Wm3tmm Posvetovanja Male antante so pričcla ta teden v zunanjem ministrstvu v Bukarešti. Zunanji ministri držav Male antante bodo razpravljali o nemškoavstrijaki carinski združitvi in o stališču napram preplavljenju evropskega trga s cenim ruskim blagom. Krog bolgaiske vladiie krize. Bolgarska vladna kriza ni mogla z mrtve to&ke. Naj!v&čja težkoča pri sestavljanju nove vlade je bila razdelitev ministrskih mesi., ker so zahtevale vse &tranke najvažnejša ministrstva zase. Udnevna kriza je končala na ta nač&il, da je ostala stara Ljapčeva vlada brez sprememb. Nenadoma fe bil sklican za 1. maj od nove Jorgove vlade ruinunskl parlament. Predsednik Jorga je razvil pred zbornico program svoje vlade. Razpust rumunskega parlamenta. Na izrednem zasedanju parlamemta. je prečital ministrski predsednlk Jorga kraljev nalog o razpustu parlamenta ter senata. Nove volitve v zbornico bodo dne 1., v senat pa dne 4. junija t. 1. Avstrija pozvana v Ženevo. Avstrija Je prejela dne 27. aprila od tajništva Društva narodov poaiv k razpravi sveta Društva narodov glede nemško- avstrijske carinske združitve. Avstrija se je odzvala povabilu in jo bo za&topal v Ž&nevi podkancler ter zunanji minister dr. Schober. Avstrijski pariament je izvolil dne 29. aprila za predsednika zbornice socijaldeinokratskega poslanca in bivšega zvezmega kanclerja dr. Rennerja. Pcsredovanje Amerike v pemorskem vprašanja. Ameriške Združene države je hudo zadela vest, da se bo sporazum med Francijo ter Italijo v brodovnem vprašanju razbil in da je radi tega v resni nevarnosti tudi uspeh posvetovanj svetovne razoirožitvene konference leta 1932. Po tako globokem nesoglasju med velesilami bi stali po 131etnem miru pred istim položajem, kakor dne 29. junija leta 1914. Radi opisane opasnosti so pooblastile Združene države ameriškega senatorja Morro\va, ki se nahaja slučajno v Italijja in je že svoječasno posredoval med Francijo in Italijo v brodovnem vprašanju, da zastavi ves vpliv Združenih držav, da se bodo evropske velesile sporazurnele v vprašanju moči na morju. Amerikanec se je podal na pot političnega misijona. Portugalska revolucija. Portugalska je zadela na upornem otoku Madeira na trd oreh. Vstaši so zakopani v strel ske jarke in imajo mnogo stroijaiic ter tudi težke topove. Nadškof v Funchalu je hotel posredovati med portugalsko vlado in revolucijonarji, a je prejel od mornariškega ministra odgovor, da pozna vlada le popolno predajo in nobenih drugih pogojev. Proti diktaturi v Lizboni je nastopilo dijaštvo z nemiri. — Vstaja na Madeiri je končana, ker so se vstaši udali brezpogojno. Italija in sovjetska Rusija, Med Italijo in Rusijo je bila sklenjena nova dobavna po-godba za 350 niilijonov lir, ki poteče z 31. decembrom 1931. Itallja hoče dobiti s to pogodbo v Rusiji nove trge, dočim bo prejemala istočasno od taim sh*ovine. Tudi vprašanje kreditov bo urejeno na novi podlagi. Na Tnrgkem so imeli skupščinske volitve, ki so za vlado tako izpadle, ka kor je to sama hotela. Novi parlament je sklican za 4. maja, da izvoli novega državneg-a predsednlka, ki ne bo nlkdo drugi nego do-s&danji diktator novodobne Turčije — Mustafa Kemal paša. Strahote srednjeameriških levolucij. Po republikah v srednji Ameriki Be vedno vre in so razna revolucijonarna gibanja zvezana z uprav tur&kimi grozo.dejstvi. Vodja upornikov v Nikaragui, general Sandino, je objjavil grožnjo, da bo začel grozen poikolj med nasprotniki revolucije. Vse ujetnike, ki bodo padli vstažem v roke, bodo obglavili in nataknili njih glave na kolce. Ob morski obali so postavljeni že stevilni koli, na katere so nataknjene glav© obglavljenth ujetnikov. V južno-ameriški državi San Paolo je nameraval izvesti oddel&k vojske rovoJ.ucijo, a jo je oblast zadušila ter na< pravila zopet red.