Llat mm ko rt «t i dalav-«kH*l|ud«lv» Delavci mo op ra v I éa nI do vatg* kar produclra|o.
Thla papar la devoted to ike Intaraata of tha working claaa. Work-ara ara entitled to all what »Kav producá.
tarreo»- •<Mi4>elMi tuiu«r. l>«<v 6. It«7. »I U»« |-o*i off!«* .t Ctu»»«(i III uud»r tbf Act of Comrr««* of M»roh 3rd. IWii.
Office: 4008 W. 31. Str., Chicago.
Delavci vseh dežela, združite sc!
PAZITE'
nattevilko v oklepaju-ki mm naha|a poleg va-iaga naelova. prilepile-naga »poda) ali .--^v na ovitku. Ako (odo) |a ¿»avlIka . . teda) vam a prlhodnto številko natega llata po teče naročnina. Proel-mo f ponovita |o tako|.
=éz
Ste v. (No,) 377,
Chicago, III., 1- decembra (December) 1914.

Leto (Vol.) IX
veliko zahteva
nr.
Vsak dan pnporočamo delavcem, da naj postanejo socialisti. Ko to delamo, se ne vdajamo no beni zmoti. Vemo, da jim veliko priporočamo, vemo pa tudi; da zahtevamo veliko od njih. .
Pi iporočamo jim veliko, kajti socializem je velik. Nobenega gibanja nam ne morejo označiti sovražniki, ki bi imelo večji cilj. In ravno blazni bes, s katerim se zaganjajo vanj nasprotniki od vseh strani, je najboljši dokaz, da spoznavajo sa mi njegovo velikost. Kjer streljajo največji ka nomi, tam niso komarji cilj.
Ali _ veliko tudi zahtevamo od delavcev,
kadar jim priporočamo, da naj postanejo socia listi. Drugače ne gre, zakaj človeštvu ne padajo veliki cilji v naročje kakor zrele češplje. In soci alizem je cilj človeštva, vsega človeštva, četudi vodi boj zanj delavski razred.
Od delavca zahtevamo predvsem mišljenja.
To bi se marsikomu zdelo malo. V resnici pa je to mnogo, zelo mnogo. V resnici pomeni to že samo na sebi revolucijo. Delavec, ki je resno začel misliti, je že puntar.
Spomniti se moramo, če hočemo to prav razumeti, da so dolga stoletja mogt>cne sile delovale namenoma in sistematično naravnost v nasprotni smeri. Vse vladajoče sile so hotele imeti podložno ljudstvo, vdano, ponižno, poslušno. Vsi so smatrali narode za Črede, ki bi bile izgubljene brez pastirja.
Država je bila skupina ovac, katero je mogel le kralj ali sploh vladar pametno voditi. Zatega delj tudi ni mogla masa imati nobenih ciljev. Vladarjeva moč je bila cilj in namen. Iz tega se je povsem dosledno moral razviti nazor, da so narodi ustvarjeni za kralje in cesarje. Zgodovina vladarjev je bila zgodovina človeštva.
Tako so nas še v naših časih učili v šoli. Pravili so nam, kdo je bil Epaminondas in Cirus, Filip in Aleksander, Caesar in Dioklecian, Konstantin in Teodozij, Karol "Veliki" in Filip španski, Rudolf habsburški in stari Fric, Napoleon in 4 dobri" Franc; poleg njih velja le še nekoMko generalov in ministrov. Naroči* ** ¡.neuujejo le kot pri veski vladarjev.
Tako ljudstvo ni potrebovalo volje. Ta je bila poosebljena v veličanstvih. Kar je hotel kralj, to ie molče "hotel" tudi narod.
Čemu bi bilo takemu ljudstvu treba misliti?
Ne le da mu ni bilo treba, ampak niti smelo ni. Kaiti če bi bili ljudje zaceli misliti, bi se bilo lahko zgodilo, da bi bile njih misli neenake, raz lične, in s tem bi bila prišla enotnost in sloga na roda v nevarnost — tista enotnost in sloga, katero
jc hotel kralj in ki je bila najvarnejša tedaj, če je oila v»>a koncentrirana v eni sami osebi.
Absolutizem, na katerem so slonele države mnogo tisoč let, se je mogel opravičevati le s tano -filozofijo, ki je smatrala človeka sploh za nizko, slabo bitje, nesposobno za življenje brez vrvi in biča. Milost božja, na katero so se sklicevali vla darji, je imela po tej filozofiji velik pomen. Kralji in cesarji so bili tiste izjeme med ljudmi, tisti nad ljudje, ki jih je Bog sam izbral ter jim dal moč, sposobnosti in razum za pastirje.
Vladarjeva volja je bila torej prava volja božja. Kajti v nebe3ih je imela svoj vir in od tam je prihajala naravnost v vladarja. Kraljeva usta so bila božji gramofon Na tak način je mogla biti vladarjeva beseda le modra in dobra, ter je mora la popolnoma zadostovati ne le njemu, ampak tudi njegovi čredi.
Zato ie bilo tudi logično, da ni bilo državlja nov; narod so bili podložniki vladarjevi. Kralj je po božji milosti vedel, česa jim je treba in kaj je zanje dobro; krali je torej dajal zakone, in kadar je ukazoval, je bil Bog njegov šepetalec Vpričo te zveze z nebesi so morali kraljevi zakoni obsega ti vse, kar je bilo potrebno. Vsaka misel in volja izven zakonov bi bila odveč, bi bila nepotrebna, bi bila celo pregrešna, škodljiva.
Misel podložnikov bi bila že nevarna monarhiji sami ob sebi, monarhiji kot ideji. Cemu naj bi bil kralj, ako bi podložniki sami lahko mislili? Njegova eksistenca je upravičena s tem, da misli za ves "svoj" narod, za vso "svojo" državo.
Vsa vzgoja v absolutistični državi je imela namen napraviti dobre podložnike. Povsem do-si dno je torej vzgoja izključevala samostojno mišljenje. Zvestoba do kralja je bila svrha, ki ji je kazala pot.
Vzpored z državo je korakala cerkev
Tudi njen cilj je vlada. Tudi ona izvaja svoje pravice od Boga.
Podlaga njene moči je vera. Kar cerkev uči, moraš eprejeti za . milico, ako hočeš biti njen član. Vera je vez, ki spaja vso skupino; če se pretrga vez, se razpade skupina. Torej je vera potrebna kakor vreča za moko.
Posode so važne naprave in imajo nekaj čudovitega. Voda, prosta, bo sledila prirodnemu zakonu teže; razlila se bo po mizi in z mize bo tekla na tla, pa se bo tam zopet raztekla. Ce jo vjamem v ozko posodo, napravim iz te vode lahko stolp ; kaplja tlači v njej kapljo, ali obenem drži kaplja kapljo. Ampak posoda mora biti cela; mala luk-
njica v njej zadostuje, da se izteče polagoma vsa l.i je stau nad njo.
vera mora biti popolna, brezpog-ojna - slepa.
Vera, ki zahteva dokaze, je nezanesljiva posode. Dvom je kakor luknjica v steklenici.
Da se zavaruje zoper tako nevarnost, je vera sama o sebi razgjasila, da je od Buga. Njen nauk je božje razodetje. Tako je dvom o njenih trditvah postal greh zoper Boga. In Boga samega je vera naslikala tako, kakor ga je potrebovala.
Predvsem skrivnostnega in nerazumljivega, kakor je sama nerazumljiva. Dala mu je človeško podobo, pa vendar ga je napravila breztelesnega. V nebesih sedi, in vendar je povsod, končen in neskončen obenem. Brezmejno je dober — oživ Ijeno načelo dobrote; kljub temu je skrajno okru ten. Vsegaveden je in absolutno moder; pa vendar dela reči, ki jih mora obžalovati; ustvarja, ko spozna, kaj je ustvaril, se pa skesa in uničuje svoje delo. On je princip pravičnosti; pa je vendar krivičen brez meje in primere. Ustvaril je človeka takega, kakršen je, slabotnega, grešnega; potem se pa znaša nad njim slabim in grešnim in nad njim se maščuje, ker ga je sam takega ustvaril!
Kam pride taka vera, če se premišljuje o njej! Ce ni slepa, brezpogojna, še se je dotakne dvom, je kakor posoda, ki dobi luknjo. Kjer je misel, je pa tudi dvom.
Torej je misel prepovedana in mora biti prepovedana. Kar ie verniku nerazumljivo, mora sprejeti za sveto skrivnost, kar se mu zazdi absurdno, mora smatrati za pota božje previdnosti.
Tako je bilo stoletja in stoletja. Človek ni smel verjeti svojim očem, ne svojim ušesom, ne dokazom, Ce je bil sklep v nasprotju s tem, kar je vera sama učila. Misel, ki je iskala resnico, je bila nuntarska, krivoverska, razkolniška; kazen ji je žugala no drugem svetu od Boga, ki jo je sicer sam zakrivil, ker ni in ne more biti ničesar brez njegove volje, ali da ie bila stvar bolj gotova, so bile tudi na tem svetu že ječe, g-rmade in drugo-vr.na morišča.
Država in cerkev sta si včasi prihajali navs-križ, ker sta pbe hoteli ne le vladati, ampak tudi nad vladati. Cesarji so odstavi jali in nastavljali paneže, papeži so nreklinjali in izobčevali cesarje s podaniki vred; ubogi narodi so prihajali v največje neprilike, zakaj obe-oblasti je bilo treba ubo gati, misliti.pa ni bilo dovoljeno, da bi mogel trpinčeni razum sam spoznati, kdo da ima prav. Kajti če bi se to pripustilo, bi navsezadnje še lahko spoznal, da nima prav ne eden ne drugi
Zato sta se rajši "posvetna" in "večna" sila jpcrazumeli, če je bilo le kako mogoče; z združenim moCmi, podpirajoči druga drugo, sta dosegli toliko, da je bilo večinoma za obe dovolj.
Tudi nevarnosti mišljenja sta se na ta način najbolje ubranili. Država je s posvetnim mečem ščitila cerkevno vero, cerkev je z nebesi in peklom varovala podložnisko vero. Misliti ni bilo treba ne verniku ne podložniku. Cerkvi in državi se je ob tem dobro godilo; le ljudstvu ne.
In izza dolgih stoletij prepovedane misli in preklinjanega razuma prihaja socializem, apelira na razum, in ga noziva, naj misli.
Velika zahteva je to. Kajti misel je delo, pa še najtežje delo. Možgani miljonov so se ga odvadili, ker jim je bilo prepovedano.
Za fizično delo ie vaja nujno potrebna. Sekira v izurjeni roki opravi stokrat toliko kolikor v ne izurjeni. Urarjevi prsti so enako ustvarjeni kakor pometačevi; ali ta bi zdrobil vsa tista fina pc resca, s katerimi manipulira Urar kakor žongler s svojimi kroglami in noži...
Tudi duševno delo zahteva vaje. A tisoč in tisoč let je ni bilo. Je ni smelo biti.
Zdaj prihaja socializem, pa kliče: Mislite!
Veliko zahteva socializem. To zahteva, česar še nobena struja, nobeno gibanje ni zahtevalo.
Prej so ukazovali: Veruj! Vse so prinašali človeku gotovo: Znanje o postanku sveta, znanje o človekovem življtmju in namenu, uredbe, zakone. Le vdati se je bilo treba in korakati po izkrčeni noti, kakor je bilo predpisano. Vsaka noga je bila privezana za trak, ki jo je vlekel, kamor je bilo treba.
Zdaj mu pravi socializem: Verjemi to, o čemer se prepričaš! Izkrči si pot, kjer je ni! Misli in uči se, da spoznaš življenje in sebe! Z razumom si ustvari moč, da si boš mogel urediti svet!
Velikanska zahteva je to.
Ali nič ne pomaga; potrebna, neizogibna je
Socializem pomeni osvoboditev ljudstva; ta pa ne more priti -od nikogar kakor od ljudstva samega, in le misleče, vedoče, razumevajoče ljudstvo je sposobno za to veliko delo.
Z1 to je treba trkati na glave, da nastane revolucija u možganih. Za vse drug"o se ni treba bati; vse nride, če se le zdramijo misli množic.
Delavsko ljudstvo, ki bo mislilo, bo tudi spoznavalo; tedaj bo našlo pota in sredstva za svoje osvoboditev.
Ne upirajte se zlemu!
Kje je doslednost?
Naše blagoslovljene nasprotni-k»- jo včasi teže razumeti, kakor najzamotanejše matematične probleme.
Zopet se javljajo s svojim ne krščanskim ,temveč fatalističnim naukom: "Ne upiraj se zlemu! Kdor ti je dal klofuto na desno lice, nastavi onu še levo."
Četudi s«* s to teorijo nikakor ne strinjamo, ampak jo smatramo celo za neumno, ako se vzame za pravilo, bi jo vendar razumeli, če bi jo njeni učitelji dosledno izvajali.
Krščanski duh ne veje v tem nauku, zakaj krščanstvo veruje v Boga, ki je ustvaril človeka aktivnega, ne pa pasivnega. "V potu svojega obraza si boš služil svoj kruh" — tako izraža sveto pismo božjo voljo, in s tem je izrečena zahteva največje aktivnosti.
Služi si svoj kruh — ali ni že to upor proti zlemu? I>akota je zlo. Ce je greh, da se upiraš zle-
mu, je edino prav, da brez dela ] počakaš na smrt. Ampak tega no-j če Bog. Življenje ti je dal; da si ira ohraniš. Zato moraš «b'lati — seveda če nisi miljonar, ker tedaj delajo drugi zate, kljub svetemu pismu in božjemu ukazu.
Raznn lakote je Bog ustvaril še druga zla, ki prete človeku. Ce bo reverend X. Y. naletel na gada in bo imel izbirati, da ga ubije ali pa da ga piči gladka žival, jo bo gotovo ubil. če bo le mogel.
Ali je to v redu?
Menda bo duhovni gospod dejal, da je; saj ubije še komarja, kaj m' bi kače!
Toda po njegovem nauku ni to prav. Kajti prvič je gada Bog ustvaril kakor reverenda, in drugič je gad zlo; zlemu se pa ne smemo upirati.
Zakaj oblači gospod župnik po zimi debelo suknjo ali pa celo kožuh? Ni li njegov Bog poslal mra za? Pa vendar hoče zakurjeno sobo.
Hudičevo delo.
Ne vem, kaj je s hudičem. Vi-»b'l ga nisem h»- nikdar, tazun v sanjah in pa naslikanega. Skoraj vsak slikar mu daje drugačno podobo. torej ga menda tudi ni nobeden videl.
Cerkveni učenjaki trdijo, da je hudič. Sicer dajejo človeku tudi s 1 o reč j o uganke, govoreči enkrat o hudiču v ednini, drugič pa navajajoči celo vrsto peklenščkov. Tudi ter nekam težko razumljivo, da ima ta handa poleg svojega ogromnega dela ob peklenskih kotlih še toliko časa za večno zapeljevanj«' ljudi.
Ali, pravijo, da ga ima.
Oreh prihaja od hudiča. Že Ari-man je bil zastopnik vsega slabega. Židovski hudič, katerega so kristjani prevzeli in nekoliko izpopolnili, ni nič boljši od njiga, dasi je včasi prinašal cekine.
Greh je zlo. Temu menda ne oporekajo sveti možje. Oreh je hudičeva iznajdba.
Zlemu se ne smemo upirati, to rej se ne smemo upirati hudiču, in ker prihaja greh od hudiča, se tudi grehu ne smemo upirati.
Kani pridemo torej s tem naukom/ (ireh vodi človeka v pekel in večno pogubljenje in Bog — pravijo - je dal človeku razum, «la more ločiti dobro od slabega. Ampak ne le za to, da more spoznavati, temveč tiidi «la se more ravnati po svojem spoznanju.
Če je tako, pa ne more imeti bleda teorija o pasivnosti napram zlemu nobenega pomena.
Oreha se je treba varovati, izkušnja vi se je treba upirati. Dobri ljudje pravijo, da je to treba ker mora biti človek dober, krščanstvo pa pravi, «la j«' treba tako, ker pride grešnik v pekel.
Če je tukaj človeku ukazano, da m- upira zlemu, kako mu more biti prepovedano?
Nauk se ne more sukati semin-tja. kakor bi kdo mislil, da mu je ugodneje.
Zakaj se upirajo?
Tudi socializem je zlo.
Seveda ne pravimo tega mi, ki smo prepričani, da je socializem najboljša uredba, ki jo more do-seei človeška družba
Ali gospodje, ki nas uničujejo, trdijo to venomer, četudi še niso doprinesli dokaza.
Toda če tako uče, morajo biti prepričani; saj menda ne pobijajo socializma iz sebičnih namenov, kaj?
Socializem je v njihovih očeh /lo. I če pa : Ne upirajte se zlemu.
Zakaj torej ne puste socializma pri miru. temveč se vanj zaganjajo kakor besni? Zlo je. Ostanite zvesti svojemu nauku, dajte zgled. Ne upirajte se mu. Potem šele boste imeli pravico, «la sa-htevate posnemanje od drugih.
Kajti exempla trahunt; zgledi privlačijo. Če pa vidi ves svet. da se bojujejo proti socializmu
kakor razjarjeni ga«lje, dasi smatra armada delavstva socializem za dobro in pošteno reč. tedaj ne gre zahtevati od delavcev, da naj se dajo pobiti in postr«*ljati le zato, ker zahtevajo košček boljšega kruha ali pa zato, da ostanejo kapitalisti zvesti podpisanim pogodbam.
Tmli socialisti so dobili razum za to, da ga rabijo. In po svetem pismu ne sme človek postavljati svojih talentov pod mernik, tem več se jih mora posluževati.
Socialisti spoznavajo, «la je socialna preuredba. ki pr«ivede proizvajalna sredstva v družabno last, «'«lina mogoča rešitev delovnega ljudstva ,torej ogromne večine človeštva. Ker to ve«lo, je njih dolžnost, «la se bojujejo za svoj cilj, k«*r bi sicer post al i sokrivci vseh onih grozot, ki se go de in ki so nujno spojene s kapitalističnim redom.
NARODNOST IN MEDNARODNOST
Narodnost in mednarodnost se ne izključujeta, temveč izpopolnjujeta. Le površne glave mi-slij(\, da je obema nasprotje.
Mednarodnost predpostavlja narodnost; na njej je zgrajena. Mednarodnost ni nič druzega, kakor vzajemnost interesov med narodi.
Vzajemni interesi morejo biti le med enakopravnimi. Torej pomeni mednarodnost enakopravnost.
Socializem je mednaroden in se bojuje za mednarodnost; zatorej jc naravno in dosledno, da se bojuje za enakopravnost.
Narodno misleč človek je lahko socialist.
Šovinizem povzdiguje svoj narod nad druge. >f Svojemu narodu pripisuje na pretiran način vrli-
n«', drugim narodom pa tudi na pretiran način napake.
Šovinizem s«- ne zadovoljuje z «-iiakiini pravicami, ampak hoče predpravice. Kj«-r ni enakih pravic, ne morejo biti interesi vzajemni.
Šovinizem izključuje mednarodnost.
Brez mednarodnosti je socializem nemogoč.
Šovinist ne more biti socialist.
•
Ako ljubiš svoj narod, se mu ne laskaj Ogledalo mu pokaži, «la se vidi v njem z vsemi svojimi napakami.
Ako ga resnično ljub'š. moraš želeti, «la odloži svoje napake. I ti če moreš, moraš pomagati, da se to zgodi. Nanak se pa ne more iznebiti k«lor jih ne pozna.
Sedanji narodi niso enote. Razredna nasprotja jih razdrtižujejo. Socializem s«« bori, «la o«l pravi razredna nasprotja. Torej bo šel«' socializem napravil narode iz tega, kar se danes lev tako ini«'-nuje.
Kdor *e bojuje proti zlorabljanju naro«lno-sti, se s tem ne bojuje proti naro«lnosti.
V mednarodnosti poštam» vsak narod lahko večji, ker sprejema vse, kar je «lobrega pri vseh drugih narodih. Kit^ki zi«l zmanjšuje vsak na-rod, ker ga loči od dobrega onkraj zidu.
Ako ne sovražim človeka zaradi njegovih las ali zaradi njegovega nosu, zakaj naj ga sovražim zaradi jezika?
•Včasi jc bil človek proklet, ako je verjel, -da s«' suče zemlja, medtem ko so drugi verjeli, «la se suče solnce okrog nje. Danes majemo z glavami, če slišimo to.
Nekoč bo«lo Ijrulj«' majali i glavami, če bodo slišali, «bi so se sovražili in klali zaradi na-rodnosti.
Socializem nima nal«ige uresničevati moralo meščanske družbe in iz njenih pojmov sestavljati "zvišano" moralo. Socializem hoče novo družbo, na novih t«'ineljih. Na novih temeljih se ne bodo izpremenile samo materialne razmere, ampak tudi moralne, ki so le posledica prvih. Razvile se ne bodo po zakonih moralistov, ampak po zakonih logike. Kjer ji bodo ozkosreni paragrafi moralistov na poti, jih bo brez pomisleka vrgla v kot.
Pred 27 leti
III.
V	človeku živi mogočno hrepenenje. Lahko »e ga seveda nekateri bolj. nekateri manj; brc/, njega ni nihče. In čim rtuvitejša je individualnost, tem ailnejšc je hrepenenje, tem jasnejša nje-g» zavest.
Kdor ga sploh m* pozna in se topo vdaja življenju takemu, kakršno je, stoji še na zelo nizki stopnji razvoja, ali pa je z višje stopnje po. tlačen v temno nižavo,
V	prvih začetkih gre hrepenenje za boljšim življenjem. Ko je priroda s svojimi zakoni povzdignila človeka iz živalstva, mu ni postlala mehke postelje, ampak pognala ga je v okruten boj. Zemlja je bila pač polna bogastev, ali človeku se niso zakladnice narave odpirale, na ste-ži<j; siromaštvo je bilo njegov prvi delež. In njegova prva skrb je bila, da si olajša to breme
Delo je bilo edino sredstvo, katerega se je mogel posluževati na poti do svojega skromnega cilja. Blagoslovljeno delo, ki mu j«* ohranilo življenje, dalo prvo orodje, surovo in primitivno, iz narave pobrano, ki mu je pribavilo prvo hrano, ki mu je pomagalo do prve zaščite proti vretienu. do prve strehe nad glavo.
Prokleto tlelo, ki se mu je prilepilo za pete, da ga nikdar ne izpusti! Novo breme, katerega se nikdar ne more otresti! Zakon, ki krči njegftvo svobodo!
Vsaka izpolnitev hrepenenja je zbudila novo hrepenenje. Z njim, z njegovim delom, z njegovimi uspehi je rasti o. Nezadovoljnost je bila njegova rodovitna mati. V neizmernost je kipelo in si postavljalo vedno nove cilje: Od vsakdanjega kruha pa do svobode, od kamnitne sekire p» do božanstva.
Hrepenenje n»' vprašuje, kaj je mogoče, kaj ne. Ono ne prihaja iz glave* temveč iz srca. Nobene meje ga ne zastrašijo Za vsomi doseženimi cilji ima še več nedoseženih, za vsemi znanimi Se več neznanilT. Nekoč je bilo vprašanje: Kaj je ta m za hribom? Pozneje: Kaj je za morjem! In še pozneje: Kaj je sredi neprekoračenih puščav, kaj v neprehojenih pragozdih, kaj na severnem, kaj na južnem tečaju? Kaj je na luni, na Martu, na Jupitru, na Siriju? Kaj je onstran Rimske peste, kaj onstran horizonta naših daljnogledov?
Hrepenenje sega v večnost in brezmejnost. Ali človeška fizična sila in razum mu ne moreta slediti enako naglo in enako lahko.
Blagodejno je hrepenenje, ker dviga človc* kovo voljo iu žene bitje na nedogledu» poti življenja 0(1 postaje do postaje kakor netit rudijiv pio nir večnega napredka. Gorje onim, ki ga ubijajo! Gorje mračnim pridigarjem, ki uee zado-voljnost z ustvarjenimi" razmerami in vdanost v "voljo božjo" ali pa v "usodo"! Oni so pravi apostelni nazadnjaštva in sovražniki življenju.
Ali hrepenenje je kakor topel dei na preorano in posejano njivo. Mogočno pospešuje plodnost, samo pa ni plodovito.
Človek koprni po svobodi. Ce ne l>i bilo v njem tega gonila, bi se potopil v vsaki sužnosti in se spokojil z življenjem konja, ki je—po človekovi volji le za to na svetu, «la mu prevaža bremena iu vlači plug in brano. Pravzaprav se še v konju ol> pogb'dn na širno zeleno ravan zlunli teman spomin na svobo«lno življenje njegovih «lavnih «lavnih praočakov ...
Ali «nI zaleljene svobode «I«» resničnosti oziroma narobe je velikanska razdelja. Rastlina je priklenjena na tla, v katera j«' bilo vsejano njeno seme. ('kovčka ne drle korenine v gru«li, ali krog. v katerem se more gibati, j«' vendar omeji n. Razširja se, polagoma, skoraj nevidno; razbiti ga pa ni mogoče.
V nekaterih srcih pa je hrepenenje močnejše o<l vsega drugega. Stara plemena, ki so bila v svojem primitivnejšein življenju, v svojih tesnih stikali s prirodo zelo ob«larjeua s fantazijo, so si z njem» pomočjo izmišljala čarobne čudež«', ki izpolnijo hrepenenje. I/, nebes pride odrešenik in ustanovi tisočletno kraljevstvo na zemlji. Bog sam \ usmiljenju s trpečim človeštvom, s svojimi otroci, poseže z mogočno roko v življenje iz mučenega rodu in napravi mahoma vsemu trpljenju kraj. Ali pa pokaže absolutno pravo, ab solutuo zanesljivo pot \ rešitev: V nebeški raj iili pa v nirvano.
Današnji roti je globok«'je pogledal v delavnico neskončne Pri rod e in spoznal njene zakone, na ne pričakuje več rešitve od prihoda Mesije ne o«l Vtelešellja Btldlie.
Hrepenenje pa je ostal«>. Se močnejše je in nekoliko več jasnosti je v njem.
Vsi hrepenimo po svobodi. Tudi če dobro ve iiio, «la smo otroci t«* Z«'mlj»\ «Irobtiue v neskončnosti vseuiirja, nanjo priklenjeni s silo njene*privlačnosti kakor trava v svojo grudo; tinli če čutim«) z vso bolestjo spoznanja svojo oinejen«>st:
Mračne slike iz vojne.
(Po raznih virih prevel .1. M )
Znaki iz medenine.
Kari 11. von Wiegand, poroce-valec za "Cnited Presa" j«' pisal t», sept. iz Liego, Belgija, sled«*če:
Tukaj j«' val nemške prodirajoče sil«' prvič zadel ob skalo in j«'-klo belgijskih utrdb. In tukaj s«'in videl nekaj, kar me j«> genih» bolj kakor vsi «lrugi žalostni prizori na polju klanja, kolikor sem jih vi«lel «l«»slej. Bila j«- precejšnja košara «lo vrha polna znakov iz medenine, ki je bila skrbno za-s t ra že na v glavnem vojaškem stanu.
"Ti znaki so vse, kar j«' ostalo od "naših hrabrih fantov, ki so padli okrog trdnjave Liege," je r« kel častnik. "Znaki služijo za i-«U'iitifikaeijo padlih vojakov."
chou in Kveglice v obkopih s«» Bel-gij«*i sprej«'li Nciium* s strašnim <»-gnjeni, k«» so zailuji napa«lli f«»rt«*. In tamkaj so nemški vojaki padali kakor trava p«»«l koso. Nemci so drli napr« j kakor brez glave; no-b«-na stvar jih ni mogla zadržati-"Z«l«'l«> se mi j«-, «la *gre<lo Nemci z največjim \eseljeni v smrt," mi U* pravil Belgij«*«*. Jarki so «lo vrha polni mrličev; obkopi so z«laj grobovi. Kn tak grob je šest-«|es«'t čevljev dolg, «lrugi p«> o-s«'iii«l«'s«'t «lo devetd«'sct.
Tukaj s«» pobrali znake iz ni«»le-nine. Vsak vojak in častnik j«' imel enega na traku okrog vratu. Številka na znaku se vj«*ma z ono poleg imena v imeniku čete ali re-ginicuta. Pogl«'«lati j«' treba le št«*-vilko in polkovni imenik, pa se najde ime mrliča Znaki častnikov i se razlikujejo; nava«lno so iz alu-
Dobil s«'in dovoljenje, «la smem ¡ mirnima iu imajo polog številke bliže ogl«'«l{iti te znak«'. Vzel s«'iu tudi inu* t« r naslov. Mnogi prosta-enega v roke. Bil je majhen in te-¡ki s«> prilepili na znak tiuli k«»š«Vk nak gumb z «lv«'ina luknjicama za papirja z imenom iu naslovom, nit ali trak. Na eni strani j«' bila Ko pobirajo Nemci po bilki velika št«'vilka, spodaj pa številka svoj«' mrlič«', jim odpno «»vratni-polka. Stvar j«' približno enaka k«', ptvrežcjo trakove in nočejo znakom, ki jih nosijo psi na vratu, znak«' v košaro, kat«T«> potem p«»š-
In ta «Irobna stvarca iz medeni- lj«*jo v vojni stan za id«'utifikaci-n«', katero sem «Iržal v roki, je j jo. Tam odprt» knjig«* in pritnerja-predstavljala človeško življe- jo številk«1, pa vedo, kilo je oble-nje. je "ostanek" vse, kar žal za vselej. Mnog«» teh znaVov j«' ostalo «»«I pa«ll«'ga aoproga, «»- zlasti častniških in «Irugih "vi-četa, sina ali brata . . . Bila je šjili" mrličev pošljejo potem spomenik in obenem št«'\ ilka «'lo- na njihov «Ioni. Namesto sina, oče-vcSkega življenja v preglednem' la, brata ali soproga se vrne le katalogu, ki obsega celo armado I majhen, moden znak . . . To j«* človeških življenj. Me«l«ii znak s številko!	,
Strmel sem vanj, dolgo. V prašal sem se v mislih, «lali ta «Irobna stvarca predstavlja t ti« 1 i čuvat va, na«l«*, bojazni, ljubezen, /al«»s1 in zadnje misli tistih hiti i - kakor fonografična pl«»ča - ki so ljubila življ«»nje, kat«>r«» j«' izginilo* skoz majhno luknjico, narejeno od krogi«' ali koščka šrapnela? Kaj takega š«- nisem vi«lel na krvavem bojnem polju ; smrad trupel, niti požgali«' in razstreljene hiš«* nis<» na-redile name takega vtiska, kakor ta majhna reč iz medenine.
Položil sem znak nazaj v koSaro počasi in spoštljivo, kajti bil je — človeško življenje.
Tistega «lne h<'iu vnlel tudi "o-stali del" me«1enega znaka, mnogo teh "delov" ali pravzaprav prostor, kjer so ae ".ostali deli" znaka nahajali. Med fortonm Bar-
vse . . .
Na bojišču pri Liege so Nemci kakor sem zvedel prvič pokopavali častnik«- in prost a ke v «•-nem grobu, česar v prejšnjih nemških, vojnah ni bilo. Mrličev jo bili» pr« v« č, časa pa pr«*malo za «»«1-hiranj«*. Vzeli |>a so si t«»lik<» časa, «la so pokopali mrtve sovražnike \ posebnih jarkih. Tiuli po smrti ne sme biti bratstva med tistimi, ki s«» s«' v življenju klali med seboj! B«*lgiisk»> mrliče so Nemci sb-kli, zmetali v grob, in ko no bila trupla zasuta, so polo-lili lia vrh njihove uniforme z namenom, da jih identificirajo znanci in N<»r«>«lniki.
11
"Ca vaut mieux, pauvre diable!"
• Ranjen francoski vojak je pisal prijatelju v London 10. septembra :
če se popolnoma zavedamo svojega atomskega značaja . vendar je do smrti neugašeu og«*uj po«! kotlom uaš«*ga hrepenenja. Razmaknili bi zidove, polomili bi verige. Dvignili bi se k solucu in od svojega solil ca k neznanim, nevidnim solucem, o«l koder bi bilo mogoče pregledati neskončnost.
Razum nas vrača na zemljo in zahteva, du ločimo mogoče od nemogočega.
Dobro. Absolutne Nvohodc ni za nas iz prsti ustvarjene smrtnik«*, majhne tlele svojega planeta, ki nimamo v sebi ne enega nezemeljskega atoma. Ali. kletka v kateri frfotamo, bi bila lahko večja; nevidna vrv. s katero smo privezani, bi bila lahko daljša. To nt* bi bila absolutna svoboda, rtalizirana iz pesniških sanj, ali bila bi večja svoboda, to kar s svojim relativnim jezikom ozna .čuj«*mo za svobodo.
Uresničenje pravice.
Ali j«* pravica «lo Življenja uresničena?
Toliko kolikor cela kopa lepih in praznih besed.
(V s«- j«'inlj«'jo posamezni «leli namesto celote, s«- lahko «!«»kaž<* vs«*, kar s«* hoče. S svetim pismom lahko dokaž<*in pregrešnost vojne; s svetim pi-stnotu lah k«» dokažem opravičenost vojne.
( lovi kova pravica «lo življenja j«* zajamčena. Cerkev pr«'povetluje umor in država ga prepove «luj«*. Cerkev ima v ta namen armnd<%«luhovuikoY «»«I kaplana «lo papeža. Država ima varnosten aparat od policista «I«» predsednika najvišjega sodišča.
Noben «'-lovk nima pravice, da bi me umoril. Ampak «Iružuhiii red jo ima.
Življenje j«' treba vz«lržavati. To zahteva zakon, ki j«* močnejši o«I vseh človeških postav: Pri-r«»«lui zakon. Vz«lržavati ga j«- treba s hrano kakor <»g«'iij * kurivom. Največji gozdni požar mora u-gusniti muh «»«I s»'l>«\ kadai zmanjka lesa iti drugih gorivih snovi. Ce t» l«i ne dobi hrane, odprhiie živ-lj«'iije kakor lastavica v jes«*ni.
Kapitalistični družabni red pravi:
Hrano «lobiš za «l«*uar. Ce nimaš denarja, ne b«» kruha iu krompirja.	*
< bl.ko«l dobiš «lenarja ?
Najboljš«* je, «'•«* ga po«lc«luješ prav velik kup
Ce ni šlo tako, izkoriščaj tuje tlelo.
Ce tega ne moreš delaj sam.
Velika masa ne mor«* izkoriščevati mase. 1'ojiii izkoriščanja i«' v t«'in, da j«* izkoriščevalcev malo, izkoriščanih pa veliko.
To, kar bi bilo mogoče, nam branijo. Prve začetke, prve pogoje tiste mogoče svobode nam odri kaj«». Ljudje — ne bogovi. Torej si jih moramo vzeti «»d lju«li.
In kj«*r je og«*nj premočan tako tla ga ne mor»* razum dovolj strogo regulirati, vzkipi hre-p<*n«*iije in zahteva hitro izpouitev, zahteva — nov čudel.
Ne Mesije, u<* Binlh«*, ne Mohameda. Ampak vendar čudež. Priroda naj zataji svoj lastni zakon, suspendira naj razvoj, pa naj napravi skoki
To j«* usodna zmota "praktičnega anarhizma." "propagande dejanja," "«lirektue akcije "
Za k on je enoten. \ solučuih protubcrancah v k« Uličnem lah«>ratoriju, v sferah oblakov, v cvetičuem semenu, v človeškem embriju po-vso«l j«* enak. Tudi v člpveški družbi.
Zakon je evolucija.
Torej delaj. Zasluži si svoje potrebščine. Tako jim ne boš mogel zadostiti, kakor kapitalisti, ampak vsaj g«»lo življenje si boš ohranil.
Ampak o delu odločuje tisti, ki ima stroje, tovarne železnice, rudnike, pa rob rod«* i. t. «1. Če li n«* «la «l«'la, ga nimaš. Če nimaš d«*la, nimaš de-l arja; «"•«• nimaš denarja, nimaš hrane. Če niinal hi •ane, ti vsa pravica «lo življenja iu vsi nj<*ui cerkveni in državni Čuvaji ne pomagajo.
Mealna, prirodna, sveta pravica «lo življenja umrje, ce ti zapro tovarnarji vrata. In s pravico lahko umrjeS sam.
Zajamčiti more pravico do življenja le družabni red,
. Kapitalistični red ne stori tega. N«* more st«»
riti.
Torej .je treba drugega družabnega red«, ta-k«*ga, «la bo člov«*k neodvisen o«l socialnega "slu čaja."
Ker človeštvo n«' dobi brez tlela, kar potrebu-j«.-s.' mora «Nit» smatrati za «lolžnost. Ne pogača ju kruh_ lie raste ..sam o«l sebe. Hiše ne stoj«- «»d predadamovih	po mestih. Obleka ne visi na
drevju.
Delo je pogoj človeškega življenja.
Ali č«> je pogoj, mora biti tu«li njegovo jam-
st vo.
Tak družaben red ]>otrebujemo, «la bo človek, če opravlja potrebno delo, užival vse, kar j«* po-trobno za življenje. Dolžnost «l«*la za pravico do življenja.
Komur ni v kapitalističnem redu zagotovljeno življenje, popolno življenje, se mora bojevati za socialistični družabni red.
Nahajam s« v bolnišnici z maj-hn«» luknji«*«» v levem plečetu. Neprenehoma čutim, kakor da bi me k«lo gladil na ranjenem mestu z gorečo smotk«».
Z grozo pr«*mišljuj«>m «» d«»go<i-kili, katerih sem bil priča na l»o-jišču. Bilo j«* strašno grmenj«- t « » -p«»v. Ležali sni«» na tr«*l»uhih na «»zki, obraščeni ravnici: na nizkih gričih pred nami j«* bila nemška artilerija. Razločno s«*in videl s«»-vražne topničarje, ki s«» s«- gibali «»krog kationov. Z<lajpazdaj je mogočiu» blisknila široka cev sovražnega topa iu silen grom je <»dm«'val <»«! bližnjih hribov. Črnino! Zrl s«-ni smrti \ I i«*»*, a kljub temu s«'in s«- dvignil in gle«lal, kam j»- patlel šrapncl. In nisem bil sani. Okrog mene ji* bilo vse polno ra<love«lnih obrazov, ki so opazovali brstiče šrapnele kakor ila bi gli*«lali tekino streljaeev na kakšnem igrališču.
< 'lovcški um ji- čudna in komplicirana stvar. V hipu, ki» sin«» streljali na sovražnika in pozneje sredi vročeg« spopada sem slišal tupatam snušne «l«»vtipe svojih tovarišev. Zdelo se mi ji', «la «l«»vtip-n«*ži niti malo ne pomišljajo ali pa n«»či*jo misliti na iu*varn«».st, k ¡i t ra nas j«- obdajala. Ne mislim, dn je v teli ljudeh nmgoée ž«' zamrl vsak eut a vzlic temu ne veni, kaj bi t«» bilo.
Salv«» za salvo smo pošiljali V smeri proti NVmeom. Sovražne krogle in šrapneli so pa žvižgali, na«l našimi glavami. Nenu»i s«» vsekakor dobri, morda boljši od nas za korakanje v paradi, ampak streljaj «» slabo. Krogle so kar «le-ževab*. Kadar sem katero zaslišal, sem vaelej klonil glav«». T«» j«- pač I instinkt, kajti veni, «la je kr«»gla i ž«* mimo, kadar se sliši. K«» smo prvič slišali pokanje in brlizganje \ zraku uas je |»opadlo n«*kaj kakor mrzlica, ali t«» uas j«* hitro minil«». Človek s«- hitro priva«li vse mu.
Neprestana kaiumada je tresla zemljo; zrak j«* bil raztrgan vsl«*«l brezkončnega praskitanja pušk. Tovariš na moji tl«*sni se j«- «tresel in patlel na obraz, ne «ja bi dal kakSi'ti glas od sebe. Zadet j«> bil v prsi. Drugi pred menoj je dvignil roke kvišku in padel. Brcal je z nogama in skušal vstati, t«»«la patlel je zopet in obležal mirno.
Nato je padel blizu nas prvi šrapncl iz nemških topov. Kksplo-
«lirah» j«- m takoj j«* zadonel gro-z«'ii krik. Pet mojih tovariš«*v j«* I« žal«» mrtvili in razmesarjenih na naši ravnici. Drug«*mu je odtrgal«) obe n«»gi prav \ zrasti, t«»«la kljub t « • 11111 j«> bil živ in š«* pri zavesti. Mil«» j«- jokal revež in nas prosil, «la naj ga uhijcnio.
Minit» nas j«* pritlrvel častnik in obstal za bij». P«»glc<lal je ran-jeuea l»r«-z nog, p<»t«*gni1 naglo r«1-volver in ga ustr«-lil v sr«*«*.
"Ca vaut mieux, pauvr«* «lia-l»l«-!" (z«laj si na bol jšem, ubož«*e) j«- rek«*l častnik in dvignil sablj«». Komaj j«* pa drugič <»<lprl usta, da bi nekaj zapovedal naši četi, mu je priletela krogla v odprta usta. Zavrt«'l se j«- «Ivakrat «»krog sobo in telebnil mrt«'V zrav« ii nn*ne.
Netlalcč «>«1 nas s«» s«* pomikali v«»jaki in duhovni Rdečega Križa. Nosili s«> zastavo z r«l«\čini kri-ž«*iu. (stavili s«» se |»r«'tl kuponi raztrganih trupel, in ravno, k«» sije eden pripoguil nad ranjencem, ji' počil nad njimi šrapncl in vojakov l\Meč«'ga Križa ni bilo več.
Zatem smo «lobili povelje, «la s«-naj počasi umikamo. L«>zli smo nazaj v redu in takrat sem začutil skclenje v hrbtu. Peklo je bolj in bolj; pogledam in vidim, da imam ratio. Roka ni moglo več držati puško in obležal sem. .
Tli.
Termonde, Louvain . . .
PnrotVvab'C Kdward Price Bell j«* II. sept, poslal ehikašk«kmu dnevniku "The Chicago Daily News" sle«|«'č<* poročil«» i/ Lond«»-na:
Nač coiirii't* Jactpies < >l»i*ls j«' včeraj «»stavil Bruselj na bieiklu z namenom, da «>«l<la svoje poročilo na takem mostu, kjer bo varno nemške cenzure. 01» šestih zvečer j«* dospel v Termonde. Ta kraj mu je bil znan kot cvetoče mesto z imenitnimi vinartiaini, z mestno hiš«» starega, zgodovinskega sloga in z več cerkvami zgotl«»vinsk<* 1«*-p«»t<* in vrednosti. Naš«*l pa j«* tamkaj kup ožganih razvalin. Edino mostna hiša je stala pokonci in ena cerkev z letnico "1311" na kamniti ploči jja«l vratmi.
Prizor me j«* presenetil in napolnil z grozo je pravil Ob«'ls danes. K«» sem s«* bližal p«»goriš-ču, kjer jc že ugasnil plamen, in tudi dima ni bilo več videti, nisem videl niti ene žive stvari. tu«li mačke, kokoši ali psa ne. Nameril s«-m se p«» glavni ulici, to«la voziti nisem tn«»gel bieikla vsled silne navlake; tr«»toarji so bili p«>polno-ma zametani z razvalinami hiS.
Porušene stene so zmetal«* na uli-«•«» peči, banje za kopelj, pohištvo, razno blago in kose neStetih drugih razbitih in ogorolih stvari, po-niešanilr^z opeko, malto, kosci stekla zveriženih cevi itd. V tej navlaki seni videl tudi crknjenega kotija.
Zadenem bi«*ik«'l na hrbet in givm po ulici iu«-«I razvalinami. Naenkrat naletim na kakih sto imniskih vojakt»v, ki s«» taborili na uek«*m tlvorišču. I stavili so me in zaht«*vali izkazni list. IN Ijali so ni»' pred častnika, ki je povelj«*val či-ti. 1'okažem mu papirje in izrazim želj«», «la bi.rad š«-l v (»lu-nt. Častnik pa «»dvrnc, ila ji pr«*poz-no, «la bi sel sam v tilient: počakati moram «l<» jutra, nakar lahko pojd«*m z Nemci, ali pa moram iti nazaj v Bruselj. Vprašam ga, č«* smem naprej drugo jutro brez vojaškega spivmstva. Častnik prikima in «l«»da, «la se moram p«»pr«'j zglasiti pri uj«*m. Jaz obljubim, «la s«* g«»t«»v«» zglasim in si«*«-r ob štirih zjutraj.
Nemci s«» mi p«»nudili h*žišče kup slani«* na «Ivorišču češ tla ni v vsem nu'stu niti «'iu' postelje. Pustil sem l»i«*ik«l pri vojakih in <»«I se I p«» mestu pravzaprav p«> pogorišču na razgletl. vsem mestu sem našel sedemnajst oseb, in med t«'ini sta bili «Iv«* nuni. Skrivali so se v napol po«lrtem kloštru. Ogovoril s«*ni jih francosko in fleinsk«». Pravili s«» mi, kako so Nemci prejšnji petek vdrli v T«*rinoinl«' in zapovedali prebival-c«'in, da morajo takoj «»«liti. Dali s«» jim tolik«» časa, da so naložili bolnik«-, ranjen«*«', starčke in otroke na vozov«-. Ko s«» ljinlje odšli, s«» Nemci pobrizgali hiše s parafi-liotn, kater« ga si» imeli v posodah, pripravljenih nalašč v ta namen, in potem s<» zažgali merit n «>«| «n«*-ga konca «lo «Irugega.
"Zakaj si» t«» storili?" vprašani eno nuno in ona mi odgovori, «la so Nemci obdolžili prebivalce "<*i-vilnega vojskovanja," to j«* «la so stn-ljali na nemške vojake, ko so zadnji pkupirali Termonde. Drugi navzočnik p«» imenu M. Reussons, ki je rekel, tla j«- mestni tajnik, je omenil, «la so Nemci požgali mesto in izgnali prebivalce sa-ino zaradi plenitvc.
"Ali Nemci tudi plenijo iu kra-dejo?" vprašam začuden. V «»«1-govor pokaže Reussens na drugega človeka 7. imenom Charles «le Herde, Ta mi pove, da j<* bil vpo-sleti pri M. de D«*ek« rju, upravitelju mestne banke, ki je imel najlepši* stanovanje v mestu. Nato
m«' povabi, tla si naj ogledam razvalin«* Deekerjeve hiše.
Prišla sva do opaljehe in na p«»l podrte vile, ki je morala v resnici Iriti krasno poslopje. Il«-r«l«' me v«»«li not«*r in meti štirimi golimi stenami pokaže prostor, kj«*r jc bila pisarna. Tam zagledani kup kabiiu'tov in omar z razbitimi pre-«lali, ki s«» bili prazni. In Ilcrde je prav il, tla so lmmški častniki vtlrli v hiš«», razbili predale shranili, pobrali vs«» zlatnino, srebrnino in druge vrednostne predmete in potem zažgali. Opazil s«'tn prazen o-kvir za sliko in ll«*rd«* j«* povedal, tla je sliko vzel nemški častnik, ker je bila veliki* vrednosti. Dalje j«' povedal Herde, «la so nemški častniki pobrali tiuli arehrno na-miziio post »ti je in sploh vse, kar je bilo kake vrednosti. Vlomili so tu-«li v vinsko kl«'t in izpraznili sode s šampanjcem, burguudccm in «Irugim vinom «1«» «Ina. Steklenicam s šampanjcem so s sabljami odbili vrat in izpili vsebini», kakor «la bi bila \ «»tla : steklenice s«» nato pometali v kot ali na ulico.
\ idol s» ni, «la govori Herd«' resnic«». Kajti p<» tleh v kleti ji* ležal«» na kup«* razbitih stekl«*nic in vi-d« l s« ni jih tiuli zunaj liise.
Ali to še ni l»il<» vs«. Po zatrdilu mojega spr«'inlj«í\ alca s«» Nemci o-plcnili tiuli mnog«* tlruge hiše v inestu in pr«*tlvsem prodajalne. Napolnili so si ž«'p«* s tobakom, j«'«lili in V. zlatimi ter srebrnimi lirami žepnieami. Slekli s<» umazane srajc«* iu se preoblekli kar v pro* «lajalnicah v nove. Sel s«'in naprej meti razvalinami in "v rUdoma p«>-lrtih liišali seiu v iib'1 n«'štetx sl«*-«love t«'/.l<ili vojaških č«*vlj« v. Svo jim oč<*tn nisem nitigel verjeti, t«»-tla inu'1 sem dokaze, ila j«* res. Vi-<l«'l s« ni tudi v «'lik«* pločev inast«4 posod«* z napisom "American pe-trob'iim". Moj prijatelj v Bruse-1 ju mi j»* pr«'«l nekaj dnevi pravil, «la je videl dvajset polnih vagonov takih posod s petrolejem, ki so prišli iz Nemčije. Sedaj mu verjamem. Termonde, Louvain in druga mesta v Belgiji dokazujejo, zakaj potrebujejo nemške čete to-lik<» petroleja.
Drug«» jutro ob štirih sem s«* iz-muzal iz taborišča. Bal sem s«> zglasiti pri poveljujočem častniku, kajti vem, «la Nemci ra«li pri drže vs«* moške med 16 in 42 b*-tom, ka«lar potrebujejo kopačev 7a jarke ali grobove. T«» «I<*1«» me pa ravno ne veseli. Prav, ko me je čolnar prepeljal «Vz r«k«» Selu'ltlt — most j«* razdejan - s«* je prikazala na bregu za mano če-
Al »v fiK I i ft !'<X KN I
		
Avstr. Slovensko	(■p . ^^	Bol. Pod. Društvo
UiumtIimui U. jaauvarja mL		Inkorpurtrtno M. fabruvs ■ 1*0S v drtevi kun.
ZAPISNIK seje Glav urada s dne 24. oktobra 1914.
Sejo otvori gl. predsednik M. Ober-Iu.
1'radniki vsi navzoči.
Zapisnik prejinje seje jf kakor pre-č it a ii tudi sprejet.
IKorana društva »♦• da v prodaj in »e da prva priložnost Zadružni Prodajalni (Konsumu) v Frontenac, Kans., ako |»h ta ne kupi. »e potem da na prodaj v javnost.
Na prodaj «e da tudi zemljišče, darovano dvorani od Kev. Jo«. A. Pom-penc.v.	—■
PoiHtek ob l2:jK> p«>j>ol. in nadaljevanje ob 1:30 popoldne.
Vsem lokalnim društvom »e naznanja, da naj ne vsa poročila kakor tudi denar pošiljajo glav. tajniku, ker »e s tem prepreči veliko pomot. (Mesečna poročila in tudi denar ravno tako).
Prošnja št. 14 Mavnard, Ohio, se n«^ vzame na /nanje, ker nt» je dotifno
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M HAT IN OUERŽAN, Box 72, K. Minorai, Kan» Podpreds. : JOHN GORŠEK,liox 179, Kadley, Kans. Tajnik: JOil^ CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kau» Blagajnik: FRANK STARCIČ,Box 245.. Mulberry. Kan* Zapisnikar: LOUIS RREZN1KAR. L. Box 38. Frontenac. Kans
NADZORNIKI: . PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Liud, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans.
Pomoini odbor :
FRANK SEL A K, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kana. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se uaj blagovolijo poéiljcti, gi tajniku /se denarne pošiljatve pa gL blagajnika.
društvo obrnilo do vseh lokalnih druS tev ravno v isti zadevi.
Hr. Florian Atolar, «Mati štev. 4 *«♦ dovoli bolniška podpora aa podlagi, da h«' je naredila pomota pri spremembi društvenega tajnika.
Vsak «Man, ki je izključen radi katerega «i bodi vzroka, mora na novo vstopiti, ako želi nadalje biti član.
Zadevn Matt Hokal élan društvu št. 10 se odloži do prihodnje seje, da »e bolj natančno preišče. Imenujete se dva odbornika, da pregledata knjige dr. st. 5 v zadevi bivšega člana Kari Karlinger ter dobita odvetnika za zastopanje društva Odbornika sta Martin Kot/man in John Cerne. Predsednik nadzornega odbora pi»meno opominja tajnika št. 7, naj bolj natančno izpolnjuje svoj posel.
Zaključek seje ob 6:30 zv.
Martin Oberžau, preds. Louis Bresniker. zapis.
ma ponosni, da j«* sla moja armada jh> n ašem mostu. »laz pa poskrbim, da dobite na ograjo mosta bronasto tablico v spomin tega znamenitega dogodka."
Ko j«« madame Delbet protestirala proti temu, da bi jo kdo imenoval podatiico Nemčije, se je general ošabno nasmejal iu nadaljeval:
''Madame, to vprašanje je že rešeno. Francija se ne more več rešiti. Seveda, Vi govoVite o vaših prijateljih Angležih in Rusih, ali nikar se ne varajte. Angleži so mogoče dobri na morju, ampak na suhem ne štejejo nič. Cisto nič! In Rusi? IIa, ha, lia! Rusi pa še ne vedo, kaj je armada."
Žena pripomni, da so Rusi drugačni kakor pa so bili ob času japonske vojne.
14Morda nekoliko. Toda Rusija nima armade, slišite? Ostanejo Vam, kakor lahko spoznate, torej samo še Francozi. Kaj pa morejo Francozi storiti'.' Ako ho-čete biti odkritosrčni, madame, morate sami priznati, da ste Francozi do kraja degmerirau (pro-¡padel) narod. Vam se bliža ko nec. Zaupal Vam bom * 1 «• 1 tajnosti, kaj nameravamo storiti z va mi. Kolikor je dobrih in zdravih moških Franciji, jilt bomo preselili v severno Nemčijo in tam oženili s čvrstimi in zdravimi nemškimi dekleti; na ta način bodo vzgojili zdrave in koristne o t roke. Vse ostale Francoze in Francozinje bomo pa naložili na barke in poslali čez Atlantik v južno iu severno Ameriko."
Kmalu na to se je general poslovil od madame Delbet, rekoč: "Sedaj grem v Pariz iu kadar pridete za menoj, me lahko obiščete."
Zadnji pondeljek je pa pridrvel
v mestece nemški avtomobil. Fro pozneje je pridirjala nazaj ista divizija pruske garde in prekoračila leseni most v velikem neredu. Zadej so pa pritiskali francoski in angleški dragonci. ter dja ba taljpna angleške infsntei ije.
Zgovorni general pruske garde ni takrat obiskal stare ženske.
ta nemških ulanov. Istrelili so salvo, a zadel me "Tli nobeden. Po moji črni obleki so menda sodili, da sem belgijski vojak. Naglo sem zajezdil bieikel in odfrčal proti Ohentu, kamor sem dospel brez o-vire.
IV.
Zgovorni general.
Vojni poročevalec _ t \ Inman Barnard je pisal 12. septembra iz Pariza:
Pierre Delbet, profesor medicine na pariški medicinski fakulteti, kjer je mnogo ameriških dijakov, pripoveduje o obisku svoje aedeminsedemdesetletne matere, ki stanje v majhnem mestecu ob reki Orand Morin. V tem kraju je pred kratkim operirala armada generala Kltteka.
Madame Delbet ima majhno vilo tik reke, in na tistem mestu je ozek, lesen most čez vodo, ki vodi do obširnih sadovnjakov na nasprotnem bregu reke. V mestecu sta bila še dva javna mostova, toda oba so pred ¡mr dnevi razstrelili francoski inženirji, ko se umikali pred prodirajočini nemškim valom. Omenjeni leseni most so pa pustili nedotaknjen, ker je zaseb-ij« lastnina.
Drugi dan po razstrelili mostov so prišli Nemci. General, mlad človek, je krenil s svojim spremstvom proti vili sfarc žene. Eden izmeti vojakov v spremstvu je starki pokazal revolver, in general, ki je poveljeval diviziji pruske garde, jo je zapovedujoče o-govoril v lepi francoščini:
"Madame bo brez dvoma dovolila, da prekoračimo njen leseni most."
"Jaz vam ne morem tega zabra-niti, toda opozoriti vas moram, da je most slab."
"Kh, to je naša stvar" - odgovori nemški general.
V kratkem je bil most podprt od vseh strani in nanj je šlo trideset vojakov, ki so skakali sempa-tja. Po tej poskušnji je general /.apovedal svojim četam, da korakajo čez. Nato je ukazal svojim sluuraiu prinesti dva stola na dvo-. rišee vile in pozval starko, da se vsede zraven njega in opazuje armado, ki je šla čez most. Najprej je šla kavalerija po dva jezdeca v vrsti, zatem pa pehota. Od pol dvanajstih dopoldne pa do pol-osmih zvečer je trajal pohod. Ge-lierol je skrbno motril četo za četo in končno je začel z ženo sledeči pogovor:
"Msdame. kadar boste enkrat nemška podsnics, boste brez dvo-
STRIC SAM IZ MEHIKE
Dne 23. novembra so vojaki Zedinjenih držav zapustili Vera Cruz. Na mesto Funstonovih čet so prišli vojaki meliikauskega generala Aguilarja.
Kar se tiče interesov ameriške-ga ljudstva, priznavamo, da nam je čisto vse eno, kdo je prišel tja, da je le naše vojaštvo zapustilo deželo, v kateri je bilo popolnoma nepotrebno. Kajti dokler so se a-nieriške uniforme kazale na tleli melnkanske republike, se. je bilo vedno bati nevarnosti, da se pripeti kaj, kar bi se lahko smatralo za "casus belli", za povod vojne. In ameriškemu ljudstvu je treba vojne z Mehiko prav toliko kolikor ptičjega mleka.
'Iloniatije v deželi niso končane, to je res. Vlade iu protivlade se miiože kakor gobe po dežju. Kmalu bo imel vsak general v Mehiki svojo armado. Bojujejo se po mestih in bitke imajo izven mest Vse res. In obžalovanja je vredno. Ali navzočnost našega voja-št v a ni prav nič zboljšala položaja; še prej ga je pokvarila.
Mehiko ima svojo težko krizo; in tudi dolgotrajna je. Ali ta kriza ima notranje vzroke, zato se ne da rešiti od zunaj. Druge pomoči ni, kakor mirno potrpeti, «la u rede Mehikanci sami svoje razmere. Vojna Amerike z Mehiko bi bila navadna vojna za kapitalizem ,pa naj slikajo kapitalistični časopisi mehikansko anarhijo še bolj črno, nego so jo slikali doslej.
Ljudstvo v Ameriki ima veliko nujuejših skrbi kakor vojno za kapitalizem. Le na bedo po svojih državah naj se ozre washiugtou-ska vlada, pa bo spoznala, kje je njena najvažnejša naloga.
VOJSKOVATI SE HOČEJO.
Kanadski vojni minister .gene ral-major llugheš je naznanil danes, da se je /.glasilo do sedaj že 1IM) tisoč Anierikancev \ Združenih državah, ki bi se radi vojskovali na strani zaveznikov. Med vojaštvom, ki je bilo poslano iz Kanade v Anglijo, se nahaja tudi precej Anierikancev.
Prvi hip se čitatelj te vesti vpraša če je prišlo v Zedinjenih državah stotisoč ljudi ob pamet Veliko bolj se bomo približal? pravemu spoznanju, če se spomnimo, «la je prišlo nekoliko miljo-n o v ljudi v Zedinjenih državah ob kruh.
Misli nastajajo v glavi; ali na glavo vpliva želodec. Beda in lakota ustvarja posebno filozofijo, ob kateri se-prein-ha vsaka logika.
Tako je: Razmere ustvaraja človeka.
KONKURENCA DELAVCEM
Dvakrat dva je štiri. To je resnica v Evropi iu v Ameriki in po vsem svetu. Tako je tudi sidošna in neizpremenljiva resnica, da zmaguje močnejši. Zatorej bo delavstvo takrat zmagalo, kadar bo močnejše od kapitalistov. Močnejše bo, kadar bo dovolj organizirano.
Iz St. Paula v Minncsoti poročajo":
Prihodnja legialatura bode na-prošena, da se naj dovoli uporab ljanje kaznjencev pri gradnji cest. Po mnenju nekaterih pa je to protipostavno.
Tudi mi bi dejali, da je to proti Ustavi, še bolj pa proti zdravemu razumu. Iu sicer govorita dva močna argumenta proti takim namenom.
Kdor je kaj zakrivil, ga obsojajo zakoni naše družbe na globo, /zapor, ječo ali smrt. Postave same odmerjajo kazni dovolj strogo in sodniki tudi večinoma niso "premehkužni." Po kakšni pravici naj Iti se te kazni še poostrile s tem, da bi bili kaznjenci po cestah izpostavljeni pogledom vsakovrstnih radovednežev? .\fi-slijo li očetje domovine, da bi ta ko specialno ponižavanje kaznjencev pospeševalo poboljšanjc kaznjencev? Nam se zdi narobe! Ce hočete poboljšati človeka, morate predvsem dvigniti čut njegovega človeškega dostojanstva.
Drugo pa je to: Ali naj bodo z malimi in veliki grešniki vred tudi nedolžni delavci kaznovani? Ce hočejo graditi ceste, kjer so potrebne, bomo to pozdravili z velikim veseljem. Regulirajo naj reke; osuše naj močvirja; namočijo naj presuha zemljišča; ure-de naj jezera; dograde naj kana le; «i 1 i pokličejo naj svobodne delavce, ki čakajo na delo in zaslužek. Zmanjkalo se jih ne bo kmalu. Kajti preveč jih je brez posla.
ZAKAJ SMO NEUMNI?
Zuuiii pisatelj Kllis O. Jones pripoveduje v "Life", da je neki prebivalec planeta Marsa potoval po sVetu ne od mesta do mesta, kakor mi ubogi Zemljani, ampak od zvezde do zvezde. Tako je prišel tudi na našo Zemljo. Veličastne reke so namakale tla, in kamor se j • Mart jati ozrl, povsod je opažal bogato plodnost. Veselo prepevaje pesem je hodil svojo pot. Srečal je Zemljana, ki je bil videti zelo potrt.
Martjan ga je pozdravil:
"Dober dan!"
ilau
je odzdravil
"Dobei zeinljsu.
"Kaj pa vam je?"
"Lačen sem."
"Zakaj pa ne jeste?"
14Nimam denarja."
"Delajte, pa ga boste imeli."
" Ne moram najti dela.
44Zakaj pa ne delate neobdelanih tleh? Posejte žita, koruze, posadite krompirja, gojite druge vžitne rastline. Zakaj ne storite tega?"
44Lastnik zemlje me ne vzame."
"Kaj pravite?"
44 No, posestnik ne da, da bi ob-delaval zemljo."
44 Kdo pa ¡je ta posestnik zemlje?" L...
44Ta, čigar so tla."
44Tega ne razumem. Saj pravite vendar na zemlji, da je Bog ustvaril zemljo."
44 Da, tako pravijo. "
"Pa kaj ni ustvaril zemlje za vse svoje otroke, da bi si prido-bi\ali hrano?"
"Slišal sem govoriti o tem. Mogoče, da je tako. Ne vem nič o tem."
44 Kako prihaja, da postaja posameznik lastnik zemlje?"
"Zakon mu daje pravico."
"Kdo pa dela zakone?"
"No, mi."
"Kdo je to: Mi?"
4' Vol ilei jaz in drugi."
44 In vi, suvereno ljudstvo, delate zakone, ki izročajo velike ko se rodovitne zemlje posameznemu človeku, pa Se s pravico, da vam zabrani obdelavati to zemljo? Vi sami pa hodite okrog, prosite za delo, pa umirate od lakote? Ali je to mogoče?"
"Tako je. gospod."
44 Ee, če ste tako blazni, da raj ši pogihate od glada, kakor da bi storili tako, kakor je na drugih svetovih, se vam prav godi."
44Kako naj razumem to?"
* "No," odgovori Martjan, 44po setil sem že celo vrsto svetov, ampak ta zemlja je prvi izmed vseh. kjer so prebivalci tako neumni, da dovolijo, da sme nekoliko ljudi zaposesti zemljo in zabraniti veliki večini od lakote umirajočih. da bi jo obdelovali in našli na njej svoje življenje."
Dolinost vsakega socialist« *1*
r>odpirat.1 svoje časopisje Agttt raltt zs "Proletarca" TridobU' nti nove «"«robnike
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
V	prašku je: Ali more biti pameten človek sani svoj sovražnik !
Odgovor: Gotovo. Sicer bi morali misliti, da so vsi tisti delavci v Zedinjenih državah neumni, ki so volili kapitalistične kandidate.
V prašanje: Ali res niso kapitalistične stranke za delavca v nobenem oziru boljše od socialistične?
Odgovor: So. Kajti tam mu ni treba nič misliti.
Vprašanje: Kdo gradi železnice?
t hlgovor: 1 )clavei.
V.: Kdo gradi vozove ?
O.: Delavci.
V.: Kdo iili opremlja s sedeži, okni, svetlobo itd. !
O.: Delavci.
V.: Kdo gradi lokomotive, kotle, tenderje?
O.: Delavci.
V. : Kdo koplje premog, da se morejo kuriti lokomotive !
O : Delavci.
V.: Kdo izdeluje relse, žeblje, prage — v zgodili, tovarnah, plavžih itd.?
O.: Delavci.
V.: Kdo postavlja mostove čez rek<* in prepade?
O.: Delavci.
V	: Kdo medtem lahko pase lenobo ?
t V: Kapitalisti.
V	: Kdo se najčešče ponesreči "pri stavbi železnic, pri pripravljalnih delih, pri obratovanju?
O.. Delavci.
V	: Kdo se vozi v Pulltnanovih salonskih vozovih?
O.: Kapitalisti.
V. : In kilo trempa?
O. : Delavci.
Vprašanje: Ali je Columbus odkril Ameriko za kapitaliste ?
Odgovor: Columbus ne more |K>vedati tega. Ali kapitalisti so
prepričani, da.
Vprašanje: Ali je človek patriot, če zamenja svojo narodnost ka i kor srajco?
Odgovor: Ne. Takemu človeku pravijo izdajalce.
Vpraševalčeva opazka: Včasi mu pravijo vaše veličanstvo.
Vprašanje; Kdaj bo konec sedanje vojne?
Odgovor; Kadar bo sklenjen mir.
Vprašanje: Well. In kaj bo potem?
Odgovor: Pripravljanji* za drugo vojno.
Vprašanje; Zakaj ne jemlje pastir volka za pomočnika?
Odgovor: Ker ljubi svoje ovce. V. : Zakaj jih ljubi ?
O.: Ker je vsaka vredna denarja. .
V.: Zakaj dajejo vladarji narodom volkove za vodnike?
O.: Ker jih ne morejo prodajati na sejmu.
Vprašani^: Kaj je temnejše od
noči ?
Odgovor; Ljudska nevednost.
Vprašanje: Zakaj si nasprotnik ženske volilne pravice ?
Odgovor: Eh ! Ženske bi povsod vpeljale prohibieijo, to pa vendar ni nič za Človeka.
V. : Ali veš, če so države Arkan-
sas, Gcorgia, Mainc, Missisaippi, North Carolina, Tennessee, VVest Virgiuia, North Dskota suhe ali mokre?
O.: Vraga — suhe so!
V.; Ali imajo tam žene vojilno pravico ?
O.; lini — nimajo je.
V.: Ali je v Californiji zmagala prohibicija ?
O.: Ne, propadla je.
V.: Ali imajo tam ženske volilno pravico?
< 1.: Zlodja imajo jo!
V : Torej . . . ?
O.: Hm - - no - «la . . . Ampak Kansas!
V.: Ali so imele žensk«- v Kaip sasu volilu»» pravico, k«» se je država posušila?
O.: Mli! Snu» že z op«* t tam. Niso je imele.
V.: Dobro. Zdaj pa inal«» premišljuj.
•
Vprašanje: K«lo j«* videl, «la j«* Bog Adama ustvaril iz prsti?
Odgovor debelo pogleda in s«* praska za uš«'si. Menda š<* zdaj zija z odprtimi usti.
EVROPSKI ZEMLJEVID ~
Šolski sv«*t v Pittsburghu, Pa. je sklenil, «la m* kupi nobenih evropskih zemljevidov, dokler ne bo končana vojna in znane izpre« menihe, ki jih povzroči. Pitsburški šolski svet iz«laja za zemljevide pO 2000 dol. na leto.
Nemara ima šolski svet r«*s prav s svojo varčnostjo.
Socializem ni konec b«>ja za obstanek, pač pa konec brutalnega boja med človekom in človekom.

AMERIŠKI
DRUŽINSKI KOLEDAR
ZA LETO 1915
- je izšel -
"Koledar" ima sledečo vsebino:
SPISI:
Iv. Molek: Vam (pesem). — Koledar. Zgodovinski dnevi ln podatki. — Stoletna pratika. — Leto 1915. —*Poštne informacije (Nekatere važne določbe glede pošte Zed. držav. Paketna pošta. Poštna hranilnica.) — Letni pregled (od 15. sept. 1913 do 15. sept. 1914). — Človeška klavnica. — KipUng Molek: Plačano je (pesem). — Jože Zarertnik: Gibanje za osemurni delavnik. — Ivan Molek: Dobil je delo. — Jože Ambrožič: Poljub. — Ivan Molek: Satanov ponos (pesem). — Jaures mučenlk za mednarodni mir. — Ingersoll: Kadar se razkade oblaki . . .
—	Benton Godina: Bomba, katero je razstreUl Ford. — Kajtebriga: Zunaj banke. — Jote Ambrožič: Njegova oporoka. — Etbin Kristan: Bomba v tovarni (drama v 1 dejanju). — Iv. Molek: Pridni ljudje (pesem). — Ali Je bU prvi človek v Ameriki? — Iv Molek: Tremp. — Oscar Ameringer: Pekel. — Kruppove pošasti. — Kajtebriga: Jehova v škripcih. — Jože Zavrtnik: Dekle. — Jack London: Moč močnega. — Iv Molek: In bog Je rekel (pesem). — Maksim GorklJ: Ura. — Henry H Klein: Rockefeller, posestnik Amerike. — Emanuel Julius: Dokaz po okolščlnah. — Theodore Cvetkov: Kako je nastalo življenje na zemlji. — James Morton: Redkejši in močnejši otroci. — SociaUzem v Chile.
—	Dr. Malcom Kier: Fizične posledico ženskega mezdnega dela. — Fedor Sologub: Bodočnost. — K sliki soc. kluba št. 67 v Spriugfieldu, IUs. — Sodnigom in prijateljem. — Navodila za zdravje in dom. — IznaJtlbe in odkritja. — Nekaj važne Statistike. — Tolmač tujih besed in imen. — Obsoda vojne. — Nekaj šale. — Oglasi.
SLIKE:
Dvanajst koledarskih vinjet. — Panamski prekop. — Na delu v Panamskem prekopu. — "Palače" calumetskih rudarjev. — Otroci štrajkarjev v paradi. — Obhod štrajkarjev v Calumetu. — Mati Jones v paradi rudarjev v Calumetu. — Zadušeni otroci štrajkarjev. žrtve kapita listične zarote na božični večer v Calumetu. — Shod štrajkarjev v Calumetu. — Pogreb žrtev božične katastrofe v Calumetu. — Pogorišče štrajkarske naselbine v Ludlowu po bitki 20. aprila. — Žene coloradskih štrajkarjev v protestnem obhodu. — Mati Jones ob prihodu v Trinidad.
—	Ameriški štrajkar v "uniformi". — Otroci coloradskih štrajkarjev čakajo na milodare. — Četa oboroženih štrajkarjev v Coloradu. — Pomožni odbor v Trinidadu pripravlja Jedila za sirote padlih premogarjev.
—	Mati Jones v ječi (junaštvo coloradskih kozakov). — Coloradski mi-ličarji s strojno puško na štrajkarje. — Miličarji v Coloradu streljajo na premogarje. — Šotor štrajkarjev. — John.McLennan, vodja premogai.ike unije v Coloradu in major Hamrock. kateri Je vodil masaker v Ludlowu. Razdjana unljska dvorana v Butte, Mont. — Winnie E. Branstetter. —' Milan Olumac. — Čete generala Vlile v boju. — Venustiano Carranza. — Francisco Villa. — Francoski bojni aeroplan. — Angleški bojni balon. — Nemški ulani. — Belgijske čete v ognju pri Malines. — Pregled ... — Join Leon Janres. — "Srečni" Fordovi delavci v Detroitu, kateri imajo $5 na dan. — V Fordovi tovarni za avtomobile. — Delavske žene v Melle. Belgija, prosijo miiodarov. — Francoske čete v okopih. — Nemški mrliči na francoskem bojišču. — Tremp. — Slovenski soc. klub št. 128 v No-komts. 111. -t Kruppov možnar. — Avstrijski oblegovalni top. — Zid, pod katerim s<. padli zadnji komunisti v Parizu. — Bodoča mati! — Steklarski delavci. — Slov. soc. klub št. 134 v Klein. Mont. — Jeklarski sužnji. — 81ov. soc. klub št. 2 v Glencoe. O. — Slov. soc. klub št. 67 v Springfieldu. IU. — Policaji čuvajo Rockerfellerjevo cerkev v Tarry-townu. N. Y. — Aer<>plan v vojni. — Rusk;» pehota. — Otroci na delu v tovarni. — Prizori iz brezposelnosti delavcev v Chicagi (5 slik). — Prva kongresna zbornica. — Osem različnih karikatur.
Skupaj 78 slik.
KOLEDAR ima 192 strani in je vezan V LIČNE TRDE PLATNICE. Lepa knjiga, brez katare bine smel biti noben slovenski delavec v Ameriki. Naročite takoj.
Cena s poštnino vred 35 centov.
Naroda •« pri
"PROLETARCU", 4008 W. 31 St., Chicago, III.

PROLETAREC
LIST ZA INTEREM DELAVSKEGA
L.'UU TVA.
IZHAJA VSI Hl TOHEK.
—— L»»» m k ta isdajatciji -
Js(itlovinika dilr« ki tiskovna diuiba v .aicigo, Illinois.
Naročnina: Za Anr. riko $2.00 za celo leto, $1.00 ca pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 »a pol leta.
Oglasi po dogovo»u. Pri spremembi bi talili'a je poleg novega natnamtt tudi Haft naslov.
GU«iU tloxnik« ariMlllKli« Juso«I — wcitlitlUi« !»«•» Afriki. —
V»« pritožbe glede nerednega pošiljanja listu in drugih nerednosti, je poidjati
predsedniku družbe «V Podlipcu, 5039 W. 26. PI. Ciyro, 111.
PROLETARIAN
Owm^ «ad pul i»K«d wfT TiMMlajr by
South Silvio Wort men's Pubrsling Comp»} Cr ic go, Illinois
Subscription ra e»: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
{ear. Foreign countries $2.60 a year, 1.26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV ADDRESS):
"PROLETAREC"
4008 W. SI."STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Telephone: L AWN DA LK 9677
ČE BI SE SLI SOLIT!
Povsod po svetu rastejo "moralisti", katerih nazori bi najbolje spadali v muzej za kuriozuosti. To so ljudje, ki si v neki čudni psihični abnormalnosti domišljajo, tla „so modrejši in močnejši od narave, ki naj bi njim na ljubo zavrgla svoje lastne zakone, pa se uklonila njihovim ubožnim paragrafom. Ali drugod veljajo ta ki prsteni pridigarji za smešne figure; le v Zedinjenih državah jim dovoljujejo, tla smejo v vsako reč vtikati svoje suhe nosove in postavljati zdrav razum na glavo. Tukaj se hotlijo policijski načelniki in sodniki, ki razumejo o umetnost! toliko, kolikor zajec na boben, blamirst s prepovedmi res» nično lepih slik; tukaj se vmešavajo v najintimnejše osebne zadeve zakoncev in nezakoncev; tukaj 44regulirajo" plese.
Jutri se prično v Chicagi običajni mestni plesi, in tudi to priliko so porabili "moralni reformi-sti" za svoje odlikovanje. Ideja javnih plesov je s4ma na sebi zdrava. Človek potrebuje zabave, in četudi ne smatramo piesa za najvišje razvedrilo, je vendar nedvomno, da je tako telesno gibanje pri vseh narodih v čislu in tla razveseljuje na miljone zlasti ndatlih ljudi.
Lahko se pove za ples dosti dobrih besed. Telesna gibčnost se z njim povišuje, eleganca pridobiva, zmisel za ritem se ob njem razvija. Tudi zdravo je tako gibanje.
Seveda velja vse to in še marsikaj druzega, s čimer bi se mogel pohvaliti ples, le tedaj, če so izpolnjeni potrebni pogoji. Sem spada v prvo vrsto vprašanje prostora. V tesnih, zakajenih, sniradnih lokalih ne more biti nobena reč zdrava. In tla se veliko takih lokalov zlorablja za plese, je gotovo. Seveda ne pomaga nič grmeti proti nehigieničnim razmeram, če se ne poskrbi za higienične.
V tem oziru bi mesta lahko marsikaj storila. Prostor za plesne zabave naj bi bil tak, da ne bi bila le prevelika gneča izključena in tla bi bilo zadoščeno zahtevam zdravstva, ampak tla bi ves kraj s svojim značajem godil očem in oplemcnjevalno vplival na obiskovalce. V sedanjih družabnih razmerah ne morejo biti v vsaki plesni dvorani marmorni stebri, gobelini, Meunierovi kipi in Tiziano-ve slike. Ali tudi v enostavnosti je lahko lepota in plemenita e« nostavnost stoji visoko nad dekoracijami z vsakovrstnimi drape-rijami, zastavami, girlandami, s katerimi "olepšava" najslabši o-kus dvorane, ki bi bile brez vseh teh krparij dostikrat čisto čedne, Ako bi gospodje in dame, pri katerih iščejo mestni očetje sveta, obrnili svojo pozornost na take reči; ako bi občine skrbele, da bi dobilo ljudstvo tudi zabave druge vrste: Koncerte, tlramatičbe, o-perne predstave, resnično umetniške, bi jim bil vsak pameten Človek hvaležen za to. In veliko dela bi bilo opraviti na tem polju.
Ali čuden je ta sveti Namesto da bi merodajni ljudje študirali taka vprašanja in se posvetovali z onimi, ki so poklicani zs to, z
umetniki, z glasbeniki, .slikarji, pisatelji i. t. d., pa z ljudmi, ki so v stikih z ljudstvom in ga morejo zastopati, sestavljajo odbore vsakovrstnih ift, klterim je življenje ua zemlji tako tuje kakor nam vsem življenje na Saturnu.
In namesto da bi se bavili s ta-kinu globoko, segajočinu problemi, nc znajo, čim slišijo besedo ples, misliti na nič druzega kakor na "moralo." Potem pa skrpava-jo reči, ki so prav v svojem jedru ne le neziuiselne, nezdrave, ampak tudi nemoralne.
Sklenili so, da morata biti plesalec in plesalka drug tul druzega pet colov oddaljena 1
Za trebuh smo se prijeli, ko smo titali to oblake lovečo moti ros t Ce so imenitne dame, ki so jo iz-legle, kdaj plesale, tedaj no pač pozabile, kako je to. Ne vemo, ali bodo v dvoranah posebni ko misarji, ko bodo merili oddalje nost meti plesalci; ali vsak način kontrole mora voditi do blamaže.
Kdo izmeti nas ni nikdar plesal! Iu kdo bi mogel povedati, kako naj plesalci to napravijo, da zatlo-ste takemu formanu? Ljudje niso enake rasti, enake debelosti, ena ke okretnosti; obleke niso vse e nake; včasi ima par prostora, kolikor ga hoče, včasi pride v stisko. V plesu ti ni le to, kar se človek nauči pii učitelju; veliko individualnega je v njem, /a milo go ljudi je ples celo umetnost. Kako hočejo vse to stlačiti v šablono f Ce človek vse to premisli, ne more ostati resenA
In vendar je treba nekoliko res nobc tudi za to.
Kdp ne pozna tistih vprašanj, ki mučijo uboge grešnike v katoliških spovfdnicah 1 Taka so. tla lahko pohujšajo nedolžnega človeka. Vedno nam je sumljivo, če ktlo štuli moralna vprašanja tja kjer jih treba ni.
Kako prihajajo cenjene dame na to misel, tla jo za ples treba moralnih predpisov? Pravijo, .tla nihče ne išče za grmom drugega, če ni bil sam tam. Tudi nam se zdi nekaj takega.
Ce bi vzeli modri izdajatelji ter manov malt) svoj razum v roke. bi se jim najbrže lahko zasvetilo, da velja tudi zanje stara latinska 1-cseda: Si tacuisses, philosophus mansisses.
Plesalec iu plesalka ne mislita ua nič druzega. kakor da se bosta zibala in Niikala po ritmu muzi-ku. Naenkrat stopi eden prednju, pa zagrmi: Pet colov narazen!. .. Iu s svojim ukazom zbudi misli, katerih prej sploh ni bilo.
Take efekte dosegajo moralisti ponajvečkrat. S svojo moralisteri jo so zdravi morali veliko več ško dovali kakor resnično pokvarjeni I juti je. Ne le v plesni dvorani, ampak še marsikje drugje.
Ce bi se šli solit bi bila naravna morala veliko bolje obvarova na.
Svete besede svetnika.
Veliko dobrega prinaša vojna!
Vsi moramo biti hvaležni zanjo.....
Naši čitatelji pse mislijo, da smo znoreli? To bi se v sedanjih časih lahko zgodilo marsikateremu pametnemu človeku. Ali men tla imamo za silo še svojih par ČutoV skupaj, in storili nisino nič druzega, kakor tla smo citirali besede nedvomno svetega moža, krščanskega cerkvenega kneza, prečastitega škofa Georga iz E-dinburgha n« Škotskem.
Kaj mislite, prijatelji, kaj je krščanstv o f
Edinburški škot' izdaja v svoji' škofiji vsake tli mesece po eno past irsko pismo, "četrtletno pis
žira na svoje glavne cilje - tudi za zatikanje socializma.
V vseh državah, ki so zapletene v vojno, je delavsko gibanje potlačeno v kot, v enih bolj, v enih nekoliko manj, ali povsod je njegova moč oslabljena. Deloma prinaša tu že vojna aaina s sabo. Armade, poslane na bojišča, sti sestavljene večinoma iz delavstva; proletarci, ki morajo ob mejah in v tujih deželah streljati sekati, bosti, paliti, se ne morejo hnvit i s svojimi ,delavskimi vpra-šanji. ---—.....*-
Kar ostane delavcev doma, ima največje težave, da se v takem groznem »asu prehrani. Poročila
in prav zdaj je zopet ugle-'o brezposelnosti v Evropi govore
mo
dal tak spis svetlobo' dneva. Prečastiti in učeni mož pravi
v njem:
"Ko selil pisal koncem julija svoje zadnje pismo, sem se votla mislil iih to, «la stojimo ob robu največje evropske vojne, kar jih pozna zgodovina, in tla bo naša dežela nujno zavleeeiia vanjo.
tloNti jasno
Zakoni no v dobi vojne ob veljavo. Povsod vlada vojaška diktatura. Cenzura zatira vsako svo hodno tiskano besedo. Svoboda govora je uničena. Tista društva, ki niso suspendirana ali razpušče-ua, se smejo ha vit i le s podpira-' njem svojih članov, dokler imajo
Toda kliub vsem groza m, ki jih dakšen vinar
PRAVICA DO ŽIVLJENJA
prinaša vsaka vojna, moramo biti hvaležni, tla je ta vojna, ki bi bila ilak morala priti prej ali slej, izbruhnila sedaj. Kajti že «losi**j se je doseglo z lijo Veliko dobrega Preteči oblak meščanske vojne se je razblinil, ničesar ni več slišati t» generalni stavki, politične in cerkvene diskusije, izbruhi nezakonitosti e najrazličnejših in naj noverjetnejših krajih, kakor tudi splošni socialni nenokoj je vsaj za nekaj časa odstranjen in utišan ..."
V tem tonu se nadaljuje lepa pesem; mi pa prihajamo s svojim vprašanjem, kaj je krščanstvo, holjinholj v zadrego.
Vera ljubezni ?
To smo slišali neštetokrat Ali kje je v škofovem pismu sl»'d ljubezni do bližnjega? Cerkveni knez je hvaležen, da je izbruhnila ta vojna in zahteva tako hvaležnost tudi od svojih ovčic. Vsa sreča, da ne morejo prečastnemu gt>s|>o du Georgu obesiti puške na ramo in ga odvesti na vojno, za katero je tako hvaležen. Kdo bi sicer mogel dajati svetu tak»* modre nauke ?
Mnogo jih je sicer v kapitalistični družbi sedanjosti, ki mislijo takt» kakor edinburški škof, ali malo jih je. ki se upajo to tako odkrito povedati.
(tatovo je prepovršno mnenjt nekaterih sodrugov, ki mislijo, da so se evropski vladarji zmenili in uprizorili vojno zato, tla bi zatrli socialistično gibanje. Tako enostavno Ne še ne tlelajo vojne in t ti« I i stiki vladarjev niso tako enostavni. Ali učinek t«-ga klanja je pač zelo blizu temu, kar sina trajo nekateri za namen. In tudi o tem ne more biti dvoma, da rabijo vladajoči vojno brez ob
sko so-
Ztlravi razum nam pravi, tla jo prišel človek na svet zato, tla ži-vi. Ce je rojen tak, da je sposoben za življenje, mora iuu*ti tudi pravico do življenja.
Vera uči, tla je Bog ustv aril človeka— Na ta način bi bila pravica do življenja celo sveta.
Človeški zakoni teoretično priznavajo pravico do življenja. Če ubijem človeka s sekiro, če ga zastrupim, eo ga ustrelim, »ne kaz-njujejo: Obesijo, gilotinirajo, ali pa vsaj zapro.
Povrh tega pridem še v pekel. Človek
ima pravico tlo življenja, zato mu ga ne smem vzeti.
Izjemo pa so vendar. Če ini kdo ¡.»oinoli nabit in napet revolver pod nos, ne tla bi ga samo pokazal, ampak tla bi mi prijazno pognal kroglo v glavo, bom oproščen, če mu prej sam upihnem luč. Ive dokazati moram, tla sem ravnal v opravičenem silobranu.
Pravico imam do življenja in ga smem braniti tudi z orožjem. Celo cerkev mi odpusti tak uboj.
Se več. Ohraniti svoje življenje se smatra celo za dolžnost. Tako uči vera. ki prepoveduje samomor in ga uvršča med absolutno smrtne grehe. Nobena nesreča ne o-pravičuje samomora. Ce postane življenje človeku že neznosno breme, ga ne sme vroči otl sobe. Iz neozdravljive bolezni, iz bede, iz morečih skrbi se ne sme rešiti s skokom v smrt, ampak mora prenašati življenje do zadnje ure.
•Vidno potrjuje cerkev ta nauk s tem, da odreka samomorilcu du-
hovniški pogreb in e»-lo grob v blagoslovljeni zemlji.
Ce je človek dolžan, tla živi, mora logično imeti pravico tlo življenja Kajti dolžnost bi so v tom slučaju še dala ločiti otl pravice, ne pa pravica od dolžnosti.
POČEM SO SODNIKI?
V okraju Cook bodo volilci tiru go leto volili 15 sodnikov, in t< volitve bodo veljale 229.H34 dol., torej 15.322 dol. za vsakega sod nika.
Dosedanja najdražja sodniška volitev je bila I. 1913., ko je bil John M. OVonnor v posebni volit vi izvoljen za vrhovnega sodni ka. kar jo veljalo 16.000 dol.
V takih razmerah je dolin gibanje nemogoče. Vojna je cializmil sovražna.
Vladajoči se pa ne zadovoljujejo s tem, ampak izrabljajo despo-tizem, ki spremlja vojno, še za izredno zatiranje socialističnega gi banja. Skoraj po vseh deželah, ki so na vojni, je veliko število delovnih socialistov zaprtih. Z lažnivimi poročili jih skušajo vlade še diskreditirati. Najblaznejše vesti o ueNoeialističnem ravnanju socialistov v tej ali v oni deželi so šle
zadnje mesece po svetu, le zato, da bi s» zastrupljalo mišljenje sodrugov.
Brezveznost tega še tla I j«'. Nemčija jc pošiljala v začetku v najnevarnejše boje, tja. kjer je bila smrt skoraj gotova, saksonske čete, ker je Saksonsko najbolj socialistična dežela v Nemčiji. Podob n»* reci no se godile tudi v drugih državah
Ali ravno zato hvali edinhuršk škof vojno.
"Veliko dobrega jo prinesla. Socialiste pokoučujc, delavsko gibanje zatira, nazadnjaštvo pospešuje."
Kdinhurški škof je odkritosrčen mož. Drugi si mislijo take reči, on pa ima toliko poguma, «Ia jih javno pove.
Ampak ztlaj naj nam kdo po ve, če smo se res lagali, kadar smo dejali, da služi sedanja cerkev mogotcem in tla varuje ka pit al i -zoni. Da bo na miljone ljudi deloma pobitih, doloma pohabljenih — saj cenijo ž»* doslej vsako vrst ».e izgube na 5 miljonov ljudi! -to ne boli srca svetega moža. Ali da je socialno gibanje ustavljeno, tla ni govora o generalnem št raj ku, to ga veseli.
Kapitalisti mu bodo hvaležni njemu in sveti materi cerkvi.
vzorkov 150.000 za 650 dolarjev; navodila za volilce 535 dolarjev.
d)	Plača 3 sodnikom in 2 kler-koma v vsakem izmeti 1.750 pro-oinktov po 5 dol. na «lan pri registriranju, preiskavi. reviziji, prvotnih volitvah in glavnih volitvah 192.000 dol.
e)	Najemnina po 15 dol. za termin v 1750 prccinktih 26.250 dol
Kazim tega so še nepredvidni izdatki, ki ga spadajo k volitvam. Te izdatke plača okraj razun najemnine za lokale, katero plača mesto.
doletue po 9 dol. na teden v mestih prvega razreda, po H.50 dol v mestih drugega, tretjega in če trtega razreda, ter po H dolarjev v vseh drugih krajih države. Za uslužbence po industrijskih podjetjih, v pralnicah, restavracijah, hotelih, i. t. ti. naj ho tedenska plača za 25 cent. nižja, toda v nobenem slučaju ne izpod H dolar uv
V	deželi, kjer je vse socialno varstvo še čisto v povojih, je treba pozdraviti tudi tak korak, za začetek pomeni vsaj nekaj. Ali zanimivo, pa ne veselo, je to, da so bile te minimalne plače predlagane proti glasovom delavk, ne ker so te zahtevale višje mezde ampak narobe.
Zakon v Miunesoti določa, tla se sestavljajo te komisije v enakih delih iz zastopnikov dcloda jaleev, uslužbencev iu občinstva. Ta določba sama na sebi ni posebno delavstvu prijazna, kajti v takozvaneni občinstvu je le tnalo razumevanja za delavske potrebe Ali v slučaju, o katerem govori mo, so pravzaprav ti zastopniki rešili situacijo.
Zakou zahteva, da volijo, kjer je to praktično mogoče, zastopnike podjetništva in delavstva tlotičui razredi. Komisija pravi, tla ni mogla iti po tej poti, ker ni ne na eni ne na drugi stra ni primerne organizacijo, ki bi bila mogla izvršiti volitve. To se pravi, da so delavke neorganizirane. Komisija jc torej sama določila zastopnike na obeh straneh. Razume se da v teh razrnoreh ni mogoče govoiti o resničnih zastop-Ntopnicah delavk. Tako se je zgodilo, <Li sta dve zastopnici trgovskih uslužbenk glasovali za mno--go nižji; plače, neg« jih je določi-la komisija, ena pa iz strahu preti delodajalcem sploh ni prišla na dotično sejo.
X vseh treh pododborih so bile predlagane plače sklonjene s pomočjo zastopnic občinstva, ki so bile izbrane večinoma izmed meščanskih klubov za žensko volilno pravico in za razne reforme.
V	svojem poročilu pravi glavna državna komisija: Zdi se, da še ni prišel.čas, tla bi se mogel delavkam priznati odločilen vpliv na njih življenski položaj in sicer v njih lastnem interesu ne.
Kako je prišla komiNija tlo tega zaključka, je razumljivo. Ali žalostno je. To nam pa tudi kaže, tla je j*)t tlo osvoboditve d« lavstva zelo dolga, če je ne okraj samo z intenzivnim izobraževalnim delom in z agitacijo meti delavstvom obojega spola.
POT JE DOLGA!
Da bi bili v Zedinjenih državah obremnjeni s pametnimi soci-Izdatki za volitve sodnikov soi«lnimi zakoni, s.- pravzaprav ne
bili naznanjeni volilnemu odboru v poročilu Franka S. Kvana, namestnika okrajnega računovodje. Sestavljajo se izdatki tako:
a)	Za pred volit ve: 700.000 demokratičnih balotov 1,400 dol.; 700.000 republičanskih 1,400 dol.; 350.000 progresivnih 700 dol.: 175.000 socialističnih 350 dol. Ba lotnih vzorkov: 108.000 demokratičnih 216 dol.; 108.000 republi-čanskih 216 dol.; 72.000 progre-sivnih 144 dol.; 18.000 socialističnih 36 dol.
b)	Glavnih balotov 1.225.000 komadov za 1,837 dolarjev; 150.000 vzorkov za 325 dol.
c)	Balotov za posebna vpraša nja 1,225.000 za 3.675 dolarjev;
more trditi. Le tupatain se opazi skromen poizkus. Ali najžalost-liejšc je to, «Ia se nahajajo delavski ljudje, ki sami ovirajo zboljšanje, kjer bi ga drugi hoteli.
V Miunesoti je legislatura u-stanovila komisijo za minimalno plače, ki ima pravico, tla sme po raznih krajih države ustanavljati pododbore, «Ia podajajo predlogo za minimalne plače žensk v raznih industrijah in poklicih.
Doslej predleže poročila treh pododborov iz mest St. Paul. Min neapolis in Duluth, ki predlagajo po petmesečnem takorekoč 'poiz-kusnem delu minimalno plačo za vse v trgovskih, brzojavnih, tele fonskih podjetjih in sploh v pi samah nastavljeno žensko in mla
COLORADSKI RUDNIKI
A hVof A. jo na svoji konvenciji sprejela rezolucijo. ki zahteva, da naj vlada konfiscira rudnike v Coloradi.
Resolucija je bila prav lepa. A li uiti trenotek nismo verjeli, da bo ameriška vlada izvršila tako zahtevo. Vlada Zedinjenih državni taka. tla bi jo preko noči poselil in razsvetil sveti duh.
Vlada izjavlja, da je konfiskacija zakonito nemogoča. In kjer gre za kapitalistične interese, je nadvse gotovo, tla bo vlada zvesta zakonom. Paragrafi so pač skriv-ljeni in kdor ravna z njimi, jih vedno lahko suče, takt», kakor je zanj najbolj primerno. Ce je treba poteptati zakon, ki ščiti delavce, se najde oblika in pretveza. , Ali vse t o je popolnoma razumljivo. Pravica j»' moč. Torej je čisto logično, tla bo predsednik NVil son strogo konstitucionalen, če ve. da zahteva kongres konstitucio-nalnost in «Ia no bo kršil zakonov, ki varujejo kapitaliste.
Večina na konvenciji A. F. of L. je storila marsikaj nepremišljenega, in meti It» spada tudi o-menjona resolucija. Kavno ta konvencija je nastopila tudi proti samostojni delavski stranki, kakor da se je hotela ravnati po načelu, tla naj desnica ne vo, kaj počne levica.
Konfiskacija rudnikov je politična teč. Mogoče tla razume to tudi gospod Oompors. Kako pa naj se politično dejanje za delavce pričakuje od protidelavsko moči?
Ako hoče A. F. of L.. «Ia so sto r o taki koraki, kakršen je konfis kaeija rudnikov, tedaj mora ho teti, da dosežejo delavci tisto po litično tnoe, s katero jih morejo izsiliti. Otl kapitalistično vlade zahtevati taka radikalna sredstva, na drugi strani pa braniti delavcem politično moč. jo pa komedija
Resolucija na konvenciji v Phi-ladelphiji je bila prazna tiemon^ stracija iu je imela toliko pomena, kolikor ponižna prošnja. Po našem mnenju je po bolje nič |<akor take prošnje, katerih ne more podpirati moč. Saj se delavstvo ne organizira za to, tla bi kaj izprosilo otl svojih sovražnikov, ampak tla bi si priborilo, kar mu gre._;_,
KDO VLADA V COLORADI?
"Kristusova cerkev v Ameriki" ima svoj cerkveni svet, ki vzdržuje tudi odbor za cerkveno in socialno službo. Tudi tej cer-k vi ne more nihče očitati, tla je socialistična, in zato ne bo menda nihče mislil, da je njeno pričanje pristransko za socialiste. Če pa pirhaja taka organizacija, ki nima prav nobenih stikov z rdečkarji tlo enakih zaključkov kakor socialisti, tedaj smemo to pač smatrati za precej izdatno potrdilo svojih trditev.
Omenjeni odbor je preiskava! razmere v Coloradi in rever. Henry A Atkinson je podal o rezul tatih poročilo, ki pravi:
"V Coloradi, v štrajkarskem o-kraju vlada 'kralj', ki uboga pre mogarske družbe; sodišča so v resnici zaprta onim, ki si nakop ljejo sovraštvo teh podjetij; tlela v e«-, ki 1»ovtfroČajo preveč sitnosti, odstranjujejo najeti pretepači in ubijalci; zakoni in državna listava je odpravljena; coloratlskv miličarji, poslani za vzdrževanje rt tla, s»» dobivali dvojno plačo, služeči državi in rudniškim družbam.
Premogarske družbe obvladajo politiko v onih krajih, v katerih je stavka. One odločujejo t) volit vi sodnikov, šerifov, koronerjev in asesorjev. Kar se zakonov tiče, lahko tlelajt», kar no jih zljubi.
Jefferson Farr, šerif okraja Huerfano, je petnajst let v uradu Znan je kot, 'kralj okraja Huerfano.' Etleh njegovih častilcev mi je dejal: 'Kar pravi, to velja.'
Ne gre pa za to, kaj pravi on, ampak kaj pravijo premogarske družbe. Te družbe so dosegle nje» govo izvolitev kakor tudi izvolitev drugih uradnikov, ter jih kontrolirajo. Nemogoče je doseči veljavnost zakonov, iu sodišča so resnično zaprta tistim, ki zbude na kakšen način sovraštvo rudniških družb."
*
( e pravi to rov. Atkinson, tedaj se menda tudi nam lahko verjame, tla jo ros tako. Ampak via tla Zedinjenih držav nima toliko moči, tla bi priborila zakonom veljavnost vpričo kapitalističnih družb.
FONDI ZA "RUMENE PSE."
Veliko se je že govorih» o fon dih za "rumene pse" v zvezi z ve likimi družbami. Že pri preiskovanju zavarovalnih družb v New Yorku in pozneje pri preiskavi železnice New York, New Haven. Hartford nc je pokazalo, tla je bilo veliko denarja izdanega za "javno mnenje" in za zakone v prid velikemu kapitalu.
Država Illinois iu mesto Chicago stojita sedaj proti podobnim škandalom, v katerega je zapletena velika družba, ki je z denarjem iNkala vpliv v mestu in v zakonodajni zbornici v Springfiel-du. Denar za ta graft se je v knjigah družbe vpisaval poti postavko "za potrebe železnice."
(ire za železnico Chicago in Western Indiana.
Preti sodnikom Sullivanom jo izpovedal priča John C. Fotser. zemljiški agent, tla jc izdal predsednik železnice Benjamin Thomas 212,000 dolarjev za podkupo vanje politikov, tla bi izkusili v illinoiski legislaturi doseči zakone v priti družbi. To so je gtalilo tudi v mestnem svetu. Skupno gre za svoto 525,000 dolarjev. Poleg Thomasa je imenovan tudi prejš nji predsednik železnico \V. J. Ilenlov in Peabotly and Cphati Coal Co.
Denar se je rabil, tla hi so bil uresničil zakon 777, za omejitev General Electric Co. v okolici Dearborn postaje, tla bi bile gotove ulice zaprte v prid železnici in tla bi bil na novo izvoljen bivši župan Bussom.
Ce no hi bila masa voliloev tako zaslepljena, kakor je, bi se že našlo zdravilo tudi zoper tako praktike. Ampak ravno s takim denarjem si dajo tudi volilci mazali oči.
V U O L KT A K Kl
Božje razodetje.
V davnih «'asih ho ljudje minHli, da j«* zemlja velika, aolnee pa majhno in druge zvezde mi manjše.
Tako je bilo viileti, pa ko verjeli tako.
Mislili ko, da vzhaja aolnee zjutraj na vzhodu iu zahaja zvečer na zapadu.
Tako so jim kazale oči, pa ko verjeli takt».
Vere so nastajale v tistih čaaih, ko je bilo človeško znanje še na tej nizki stopnji.
Pozneje so ljudje dobili opazovalna sredstva, ki so se množila in zboljšavala. Danes vemo, da je zemlja majhna v primeri z našim solneeni. majhna tudi v primeri z nekaterimi planeti, s*' manjša v primeri z drugimi solnci. Vemo, tla je na miljone solne in sploh zvezd. Vemo, da ni zemlja nikakor kaj posebno odlikovana med njimi.
Danes vemo, da zvezde niso lueiee na nebu, namenjene, da svetijo ponoči zemeljskemu človeku. ampak da ima vsaka svojo laKtuo nalogo iu da sledi naša zemlja kakor vsi' druge prirod-nim zakonom.
Bog, stvarnik sveta, je vsegaveden. Tako uče in trdijo. In vsaj tem imajo prav: Ce ni vse-gaveden, ne more biti Bog . Ker pa trdijo z vso odločnostjo, da je Bog, oseben Bog, stvarnik vse-ga. kar je.
Torej mora biti vsegaveden, ne le sedaj, ampak od vseh večnih začetkov. To, kar mi da nes vemo, je v primeri z njegovim večnim znanjem manje kakor kapljica v oceanu.
Pravijo, da je sveto pismo božje" razodetje.
Ali to sveto pismo je v nasprotju z dokazanimi rezultati znanosti. Ono postavlja človeka kot izvoljenca božjega v sredino vsega svetovja, ki je ustvarjeno le za njega. Ono dela iz zvezd nočne svetilke /.a človeka. Ono obrača sobice okrog zemlje.
A vse to ni resnično.
Kako pridejo te nercauice v "božje razodetje T'* Mar Bog v tistih časih vendar ni vedel, kakšen je njegov svet. ki ga je sam ustvarilMar je namenoma razodel "svojemu izvoljenemu narodu" neresnico?
Ne enega, ne druzega ne more misliti človek, če veruje v Boga. Zakaj Bogu se ne more pripi sati ne neznanje, ne nameravana neresnica.
Kako morejo torej misleči ljudje še verjeti, da je Bog sani razodel, kar uči vera?
Socializem potrebuje junakov za kulturo, ne pa za barbarstvo.
Vojak socializma ve, za kaj se bojuje •Jožefov vojak ne more vedeti tega.
Frane
Junaštvo in sužnost.
S pomočjo suženstva so se izvršila velika dela u. pr. egiptovske piramide. Takrat ni bilo uiti slutnje sedanjih mogočnih strojev. Prosta človeška moč je morala postavljati ogromne zgradbe iz ogromnega skalovja. Bilo je velikan-hko delo.
Zato vendar ne bo prihajalo duševno zdravemu človeku na misel, da bir imenoval suženstvo veliko, slave vredno reč.
Vojaki v sedanji vojni opravljajo sužensko delo. Krvavo, pa sužeusko. Zakaj streljati, sekati, bimti, paliti morajo, ker jim je ukazano in tako, kakor jim je ukazano. Njihova volja, njihove ideje, njihovi cilji nimajo nič opraviti pri tem.
Kakorkoli ogledujemo to stvar, velja vse to s.« posebno za Avstrijo. Srbija je bila napadena Srbi imajo občutek, da branijo košček svoje svobode proti despot ieni iu roparski Avstriji. Bel g i ja j«- bila od znorelega Viljema na najpodlejši način napadena. Belgijci se branijo. Kraueo/.i branijo svojo republiko io demokracijo proti pruskemu imperalizinu.
Kaj brani slovenski, hrvaški, slovaški, češki, italijanski vojak v Avstriji? Nič druzega kakor moč svojega zatiralca, da ga bo mogel nadalje zatirati. Nihče ni napadel Avstrije, da bi jo bilo treba braniti. Nihče ni od zunaj napadel avstrijske konstitucije avstrijskega parlamentarizma; to j»* vedno napadala le avstrijska vlada sama.
Avstrijski vojak ne more imeti prav nobene ideje v tej vojni. Zato ne more biti junak. Kajti v sužnost i ni junaštva.
Junak je človek le tedaj, če izvrši veliko, pogumno delo i/, svoje volje, iz svojega prepričanja.
Junaki so bili tisti, ki so se bojevali za svobodo, ne pa tisti, ki s.- bojujejo za zatiranje.
Socializem ni nikakršno "zboljšauo." kiš-eanstvo. To so že dovolj poizkušali reformirati, pa niso z \senii reformami izpreinenili njegovega bivstva, ki je nazadnjaško in des|>otieno. Z reformami ne morem iz tigra napraviti ovce, iz ovce pa Vva.
u«
Mi ne preklinjamo evropskih vojakov, ampak obžalujemo jih.
Kdor zaničuje delo, ne ve na kakšnem svetu je doma.
Neumnost je zlata jama za tiste, ki znajo kopati v njej.
Socialist se mora vedno učiti. Kar se je naučil mu daje podlago, da se lahko več nauči.
Kako bo cerkev ženi v politiki priznala pravice, če jih ji odreka v cerkvi?
Pravijo, da je za ženo najvišja, oziroma edi n» naloga roditi otroke. Obenem pravijo, da ženo onečisti porod in šele cerkev jo more zopet očistiti
Torej bi bila nesnaga najvišja naloga žene!
In tinti, ki t«» tako modro uredil, je Bog.
Po njihovih "modrih" naukih . ..
Kdor odreka delavstvu boljši inaterielni po ložaj, mu brani višjo kulturo. Kapitalizem, ki peha delavstvo v materialno bedo, je torej proti kulturen.
Socializem ni nova verska sekta, ki hoče zine siti "dobre ljudi." da bodo potem napravili nebesa na zemlji; socializem s«- bojuje za boljša lazniere, da se bodo mogli iz njih roditi boljši ljudje.
Ka| mislimo o Slovencih?
Tisto povest o očetu in sinu, ki sta gnala osla na semenj, pozna pač vsak šolarčck. Tudi mi jo poznamo. Tudi o sebi ne mislimo, da
bi mogli ustreči vsem ljudem.-In |dr"uKi"mmjhni~ eni debeli, drugi ker ne mislimo tega, ne gremo zal ,hi> p|li ho^X] rini?i wni| ,ni tem ciljem. Tako umetnost posku-	nvxvM% ,.ni |)Hmrtni,
šajo špekulaeijski listi, katerim je (|rURi |louumj M,,fl N>ni(.it ltatija_ vseeno, kaj da sc natisne, da je le | ni Xiadjarif Ruiif Kraneozi, An-
"izn'8 ,	. . . .. . «H^i > t. d. je ravno tako.
Ampak včasi s«- je vendar čuditi
ne <K s potezo peresa spraviti s sveta; ampak ob fem dejstvu osta ne človek lahko popolnoma trezen.
Slovenci so skupina po jeziku. Vsak narod je taka skupina. Iz tega pa nikakor ne sledi, da so vsi Slovenci enaki. Eni so veliki,
kako si delajo ljudje uganke tam, kjer jih ni. Tak rebus je nekate-
Kazlik med člani posameznega naroda je več kakor pa podohno-
„ , . »tu • v • <sti. Tore i ne more biti narodnost rini: Proletarec 111 Slovenci. Knim. ,. ,, • , •	,
, ....	edina podlaga, na kateri si človek
smo premalo nacionalni, enim pa . ' .. .
»	v	• • . . i osnuje življenje,
preveč. Kar pišemo, je sicer vedno „ J J J
enako, še se čita zjutraj ali pa zve- Cim bolj re kakšen narod razvi-
eer. Ali oče in sin sta gnala osla na semenj.
Torej koliko imamo narodnosti
v sebi?
Natančno toliko, da moremo z njo mednarodno čutiti in misliti in da ne postanemo šovinisti. Nič več in nič manj nismo Slovenci kot toliko, kolikor je pravično.
Ker nismo slepi, bi morali biti neumni, ako bi tajili narodnost. Na svetu so različni narodi, kakor je različno drevje, kakor so različni kraji, različne vode, različni ljudje. Tisti, ki pravijo: "Človek je samo človek, razlike ni nobene, torej ne opravijo ničesar pri nas. Kajti razlike, ki jih lahko vidimo in dotipamo, so razlike.
Ali na drugi strani so ljudje, ki zahtevajo, da bi smatrali Slovence za Čisto poseben narod, kateremu ni noben drugi enak ali podoben, za pleme, katero bi se smelo samo občudovati in oboiavati. To pa zopet ni nič za nas, ker smatramo Slovenci' za narod med narodi: ne za narod izpod drugih, pa tudi ne za narod nad drugimi.
Eni hočejo, naj se narodnost enostavno lanikuje; tega nc moremo. Drugi hočejo, naj narodnost navdušuje ;tudi tega ne moremo.
ja, tem večje postajajo razlike med njegovimi člani. Med Eskimo-ti ali Patagouci je veliko več podobnosti kakor med Francozi ali Angleži. Pri takozvanih divjakih so vsi divji; vsi morajo živeti po enem načinu, imajo skoraj popolnoma enake šege, enako vero, enako mišljenje. Nemški ali ameriški kapitalist živi čisto drugače kakor nemški ali ameriški rudar ; slovenski ali italijanski profesor išče vse drugo družbo kakor slovenski ali italijanski kmet: slovenska ali ma-djai-ska dama se drugače oblači kakor slovenska ali madjarska služkinja: ampak življenje slovenskega veleposestnika je podobno življenju angleškega ali španskega ali pa ruskega veleposestnika, medtem ko živi slovenski delavec podobno kakor nemški, poljski ali pa portugalski delavec.
Ker vemo, da so delavci vseh narodov izkoriščani po enakih zakonih, ker nadalje vemo, da imajo kapitalisti vseh narodov enake interese, kar se tiče izkoričanja delavcev, ker naposled vemo, da se more kapitalistična moč premagati le z delavsko močjo, želimo in se trudimo, da bi privedli delavce vseh narodov v enotno organiza-
Za nas je nnrodtuwtt dejstvo, ki se cijo. Zakaj brez take organizacije
nimajo moči in se ne bi mogli nik dar osvoboditi. Pri tem ne sme o virati delavcev prav nobena na rodnost, torej tudi slovenska ne.
Kadar napolnjujejo šovinisti d< laveem glave z narodnostjo, nima jo druzega namena, kakor tla jih odvrnejo od pravega spoznanja svojega delavskega položaja in 01 mednarodne organizacije, ki je ni varna mednarodnemu kapitaliz mu. Nikdar ne ovira narodnost ka pitalistov, če gre za dobiček. Me< slovenskim gospodarjem iu slo venskim delavcem, med nemškim kapitalistom iu nemškim proletar ceni ni nobene narodne solidarno sli, kadar se vpraša za boljši mezdo.
Kaj pa hočemo torej za Sloveli ce? Ali nam to sploh nič ni ruar?
Pač. Za Slovence zahtevamo na tančno to kar za vsak narod. Nič več, nič manj. Enakopravnost in tisto svobodo, da se na narodnem polju lahko razvijajo po svoje Tam kjer gre za resnično narodna vprašanja: Za književništvo, za šole, za občevanje med seboj, za htevamo, da naj odločajo Slovenci sami, kakor naj v svojih čisto na rodnih vprašanjih vsak drugi na rod,sam odloča. Noben narod ne bodi podložen drugemu, nobeden ne gospoduj nad drugim.
Ker so nekateri posebno radove dni z ozirom na sedanji položaj naj tudi to povemo: Mi nismo ne za Avstrijo ne za Rusijo, ampak /a svobodo. Nekaterim gre to tež ko v glavo, ker mislijo, da mora biti narod na vsak način nekomu podložen. Pa ne moremo pomagati. Nam je eno hlapčevanje tako Loprnn kakor drugo.
Toda če zahtevamo svobodo za čisto narodno življenje, ni s tem rečeno, da naj se okrog vsakega naroda zgradi kitajski zid, da ne pride drug z drugim v dotiko. Človeštvo je več kakor narod, in vprašanja gmotnega življenja niso narodna vprašanja
Krog narodnega življenja je tesan, življenje človeštva je široko. Ce smo Slovenci, hiiio Slovenci; ui treba, da bi nas bilo tega sram, pa tudi ni povoda, da bi bili posebno (Hmosni na to. Kazun tega, da smo Slovenci, smo tudi delavci iu ljudje, pa imamo zato mednarodne interese.
Med pametnimi ljudmi so narodni in mednarodni interesi lahko popolnem skladu. Tak sklad že-lino.
ČRNA VOJSKA
Zdaj ni več dvoma, da pobirajo v Avstriji trumoma pod zasta-c take ljudi, ki so bili že spoznani za nesposobne ali pa katere so bili morali kot nesposobne od pustiti od vojaštva. Treba pa je edeti, da so zadnja leta sploh že jemali ljudi, ki niso zadosto-ali predpisom. Se lani so vojaški isti tarnali, da se morajo komisije pri naborih zadovoljevati z judini. ki pravzaprav nikakor ne spadali v vojaško suknjo. \ljub temu so rekrutni kontin gent za stalno vojsko in za domo-»ranstvo dvakrat zapored poviša i za več kakor *0,000. Kje naj bi >ilo torej ostalo še kaj sposoh nega ?
Normalna črna vojska je že davno vpoklicana in kakor vemo, ne dela službe po garnizijah, tem-\eč velik del je poslan na bojišča, loinačo službo pa opravljajo vsakovrstna društva
Vendar pregledujejo zdaj zopet črnovojnike. Vsi tisti, ki so lili prej četudi pri vseh naborih spoznani za nesposobne, ali pa ki so bili supearbitrirani, se morajo zopet oglašati. In kako postopajo pri teh novih naborih, po kažejo nekateri primeri:
V Celovcu je bilo za črnovoj-niško službo potrjenih 14. okt. pri "Sanilwirtu" od IStj iz sodnega okraja Trg 97, v "Kaertner-hof" od 2:15 iz mesta Celovec in tujih 195; 15 okt. pri "Sanilwirtu" O.'l od sodnega okraja Trg — (Ji. del) 57, v " Kaertneihof" od 92 iz Celovca in tujih 80. Od J11H1 pri črnovojniški komisiji I. pri "Sandwirtu" iz Koroške so bili 1703 potrjeni v črnovojuiško službo. Povprečno 54 odstotkov. Od 3101 iz mesta Celovec in okolice ter .z dežele je bilo oil ernovojniš-ke naborne komisije II. v "Kaert-nerhof" za črnovojuiško službo potrjenih 1*09, povprečno 5814%. Potrjeni so morali priti dne 2ti okt. zjutraj \ Celovec k izvežba-nju.
Heški listi poročajo, da je bilo na naboru črnovojniških obvezan-cev 283; od teh je bilo 744 potrjenih, nesposobnih pa 79. •
Podobno se glase vesti iz vseh krajev, odkoder prihajajo poročila v javnost: Po 54, 60. 70 in še več odstotkov jih obdrže. Izmed takih, ki so imeli črno na belem, da so nesposobni!
Kaj ostane torej Se moških doma ?
Slišati je. da nameravajo klicati celo ljudi od 42. do 50 leta Človeku bi se zdelo to neverjet no. če ne bi videli, kaj že zdaj jemljejo. Mogoče je nazadnje to rej tudi to. "(Jori" jim je pač vse-euo, če ne ostane izza vojne v deželi nič moškega razun starcev in pohabljencev.
Kdor zna to premisliti, naj pr, še obožava ali pa zagovarja Avstrijo!
pr.ir.ir.ir.irjr.irflfflH^
TIČNE
REVMA BOLEČINE
so zelo nadležne neprilike. Ako 8te nadlegovani z njimi, nadrg-nite
W. P. Sever» Co..
iwUr I tapida, Iowa.
"H* vero* o liotherdako olj« telo u»im-íuu kit Intro nI Ink u j* Trpel v-1.1 re v mat um*, tor null nje*;t liiMtra inotcel hodili. («ala p» par nadevani Se-trmvetfa t»oth»rd»kega olja mmii »i* i».lutil popolnoma «tre»«««. Nikoli ne l«»m bre* nj#ca V aS»a domu. Moja «Iva alna Ka i>»di pohvalita kot W>aini<-Ka loiHsr iivinjeja In r»*t#/e. kalor« nastanejo valed trla«, ileln. I'riporoéamo «a »vini ki trpijo valed revmatii-ma. oteklin, raitet »11 Uvlu-»enj."	M Ciatfal»
K. I. H«»» «• St. Louis. Mich.
Severas
Gothard Oil ¡
{Severov-Gotha rdako olje»
ter si pridobite hitro olajšbo. Priporoča se tudi zoper nevralgične bolečine, krče, otekline, izvinjenja in razte-ze kit in otolkljaje. Njegov upliv v slučaju revmatizma najboljše opisuje gori tiskano pismo, katero smo pred kratkim prejeli.—Zoper bolečine in okorelosti nadrgnite Severovo Gothardsko olje. Cena 25 in 60 centov.
Za otroke in odrasla SEVERA'S TAB-LAX.
(Severov« T»b-f.a«l. Sladkorno odvajalo. Cena 10 in 25 cantov.
Milo, tako izborno kakor ja
Seven's MEDICATED SKIN SOAP
[Severovo Zdravilno Mllol ima veliko uporab.
1'ena 25 «*nlov.
Severov i pripravki »o improdaj v vm'Ii lekuriiitli. Zuhlevajt* umno Severova. Ako vaa lekarnar n« mor«« «ulojtiti, naro^ijtu Jih od na».
W. F. SEVERA CO., Cednr Rapid», Iowa
irarararaHrararara^
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in Ka pošljite nam, nakar Vam bomo |x*dali
VICTOR ALI COLUMBIA PHO-NOGKAPH. kakor tudi 12 plo** s slovenskimi pesmimi prosto. ZA 30 DNI NA POSKUftNJO.
Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po
$2.00 NA MfcSEC
S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let.
Ta ku|ion je dober /.a v ne kaaje Zed. držav in l'anade. Poéljite pa n« naskiv:
SAUL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, N*w York
Victor...........................Columbia.
Ime...........................................
Nasi.ov............ ......... ...............
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-60 Bine Islantf Avenue. CMcago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:• "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POSOR ROJAKI!
Ako ste lrupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, ▼ katerih ram vsakovrstne stvari obljubil jejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljenje in čiščenje zemlje in drage vabljive pretrese katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko d««arjL an^vcenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima ie mnogo rojakov kupljeni svet in jih je še lepo število naseljenih. Tam j« svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako vrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega sta, šol, mlekarne, banke, trgovin, iage, železniške postaje in mn» go drugih podjetji
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo t&mošnje slovenske farmarske naselbine, p redno greste kam drn-tram svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti.
CORK TIP
CIGARETTES
Rabite dober tobak
Najboljši pridelek v Ameriki
1
Cash kupo..', v vsakem zavoju
Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmetej
Vsakdo jih pozna Vsakdo jih kadi Vsakdo jih hvali
Vsaki trgovec jih prodaja.
Rimu») mm
N*W YORK UT>
I' |{ O Ii K T A K K t
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
UataMvljana da« 1«. sv#u«t*
L**.
PODPORNA ZVEZA
InkvriMiriraM tt sprli« v dri»»l P«nn.
Sedež: Conemaugti, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pr.dsaduik: FUAN PAVLOVÛlC, boi 705, Goueumugh, P* Podpredsednik: JÜ8IP ZOKKU, K. F. D. I, bo* »fe, Wut Newton, Pa. Trnjulk: ALOJZU BAVDKK, bo« 187, Couemaugh, Pa. Pooioftni tajnik: IVAN FK08T0K, bo» 120, Export, P» Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Av., Cleveland, Ohio Pogini blagajnik: J081P MAKINCiC, 5409 8t. Clair Av., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
\NDBEJ VIDBIH, boi 523, Conemaugh, P».
NADZORNIKI:
VILJEM 81TTEB, 1. uadzornik, Lock boi 57, Coneiuaugh, F» FBAN TO M A1IC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston, 8ta., box is NIKOLAJ POVÔE, 3. uadi., 1 Craib at., Numrej Hill. N. 8. Pittaburg, P»
POROTNIKI:
[VAN OOKÄEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, boi 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johnatowu Pa ALJOZIJ KAKUNOEK, 3. porotnik, Girard, Kanaaa, K. K I». bo» »O.
VRHOVNI ZDRAVM1K.
F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ava., Cleveland, Okio.
GLAVNI UKAD v h Ji it. 4« Maiu Street, Conetnaugk, Pa
POMOtNI ODBOR.
Apendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 273. Uatnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pu Gabrenaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Beve Franc, H. F. D. 5, box ill, Conemaugh, Fa Suhodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, box 514, Conemaugh, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUfiTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljem S tar, box 57, Coneiuaugh, Pa^ ¿lan S. D. P. Z. Zavertnik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, 111., élan 8. N. P. J. Martin Konda, 265« So. Crawford Ave., Chieago, 111., član 8. S. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., «lan S. N. P. J. Atefančič Martin, box 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Alei, 400« W. 31at St., Ckieago HI., ¿lan 8. D. P. * P. D. Goršek Ivan, box 211, Weat Mineral, Kan«., ¿laa A. 8. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLKAKTC, 4006 W. 31st Street, Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proiem, pošiljati vaa dopise in denar, naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •• poiilja glasom pravil, edino potom Poétnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnik ¿ekov.
V slučaju, <ia opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
Društvo 4' Planiski Raj ", štev. 35 S. D. P S NAZNANILO.
I.orani, Oliio.
Tem potom opozarjam vs«' člane društva "Planinski Raj", nt. 35. S. 1). P. Zveze, v Lorain, Ohio, da se polnoštevilno udeleže pri-hodne mesečne si j«-, ki se ho vrši la dne 13. decembra 1914 ob 1. popoldan v navadnih prostorih, ker je to zadnja seja tega leta, in imamo rešiti več važnih točk, in je obenem volitev društvenega od bora za leto 1915. Vsak član, ki se ne udeleži te «ej»-, bo moral po sklepu zadnje seje plačati 50c v društveno blagajno.
S sobratskim pozdravom
Jacob Ulebčar, tajnik.
Društvo "Zavedni Štajerc", štev 9. S D P. Z. NAZNANILO.
Johnstovvu, Pa. < lanom društva "Zavedni Štajerc", štev. 9. S. I>. P Z se naznanja, da se bo ua redni mesečni se ji dne 2G. decembra 1914 volil no vi odbor. Kdor se ne udeleži te ♦\j \ plača .r><»c « društvem» lila .'a i no.
Andrej Dobnikar tajnik.
SI. del. nodp. društvo "Slovenski Bratje \ NAZNANILO.
Avella. Pa.
Vsem članom naznanjam, da bo glavna s«*ja društva dne 13. de ce^nbra t. I. Kdor s«- te seje ne ude-b'ži, bo moral po sklepa plačati 1 dolar v »Iruštvcuo blagajno.
Oco. Vidmar, drušv. tajnik.
Hunthmtcn, Ark.
Danes, ko to pišem, dne 2.!. novembra, divjajo v Arkausasu ž-deset dni silni gozdni požar. Stari legi, kakor jim pravimo po doma če, gore kakor slama. Po vsem kraju se vali gost dim, «la so ob popolnoma jasnem nebu ne vidi solnce in ua KM) jardov ne vidiš človeka nad seboj.
Po mojem mnenju naj bi \ lada tukaj vtaknila svoj nos. pa poslala vojake in tiste proslavljene miličarje gasit, namesto da streljajo na lačno a pošteno ljudstvo. Opravka bi bilo dosti; bil bi boj resnično sovražnim elementom, in prinesel bi več prave slave kakor pa boji s Štrajkarji.
Prihodnjič kaj več. Soc. po zdrav!
Martin Po\vetz.
Terre Haute, Ind.
Cenjeni sodrug urednik!
Nerad se spuščam v javnost, ali nekako sem prisiljen. Nisem sicer naročen na meščanske časopise, ali v roke mi vendar prihajajo. Pa čitam n. pr. v "01. N." dannadan povesti o slovenskih junakih. Človek hi se prijel za glavo, če se vpraša, kako in zakaj da so junaki. Kaj neki delajo, da se jim prišiva tako junaštvo? Ali pomagajo sebi ali srbskim ali ruskim delavcem do boljšega kru-ha T Ali jim pomagajo obdelavati zemljo ali zidati stanovanja sli sploh do boljših razmer?
Kdor je količkaj pokušal vojaški komis, ve, kako so bili v mirnem času zaničevani in zasr;i movani ravno slovenski vojaki, in sedaj so naenkrat iunaki. Če n»» hi človek vedel, k^lo jih hvali! Ne hvalijo jih slovenski delavci iu kmetje, ampak ravno tisti, ki so jih prej najbolj zaničevali.
1'isti ki pohijf in pokolje naj več ljudi, ie največji junak. Tisti, ki j'1 pameten in nasproten morit
in vojni, velja za strahopetca in uičvrednežn.
Po mojem mnenju je tisti ki hvali tak»* junake, tudi sam ne-posten, barbar, morilec in zloči n«»c in s svojo hvalo hoče ustvarjati še več barbarov, morilcev in zločincev.
\ očeh pametnega človeka je junak n. pr. tisti, ki skoči v vodo, «la reši i/, gotove smrti človeka, ki j»- padel v vodo. Ako hiša gori in s»' slišijo obupni klici na p»i moč, pa s»> človek zakadi skozi goreča vrata, ta reši človeško živ !i«'iije, te«laj j«- junak. In če pri tem ponesreči, se lahko pravi, »la ie bila njegova smrt junaška slavna in častna.
Kaj pa duhovniki vseh sekt* Ali morejo s»1 nadalje učiti: Ne ubijaj!? Ali bodo š«- prosili Botra : H»'ši nas kuge, lakote, Šibe božje!? Ali niso tudi oni sokrivi vsega tega? Zakaj niso protesti-tali proti vojni? Saj jih posluša ljudstvo v vsem, pa hi jih bilo po-
siu.salo menda tuiii v tem in bi bilo ostalo doma.
|'a kliče, da zatirajo socialisti vero! Ali se tie bi se»laj lahko pokazalo v jasni luči, »la j»» najbolj zatirajo sami .' Kdo more še verjeti da so službeniki tistega, ki je učil? "Mir ljudem!" iu "Ne ubijaj!" Kd<» more verjeti hum-boga rje iu in hlapcem kapitalizma?
Pr Žagar.
Reading, Pa.
Cenjeni sodrug urednik!
Prosim Vas. uvrstite teli par vrstic v naš priljubljeni list Pro-letarec. Sporočil bi rad, da gre /. delom pri nas strašim slalxi. Več kakor polovic* delavcev je brez v sake ira dela. Lačni *»• klatijo po ulicah, «lavi imajo pridne roke in bi rudi delali. Človeka še najbolj razdraži. če pomisli na tisto hi •u.Nščitio, ki pridiga, da pridne un ui treba kruha stradati. Kako •ra ne b«» stradal, ko mu ga rež»* kapitalist le tedaj, kailur ima sani bogat profit »>d t»*ga ?
|{a»l bi tudi nekoliko sporočil o volilnem boju ki smo ga imeli pri nas. Volilna agitacija proti socialistom j«- bila velikanska. S»i-eialistična stranka pa tudi ni bila lena:' Pridno je prirejala shode, katerih s«> se delavci udeleževali v velikem številu.
I ) 11 •* I!. novembra smo s«- zbrali pre<l Labor Lyceum, kjer smo mirno pričakovali naznanilo o rezultatu. Dolg«» časa s«> republi kanci iu »lemokrati noreli od ve-s»'lja, ker so imeli pri štetju dol-g«i večino glasov proti nam. Po Penil St. so korakal»' bande gor-iiulol iu igrate, kakor «la se- rogajo socialistom. Ali naenkrat s«i je obrnilo. < M» 12 so začeli naraščati socialistični glasovi in ob 1 se je pokazalo, »la >o »lelavci izvolili sVojega sodruga Jones Maure,ga v državno po*>tavo»lajo. Hipoma se j.* priredila sijajna «lemoustruci-ja. Socialisti s»» prišli z rdečo zastavo na ulico; čez tisoč delavcev je korakalo v sprevodu iu burni klici "Nuria forSocialism ! Down with Capitalism!" so oznanjali, kaj pomeni ta manifestacija. In ua tisoče delavcev j«- vstalo iz gorke postelje, tei pozdravljalo / enakimi klici. Tako smo korakali dve uri p»» mestu, iu Rea«ling je videl, da s«* zavedamo svojega razrcua in si ne «lamo več vsilj»'-vali zastopnikov, ki potem zastopajo našega sovražnika.
Bil je slavnosten čas in marsi-kateivga tovariša .je osvežila ta delavska zavest.
Priporočil bi tistim «lelaveeiu ki imajo /.•• prvi papir, »la si pri-sk i be s»- druzega, ter povečajo našo armado za »ittigri jesen ko bo« I o županske volitve. Človeka v»*s»*li, k»» vidi, »la glasujejo vsi, ki imajo volilno pravico, socialističiHi, izvzemši tistih par rojakov, 1 i imajo državljanske papirje le zato. «la jih tie bj potisnil IVane Jožef v soldaški jopič t M vas, ki dobit» letos «huir«' papirje, pričakujemo pošten»* «!»•-lavske pomoči proti skupnemu sovražniku kapitalizmu. V rini o sti nad našo zmago pozdrav vsem sodi ugom !
Peter Koc»'\ar. »»0O»O»»»
Shiran Kja
VABILO.
Chisholm, Minn.
Cdružeuje št. 22 J. S. Z iuu svojo redno s «1 j « > v hotelu "Hal kan" pri >o«lrugu (»avrichu. Vsi člani so vabljeni, da s«* je mblež»' M (Javrich, tajnik.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARKANSAS
Fort Smith — Jenny Lind: Frank C.o
r«Mi«' F. F. D. 3, Box 165 in .To«. K<» K«j. Bot 1S2.
Hartford: Louis Slamnik, box 30. Huntington: Knrol Petrin, box 204.
COLORADO Puebio: Charlo* Pogorelc, 50S Moffat
St. in .Jos. Hoievar. Leadville: .!<>,• /,«k*«>k. 31o W. 2ml Ht. Walsenburg in druge naselbine: Frank Blatnik, box 711.
IOWA.
Doodward. .U.'k Borvant. K. 1, box M7.
• INDIANA.
Clinton: Viktor ZupanW, S.r>S N. 9. St Indianapolis: J. Bruder, 710 Holm«« st.
K ANSAH Coron»: Blal Merori, box 162. Columbua: Martin .lur^ko, R. K. 3. box 60.
Franklin—Oirard: Fr. Wegel, box 3» Frontenar: John Bedene, box IM. . »^•y: John Gorlek, P. O.
Stone City: Mike Fiue, box 496. Mulberry: Anton Sular R. F I). 1. Dunkirk Pittaburg: Thomas Wölk, N.
K. box 172. Plttaburg: Andrej Podlesnik R. R. s. box 102; Jakob H?lak R. H. S.
MICHIGAN
Copper Country: Anton Muri», ,"I1
Ath St., Calumet, Mich. Detroit: F. ('. Oglar, .!«.«• I'reimer in Th»>*. iVtrii.
MINNESOTA
Aurora: John Oraien, box .'Ml Blwablk: Frank Mahni«-, box 122. ChlBholni: Math. Richter, box 3os. Ely: Iobii Ti>ran, box 4.12. Eveleth: Ja«'«il» Ambro/i«'-, 41!» Pittrre
st. in Max Vob'anAt»k. Gilbert- McKinley: John Konrilm bx
MISSOURI.
S* Louis: V. <'ainkar, 221.1 Gruvoi«» av.
MONTANA.
Bear Creek: Frnnk Daui^ek, I' O. Klein: M. Mc/.narleh, box J27. East Helena: J. B. Mihelleh. L. B. 200. Red Lodge: John Gerkman, box 14. Roundup in okolica: Frank Novak, box 136.
NEW «YORK
New York City: L. Mark im, 129 K 29. St.
Little Fall«: Frank Masle, 37 ('asb-r «t. OHIO.
Barberton: John ItHlant, 436 1st St.
in Fr. Znirxlikar, box 121. Bridgeport: John Zabkar, box .17:».
Cleveland: Anton Pozareli, 5SI0 proswa Ave., Math Petroviii. II0H K. 76 St., Andrej B«»gata.j, 109.1 K. 7!. xt. in L«»ui« Steyov«'«;, 1107 K. 61 St. Collinwood: Dominik Blümmel, 16216 l'nrk (5ro\e Ave., Anton Ku/.uik, 452 13S St. in Joe Kuniif, 4;i9 E. 1*6
st.
East Palestiue: Jack Isteulch.	136 K.
Martin St. Oirard: Frank Ban, box 365.
Glencoe: Nacc Zleiiibtrcgr, L.	Lo'\ I.
Youngstown: John Petri«*, bos	6s<i in
M l'rbas, box 431.
Piney Fork: I.oiiih üla^r. bo\	11". Struthera: John Raver, box .'157.
OREGON
Oregou City: Frank Sajovir, 131 lsth
st.
PENNSYLVANIA. Bessemer: .Ink. I'opetnik, b«»x 159. Brouvhon: Ja«*ob Dolenc. bo\ IHt. Meadow Lands: Jon, Bw iuk, box 253. ClsridRe: John Minkar, b«»x 6S, jn Fr.
Zurman. box'255. Conetnauph: \ndrej \'i'lri«b in Frank
Fax lovc'i«*', box 523. Dunlo: Krank K»u<"i«\ box 7:'. Export in cela Pa.: John Prostor, b«»x 12«'.
Fitz Henry: Frank Indof. bo\ 113. Forest City in Vandling: Fra? !. b'atai?,
bo\ 6s.') in Anton I>ni*b'r, 9. Garrett: St«'ph«'ii in Mr", fcabm*. ' R.
F. I». hox 53. Greensburg: Frank Matko, K«-v st on«*
W. Newton: J«»h. Zorko, R. F. I» 3, box 50.
Wlckhaven: Luka Kral.i, box 6S. Willock: Jak. Miklauiiv, K ikix 3. Yukon: -Anton Lavri«'\ b«»x S. Herminie: Jos. Mri«'. box 136. Imperial: 1*. Mursh«*tz, box 32s. Irwin: Louin Brie, R. F. D. 3, box 100. Johnstown: Math, (iabrenja, H. F. D. 1. box 120, in Jacob Kocjan. 274 Lun. n St.
Lloydell: Atiton Stra/i^ar, b«ix 51. Manor: Fr. Demsar, b«»x 253. Marlanna: I^iui* Mthevc. box 25. Morgan: J. Kvarti«", box 453. Pittsburgh: Blaz. Novak, 656Ä Rowan Ave. in Anton ZidanAek, 4034 Willow Str««ct.
Reading: John Pezdire, 343 River St. Sharon: Jos. Faulenich, R. F. I>. 57, box 44.
Smithton: Joseph Radisvk, Central Hotel.
Westmoreland Co.: Frank Po«lbov, box s»l2, in Jakob Rupert, box 23s, So. F«»rk.
UTAH
Scofield: John Brezovar, box 27. Winterquartera: Vine. Kaunikar. box 72.
Murray: Vine. HranisHi. box 1.
W. Virginia. Davis in okolica: John Kri/.man. ¡<". box 2S3.
Thomas: Frank Kocjan, box 272. WASHINGTON.
Roalyti: John Zobec, box 19 in Geo.
JanioVk, box Black Diamond: Math. Potshnik, box 4.
WISCONSIN.
Waat Allia: Frank Bender, 471—53 av. Kenoaha: Frank 2crovec, IS Howland Ave.
Milwaukee: lg. Kuiljaa, 229 — 1st ave. in John Kraiuc, 371 National Ave. WYOMING.
Frontler: John Widitz, box 79. Sublet: Louix Ib-nchina, box 126. Superior: Lucaa (Iroser, box 341. Suale: John Peternel, box 51. oweetwater: Pavel Hribar, P. O. Reliance: Lovr, UieaiČaik, box 96. Rock 8pringa: Math Hatich, b«.x 427_ in F. s. Tavcher, 674 Ahaay Ave. Gunn:. Frank Tominc, box 20.
ILLINOIS Aurora: John HI»*, hit/, H. F. D. 4, box 6S.
Chicago: Frank AleA in Frank Zajc,
4IHIS VV. 31 St. De Pue: John Kornau, box S6. Johnston City: John Slivnik, bux 599. Jollet: Jos. Iva net ich, 205 M oran St. La Salle: Vencel Obitl, 43H Berlin St.
in John Bogel, 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokonm: John Mekinda, box 607. Panama: Jos. Ferjtn^ii, box 10. Springfield: Fruuk Hre^ar e. o. F.
K ram/.ar R. R. s. Staunton: Anton Au*e»', box 15S in Joe
Mostar, box 351. Waukegan—North Chicago: John Za kiivsek, 750Vj Marion St., in John Mahnic, 425 Belwetlere St. Witt: John Zupant'i«', box 34.
Opomba upravniAtva. Pri sestavi i-iiienika zastopnikov po državah smo zapazili, «la se nam je nekaj zastopnikov porazgubilo. Bržkone so pomrli, ali |>a so se morda fli vojskovat za domovino. To so par* uganke, katere je težko raz vozi jat i. i Prihodnji teden pošljemo aktivnim zastlorpnikom "pole" in imenik naroi^nikov. Ako kdo želi biti «lober zaatopmki Proletart-a, naj nuin piAe, «la mu pošljemo potrebne li stine. Heve«la smo najbolj veseli živih zastopnikov. V splošnem pa pripozna-mo, da imajo naši zastopniki v teh sla bih «-asih tudi težavno stalile za pridobitev novih uaro^nikov.
AMERIKA NE BO IMELA VOJNE!
Hvala bogu odleglo nam j»'! l\«lor je zailnji te«l»Mi čital ameriško meščansko časopisje, s»* j«* moral že ustrašiti, tla bo tu»li naša republika zapletena V svetovno vojno. To "uu'H)«lajno" časopisje je bilo ž«' tako iazburj»'tio, kakor «la bi bilo vsak trenotek neizogibno pričakovati napoved vojne Turčiji.
Bila j«- bovrpoiuagaj velika i«•«'. Ko se j«- 'lurtuja "morala' vmešati v vojno, j«' razglasila, «la i«- Inka v Smilili, v Mali Aziji zaprta za tuj«* ladj»* Ameriška križarka "Tenness«»«»" pa j»' baje morala varovati interese ameriš-lvi'ih «Iržavljanov v Sniirni. (>«l poslala j»' čoln v luko, Turki ph so streljali nanj.
Kdor želi vojno, bi bil imel najlepšo priliko zanjo. In — kakor pravilno s«> nekateri lisli res ž«> pisali, kakor »la ni «Iruze-ua izho»la. Pa se j»' izkazalo, da je vendar «Irug izhod, ki s»* imenuje mir. V \Vashiugtonu so se pr«»prieali, »la se stvar lahko mirno poravna. Tiuli mi smo prepri eani. In če v NVashingtonu nočejo vojne, j« ne bo. /lasi i ker si Turčija sama gotovo n«- želi še novega sovražnika. To j«* bil«» jasno prvi hip, zato je bilo vs«' razburjenje odveč.
ANGLEŠKI SOCIALISTI ZA MIR
Na konvenciji A K. « » t' L. sta bila navzoča tudi «Iva angleška socialista: Sodrug James A. Seddon, » «len i/.nn'»l v oditeljev delavske
RAZŠIRITE svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! 4iProletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
Makrim Gorkt: Mati, mehka vezba............................... $1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Džungel. Povest
4 lz chicaških klavnic............................................75
Enrlco Ferrl: Socializem in moderna veda........... ..............50
Država pri hod n j osti...............................................20
Proletariat ........................................................10
Etbln Kristan: Nevarni siclalicem.................................10
.............................20
..............................10
.............................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Naža bogatatva".................
Kapitalistični razred ...........................................
Komunistični manifest.......
Kdo uničuje proizvajanje v malem . Socializem ......................
.10 .15 .15
Strahovi .........................................................
Vojna in socijalna demokracija....................................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katollftko svetovno natlranj«
in svobodna znanost...........................................
V dobi kleiikallzma ..............................................
O konsumnlh društvih............................................
Moderni politični raivoj.—Modemi gospodarski razvoj—Cilji socializma
Zadružna prodajalna ali konsum...................................
Štiri črtice. (Poljudne tbirke "Več lnči!" 5. snopič)................
Kako Je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)..
Več luči.........................................................
Katoliška cerkev in socializem ...................................
Spoved papeža Aleksandra ....................................
Vse te knjig« in brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREC, 4008 W. 31sl St, Chlcago, III.
.25 .20 .10 .10 .05 .10 .10 .10 .10 .10
stranke v aiiglešk»'iii parlamentu, 4 in J. Hellami, predsednik Železnica rske zveze.
Časopisi, ki ku pču je jo s senzacijami, so hoteli na vsak način tu-«li njiju navzočnost odeti s kakšno tajnostjo, o kateri bi se moglo prav glohokoumno ugibati iu napenjati radovednost čitateljev. Nemci so pa pisali, da sta prišla v Ameriko agitirat za zaveznike.
Vsa skrivnost pa je popolnoma razkrita in vsa senzacionaluost razblinjena. Angleški socialisti so pravi socialisti iu njiju zastopnika sta prišla sem povedat, da se niso meilnarodna čuvstva angleških delavcev nič izpremenila in da ni me»! njimi nobenega sovraštva <lo delavcev v onih deželah, s katerimi ima Anglija vojno.
Kazim iega pa imata angleška so«lruga še eno nalogo. Kadar bo vojna tolio dokončana, da se bo resno sklepal mir, naj bi se sklical po želji angliških socialistov mednaroden socialističen kongres prav v tisti mesto, kj«*r bo zborovala oficielna mirovna konferenca. Kongres naj bi gledal, da dobi vpliv na mirovne meŠetarje, da bi se dosegel trajen, pameten, za vs»« dele sprejemljiv mir.
Sodrug Seddon pravi: "Angleški socialisti želimo, da se spravi prokletstvo militarizma* za vse ča-s»' s sveta. Mislimo, »la ima strokovno mi socialistično gibanje v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Avstriji, Rusiji in «lrugih deželah enako voljo iu željo. Sedaj mora «lelav-stvo nositi glavno breme vojne. Delavska kri napaja zemljo kon-t iii«'ii t h . Domovi delavcev se raz-devajo, njih žen«' postajajo vdove, njih otroci sirot«-. In delavstvu bo-«lo tiuli naložili ogromne vojne iz-«latk»'. C /itn pride primeren čas, bomo zahtevali splošno razorože-nje in nov obzir v gospo«larskih in političnih vprašanjih. Zato ho-< «-mo. «la b»> delavski razred vsega sveta pripravljen in močan, «la mor»« zahtevati novo dobo, v kateri bodo vojne nemogoče in socialna pravičnost zavarovana."
ŽELEZNICE IN DAVKI
(»lavni statistik komisije za javile pofrebšeiiie v Illinois M. J. Murphv »laj«- poročilo, iz katerega j»' razvidno, »la se ogibajo že-lezniške družbe plačevanju davkov kakor hiulič križu. Železnice, ki delajo velik«' kupčije, so oc»'-nj»'ii«' na 10.(MM) dol. za miljo, med tem ko so železnice z malim prometom više ocenjene.
Skupno ni 20 odstotkov železnic obdavčenih, in sicer je pri parnih železnicah položai tak:
Izmed glavnih prog prvega raz- \ r»'«la j»1 obdavčenih '11.307 milj, »Vprav izkazujejo 12,168 milj; to-rej j«' 861 milj neobdavčenih.
prog drugega razreda je obdav-davčenih 2. 29.'1 milj. izkazujejo pa 3025 milj; torej 732 milj neob davčenih;
postranskih prog obdavčenih 74 1h milj, izkazujejo pa 8,060 milj: torej 642 milj neobdavčenih.
Skupilo j«> ob 23.253 milj samo 21.ni s milj obdavčenih, 2235 milj
pa ne.
Pri električnih železnicah: <bl prog prvega razredu, ki znašajo 1544 milj. je obdavčenih 1247 milj, 2'17 milj ne;
prog drugega razreda j«» 214 milj; obdavčenih je milj, 31 mili na ne;
od postranskih 173 milj je 123 obdavčenih 50 ne.
Skupaj j«- od 1931 milj ohdav- -Viiih 1553 milj, neobdavčenih pa 378.
Neka železnica ima za 38 mil jonov lastnine ter za 2 niiljona o-sehnega imetka (bondov, gotovine, metlic, i. t. <!.), skupaj 40 tni-Ijonov, ali I 469,<MM) na eno milj«) Ocenjena pa je bila ua 3,072,815 dol., ali 114.785 dol. na miljo. Da v»'k plača samo o«l trinajstinke svojega imetja.
Stavba kolodvora v ulici Polk j»1 veljala 6(M),000 dol., ocenjena je na lOO.(MM). Delavnice v 49. u-lici so veljale 350.000 dol., ocen je-n«' so pa na 15.(MM). Strojna pri teh delavnicah j«> stala 265,000, ocenjena je na 5(MM) dol.! Pri nccnjcvAnju lokomotiv, ki so stali' 16(H10 dol., se je računalo 3<MM), za osebne vozove, ki ao stali 58(M) dol., pa samo 1000.
t Pri tem vrredo vozne c»'ne na-j vzgor, volilci plačujejo za želez-♦ niče kakor norci, te pa vedo. zakaj izdajajo tisočake pri volitvah.
It bin Kristan:
Oašperčkova pozabljena epizado.
. i ) rosi a v tiašperček ima trg«»vi 110 4 4 z mešanim blagom', ki mu j imenitno uspeva in je znana sirom domovine'1. Lani je nazidat na svojo hišo drugo nadstropje po načrtih gla*ovit«ga dunajskega arhitekta, ki je rešil svojo nalogo tako imenito, da se nie ne pozna; hiša bi zdaj baje lahko stala na dunajskem Ringu, ne da bi ga kazila Mogoče je na svetu marsikaj in kdor ni videl Uašpcrčkove hiše ali pa ni bil na Dunaju, mora pač verjeti.
Vrt, ki je v zadnjem delu že pravi park, oskrbuje (¡ašperčku češki vrtnar, ki lahko pokaže izpričevala z akademije za hort¡kulturo. Hlev se «kriva le iz estetičnih razlogov, katerih noče hlapec nikakor razumeti; zakaj s takimi konjički se daleč naokrog ne pobaha nihče, svoje vole in krave bi pa gospod (Jaiperček brez strahu lahko pošiljal na razstave.
Ali to so brige častihlepnih ljudi. Gašper če k pa ima svoj dom, hvalahogu čeden, udoben, ima svojo družino, in to j«- njegov svet Vsi eilji njego mh življenja so tukaj čvrsto /as »i, vse želje s« izpolnjujejo tukaj. Onstran plota in zidu j«* tujina, ki naj misli in stremi in dela in s«* bije, kakor ji je drago; v (laaperčkovo kralje stvo ne seže njen dih, da bi mu zastrupil mir in pokoj domačije. Hiša seveda ni samostan; gos pod Gašper rek nima konj in kočije in ne ugiba celo o problemu nabave avtomobila, da bi se vdal pu^avništvu. Ali če pride v gos tilno, kjer vstaja celo gospod žu» pan, da mu napol kordialno, napol spoštljivo stisne roko, ve, da je na tujih tleh. Cc gre volit po slanea, čuti, da opravlja posel, ki se ga nič ne tiče. Zdaj bi bil sam lahko poslanec; občina bi bila kar počaščena, če bi s«* dal voliti 1 njen odbor, (¡ašperček pa noče Vsega tega mu ni treba. Ne da bi se ustrašil dela! Saj tudi njegov dont ni zrastel kakor prvo drevje na zemlji. In če pravijo, da imajo tam zunaj boje, da ne morejo izhajati brez njih, da mož brez poguma ni mož, tedaj bi se (¡ašperček lahko prezirljivo nasmehljal. Sam ve najbolje, koliko j«» bilo sitnosti dobavniki, koliko se je moral u-kvarjati s pomočniki, z uslužbenci, s posli. Ali to so bili pametni boji; za njimi je bil stvaren namen. I speli lahko vidijo oči, izra žajo ga številke, zapisan je v knji gali. Tam zunaj pa-»igrajo kome dijo, in (¡ašperček noče biti glu mač. Naj drugi hodijo po ovinkih in govore o delu za narod, za sploš nost, za rodni kraj, za vero, za kul turo, za bedne iu zatirane; on si j« izbral ravno pot. Kupčija je jasna reč; nikomur netaji, da gre za za sluzkoui iu dobičkom. Kdor hočt nositi krinko, naj si jo nadene na obraz; Gašperček ne bo nikogar oviral, sam pa ne gre na maškara-do. (V jim je to zabava, naj jim jo Bog blagoslovi. Lahkoje gledati nanjo, ne da bi se človek pomešal med to čudno pisano družbo, ne da bi se udeleževal njenih -intrig, pa tudi ne da bi se jezil in razburjal, če spoznava, da ima v tem «li-rindaju vsaka brseda drugačen pometi kakor v slovarju, da tiči v višnjevem dominu Shvllok, in da s»- je za Faust a preoblekel Mefisto. Pavlihe, Kljukee, Kurente je list varil Rog, pa bo že vedel zakaj. Oroslav Gašperček pa hvali svojega stravnika za zdrave oči in trezen uni, in kadar pride čas, da zapusti ta svet, bodo njegovi otroci vedeli da ni živel zastonj.
II.
Oroslav Gašperček šteje v prati-ki svojega življenja petinštirideset let. Lahko se pobaha, da je dosegel več od mnogih drugih, ki teptajo hrbet matere zemlje že petdeset in šestdeset let. Kadar bo pisal take številke srbi, ne sme biti v deželi nikogar, ki bi se mu ravnal. Ta misel ga sedaj nič ne vznemirja, ali pokojno zro vsi njegovi pogledi le iz lepe sedanjosti v lepšo, ponosftejšo bodočnost. -Nikdar ne nazaj, nikdar ne nazaj...
Oroslavovo življenje se ni pričelo v tej hiši, ki je že ukoraj pala.-ea. In njegovo src«- ni vseh petinštirideset let tako enakomerno utripalo, v gledališču življenja ni bil vedno tako neprizadet gledalec kakor sedaj. Vse drugačni so bili «•asi. Ali Gašperček jih ni zapisal v spominsko knjigo. Kaj naj bi
v njem dozorelo spoznanje tako, da mu je jasen smisel življenja iu se lahko postavi na hrib, pa gre brez omotice v dolino in v brez-dno, kaj uaj bi mož tedaj mislil, da je v otroških letih platno prodajal 1
Ker je bilo tako, se razume, da Gašperček tudi s svojimi lasmi ni bil zadovoljen. Trni kodri bi mu ugajali nad vse. Nekoč je videl I-talijana, ki je igral na lajno in kazal drettirann opico. Ta je imel gla-• vo še veliko lepšo od Hrastnik«»
llvalabogu, da imajo drugi Iju-Ije s sedanjostjo dovolj opravka, pa preteklost lahko mirno spi. Seveda mu n«' more nihče nič, ampak razveselil ue bi t ¡ašperčka, kdor bi mu omenjal zgodbo izza petnajstih let. Zakaj tisto je pokopano in naj v miru počiva. Takrat Oroslav še ni poznal samega sebe in svojega poklica in sveta. Saj se je tudi v trgovini dostikrat zi^otil. preden se je tako utrdil, da je vsa va njegova kalkulacija zanesljiva kakor postava. Tudi življenja pot drži preko zmot, le da se marsikdo moti do smrti. Gašperček l>a se je izučil in je zdaj mojster. Zato ni treba misliti na vajenčeva leta.
Nemarftfcje Gašperček sam s*l»i prestrog sodnik. Dokler je bil spomin še svež, ker so leta prepočasi potekala, mu je bila ona zgodba tako zoprna, da bi bil najrajši pobegnil na kraj sveta, vsaj v Ameriko, če LiJjil le znal angleško. I'a to ii« /.n#frje mu je najbrž»- koristijo, ker ni nikjer zapisano, da bi bil onkraj morja postal iz njega Ko» ckefeller ali Gary; in kar je doma zelo veliko, bi bilo tam nemara prav majhno.
Goto\ o je \ tistih časih prestrogo sodil. Kajti nihče mu ne mor« očitati, da j«* kradel, varal, ali pa Bog prizanesi! koga ubil! Toda s sodiščem je imel opravka. Obsodili ga niso; in prav to je bilo takrat sitno, strašno sitno, takt» de je bežaftizpred sodišča v gozd in ta\al p* lesu do pozne noči in st potem opotekal po neobljudeuih u-lieah in se ni upal domov. Zaprli ga niso, toda osmešili so ga Takrat pa je bila njegova duša š« mehka, iu besede gospoda predsednika, s katerimi mu je naznanili, da je prost, so jo zadele ka kor očetova klofuta otroka, ki je ne more vrniti, t V obsodijo človeka, se vsaj lahko pritoži; on se ni mogel. Šel bi bil »I»? najvišje ill-stauce in zahteval, naj ua zapro po zaslugi; ali zakon je čuden in mu ni priznaval te pravice. Poslali so ifa proč: Nič več nimamo opraviti s tabo, pojdi v imenu božjem! In moral je iti, ne mučenik, ne < trnjevo krono, ki je vendarle kro na, teiiiuč s kraguijčki ua kapi.
Takrat je preživel krizo. Njegova zdrava natura pa jo je premagala. Nesreča Ka je iztreznila in mu pokazala pot do velike trgovine, do hiš«', do parka, do konj in kočije in <lo pokoja «luše.
III.
V tistih časih je bil Oroslav Gaš per ček pomočnik v trgovini "Bratje TravnarjiBilo jih j»' petnajst sotrudnikov, ne da bi štel on« pisarni in v zunanji službi. Petnajst Ijinli ne mor«' imeti popolnoma enakega značaja. Ce je na sv»-tu na tisoče kaj! na miljom različnih rastlin in živali, in če j« '•••s, da dvo je listov na drevju ni enakih, tedaj t»» veinlar ni kar ta U<». Ali prva let a je Oroslav mislil la si mora poiskati zgled in vzor pa s«* truditi z dušo m s telesom «la mu postane enak. S telesom j« bila težava. Čeprav ne hogomo lec je bil (»ašperček vendar veren kristjan; toda Bogu j»' zameril, »la mu j«' dal majhno postavo, v katei ni bilo dovolj prostora za njegovo \«'liko «hiš«». Zdelo se mu j«', da bi bilo lepo, če bi s«' morali drugi p»>-st a vi jat i na prste, kadar bi mil hoteli gledati v oči. Pa je moral sam iztegovati vrat, ka«lar je govoril s starejšim, z mlajšim ali z najmlajšim gospodom šefom, ki so bili vsi trije hrusti. In tudi tovariši so bili večinoma t «»I i k«» \eeji »»d njega, »la je moral v razgovoru z njimi posnemati po j« me ga petelina.
Polagoma se je privadi), «la j»- to n»'izpremenjlivo. Zu silosi je nekolik o pomagal z visokimi petami. .Jezile n»> ga pa še. drug«* reči. (>b-čtidoval je črne oči tovariša Hrastnika. Zlasti kadar j«' oblekel so-kolski kroj, je odsevalo iz njih ne-kaj junaškega. Na prvi pogled je bil o spoznati, da mora delati na drogu vratolomne kolobarje. Gaš-pe iv k o ve oči pa so bile svetlomo-«Ire iu nikakršni bliski niso švigali iz njih. Ob llrastnikovih pogledih bi si bil človek lahko prižgal civa-reto, z Gašperčknvim bi bil lahko pogasil ogenj, dokler se ni preveč razgorel. Mor«la so bile njegove oči bolj pesniške — in za p«>ezijo je bil resnično vnet! — ali pravi
ve, ki je pač črna, toda nima takih las kakor k odrov a dlaka Nihče n«' , «la j»- strastna želja po taki lepoti nekega večera odvedla Gaš-perčka k brivcu na drugem kraju mesta, kjer si j«* dal tri četrt ure paliti lase, «la so se frkali kakor presičji repki. Potem si j«* kupil Icbcl kos črn«- poniadc iu si j»j «lo polnoči mazal glav«», «la se je svetila kakor vojakov pas na paradi. Zjutraj j«' bila blazina vsa črna. Gašperček pa je zapravil celo1 uro umivanjem las, ker se j*- spomnil, da tovariši doslej niso bili slepi iu ne bi verjeli v čudež njegove glave.
Naposled j»* mladi Orosla\ pregnal misli na fizične korekture svoj«* zunanjosti iu j«' «>b t«*j priliki spoznal, «la je prazaprav lože spoznavati blago, računati z velikim dobičkom, kakor odganjati nepotrebne misli. Njegov intelekt j«- eelo zaslutil nekaj o zakonitosti vsega, kar j«'. Kakršno podobo si dobil, tak«» pa imaš; vsak p«»iz-kus, «la jo izpremeniš, j«* brezus-pcšeti , torej, ne poizkušaj.
Dlj«> časa pa s«- j«- (¡ašperček boril za duševue ideale. Težav«* so bil«' tudi v t«'in oziru «l«»sti velike, zakaj vzori niso bili nič manj različni kakor «»«i in lasj«\ K«lo bi po-vcdal'človeku, kat«-ri je'pravi Poezija j«1 brez dvoma l«-pa reč, tako na«lz«'iin'ljska, v «l«»tiki z nebom, z zvezilami in Tuli«», s"cvetlicami in studeiički in pozimi z bel«» snežno o«l«-jo, ki sicer ni v nebesih, pa vendar ni tak«» prozaična kakor koUnialno blago in faktur«'. Tudi nekateri njegovi tovariši s«- bavijo s pesništvom; t«»«la stvar mora biti veinlar pivec j težavna, ker s<» u-redniki najbrže presitni in premu-liasti, pa n«»čejo objavljati, kar jim pošiljajo mladi tab'iiti. In k«-r so tudi z rimami hudi napori, j«' Gašpctvck pr«'pustil poezijo drugim.
Nemara bi kazalo iskati ideal«' v svoj«'in poklicu ? Tajiti ni mogoč»-, «la s«» tist«' r«'či, s katerimi s«> bavi trgovina, večinoma potrebne, «Iru-ge pa so vsaj zel«» podobne uniet-nosti. Kolik«) kras«»tc j«- v raznobarvni mo«lcrni svili ? To sicer ni njegova stroka, t«»«la v trgovino spa«la in kaj bi bil«), če bi š»-l ua t «-ni polju za univerzalnostjo? . . . Nekdo j«' izumil balonček: nosiš ira v žepu skritega, neiia«l<»ina i;a stisn«'š, pa zakriči kakor Intlija-n«'«', ka«lar naskoči sovražnika: «Irug inštrument tak«' vrste zacvili, «la s«- ustraši vse, kar ima ušesa. pol ur«' naokrog, pa nihč«' ne ve, kaj «la s«' je pravzaprav zgo-»lilo To j«* tudi kolikor toliko v *tiku z glasbo in z dramatičnim presenečenjem.
Tak»» se j«- kazalo š«1 mnog«> dušo vabečega iu srce razviminajotVira, iu dolgo «lolgo j»' bil Gašp« rč«k kakor Heraklej na razpotju. K«lo bi m«»g«"l prezreti,. «la je bilo \ s» to ugibanje nap«»slcd prav t«>, kar f«»rmuIirajo bolj znani in priznani v» liki umovi v vprašanju: Kakš«'ii j«' /mis» l življenja? (¡ašperček ni b;l osab«>ji filozof, temuč skromen trg«»vski pomočnik, t«»«la iskra božanstva j«' tlela tu«li v njegovi «lu-ši. in »'•«' s«' opisujejo boji in krize velikanov, katerim j«* itak zago-tovljona slava poznih ro«lov, tedaj j»' I«- pravično, da s«> s kratkimi besedami zabeležijo duš«'vne muke Gašpcrčkovc, «» katerih bi se gotovo pisale knjig«-, č«1 bi šlo /a moža splošno znanega ¡umna, čigar življenje h«»če ra«love«lnost stoletij raztiditi, da ji ne ostane tajna nobena večerja, nobena mi-scl, zlasti pa nobena grešna sla«l-k«»st.
(I )aljc prili.
WILSON IN STAVKA V COLO RADI
Zdi se, da se je predsednik Wilson vcmlar nekoliko naveličal ko mičiic situacij«', v katero s«' je dal splaviti «»«I domišljavih lastnikov eolora«lskih jam. V ne«leljo je na m reč imenoval komisijo, ki uaj se potrudi, da bi uravnala eolo-ra«tsko stavko. Pozvani so v ko misijo Seth Low, bivši župan v New Vorku, Charles Mills iz Phi-ladelphijc in Patrick Giblav iz Clarfiehla, Pa.
Predsednik je izjavi), «la ne od-pokliče zveznega vojaštva iz ('«»-lora«le, «lasi j«* to zahteval guverner Amnions. Izjavil j«*, «la so si eer rudarji sprejeli njegove pred l«»ge, da so jih pa podjetniki o«I klonili.
Dejal je: ''Stav ka joči rudarji s«> takoj sprejeli moj načrt, ali lastniki jam so ga odklonili. I pirali Ko s«* najvažnejšim točkam mojih predlog, namreč «la naj se «la stavkajočim rudarjem prilika, da predlože potom posebnega odbora svoje pritožbe, katere naj bi potem preiskala iu poravnala posebna o«! predsednika imenovana komisija l'pal in pričakoval selil, «la iz-premen«» s\ oje stališče, ali s« «laj s«- bojim, <la se t«» ne zgo« I i iu «la ne moreni st«uiti ničesar, «lasi so razmer» /«'lo resne in moreče.
Zdaj «nlpoklicati zvezno voja stvo in potem prepustiti pob»žaj samemu sebi bi bilo zanemarjenj« moje dolžnosti.
Zato sem sklenil imenovati ko misijo, «la bi s«- «losegla vsaj za časna sprava, «lasi so lastniki o«l klonili ta načrt; storiti hočem vsaj nekaj, «la bi se mogl^taki sp«)ii v luuloče mirno in častno poravnati.
Pre«lse«lnik j»- še. naznanil, «la j»* ta komisija na razpolago «»!»» m a strankama.
Iz Denvera prihaja poročilo, «la da so linijski rudarji sprejeli načrt, ali «la ga hočejo lastniki o«l-kloniti.
REZERVNE BANKE
?«ož, ksdsr je ugleden in ksdar je.ponos s«- žari le črnih očeh.
Kako nizko cenijo svojega Bo ga tisti, ki uče, «la zahteva od ljudi, naj mu zidajo hiše božje, njemu, ki je po njihovem lastnem nauku ustvaril v«-s svet?
DOBRO ZNANO ZNAMENJE
A ko se večkrat počutite omotičnim, težkim v gibanju, suhim iu nenavadno žejnim, je znamenje, «la j«* vaš želo«lec poln plinov, ki navadno povzročijo hude bolečin«'. Prva pomoč v takem slučaju j«-, «la si takoj izčistite želodec in ga ta ko j tudi nekoliko ojačite. Morali bi poskusiti Trinerjevo aumrišk«» grenko vino, katero vsebuje p«» možna zdravilna smlstva in na vadno pomaga brez vsake bolečine ali kak«- nezadovoljnosti. Pričnite jemati to -zdravilo p«» predpisu in potem si pa sami uredite tako kakor v i« lit«*, «la vam !»«»<!«' p«»treba in ga rabite toliko časa, «la ozdravite. I porabijeiijc Triiu'ijcvcga grenkega vina j« svetovati za bo Jezni, v katerih j«- treba izčistiti prebavne tlele telesa, ne «la bi telo oslabelo. V lekarnah, »los. Triner, izdelovalec, 1333- 1339 S. Ash
lan«l Ave., Chicago, III • • •
Za hitro odpomoč bolečin v mi šisah in sklepih nadrgnite se z Triners Liniment (Trincijcvim Liniinciitoiii). t Vna temu linimen tu j^ po pošti pa <)(>«•.
(Adv«'rtis«'ineut I.
Ccnfcni rofakil
Kot stara tvnlka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, s«* Vam pri-
V Zetlinjenih državah s«» «»tv«»-^.rili takozvane rezervne banke. Te |M»služejo samo z normalnimi bankami. In nekateri «lobri ljudj«» v Washingtonu si «lomišljajo, «la bo /.«bij kar na eiia, «Ive, tri vs«* be«le konec, in prosperitela se l»<» pri «-la !
Sr«'čni «lobri ljudje s svojo naiv nost jo !
Zapisano j»-: K»l«»r ne «l« la. naj tudi ne je.
Iz tega bi sledilo: Kdor tlela, imj je. Kdor «losti d«'la, naj «l<» sti j«'..
Sveto pism«» j«- pozabilo pove-• lati, kako naj to «lelavee napravi, «la bo boircl s pičlim zaslužkom, ki ga «laje kapitalist, vedno nasititi sel»»* iu svoje otrok«-.
"Socializem j« moral priti, da <l«)|»«»lni svvtopismo.
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI
Kmetijstvo prinaša denar.
Slovenci, naseleni blizo mesta Slovac, Arkansas ob glavni Kock Island železnici, so postali samo stojni, k«*r st» ravnali po dobrih kmetijskih metodah sebi v korist Večina njih je bila prej uposljena v premogov ¡h rovih v Pennsylva-niji. Mnogo jih j«', katerih kmeti je so danes vredne «lo $20,000. Tudi vi lahko dosežete to! Pišite ali se pa osebno «»glasit«- za pojasnila, I. M. Allen» T. IJ., Ročk island Lines, Rooin 2(HI 718 La Salle, Sta., Chicago, 111. Nasveti iu navo tlila našega agrikulturnega «nl«l«'l ka koristijo vsem naseljencem.
(Advcrtiscnient).
poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STR0VER
Attorney at Law
Zastopa vi vseh «odiieih
fcpeeialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ^t -"»m- tonu
133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon • Main 398»
Dr. W. C. Ohlendoif, M. D.
Zdrami* s» notranje boltwal In ran oc «In 11 .adrarmika preiskava l.ret|.!»čv—pl* ¿ati j« le tdravila x924 Blue Ialaei ▲v«., Chlcafo Ureduje od I d» i p» pol.; k) i d« I sveter, tiven Chie«s« iive4i belaiki aaj pifteje «loTeneko
BELL PHONE 131S-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
POZOR KROJAČI!
Rabim krojaškega pomočnika ki zna «b-lati vse tri dele obleke: jopiče, telovnike iu hlače. Plača na tc«leu ali pa «><i kosa kakor sam Hoče* Katerega veseli, naj se takoj prijavi pismeno ali pa <»s«'b-uo. Uabim «/a takoj!
JOHN PUSH, tailor Box 697, ('hisholm, Minn.
(Adv).
5227 Butler SI.
Pittsburgh, Pa.
ALOIS VANA
— ¡'¿delovatelj —
sodovice. mineralne vode in rax-nih neopojnlh pijač.
1837 So Fi»k St Tel Canal loft
LOUIS RABSEL
moderno «jrejen »alun
NA 460 GRAMO AVE.,	KENOSHA. VIS
Telefon
P. O. x3
KORIST VOJNE
V «linamitni tovarni v Barks «lalc, Wis , se «l«'la noč in dan. Tovarna ima naročilo za dva miljona funtov dinamita, ki s«> otlpošlje v Kvropo. Tani ga bodo porabili v vojne svrhe. Katera dežela j«' «li-namit naročila, ui znano.
In to tlela tudi lastnikom gotovo najmanjše skrbi. Profit je profit, pa naj pride iz Francije ali iz Nemčije, iz Avstrije ali pa iz Rusije.
Bog blagoslovi vojno! Kako bi se prodala taka množina dinamita naenkrat brez nje?
To j< gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, «la se v okraju Chippewa «l«>bi najboljša faritiar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupil«» je tam pred kratkem ved rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode razn&vrstni poljsjii pridelki; tudi tobak raste tam. črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sa«lj» r«jo in živinorejo. Cel okraj že g«isto naseljen in na stotine a-krov sčiščencga zemljišča. Ob na šcin svetu teče bistra r«'ka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tii«li kristalno čiste studenčnice Dobre ceste vsepovsod. P«'t milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell i tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno tiaj večjih mest severo-zapadnega Wisconsin«, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še «lanes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $16 —$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
ANTON MLADIC modema gostilna Toči pilsensko pivo in vina Kegljišče.	Tel. Canal AIM
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago. Ill
"Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."
PHONE; CANAL aoi4
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kef)l|&čen Bivši Martin Potokar place
Sveže pivo v «»»df-kih in buteljkah in «Iruge raznovrstne pijaf-e ter unijske smotlke. Potniki dohe čedno prenočile /.a nizko ceno. - Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in «lru^im Slovanom se toplo pri|>oročata
JAZBEC & OMAHEN
1K25 S. Kacine Ave., ( hlcngo. III
«J.
A. FISCHER
Buffet
raspotago vsakovrstno plve.
Ima oa
viao, saodàe, i. t d.
Isvretni prostor ta okrepčilo. 8700 W. 26th St.,	Ollicafe.
Tel. üawndaie 1761
m
Socialistične slike in karte.
Pazite na ta ovitek!
N ič v n>dne | >«»na re«l-he slnvn«ira Pain Expeller-ja d«»hite t estt». ako ni«te fw-zni. Pazite na sidro in ime Kichter 26c in 60c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F, Ad. Richter & Co.
74-80 VayklsftoN SI
NEW YORK, N. Y.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvst8kim in angleškim napisom'.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim nspisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angleš-" kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tueat $1; 100 komadov $7.00, Cene kartam: 1 komad 2ct 1 tueat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO.
1311 E 6th St.,
Cleveland, Ohio.
M. A. Weisskopf, M, D.
Izkušen «dravnik
Draduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Canal 47'5
1801 So. Ashland ave.
Tel residence l.awmlale
v^Važno uprašanje?
U Q ni oprali
n^btljl «t c»)C*nijt
Konzularne
di
• t erolrrajtV«
sodnijske ^ vojaške ^
n4m	tee,m,
pam
107 Kanove«
1 d O L E A' A K tj y,
8
IZPUSCENA
Ztluj prihajajo polagoma na
v srh koncih in krajih iz zaporov, "politični jetniki" katere j»' avstrijska gospa pravica spravila pod ključ, bodisi brez vsakega druzegu razloga kakor iz strahu pred odkrito besedo ali pa celo pred senco, bodisi vale«! kakšne podle denuneiaeij<\
S Štajerskega auio objavili že več takih poročil. Tam in na Ko roškem so očividuo trumoma za pitali Slovence. Tudi t»- človek ni nacionalist, ne more biti slep za dejstvo, da se je morala pri Četi proti slovanskim narodom v j« «a Avstriji prava strahovlada, t e se ite motimo, so tudi Italijani obču-luo, ki
mi popi iu glavar tiste klerikalne šole, ki uči brezpogojno sovrai tvo in rabo vseli mogočih sred-štev zoper političnega nasprotnika. V * Slovencu ' v del. zboru in \ dež. odboru strupi javno življenje brezobzirno. On je iznašel "poli tični bojkot", ki pomeni, da skr Iti vladajoča stranka samo za svoje pristaše in tudi v uradu prezira nasprotnika. On kuje de želne zakone tako. da izključno klerikalni stranki. On je spakedral volilno reformo za kianjsko deleltv tako lepo» «la i-mttjo delavci pač glas pri volit vali, da pa ne morejo dobiti svo-■ zastopnika n deželni zbor. In ni jv* izmislil deželno elektrai-|»o veljala deželo nekoliko in ne bo nikomur koti
J«'
domov voz atelje ; pri tem padel voz nanjo in ja zadušil.
Nesreča. Iz Poljčan poročajo: Na Zbelovem je priAel šestleten tant posestnika Vičič» preblizu o-
tili "Železno pest" "pravične do miljonov bre mamske Avstrije." Na to ka Utils. On je k svojim gospodar
Italije, kij sti a m navalil kranjskemu prebi valstvu neznosne davke. On ovi
iz
re
žejo vsaj poročila pripovedujejo, «In preganjajo I ta lijane na Primorskem in Tirol tkem približno enako kakor Slovence, nefrankovake Hrvate in Srbe.
Kdor opazuje to, bi moral biti otrok, da bi verjel tiste trapaste bajke o nenadnem narodnem miru in sporazumu, ki je baje kakor kakšen binkofttni čudež zavladal po Avstriji. Ampak resnica je da je vsaka beseda z vojaško silo po tlačena, da so narodi še bolj tep tani kakor v normalnih časih, da pa so jim usta zamašeiia, medtem ko vladajoči lumpi lahko lažejo kar hočejo, seveda tistim, ki so dosti naivni, da jim verjamejo kaj.
Prav tako so le za nedorasle o-troke dobre tiste obljube, ki govore o novi uredbi narodnostnih razmer v Avstriji. Če bi bili imeli resničen namen, bi bjli že lahko razglasili avtonomijo; saj imajo se«iaj diktatorično moč, in nobene stranke jih ne bi mogle ovirati Ali koruinpirani bandi na Duna ju in v Budimpešti ne prihaja niti na kraj pameti, da bi res vpeljali habsburški monarhiji kakšno pravičnost, kateri nasprotuje vsa avstrijska tradicija. Narodnostni spori so jim pomagali. <la so gospodovali in izkoriščali vse; tako imenitnega sredstva svoje krivične moči ne bodo pro stovoljno dali iz rok. Ce bodo avstrijski narodi po vojni dobili kakšen košček pravice, jo bodo dobili le tedaj, ako bo Avstrija tako nazarensko tepena, da se ne bo mogla upirati reformam.
Na Štajerskem so bili zopet sledeči Slovenci izpuščeni iz zapo rov raznih vojaških sodiš»": Miroslav Volžič, žup. v Bnznem ob Dravi; Franc Škof, kaplan v Kamniei pri Mariboru; Kranc Klanje nadučitelj pri Sv. Barbari niže Maribora; Anton Novačan. pisatelj v Celju; Ivan Hlebi«",*posestnik in predsednik "Slovenske Straže" pri Sv. Križu nad Mariborom; Jakob Kopic, nadučitelj od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah; Jakob Oafuta, organist v Kamilici; Kr. Zmazek, poštni u-radnik na (»robelnem in J. Sint-rei(4i, poštni uradnik na Zidanem mostu; Kranc Mahorčič, gostilni far v Ptuju, hajdinski župan Oraharj in Vinko Lovrenčič, župnik pri Sv. Ožbaltu ob Dravi; Josip Vrečko, pleskar; Alojzij Goričan, pravnik; Rudolf Železnik, trgovski sotrudnik; I van Ojcinger, krojač; Karel IVi-stonik, posestnik ; vsi so i z Slovenske Bistrice; izpuščen je bil tudi župnik Andrej Bračič iz Lembaha. Vojaško sodišče jih je izpustilo, ne <la bi bilo proti njim dvignilo obtožbe.
Slovenski trgovec Miha Anic je bil v soboto dne 10. oktobra pri obravnavi v Mariboru o proščen.
V Ljubljani pa so bili zadnj« «lni izpuščeni: (Jajo Bonefaeič, I van Kušar in Anton Andrijčič poslanec in deželni odbornik Istri; poslednji je že odpotova iz Trsta v Poreč, <la prevzame, zo pet svoje posle pri deželnem od boru.
Iz stare domovine
LAMPE JE KANONÍK
deželnem stranko imenoval krivopriaežniš-ko. On «lenuneira \ d«'želnein zbo iu nasprotnike. < hi je tip uiefi-sta
Zato mu je sveta mati rimska cerkev po zaslugi dala nleči ko-lar.
če leto dograjena že do Oospiča.
Za to železnico so se morali nekoč votliti velikanski boji. Zdaj ne državi mudi. Naravno! V Avstriji in na Ogrskem so vedno ti-j
ste železnice važne, ki služijo vo-1 gnjišča; obleka se mu je vin la in laškim uamenoin. Kajti država ni dečko je dobil take rane, da je ua za ljudstvo, ampak ljudstvo je njih umrl.
zu državo	Nesreča. Ignacij'Mamicij, pn-
•	inogar na Mirni, se j«* ponesrečil.
Spominska plošča padlim voja- Dobil j«« težke poškodbe na glavi koristijo kom. Obč. odbor zo Svetno vas je in je l>il nezavesten pri peljan v II. okt. soglasno sklenil, kandijsko bolnišnico
vojakom t«- občine, ki so Izgubil se je. Dne t», oktobra je bojnem polju, ali pa so neznatni kani odšel / doma 1 M«t ranami ali vsi«-d bolezni, bi slaboumni nilailenič Jo/ i Jud dokončani vojni »p<r \t>if, .-j» KotaH. t* Semiftr. Na minska plošča na primernem K ra ju v cerkvi. Na t« j plošči bodo /aznanioN ana imena vseh, ki so padli \ vojni. Občina Svetna vas obsega vasi j Št. .lan/ Svetna vas, Podsinja vas in Podvrajnica .!«• že prav. Ampak vendar: Kaj bodo mrliči imeli od spo minske »loWef Mrliéi. ki i»i bili
v M s, lahko /iv i zase m za svoje j< objnil najbrž«- proti Ljubljani
bili kronam
v seji
da se padli na umrli za postavi po
politiko razvoj Šuštei šičent u
ra z jezuit leno Ljubljane, tin j«' s bil slovensko gledališč«-. On je \
zboru vso liberalno družine, če jih ne Iu
krvosesi iu njih opro«!«* pognali
Vršnih se|ih so ira videli iti proti
Ljubnil.
Vlom. Iv oktobra ponoči j« vlomil pri fotografu Pieku v IV* lju njegov pomočnik llud«ček in odnesel več dragih predmetov, lludeček je bil pri Pieku šele 14 dni v «lelu. Vz«*l .i«- seboj tudi spričevala in «lelavako knjižico ter se
iui mol isee
LJUBLJ^VC!KA KAZINA GIMNAZIJA.
« si a s v,
Ker s»* porabi poalopje nemške če. Ko j«
Drobne vesti.
Velika nesreča. Dne IT», okt. n< j«- vrnil «»• I vojakov 21 letni Ferdinand Pire i/ Breze, občina Velika Loka. da s«- poslovi od svojih preduo otlriuc na bojiš-initi 1 l'ir> / ••<'•■'! -»hiška
gotov je, da ne bi bil v drugem času komentar izostal
Kazina v Ljubljani je sicer či sto čedno poslopje, njelii notranji •»-»stori ko praktični iu okusni, •i I i beseda "kazina" ima v s«--bi uekakšiMi /v«>k kakor bojna parola. Seveda in- velja to povsod; beseda " kazina" je prav nedolžna iu n«- pomeni nič slabe-:«» dokler si- ji n«* da posiben (Himen. V Ljubljani (»a ga ima Nacionalistične Slovence izziva; zdi se jim, kakor, da se jim ta hiša v s\ o j 11 n vrtom na Kongresnem trgu roga, da jih ponižuje; nacionalistične Nemce navdaja z • 1 itn škodoželjnim ponosom. Ka zitia v Ljubljani je bila Že nešte tokrat središče ljutih nacionalističnih bojev; ne le duševnih, ampak prav brahiatnih.
Zdaj sr seli gimnazija v t»- pro tore. t V bi se bilo to /godilo idajkoli, bi bilo \ ljubljanskem asopisju polno opazk, notic, kri lik. Zdaj ni nič druzega krtkor ratka vest.
Govorili bi že! Molk ne pomeni. <la si nič n«1 mislijo, ampak
a ne smejo povedati svojih mi sli. Kajti uka/. prihaja od zgoraj; in kar prihaja ,4od zgoraj," mora biti sedaj sveto.
Dne 15. okt. je bil v stolni ccr kvi sv. Miklavža v Ljubljani in Štaliran za stolnega kanonika de želni odbornik in namestnik de želnega glavarja vojvodinje Kra njske dr. Kvgen Lampe.
Novi kanonik je dobil svojo čaat a politiko. Lampe je najhujši petelin med kranjakimi politični
' Oce zabodel sina. V nedeljo 11 oktobra zvečer j«* z nožem težko ranil pos«'stnik Ivan Kortun iz Damlja št. 14r fara Viniea, svoje« ga lastnega sina: ranil ga je na levi strani blizu srea. Vzrok tega žalostnega dejanja so bili vedni domači prepiri in družinsko sovraštvo Oč«' se je drugi dan sam javil in dela sedaj pokoro za«-as-uo v zaporih v Črnomlju.
Samomor. Dne 19. oktobra s« j«* ustrelila v vlaku med Prager skim in Celjem v II. razredu 2tl-letna Angela Kosi i/. Dobrave pri
. i i	'Celju. Kruido ai je pognala v prsi.
tovoren voz s tak«» silo, da je pa- J f™ . » *	•
i . - . ... . i ,.,.;»; .u Prepeljali so j«> v celjsko nizelino Le s težav «» je mogel priti u«»-1 1 f
bolnišnic*^
Nesreča. Iz (JriX7»?rZaleu poročajo: Pri Sv. Pongraeu sta p«>-sestnik Mc«|ve«l in hlapček Pot» ko podirala drevje. Pri tem je dobil hlapček tako hude poškodb«', «la je na mestu umrl.
Železniška nesreča na Prager skem. Budimpeštanski poštni vlak j«- 25.s oktobra <»b s zjutraj zavozil mesto na l. na III. tir. IVt v«»/ je skočilo iz tira. Ranjeni s«i j trije uradniki. Tračnice so popolnoma raztrgane.
Obsojen. V Studencih je streljal 15letni kotlarski uecn«'c Kani Horvat na vrtu svojih staršev z revolverjem. Pri tem j« aa-«lel neko deklico Marijo Kerlič, ki šla po c«'sti mimo vrla. Krog
gimnazije v Ljubljani za nasta li s koks.nu nekega prijatelja, je nit« v vojakov, bo nameščena /a«l« I blizu svoj« ga doma v n« k nemška gimnazija v kazini.
To v.'sl prinašajo z«laj ljub ! del. Le s težav«» je Ijanski listi brez opazke. jmov, kj. r s- je moral takoj vleči.
Ne mislimo, da bi bil za tako. Pozvani zdravnik j« izjavil, da jej reč, ki je sama ob sebi malenkostna res .potreben komentar. Ali
I
i
pošiljamo denar v staro domovino, po ravno istih cenah kakor preje.
Prodaja parobrodnih listov (šil-kart) je vstavljena do nove objave.
Za vse bankovno poslovanje obrnite se na dobro znano in zanesljivo
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chlcago, III.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlca(jo.
KAPITAL $500,00000 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL.
PREDSEDNIK.
F S l fc.PI N A
HLAGAJM*
Nur podjetje je pod nadsoritvom "Clearing Houu" ¿ikaAkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naloien. Ta banka prevzema tudi ulo-ge po^tue hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in ¿etrtek je banka odprta do tf ure zveter.
Denar vloian v naSo banko noal tri procente. Bodite uvejerenl, da Je pri na« denar naloien varno in dobičkanoano.
Pire notranje puškoilovan. rn jK--Ijali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga operirali, a poškodovan j«* bil tako hud«» «la j«-umrl.
Trg Tabor v Ljubljani «»stane neizpreineiijeu. Deželni «hIbor in deželna vlada sta .ugo«lila prit«»ž-nikom iu sta razveljavila skbp večine občiiihkega sveta, ki j«' li«»-l I trg deloma zazidati.
Imenovanje, /.a ravnatelja «• ke. jiolj« delsk» ga preizkuševališ-ea v Ljubljani je imenovan inženir .lak«»l» Turk, za asist«-nta pa inženir A i ni rej t irošel.
Aretacija. \ tinnb-u s«« ai rali vsi«*«I suma, «la >»ta izvršila n« ki Vlom f. ta l^i:: v Ljubljani r«»-|U«» J«' IU <b kl« tu sk«./i sre- m J*
lenega natirkirjt Ludvika ^tt Mr,<a-i ,m!,l,t umm1°
šterja in n« kega liašp. rja l»« pev. j ^dišče v Mariboru je neprcvidne-nika «»ha sta /Win že priznala. ! k'a fanta obso«U^ na štiri m«'aeee
Ponesrečila se j«- 17. okt. Mari- /al,0,n ja Stih p. «I slemčirija v St. .lan- Samomor ženske. Dne is. okt. žu v |{«»/u. Prišla j«> z rokami re-j popoldne se j«- zastrupila v Za zalitemu stroju preblizu, tako- da | -;rebu. šivilja Terezija Kubrman gnil levo rok«» me«! uože Skvorc, stara iT» let in j
i i
J^ADAK potrebujete društvene potrebščine kot Z4«iave. kape. rt-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millar«! Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike'prejmete zastonj.	Vae delo garantirano.
5 pristnih pijaf, Kraniaki Brinjevec, SUvovlc, Troptnovec, Grenko Vido Ii in to so: Highlife Bitter». Moja tvrdka ja prva in edina slovenska
siiuioütojua v Ameriki, ki importira ¿gane pija«'-«- uaravuost iz Kraujskcga. Naročite si poskustni uboj, koliko stekleni«*
iu katere pijane hočete, samo da bo eden /.ahoj, 12 stfklenir Moje reuf »o aiije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati dra/ih agentov. 1'rodHiam samo na debelo Pifcit« po cenik
A. HORWAT,
600 N Chicago, St., JoUet.
IU
POTNI LISTI V ITALIJO.
Kraljevsko italijansko ministrstvo za notranje zadeve j«* pred natkim od ml i I o, «la smeja v pri-io«lnje samo oni inozemci prest«*-piti na italijanska tla, ki imajo od italijanske konzularsk«' obla sti vidirain* potne list«-. Kraljev sk«- italijanske mejne iu pristani ški* oblasti s«» v t«'iu zinislu že po učen«-. Potniki v Italijo si mora j«» 1«»n-j potrebne liste preskrbeti iu si vizum neposredno izpostava ti pri pristojnem kralj, italijan akem konzulatu, potniki Sloveti skega ton-j pri onem v Trstu.
Ta poostritev v prometu me« Italijo iu Avstrijo pač ne pome ni, «la so se razmere med obema državama /boljšale. Človek se ne bi motil, če bi dejal, da kažejo ravno nasprotno. Države v prija teljskih odnošajih si navadno n« delajo takih težav. Ali Italija ve zakaj si v seilanjih časih ne želi neljubih avstrijskih obiskovalcev «lasi v normalnih časih živi o< tujskega prometa.
Jt* poli
in ji o«lrezal «ha sreiluja prsta lizu prvih čbvnov, Ko je hotela ustaviti kolo, ji j«1 pien/al nož u«i na konntliMi l'«»«lala s«' j«' takoj zdravniku in «Kitam v bolnišui-v I 'elove«\
Repatica. Št. Lenart pri Sedmih studencih. Ibpatiea se vi«li tukaj vsak večer ravno nad vrtom Dobrača. Prikazuje se že več ni. \ i«li s«- pr«'cej «lobro s prostim očeNom, izvrstno |>a z «laljn«»-gledom.
Nesreča. Ko j«' 1 Klet ni knjigo-ški vajenec Anton Banovee v .jubljani pri rezalnem stroju obrezoval papir, j«- po neprevi<lnosti (»risel / «¡« snini ka/ale< in v str«»j, <at«*r«'ga mu j«* zmečkal in j«- moral za in'kai «'asa izostali o«l «l«'la Nesreča. Dne oktobra j«' 1-1-etni postreščekov sin Hu«l. Kosmač na Golovcu pri Ljubljani kostanj tresel, kjer j«' pa«lel z «Ireve-sa, si pri padcu zlomil pod kolel nom levo nogo ter j«' na mestu obležal. Dečka s«» našli vežbajoei s«* vojaki ter ga prenesli z <i«»l»>v-«•a, potem s«> pa poklieali rešilni v«»/, s katerim s«> ga prepeljali v deželno bolnišnico.
Dijak se je ustrelil. V Trstu se j«« ustrelil 1H |»'t stari «lijak \ III. gimnazijalnega razni«la Bogoljub Marki, sin višjega z«lrav-Htven«'ga nadzornika pomor ske vlade.
Ustrelil s«« j«- v Trstu 28 let stari finančni preglednik Kar«»l Me-dič, Bil je takoj mrtev.
Pregnani vlomilci. V Trstu s«» neznani vlomilci poskusili svojo sreč«> pri mesarju Dominiku <»al-lu. V blagajni je bilo 200 kron g«»tovine in dragocenosti, vrednih 7(MM) kron. Vlomilci so bla gajno že do polovice navrtali, a bili mo od "«lela" pregnani.
Smrtna nezrača. Te dni se jc smrtno ponesrečila v Srednji vasi
oni a v
K'ogatcu. Nesrečniea j«' (»opila ve i lik«» množino solne kislin«* t«* j« i v eni uri v v«'likih mukah umrla. Motiv samomora j«- n«'sreena ljubezen.
Samomor. S\ Jurij ob š«"avni «•i. Ob«'šen« ga s«» našli «In«' 1M «»kt posestni-ka Alojzija llolca v Kra-bonošu. ki s«* je oženil šele minulo zimo. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano.
Velik požar. Sv Lovrenc na Dravskem polju. V pondeljek l!t. oktobra je vso našo vas zadela huda nesr«»ča, «Ivakrat huda v vojnem času in v jeseni, ko so vsi pridelki spravljeni in vsled inobi lizacije skoro ni na razpolago zi-darjev in tesarjev, s(»loh delavskih moči. Popoblne «»l» 4. j«* baj«' (»o krivili otroka, izbruhnil ogenj pri posestniku Bogmetu ter s«* k«*r so poslopja blizu sku (>aj. v par minutah razširil na so-seduja: Ant. Mlakarja, Ant. lin zenmali in Mih. Predikaka ter u ničil gospoilarska (mslopja, vso krmo in «Irug«- pridelke. Na po moč sta prihiteli domača in ciik voska požarna bramba, ki sta o-mejili požar, da se ni raztegnil še dalje. Ško«la je ogromna.
Delo pri električni napravi. V Kali se bo«le z«ipet v večjem ob segu pričelo «I« lo pri električni na pravi; «lelalo bo okoli 500 delav cev.
l Edini slovenski pogrebnik Ü
MARTIN BARETINČIC
32-t KKOAIISrKF.KT	TKL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
Zdaj grada železnice
Dne 14 okt. so izročili prome tu dograjeno «lelno progo Liftke železnice Oguliti-Plaški. Proga dolga 27 kilometrov s sledečimi postajami: (Ištarije-Kavnica, *!o sip«lol, Vojnovac, Plaški. Progo so slovesno otvorili v navzočno sti avtonomnih in državnih obla ati. Ker zgradba hitro napreduje ? pričakujejo, da bode proga bo«lo pri Jurju M. Sajovie. Peljala
■ « V Avstriji jemljejo z«laj zlat«» zr želeio. Radovedni smo, če bo tudi Kranc Jožef zamenjal svoje zlate krone za železne. Dve ima tako rekoč za aktivno rabo: Avatriisko eeaarako in ogrsko kraljevsko; ra zun tega jih je še kupček v rezer vi: Kraljevsko hrvaška. «Vika. gn liška, cela vrsta nadvojvodskih in vojvodskih. Kakšen ameriški mi Ijarder bi dal zdaj len denar za nje; če bodo po vojni še kaj prida vredne, je pa veliko vrašanjc.
r

trincr'4
BlTHR-WlHt
/ \
T« I «I MOV«
horké vího
Kadarkoli ste nevspoini, nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite najti vzrok in ¿udili se bost«, kako mnogokrat ste sami krivi nevspelnoiti. Odstranite vedno vzroke, £e je mogoče, in ogibljite so jih v bodoče. Ce je vaie zdravje v nevarnosti — posebno če niso v redu prebavni organi, pa niste uspeli z nobeno remeduro, tedaj po skusite.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem očisti neprebavljene snovi da so možne vrliti brez vsake pomoči svojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček Ima prijetno grenak okus in deluje hitro ln vapeftno.
Kabite n» kadarkoli Vam poide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečine v ielodcu in trpite na kainji maladiji, ki so posledice zapertju.
JOS. TRINER
llvaževalec In Izvatelavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcsflo. IU.

Ne pozabite, da ima TRINERJEV LINIMKNT dober učinek matične
in
neralgične bolečin«, v slučajih otrd«lo«ti v slučaju oUklia« im izmakn«lo«ti.
miAie ia
■m rea-fibov,