. Jožetu Barbu za ganljive besede pri odprtem grobu, godbenikom in pevcem za lepo zapete žalostnike. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu, iskrena hvala, prav tako vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: žena Danica, hčerka Sonja, brata Lojze in Ferdo z družinama, sestre Dragica z Andrejem, Štefka, Mici in Pavla z družinami, tašča, svaki in svakinje ter ostalo sorodstvo Novo mesto, 25.12.1986
Trpljenje, delo — to je bilo moje življenje.
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni je ugasnilo življenje ljubemu in dobremu možu, bratu, stricu, svaku in botrčku
FRANCU ARHU
upokojencu iz Leskovca 24 pri Krškem
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi kakorkoli pomagali v teh težkih dneh in žalovali z mano, darovali vencein cvetje terse poslovili od pokojnega. Prav posebna zahvala zdravniku Emilu Šprajcu iz Zdravstvenega doma Krško za zdravljenje na domu, patronažnima sestrama za obiske na domu. Še posebno zahvalo dolgujem dobri sosedi Vidi Petkovšek, kije vsak dan obiskala mojega bolnega moža in mi bila v veliko pomoč. Hvala godbi Tovarne celuloze v Krškem ter za podarjeni venec, gasilskemu društvu Leskovec za venec in spremstvo, tov. Francu Vakslju za poslovilne besede pri odprtem grobu, g. duhovnikom pa za molitve in lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Neutožljiva žena Fanika in vsi, ki so ga imeli radi.
V TFM TFI1NII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — ■ U?l I runu UHO LHHIITIH PRODAM-KUPIM-POSEST-ŽENITNE PONUDBE-RAZNO-OBVESTILA-PREKLICI-ČESTITKE—ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 8. januarja — Severin Petek, 9. januarja — Julijan Sobota, 10. januarja — Viljem Nedelja, 11. januarja — Pavlin Ponedeljek, 12. januarja — Tatjana Torek, 13. januarja— Veronika Sreda, 14. januarja — Srečko Četrtek, 15. januarja — Pavel
LUNINE MENE
15. januarja ob 3.31 — ščip
kino
BREŽICE: 9. in 10. 1. ameriška komedija Vse v rok službe. 11. in 12. 1. ameriški glasbeni film Električne sanje. 13. in 14. 1. ameriška drama Pod vulkanom.
ČRNOMELJ: 8. 1. italijanski film Bel Star. 9. in 11. 1. ameriško-italijanski film Lov n&človeka. 11. 1. ameriška komedija Najboljši mali
bordel v Teksasu. 13. 1. ameriško-avstralski film Ne dam svoje hčerke. 15. 1. ameriški film Dan ubijalca.
KRŠKO: 8. 1. ameriški kriminalni film Ponočni morilec. 9. 1. domači film Jagode v grlu. 11. 1. ameriški akcijski film Profesija komandos. 13. 1. do-’ mača drama Strah prve ljubezni. 14. 1. ameriška komedija Dovoljenje za vikend. 15. I. nemški erotični film Seks v visoki družbi.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 8. 1. filmsko gledališče — ameriški film Človek iz Prerije. Od 9. do 11. 1. ameriški pustolovski film Samo za tvoje oči — James Bond 007. 12. in 13.
I. francoska komedija Žandarjiinžan-darke. 14. 1. ameriški film Indiana Jones. 15. 1. filmsko gledališče—ameriški vvestern Človek z zahoda.
SEVNICA: 8. 1. slovenska drama Dediščina. 9. in 10. I. avanturistični film Graystok — legenda o Tarzanu.
II. in 12. 1. akcijski film Veliki beli gospodar. 14. in 15. l.slovenska^kome-dija Tistega lepega dne.
službo dobi
IŠČEM dekleti za redno zaposlitev v gostilni, kvalifikacija ni važna. OD od 100.000 dinarjev. Hrana, stanovanje preskrbljena. Ostalo po dogovoru. Javite se na telefon (064) 23-284, dopoldne. (77-SD-l)
KV STRUGAR — rezkalec dobi redno zaposlitev v Mengšu. Samska soba zagotovljena. Ponudbe na telefon (061) 552-732 zjutraj do 8. ure. (PI-19MO)
SPREJMEM elektroinstalaterja s prakso. Stanovanje zagotovljeno. Vodmatska 30, Ljubljana, telefon (061) 312-617, dopoldne. (58-SD-l)
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero vzamem v najem. Naslov v upravi lista (1/87). 95-ST-l PRODAMO dvosobno stanovanje (50 m2)s centralnim ogrevanjem vblo-■*J:u na Viču v Ljubljani. Ponudbe po telefonu (068)21-206. 18-ST-l
motorna vozila
PRODAM TAM 110 kiper, star 6let in GOLF diesel, star tri leta. Klicati (063) 36-609, zvečer. 112-MV-l PRODAM KOMBI ZASTAVO 1500, letnik 1980, registriran, vozen, obnovljen. Cena 65 SM. Deržič, Dalmatinova 5, Krško. pol.-MV-l R 4 TLS, letnik 1977, registriran do septembra 1987, prodam. Tel. 69-388. 107-MV-l R 4 po delih ali komplet, starejši letnik, prodam. Burgar, Stranska vas 21. 104-MV-l Z 101 mediteran, letnik 1979, prodam. Janez Kopina, Radovlje 42, Šmarješke Toplice. 97-MV-l
R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Informacije na telefon 20-416, popoldne. 99-M V-1
126 P, letnik 1979, ugodno prodam Tel. 33-206. 98-MV-l ZASTAVO 128 CL, letnik 1981, in CITROEN GS, letnik 1980, prodam Ponudbe na tel. 21-570. P1-23-MO R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel (068) 20-412. 88-MV-l
Z 101 po delih prodam. Tel. 85-976 9-MV-l
CITROEN prodam. Kic, Dolenji vrh 11, Dobrnič. 72-MV-l Z 101, obnovljeno, registrirano do 22. 8., ugodno prodam. Jože Kiren, Gor. Prekopa 13, Kostanjevica. 47-MV-1
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Pirc, Zagrebška 11, ali (068) 25-640.48-MV-1
Z 750 LE, letnik 1985,inTVčrnobeli »Gorenje 105«, prodam. Novšak, Sokolska 4, Mirna. 41-MV-l KADET, letnik 1969, garažiran, registriran do decembra 1987, prodam. Telefon 71-611.45-MV-l MERCEDES 1900, neregistriran, prodam. Bregar, Dobruška vas 34. 42-MV-1
ZASTAVO 750, letnik 1978,prodam za 18 SM. Telefon 40-244. P1-6MO LADO RIVO, novo, neregistrirano, ugodno prodam. Informacije na tel. 85-026. 84-MV-l FIAT kompanjolo diesel prodam. Kastelic, Žabja vas 39. 85-MV-l Z 750, letnik 1973, v dobrem stanju, registriran do julija 1987, prodam. Ce-na 30 SM. Telefon doma 67-055. Kličite po 16. uri. P1-17MO ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. Tel. 57-767. 55-MV-l GOLF, letnik 1978, rdeč, prodam. Blatniki in vezna stena menjani, garažiran. Stane Andrejaš, Lenartova pot 1, Brežice. 58-MV-l
r
s
I
s
I
I
N
I
N
I
S
I
S
I
s
\
\
\
s
I
s
I
s
I
s
l.
Dragi bralci!
Ne bomo plesali ko mačka okoli vrele kaše, precej vam moramo povedati, da bo Dolenjski list letos precej dražji, kot je bil lani. S tem neljubim dejstvom ste tisti, ki ste pred meseci brali poročilo s seje izdajateljskega sveta časopisa, kajpak že seznanjeni. Sploh nima smisla primerjati, koliko mesa, vina, kave ali makaronov (vsekakor pa vsega zelo malo) bi lahko kupili z denarjem, ki ga boste letos odšteli za časopis, poudariti pa je treba, da vam nič in nihče ne bo povedal toliko o raznovrstnih dogajanjih širom po Dolenjski in daljni okolici kot Dolenjski list, kije z vašo pomočjo še zmeraj naj večji pokrajinski tednik v državi. Verjamete ali ne, da bo Dolenjski list letos vsak četrtek prihajal k vam, bo treba zbrati več ko 50 milijard starih dinarjev. Posamezni izvod bo potemtakem stal 295 din, bralci pa boste k tej vsoti z naročnino prispevali le zaokroženih 157 din. V celem letu boste morali odšteti 8.000din; da bi ta zalogaj laže zmogli, boste naročnino plačali v dveh obrokih po 4.000 din, za preostali potrebni denar pasebomo spet trudili delavci Dolenjskega lista. Upamo, da nam bo ob vaši pomoči to uspelo, za vašo zvestobo pa vam lahko obljubimo le to, da bomo od četrtka do četrtka izdali čimbolj zanimiv časopis. Hvala, ker ostajate z nami.
Uredništvo Dolenjskega lista
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis In EP), ZdenkaLIndič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije Ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
1
S
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
>
s
I
s
A
126 P, letnik 1984, prodam. Jože Tomič, Straža 162. 59-MV-l Z 101, letnik 1984, zelo ohranjeno, prodam. Ivan Petrinič, Šmarješke Toplice 124 (nova stavba). 60-MV-l ZASTAVO 101GT, letnik 1984, prodam. Telefon 25-562. 63-MV-l JUG045, letnik 1983, registriran do julija 1987, prodam. Telefon 27-291, popoldne. 65-MV-I R 4 GTL, letnik avgust 1982, prodam. Ratko Zupan, Gorenja vas, Šmarješke Toplice. 71-MV-l
R4, letnik 1977,obnovljen,prodam. Tel. 25-248. 73-MV-l JUGO 45, letnik avgust 1982, prevoženih 26000 km,prodam. Andrej Murn, 68361 Dvor 27. 76-MV-l Z 750, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Franc Zorko, Selo 2, Podbočje. 52-MV-l P 125 prodam. Plut, Šegova 47, tel. 23-763. 53-MV-l Z 101,letnik 1979,in 126P,podelih, prodam. Tel. 24-140. 78-MV-l Z 101 GTL, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 22-373, od 16. do 20. ure. 80-MV-1
NSU 1200 C v voznem stanju prodam. Tel. (068) 84-561. 12-MV-l 126 P, letnik 1982, prodam. Tel. 24-834. 14-MV-l MOPED, 5 prestav, skoraj nov, ugodno prodam. Slavko Juvančič, Vel. Podlog, tel. 75-736. 16-MV-l 1300, registriran, prodam. Tel. 20-435. 25-MV-l
prodam
PRODAM kobilo, brejo 10mesecev. Marija Tramte, Zloganje 27, Škocjan.
SPALNICO prodam za 12 SM. Tel. 24-362. P1-18MO PRODAM zimske gume za 126 P in trajno žarečo peč. Telefon 25-486. 51-PR-1
KOBILO, dobro voznico, prodam. Telefon 85-422. 56-PR-l KMEČKO KUHINJO. masivno, nerabljeno, prodam. Tel. 85-444- 61-PR-1
UGODNO prodam črno-beli televizor Gorenje in pohištvo za dnevno sobo. Telefon (068) 23-785. 66-PR-l PRODAM barvni televizor Gorenie (75.000 din). Mežan, Mestne njive 12, Novo mesto. 70-PR-l UGODNO prodam agregat, stroj mio 82za oblanje in šrotanje ter avtoradio. vse novo. Tel. 27-366, Koštialova 40. 75-PR-i PRODAM lesni rezkar. kombiniran s cirkularjem. Informacije popoldne na telefon 25-173. Alojz Hančič. Nad mlini 19. Novo mesto, (ček)
PRODAM dva malo rabljena lončena kamina, nesestavljena. Telefon 24-869. 21-PR-l PRODAM radiokasetofon,. skoraj nov. Levstikova 4. Novo mesto, tel. 22-650. 23-PR-l PRODAM traktorski plug Batuje in 50 t hlevskega gnoja, s (prevozom ali brez), Martin Kocjan, Mihovica 16, Šentjernej, telefon 60-263. 28-PR-l PRODAM oljni gorilec Thissen za centralno peč. Telefon (068) 51-784. 30-PR-l
PRODAM kobilo, staro 8 let, brejo 8 mesecev. Gole, Stari trg 42, 68210 Trebnje. 100-PR-l PRODAM 2 dobro ohranjena kavča in fotelja temno rjave barve. Telefon 24-156. 102-PR-l PRODAM črno beli televizor. Telefon 25-323. 89-PR-l KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. Hrovat, Dol. Sušice 10, Dol. Toplice. 92-PR-l
UGODNO prodam peč za centralno ogrevanje, 35000 ccal. V račun vzamem dvobrazdni traktorski plug. Informacije na telefon 33-019, popoldne. 38-PR-l RAČUNALNIK Schneider CPC464, zelen monitor, pregrinjalo, preveden priročnik, večje število programov z navodili in servisna dokumentacija program. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. Božidar Zajc, Loška vas 6, 68350 Dolenjske Toplice. 50-PR-l PRODAM vipro patentne stopnice. Tel. 26-733. 1-PR-l PRODAM smuči ELAN RC GS z vezmi TIROLIA, kot nove, in smučarske čevlje SR št. 44-45. Telefon 26-724, v večernih urah. 7-PR-l MLADI KRAVI mlekarici po izbiri prodam. Alojz Zakrajšek, Dol. Pod-boršt 5, Trebnje. 46-PR-l CANDY, rabljen pralni stroj, prodam po ugodni ceni. Telefon 23-633. 82-PR-l
PO UGODNIceniprodam4komate (23,22,20,20). Alojz Tutin, Gabrje 19, Brusnice. 39-PR-l UGODNO prodam rabljeno sedežno garnituro (kavč, fotelja). Telefon 22-552. 44-PR-l PRODAM orgle hemond.lesliojače-valec za kitaro 80 W in kitaro framos s kovčkom. Tel. (068) 61-362, zvečer. Pl-14MO
PRODAM dobro ohranjen štedilnik Gorenje na drva in novo žensko kolo, nerabljeno. Marica Zaman, 68296 Krmelj. P1-8MO PRAŠIČA 150 in 180 kg prodam. Bojane, Cikava, Novo mesto. 83-PR-l KVALITETEN kitajski ojačevalec (12 SM) in mikrofon (6,5 SM)prodam. Telefon (061) 850-101, popoldne. Pl-9MO
AL PLATIŠČA carmona dim. 13 prodam. Telefon 23-717. 36-PR-l PRODAM smrekove plohe 8 cm debele, 3 m5, traktorske zadnje gume 16-9-25, malo rabljene. Stane Kosec, tel. 24-595. 34-PR-l PRAŠIČE, do 140 kg, prodam. Naslov v upravi lista (2/87). 32-PR-1 ZX SPECTRUM 48 Kb, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista (3/87). 3-PR-l
PRODAM enofazni hidrofor 100 1. Ogled vsak dan po 15. uri. Jože Gril, Dobindol 3, Uršna sela. 96-PR-l
nlnhtmir novomest<>	ISTANBUL >
yiUUIUUr ® 25-125, 25-789	5 krat v januarju ,
PRODAM mesnatega prašiča in R 8 po delih. Mačkovec 9, Novo mesto. 101-PR-l
PRODAM električno kitaro yamaha (20 SM), kitarski ojačevalec yamaha 100 W (25 SM), ojačevalec 100 W orkan (10 SM), mikrofon s stojalom (6 SM), dirkalno kolo maraton (10 SM). Janez Žura, Otočec 63, tel. 85-149. 86-PR-1
BARVNI televizor Gorenje, brezhiben, prodam. Tel. 25-747. (Pl-26 MO)
kmetijski stroji
PRODAM traktor Ferguson s kabino DELUKS. Boža Kravcar Praproče 13, Trebnje. (Pl-25 MO)
TRAKTOR TD 4506 prodam, nov. Pavlin, Dol. Kronovo 27, 68220 Šmarješke Toplice. 103-KS-l TRAKTORSKI PLUG slavonac prodam. Tel. 20-319. Pl-24 MO TRAKTOR IMT 560, nov, prodam. Ivan Kozlevčar, Čatež 36,68212 Velika Loka. 91-KS-l
UGODNO prodam traktor Zetor 4712 s kabino in koso ter kosilnico BCS diesel. Alojz Tršinar, Dolenja Stara vas 17, 68275 Škocjan. 81-KS-l TRAKTOR Tomo Vinkovič, tip 730, prodam ali zamenjam za gradbeno parcelo. Hrovatič, tel. (068) 22-412, dopoldne. 54-KS-l PRODAM nakladalko za seno. Virant, Stara vas 10, Škocjan. 57-KS-l PRODAM rotacijsko kosilnico SIP 135. Slavko Habinc, Kremen 20, Krško. 64-KS-l PRODAM traktor IMT 539, star tri leta. Tel. (061) 784-118 p6 19. uri 67-KS-l TRAKTOR Ursus 335 C v voznem stanju in kravo, brejo 6 mesecev, poceni prodam. Anton Brine, Griblje 48, 68332 Gradac. 68-KS-l TRAKTOR IMT 533 (1000 ur) prodam. Zalog 28, Novo mesto. 79-KS-l UGODNO prodam traktor Zetor, tip 3511 S, z originalno kabino. Anton Grlica, Biška vas 22, 68216 Mirna peč. 15-KS-l
TRAKTOR Ferguson 560(250 obratnih ur) prodam. Andrej Pintar, Velika Loka 66, telefon 44-779. 33-KS-l TRAKTOR Ursus C-335 ugodno prodam. Podlipa 6, Raka. 2-KS-l
kupim
KUPIM pastirja. Ambrožič. Šentjošt 14. (26-KU-l)
KUPIM prikolico za osebni avto (do 700 kg), lahko starejšo, nekompletno (brez koles, luči itd.). Prodam dvižna železna garažna vrata. Sporočite: Stane Peterlin, Radovlja 38, Šmarješke Toplice. (24-KU-l)
KUPIM tovorno prikolico za osebni avto. Ponudbe na telefon 24-833, od 15. ure dalje. 90-KU-l KUPIM samonakladalno prikolico SIP 17 in kosilnico BCS ali njej podobno. Golc, Spodnji Brnik 40, 64207 Cerklje, telefon (064) 42-751. Pl-21MO
KUPIM kosilnico »buherico« ali malo BCS. Opis in ceno pošljite pisno na naslov: Jože Juvančič, Bučerca 16, 68270 Krško. 109-KU-l
posest
ZDOMCI! Delavnico s trofaznim tokom, 70 m2, 3 m višine, stanovanje v isti hiši, v Semiču oddam v najem. Ponudbe: Derganc, 68333 Semič 3, tel. (068) 56-252. P1-20MO
PRODAM zidanico, vinograd in sadovnjak na Drganjih selih. Velikost 0,32 ha. Zdravko Turk, Straža 159. (35-PO-1)
HIŠO, komfortno, prodam. Informacije na telefon 72-129. (37-PO-l) NJIVE, travnike v Birčni vasi pri Novem mestu prodam. Telefon (061) 263-993. (33-52-MO)
PRODAM družinsko hišo v Dobovi pri Brežicah, vseljivo takoj. Telefon (068) 67-607. (10-PO-l)
razno
V PETEK, 2. januarja 1987, se je na območju Prvomajske ulice v Sevnici izgubil črn pes, majhne rasti. Na ovratnici ima številko 1326. Če seje h komu zatekel, prosimo, da pokliče na telefon (068) 20-557. P1-22MO
preklici
OPOZARJAM MARIJO NOSE iz Gaberja 25, naj preneha z lažnimi govoricami o MARIJI BOŽIČ iz Gaberja. Če tega preklica ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjala. (74-PRE-1)
JOŽESIMONČIČstar., Vratno 14, opozarjam svojo snaho IVANKO SIMONČIČ in njeno družino, naj prenehajo z grožnjami in izsiljevanjem pravic do zemlje, katere zakoniti lastnik sem samo jaz. V nasprotnem primeru bom sodno ukrepal. (11-PRE-
ANTONIJA BELE. Stranska vas 37, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper MARIJO BAŠIČ, Stranska vas 47, in seji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. (43-PRE-l)
čestitke
Dragemu atu FRANCU ŠUŠTERŠIČU iz Smolenje vasi pri Novem mestu čestitamo za 80 let in god in mu želimo še mnogo let. Sinova in hčerkez družino. 49-ČE-l
Dragi mami, stari mami, babici ANGELCI JENIČ iz Vinje vasi, stanuje v Novem mestu, Vrhovčeva 5. želijo veliko zdravja v 'letu 1987. obenem pa ji iskreno čestitajo za dvojno praznovanje vsi, ki jo imajo radi. Jožko, Anja, Nina pa ji pošiljajo 73 poljubčkov. 69-ČE-l
Dragima atu in mami FRANCU in MARIJI MALEJEVIMA s Krke 16želi-ta vse lepo za njun jubilej, 40-letnico skupnega življenja, da bi bila srečna, zdrava in da bi se imela rada, sin Franc in hči Marija z družinama. Vnuki Jani, Lojzi, Fani, Ani in Darja pa jima pošiljajo 40 poljubčkov. 17-ČE-l
TETI MIMICI KRAMARŠIČ s
Šegove 14 vse najboljše za rojstni dan želi Zimka z družino.
Novakovi mami iz Cegelnice pri Novem mestu želijo za 70 letnico še veliko zdravih in veselih let. Otroci, vnuki in pravnuki.
obvestila
SPREJEMAM naročila za nesnice HISEX, stare 8 tednov, ki bodo v prodaji 7. februarja v Šmarjeti 15. Šmarješke Toplice.
ČE VAM izzamrzovalneskrinjeteče ali vam ta na zunanjih stenah ledeni, oziroma rosi, pokličite na tel. (062) 34-367, in obiskali vas bomo na vašem domu ter napako z jamstvom odpravili! (22-50-MO)
REJCI PERUTNINE! Prihranili si boste čas in denar, če se boste odločili za nabavo dvomesečnih jarkic rjave barve. Dobava konec marca. Sprejemamo naročila! Strugar, Svibnik, Črnomelj. (35-52-MO)
ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese montiramo in popravljamo. Telefon (061)264-172, 271-455. (50-50-MO) _ Želja vsakega perutninarja je imeti pri vzreji uspeh. Žato ni vseeno, kje in kaj kupujete. Valilnica PETELINKAR vam je za sezono 1987 pripravila dve pasmi: težko pasmo za meso (Hubart) in odlične rjave nesnice (Hisex). Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja, nato vsak petek pppoldne in
orraa
tudi vplačila (akontaciji) sprejemamo na naslov:	Nada PETELINKAR.
Cegelnica 20, 68000 Novo mesto, tel. (068)23-385. (21-51-MO)
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo piščanci od 9. januarja dalje vsak petek od 12. do 16. ure. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Valimo bele težke pasme, grahaste in rjave, srednje težke nesnice. Priporoča se Mijo GUNJI-LAC, valilnica, 68281 Senovo, tel. (068) 79-375 (16-52-MO)
ŠIVANJE ZAVES — Informacije po telefonu 23-893, Janja Šehič, Lobetova 12,Novomesto.(17-52-MO)
zenitne ponudbe
MOŠKI srednjih let, zaposlen,s kmetijo, želi spoznati dobro žensko do 45 lft. Šifra: »POMLAD«.
(31-ŽP-l)
AKUMULATORSKA DELAVNICA 00
TA*IV BLAŽO •••
P
AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO
lahko dobile z zamenjavo, v akumulatorski delavnici TASEV BLAŽO
Partizanska 11, ^lovo mesto tel. 23-826
Demontaža in montaža je brezplačna
Odprto vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13.
ure.
Cenjenim strankam želimo srečno In uspešno novo leto!
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je zapustil naš oče, stari ata in praded
FRANC
SMREKAR
Gor. Mraševo
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in spremili na zadnji poti našega ata. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedoma Petan, tozd VV Novo mesto, ZB Straža, govorniku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Prerano zapustila si nas. srcu zadala bolečino, ki ne zaceli jo čas, nisi utegnila se posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj zadnji korak.
ZAHVALA
Nepričakovano je v 54. letu za vedno odšla od nas naša draga žena, mama, stara mama, hčerka in sestra
ANA GEŠELJ
iz Zapudja
Ob težki izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, izrekli sožalje, darovali pokojni vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu KZ Črnomelj in PTT Črnomelj, župniku za opravljeni obred, tov. Evgenu Cestniku in Mariji Fortun za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni	,
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
ANGELA SMOLIČ
iz Vrhtrebnjega 7, Trebnje
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko lepega cvetja. Zahvaljujemo se tudi TOZD Novoles, KS Trebnje, dr. Humru ter patronažni sestri Majdi za vso pomoč v njeni bolezni, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
TEREZIJA
GOLE
s Kamenice 3 pri Krmelju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, kolektivom Trimo Trebnje, Kopiratna in Zdravstveni dom Sevnica za izrečeno sožalje, vence in cvetje, govornikom ob slovesu na domu in odprtem grobu in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: otroci Nace, Jože, Ivan, Rezi, Viktor, Anica in 16 vnukov ter ostalo sorodstvo
Zu nami žalostno je leto, bridkosti polno in solza, veliko, dragi mož. se je spremenilo, odkar si ti od nas odšel.
Nenehno si za nas skrbel, imel zlato si srce. veliko si garal in trpel, ime! pridne si roke.
Kako pri hiši tebe manjka, to se povedati ne da, saj nismo znali te ceniti, dokler med nami bi! si ti.
V SPOMIN
29. decembra je minilo žalostno leto, odkar našega zlatega moža in očeta dveh otrok
MARTINA
SINTIČA
'Črešnjevec pri Oštrcu 3
ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Žalujoča žena Alojzija in sinova Jože in Martin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA
ZUPANČIČA
iz Dešeče vasi 8
se zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, nekaterim dobrim vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagal i. Iskrena hvala za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter tako številno spremstvo pokojnega na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu župniku ter pevcem, hvala za poslovilne besede ter petje. Vsem skupaj ponovno prisrčna hvala!
Žalujoči: hčerka z družino z Bleda ter ostali otroci
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila naša draga
DARINKA VIRC
roj. Novak
Zahvaljujemo se SŠTZU BORIS KIDRIČ Novo mesto in njenim ožjim sbdelavcem za pozornost in pomoč, pljučnemu oddelku novomeške bolnice, posebno dr. Glticksu za požrtvovalno skrb med njeno boleznijo. Hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, njenim sošolcem, sosedom in Dolenjskemu veterinarskemu zavodu za poklonjeno cvetje, govornikoma tov. Pezlju in tov. Šterku za lepe poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu Lapu za opravljeni pogrebni obred. Vsem, ki stez nami v teh težkih trenutkih sočustvovali, nam pisno ali ustno izrazili sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni Novo mesto, dne 22. 12.1986
ZAHVALA
V 80. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica, tašča, teta in svakinja
ANA
BOGOVIČ
s Sremiča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna h valadr. Pogačarju za nego in skrb ter g. dekanu za tolažbo in opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA-
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama. stara mama in teta
ANA
ŽAGAR
roj. Pate
iz Češnjic 23
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje ter pokojni podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni Češnjice, 18. decembra 1986
ANICA
MUC
z Gor. Lokvice 19
V 29. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena in mamica
ZAHVALA
Ob tej težki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v tragičnih trenutkih, nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje in našo predrago pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedam Zlati, Jožici in Mariji, sorodnikom, prijateljem in znancem, DO Beti Metlika, JMP Metlika, DO Iskra Semič, KS Lokvica, govornikoma Anici ŠUKLJE in Dragu Luku-niču za sočutne besede slovesa, župniku in pevcem.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete
STANISLAVE KAČ
Šalka vas št. 27 pri Kočevju
se zahvaljujemo sosedom, vaščhnom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti kakorkoli pomagali in nam izrekli tolažilne besede in sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili v tako velikem številu na njeni zadnji potk Zahvala DO IT AS, sodelavcem, govornikoma tov. Letonji in Škerjancu, godbi in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin France z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu starosti je nenadoma odšel od nas dragi mož, dobri oče, sin, stari oče, brat, nečak in bratranec
JANEZ KLEPEC
iz Otovca 4
Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, stali ob strani in z nami sočustvovali, sorodnikom, prijateljem, znancem, BELT-IOS Livarna Črnomelj, sodelavcem, GD Talčji vrh za organizacijo pogreba, GD Krasinec in ostalim gasilskim društvom, sindikatu TOZD Gostinstvo Črnomelj, osebju restavracije Grad Črnomelj, učenkam 3. letnika SŠTU Metlika za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Naša iskrena zahvala velja tudi govornikoma Toniju Strmcu in Rudiju Grabrijanu za tople besede slovesa, izrečene pred hišo žalosti oz. pred odprtim grobom, godbi na pihala iz Metlike ter duhovniku za lepo opravljeni obred in ganljive besede. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 62. letu zapustil dragi mož, oče. stari oče in brat
JOŽE PIRC
iz Zg. Mladetič 13
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedorrt, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v trenutkih težke bolečine, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega očeta spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala METALN1-TOZD TLK Krmelj. ZB in DU Tržišče, pevskemu zboru iz Krmelja, godbi in govornikoma za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Jožefa, sin Jože z ženo Darinko, vnuka Tomaž in Saška
TILKA	S
MIRNO, A NE POVSOD
Ne samo preizkus darežljivosti
Smo Dolenjci sposobni zbrati 10 milijonov din za atomski absorber?
NOVO MESTO — Leta 1985 sta svet za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk pri novomeški SZDL in tednik Dolenjski list organizirala veliko akcijo za nakup inkubatorja. Odziv je bil neznanski, Dolenjci (delovne organizacije in posamezniki) so v nekaj mesecih zbrali za tiste čase res velik denar, skoraj 5 milijonov din,'kar bi zadostovalo za skoraj tri inkubatorje.
Medobčinski skladza nabavo dragih medicinskih instrumentov pri novomeškem Rdečem križu in naš tednik sta menila, daje po dveh letih premora morda spet čas za podobno testiranje dolenjske človekoljubnosti, darežljivosti in solidarnosti in sklenila, da bi letos priredili akcijo za nakup atomskega absorberja. To je naprava, s katero je mogoče izredno natančno določati navzočnost živega srebra, svinca, kadmija, bakra in drugih težkih kovin v rekah in potokih, podtalnici, pitni vodi, v živilih in seveda v človeškem organizmu.
Kaj bi taka naprava ob vse večjem onesnaževanju okolja pomenila za Dolenjsko, njene ljudi in njihovo zdravje, je jasno tudi največjemu nevednežu. Z aparatom bi upravljali delavci novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, torej ustanove, ki je za tovrstne analize najbolj strokovno usposobljena. Atomski absorber, ki bi služil petim dolenjskim občinam, stane 20 milijonov din. Polovico te nemajhne vsote je zagotovil omenjeni zavod, polovico pa naj bi zbrali že tolikokrat dokazana dolenjska darežljivost, občutek za skupne potrebe in smisel za varstvo okolja. Prispevke lahko nakažete na žiro račun: 52100-678-80144 »za absorber«. Imena darovalcev bomo sproti objavljali v Dolenjskem listu.
EKSPLODIRAL JE NABOJ
NOVO MESTO — Prve minute novega leta smo nekateri skušali proslaviti kar se da bučno. Med takimi je bil tudi 36-ietni Pavel Čerček iz Novega mesta, ki je na balkonu stanovanjske hiše sku paj s prižgano svečo navezal na žico še manevrski naboj kalibra'7,62. Eksplozija je bila močnejša, kot je Čerček pričakoval, tako da gaje krepko poškodovala po roki. Po nudeni pomoči so zdravniki novomeške bolnišnice Čerčka odpustili v domačo oskrbo.
V Novem mestu se je prvi v letu rodil deček Blažek Blas, v Brežicah pa je Nada Jurkovič rodila deklico — Poklon Dolenjskega lista
Slavko Trontelj
Jože Strajnar
Frane Repar
Oton Šmid
Lilijana Andjelkovič
Zanje dan kot vsi drugi
Miličniki na Silvestrovo brez dela, zato pa so ga imeli večkirurgi —Grenak spomin kretničarja, ki je preprečil čelni trk dveh vlakov
NOVO MESTO — Nekatera delovna mesta so pač takšna, da jih ni mogoče zapustiti niti na tak dan, kot je Silvestrovo. Obiskali smo nekaj tistih, ki jim je bila ta noč kot vsaka druga, prvi dan novega leta pa *poln opravil in skrbi. Najprej smo se odpeljali na novomeško železniško postajo v Bršljinu. Luč je gorela pri kretničarju Jožetu Strajnarju, ki je budno spremljal gibanje vlakov z visokega stolpa: »Resje med prazniki nekaj manj prometa, služba pa je vseeno'dolga pol dneva. Petdesetkrat je potrebno premakniti tire, tako da človek še malicati nima časa. Ob novem letu si želim, da bi se v našem ŽTO spomnili,dasem pred mesecem dni preprečil čelni trk dveh vlakovna naši postaji. Obljubili so mi nagrado, potem pa so na to najbrž pozabili«.
Tako malo dela in skrbi, kot so jih imeli za letošnje Silvestrovo miličniki, še ne pomnijo. Če bi odmislili polnočne »orožne vaje«, prekrškov skorajda ni bilo. Slavko Trontelj iz ■ TJNZ Novo mesto je 1. januarja dežural 24 ur skupaj: »Kanonade ni bilo mogoče nadzirati. V naselju Majde Šilc je nekdo celo odvrgel solzilno bombo tako da so nekateri
• Kadar je žival, je človek slabši od živali. (Tagore)
• Znanstvena setev bo dozorela v narodno žetev. (Mendeljejevj
stopili v novo leto s solzami v očeh.« Tudi dežurni v bolnišnici so imeli prve minute novega leta polne roke dela. Tja so pripeljali dva strelca, ki jim je novoletno pokanje ostalo v dlaneh.
Precej zaslug zato, da kljub novoletni poledici ni biloavtomobil-skih trkov in hujših nesreč, imajo dežurni delavci Čestnega podjetja. Posuli so prav vse regionalne in lokalne ceste, v Novem mestu pa tudi važnejše ulice. Prvega januarja je hil dežurni v zimski službi Franc Repar: »Zame je dan kot vsak drug. Štiriindvajset ur moraš biti buden in pozoren in si zabeležiti vsako obvestilo. Če prične zmrzovati, kličemo dežurne šoferje in jih razporejamo na ceste. V novoletni noči so nas o poledici na veliko obveščali delavci prometne milice.«
Med prazniki tudi telefoni ne smejo ostati gluhi. Prvi dan novega leta je v avtomatski telefonski centrali dežural Oton Šmid: »Silvestroval sem doma z družino. Zadržal sejn se zmerno, saj sem moral zjutraj na delo. Večjih okvar ni bilo, lesevniški zdravstveni dom je izpadel iz omrežja. Napako smo skupaj z dežurnim iz Brežic kaj kmalu odpravili. Dežura nje na Silvestrovo je za vsakega našega delavca enkratna priložnost, da doživi pravi telefonski udar saj med 11. in 1. uro zaradi preobremenjenosti centrala skorajda žari«.
Gostinci so prav gotovo tisti, ki
med prazniki nimajo počitka. Tega se zaveda tudi natakarica Lilijana Andjelkovič iz restavracije Pri vodnjaku: »Kadar Novomeščani nimajo kam, pristanejo v Ribji. Tako je bilo tudi zadnjo noč starega leta. Odprto smo imeli le do 9. ure, potem pa smo si s prijateljicami pripravile hišno zabavo. Zjutraj je bil za šankom dolgčas, saj so si mnogi zdravili novoletnega mačka kar doma.«
J. PAVLIN
KOČEVJE — Letošnja novoletna praznovanja so minila v Kočevju razmeroma mirno. Celo pokanja petard je bilo občutno manj kot prejšnja leta. K temu je gotovo pripomogla tudi gripa, zaradi katere so mnogi preživeli praznike bolj ob tabletah kot ob pijači. Tudi miličniki skoraj niso imeli dela.
RIBNICA — Nekoliko bolj živahno je bilo v Ribnici, kjer je za Novo leto pokalo kot na fronti. Zabave v gostiščih pa so bile tudi umirjene, saj so miličniki posredovali le enkrat. Ceste so bile dobro vzdrževane in ni bilo prometnih nesreč. So pa imeli ribniški miličniki kljub temu v prazničnih dneh kar precej dela. Novo leto se je namreč začelo z dvema samomoroma. Posredovati so morali še, ko je nekdo porezal drugega po glavi, in pri tatvini avtomobila. V nenaseljeni hiši na Ljubljanski 4 v Ribnici je izbruhnil manjši požar, a se še ne ve, ali ješlo za samovžigali pa gaje povzročil odvrženi cigaretni ogorek.
Novoletne norije so za nami, hiti z lestvice pa tečejo naprej v Diskoteki Otočec. Kljub praznovanju ste imeli poslušalci dovolj časa, da ste poslali predloge za novo lestvico, kije za ta teden takšna:
1. Victory — KOOL AND THE GANG
2. Notorious — DURAN DURAN
3. Take my breath away— BERLIN
4. In the army novv — STATUS QUO
5. Human —HUMAN LEAGUE
6. Trueblue—MADONNA
7. Tipical male — T. TURNER
8. Therain —O. J. JONES
9. To be a lover — BILLY IDOL
10. You give love'—BON JOVI
Žrebali smo tudi novega nagrajenca, in sicer je imel največ sreče TINE GRČAR iz Kanižarice. Iz Diskoteke Otočec mu bodo poslali kvalitetno kaseto s posnetki naše in vaše top lestvice. Če bo utegnil, pa naj vse vroče hite pride poslušat v diskoteko na Otočcu. Tu je zabave vedno dovolj.
Predloge za lestvico pošljite na naslov: KRKA, Zdravilišče, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom TOP LESTVICA.
-—kozenja
ZASVETILA JE ZADNJA ŽARNICA
Repičani so naprednjaki. To, da so jih zmerjali krajani iz sosednje občine s telebani, zaru-kanci in nazadnjaki, je bila bolj oblika kot vsebina. Zaradi pikanja se repiško ljudstvo ni razbru-jalo, živelo je za svoj napredek in za lepši jutri. Repičani so se lahko pohvalili, da imajo asfaltirane ceste ne samo do šol, gasilskih in kulturnih domov, ampak celo do zeljnikov’ Vodo je imela vsaka, še tako oddaljena Vas. Cevi so jim napeljale mladinske delovne skupine, ki so se znojile navadno v juliju in avgustu. »Kozarec čistevodeima vsak Re-pičan,« seje širokoustil ob občin-
skih praznikih tovariš Župan. Najbolj pa šobili Repičani ponosni nato, dajevvsakibajtisvetila žarnica.
Do elektrike je prišlo repiško ljudstvo na različne načine. Mesta so dobila svetlobo iz republiške blagajne, večje vasi iz občinske, bolj odročno prebivalstvo pa se je znašlo samo. Vaščani so prispevali drogove, kopali so jarke, kjer je bilo potrebno, pa še vsako gospodinjstvo je dalo po nekaj starih milijonov.
Tovariš Župan pa se je pršil: »Brez elektrike so ljudje v temi.
elektrika je osnovni pogoj za napredek ljudstva!«
Najbolj oddaljeni zaselek v Repričevini je bila vas na Zeleni gori. Žarnica je zasvetila šele pred dnevi. Ob tem svečanem dogodku, pričevalcu naše naprednosti, je bila svečanost, na kateri so se zbrali vsi repiški velemožje. Vabila so obljubljala pečene odojke in janjce. Igrala je tudi godba na pihala, osnovnošolska mularija je pripravila nekaj revolucionarnih recitacij, pevski zbor Razglašena nota pa tri pesmi. Govor je imel tovariš Župan, prva repiška violina. Sredi največje vznesenosti se mu je
približala Mara Repiška. Pri: tni miličniki so jo hoteli sicer i taviti, a je bila močnejša od nj
»Žarnica je končno zasvet tudi tu,« je govoril tovariš Žu an, Mara Repiška pa je pred v: mi zbranimi raztrgala položni za plačilo električne energije tekočem mesecu. Poleg te nes slišanosti je še zakričala: »Izkl pite mi elektriko, saj nisem n lijonarka, da bi lahko plačevt takšne zneske!«
Neverjetno, kako lahko pre rosti ljudje v trenutku uničijo \ like dosežke naše socialistič stvarnosti.
TONI GAŠPER
»Raka je moj rojstni in na/boj 0 priljubljen kraj. Vanj se ob up-0 okojitvi za stalno vračam, » je re-J kla Tilka Sašek v zadnjih dneh 0 pred iztekajočim se letom 1986, J ko je pospravljala pisalno mizo v »a upravi za notranje zadeve Novo mesto in s papirji vred pospra-0 vljala tudi spomine na več kot 0 petindvajsetletno delo v tem kolektivu.
0 "Meni, ki mi ni bilo doslej v J življenju eno samo uro dolgčas. 0 tudi v pokoju ne bo ostajalo časa. # Veselim se naselitve na Raki, & 4 kjer bom živela v več kol sto let 0 stari rojstni hiši, veselim se vrta, jj stika z naravo in več časa za J branje. Dolenjsko imam najraje, 0 čeprav sem se veliko let vanjo ’ lahko le občasno vračata.«
^	Ko so medvojno Nemci zased-
0 li Rako, so se Saškovi umaknili 0 na italijansko stran meje in se J začasno naselili v Kronovem. Iz 0 štirih medvojnih let ima Tilka ! svojstvene spomine. »Kljub te-0 mu. da je bila v Kronovem itali-' janska in belogardistična post-ojanka, smo imeli partizansko jč šolo tako rekoč pred njihovim ■č nosom. Trije učitelji so stanovali 4 v bližnjem Marofu in okrog sebe 0 zbirali vaško otročad. Učili smo ‘ se po njihovih sobah, spomladi in 0 jeseni pa smo že takrat imeli šolo £ v naravi. V h os to smo bežali, ka-0 dar so v bližini streljali, sicer pa V nam je ta šota dala toliko znanja, 4 da smo lahko po vojni opravili
m IH gjf
0	STkit
0	* ‘ i®
J ' «2^* .	\ v
sprejemne izpite za gimnazijo.
Prvi letnik gimnazije sem obiskovala v Novem mestu. potem smo se preselili v Ljubljano in nazadnje leta 1950 v	S
Koper, kjer je oče služboval. Zame je bilo pravo doživetje, ko	4«
sem v Kopru, kjer je bila takrat	J
še Cona B. kupovala bel kruh	^
brez živilskih nakaznic in v proti-	V
ti prodaji. V Kopru sem maturirala in se kmalu zaposlila.«
Saškove je vsa leta vleko na Dolenjsko, in ko sta se oče in ma-ma ob upokojitvi vrnila v do- 'i mače kraje, je Tilka kmalu prišla za družino. »Leta 1960 sem S prišla na takratno Tajništvo za notranje zadeve Novo mesto in razen nekaj let premora, ko sem bila tajnica Delavske univerze v ustanavljanju, ki pa ni nikdar	>
zaživela, in sekretarka na	^
SZDL, sem ostala zvesta tej hiši	^
do upokojitve. Omogočili so mi	%
študij ob delu, da sem končala višjo pravno šolo v Mariboru, od	%
leta 1966pa sem imela zanimivo	J
delo. Med drugim sem skrbela	^
za stike z javnostjo. Novinarjem	J
sem posredovala poročila o prometnih nesrečah, kriminalu in podobnih dogodkih, za katere	^
sc tisk zanima. Ob rednih	5
dolžnostih pa kajpada f unkcij ni	^
manjkalo.«
Saškova Tilka ima nemalo	'j
zaslug za razvoj samouprave in	%
sindikata delavcev v organih za	J
notranje zadeve Slovenije, kjer	£
je imela več najodgovornejših	\
funkcij na republiški ravni, v domači občini pa so jo ljudje naj-	\
bolj poznali kot podpredsednico	%
občinskega sveta Zveze sindi-	J
k atov in dolgoletno članico	\
družbenopolitičnega zbora sku-	\
pščine.
» Vsa leta, ko sem bila precej % obremenjena s službenim delom in funkcijami, sem vedno še ve- J lik o brala. Berem od nekdaj in tudi zbiram beletristiko. Še kot	J
gimnazijka sem mesečno žep-	^
nino puščala v knjigarnah. Kot	J
upokojenki mi bo za ta konjiček	y
ostajalo še več časa. Prav vese-
Um se tudi vrtičkarstva, saj na-	^
vezanost na zemljo in stik na-	V
ravo dajeta poseben smisel
življenju.«	s*
RIA BAČ ER S %
Samoupravljanje in marksizem, ki se jima kot predavateljica na novomeški srednji ekonomski šoli 27-letna Vladka Blas sicer z vso vnemo posveča, so ji ta čas deveta skrb. Prav v novoletni noči se ji je natanko ob 1.25 izpolnila največja želja: dobilajesina Blažka. Da bo sin in prav Blažek, je sama pri sebi vedela že prej.
Profesorica sociologije Vladka Blas je doma iz Krmelja, stanuje v Trebnjem in je v službi v Novem mestu. Ima že hčerko dveinpolletno Leo, zdaj pa je dobila še težko pričakovanega sina. Težak je bil 3.650 gramov, fantiček je živahen od prvega dne in porod je bil izredno hiter.
»Na Silvestrovo smo bili pri mojih domačih v Krmelju. Že ves večer sem vedela, da se pripravlja porod, nisem si pa mislila, da bo šlo tako hitro. Še smo si doma nazdravili opolnoči za srečo, potem me je mož hitro odpeljal v porodnišnico. Uro zatem je bil porod že mimo.«
• Dolenjski list čestita obema družinama za srečen dogodek in sporoča, da bosta po dolgoletni navadi novorojenca prejela hranilni knjižici z začetnima vlogama po 4.000 din. To je darilo lista otrokoma, ki jima želimo tudi vso srečo v življenju!
Uredništvo
Kot je povedal mlajši dežurni na porodniškem oddelku dr. Aleš Pišek-glavni dežurni je bil dr. Željko Šribar-je praznično dežurstvo minilo brez vsakih komplikacij in nevšečnosti. V eki-
pi, ki je na Silvestrovo in na novega leta dan dežurala na oddelku, so bili še glavna sestra Zdenka Kaplan ter Vida Turk, Silva Pegan, Mihela Pacek, Dragica Vidmar in Tončka Bratkovič. V letu 1986 so imeli v porodnišnici 1808 porodov in 1828 rojstev, kar dvajsetkrat so imeli dvojčke. Rojenihjebilo920 fantkov in 908 deklic. Število rojstev je ostalo na poprečju zadnjih let.
Zadnja je v starem letu rodila malo čez 21. uro Majda Cimermančič, 28-letna medicinska sestra na intenzivnem oddelku novomeške kirurgije. Doma je iz Šentjošta pri Stopičah, rodila je drugega otroka, deklico, ki ji bo ime Franja. Tudi ona je na moč zadovoljna, da bodo imeli v družini, kjer že imajo sina. parček.
R. BAČER
V brežiški porodnišnici so imeli na Silvestrovo naporno noč, čeprav je zvečer kazalo,da bo vse mirno. Dvajset minut pred polnočjo je prišla rodit enaindvajsetletna Romka Nada Jurkovič iz Gorice pri Krškem. To je bil njen tretji porod, vendar ni šlo brez zapletov. Dežurni ginekolog in porodničar dr. Andrej Zidarič seje odločil za carski rez. V ekipi za operacijo so bili še kirurg dr. Ivo Sakač in anesteziolog dr. Goran Sačer ter medicinske sestre Vesna Štimec, Dragica Štefanec in Sonja Molan. Dvajset minut po drugi uri jez njihovo pomočjo prijokala na svet 2850 gramov težka deklica. Sestre so povedale, da tako ljubkega otroka že dolgo ni bilo na oddelku.
Mamica je pričakovala sina. Doma ima namreč dve hčerki, štiriletno Lilijano in dveletno Nado, za tretjo sploh
niso izbirali imena. Deklica je krepka in zdrava in tudi Nada si je hitro opomogla. Za novo leto je porodnico obiskala mama in naslednji dan še mož. Zdaj so ena usta več pri hiši in Nada je v skrbeh, če bodo imeli dovolj, vsega. Nobeden od Jurkovičeve družine ni zaposlen in edini redni dohodek ie pomoč, ki jo dobijo od
• V porodnišnici Splošne bolnišnice v Brežicah so imeli lani 783 porodov, od tega petkrat dvojčke. Na svet je prijokalo 788 novorojenčkov ali štirinajst manj kot lani. Njihovo število vsako leto upada. Dečkov je bilo 382, deklic 406. Do zdaj se že dolgo ni primerilo, sestre vsaj ne pomnijo, da bi bilo več deklic kot dečkov. Navadno je obratno. Iz brežiške občine je bilo 253 otrok, iz krške 197, iz Samobora 174, iz Zaprešiča 78 in iz Sevnice 58.
socialnega skrbstva. Nada pravi, daje mož iskal delo, a gani dobil, zatosi pomaga s priložnostnimi opravili pri okoliških ljudeh. Za plačilo dobi navadno živež, tu in tam pa tudi kak dinar. Nada ima še sedem bratov in sester in njen najmlajši brat še nima dve leti. Mlada mamica seje močno razveselila paketa za novorojenčka, kiji ga je podarila bolnišnica. Za prvo silo bo ta pomoč zelo dobrodošla. Mleko in druga živala dobijo v trgovini namesto denarne pomoči. Za dodatek poskrbijo sami. Vsako jutro se zdravi člani družine odpravijo na obhod od hiše do hiše. Ob dveh so spet doma in tedaj skuhajo, kar so dobili pri ljudeh.
J. TEPPEY
S parčkom v novo leto 1987
KREKPA IN ZDRAVA OTROKA —Sreča za obe mamici v novoletni noči. Na sliki levoVladkaBlaszBlažkom,kigaje rodila ob 1.25 v Novem mestu, desno pa Nada Jurkovič z deklico, rojeno 55 minut pozneje v Brežicah.