Št. 94. V Gorid, due 24. lioveinbra 1900. Letnik II. l/.baja vüuk torek in soboto v tt»dnu oh 11. uri pivdpoldne /.a nicsto t<-r ob i. uri popoldni' za dežolo. Stanr [)o pošti prcjt'inan ali v (iorici nu doni posiljan ct'lulelno 8 K.. polletno i K. in CSclrtlctno 2 K. I'rodaja sc v Uoi'ici v tobakarnah Sell war/, v Solskili ulicah in .I •' I- I f r s i I/. v Nunskih ulii-ali po H vin. GORICA (Zjutraiije izdanje.) Irediii.štvo in upnivnistvo s«1 nahajala v -«M a r o d n i I i s k ar n i», ulica Vctturiiii li. šl. (J. iJopisc jc nasloviti n:t nredi štvo, ojilaso in naroenino pa na upravmiUvo «(.iorice». Ogtasi si* račiiniju j>o pKil- vrslali in sicer akd se liskajo 1-kraL po Hi vin., 2-kral po 14 vin., 3-krat pu TJ vin. Ako so večkrat liskajo, raiiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Pomen volitev. Širom našedržave sc vrše scdaj prvotne volitvc, t. j. volitve volilnili mož, katcri volijo potem zastopnike v državni zbor. To volilno gibanje po naši državi je pa nad vsc zanimivo, kajti to gibanje je pravcata prispodoba želje in prizade- vanja avstrijskili narodov, izvoliii si za priliodnje državnozborsko zascdaiijc takili zastopnikov, ki bi omogočili redno par- lamentarno delovanje v korist avstrijskega prebivalstva in pa zastopnikov sploh, ki bi imeli resno voljo, koristiti ljudstvu in ob eneni izleči državno ladjo iz nioč- virja, v katero je zašla vsled nenaravnega . počivanja postavodajnega zastopa. Da je ¦ za tako težko in važno nalogo treba zmožnih mož, krepkili in kreme- nitili znarajev, se pač samo ob sebi unieje, kajti ne kmalu katera druga dr- žava potrebnje tako zmožnili in zanes- ljivili narodnili zastopnikov kakor naša Avstrija. * To so tudi že deloma spoziiali avstrijski narodje in le-ti so prišli do prepričanja, da treba, da vzamejo stvar v roke sami, ako hočejo sebi dobro; spoznali so, da treba na generalni politični izpovedi izprašati svojo vest in po tern izprašanju storiti, kar veleva njihova potreba in vsestranska korist. Da, reči se sine, da bodo avstrij- ski narodi baš na teh kritičnih državno- zborskih volitvah uprav pokazali svojo zmožnost in voljo, živeti ali ne živcti. Narod, ki bi na teh volitvah pokazal, da sc nc zaveda svojili pravih narodnili dolžnosti, tak narod bi podpisal sam sebi osmrtnico. Zato je vseobče tckmovanje na vršečih se volitvah, da se nobenemu narodu ne bi moglo očitati, da ni mislil s svojo glavo, ko si je volil zastop- nike. — Na jugu in severu države vlada le jedna misel: kakih mož izbrati, ki bi ljudstvu poinagali iz zagate. Najbolj je prizadet kmečki in sred- nji stan, kajti ta dva stanova sta zdaj pravatrpina v državi. Knietijstvo pcša in omaguje, a mali obrtnik je že skoro na snirtni postelji, — obadva tlači teža dav- ščin in neznosna möra vclikega kapitala in inozeniske konkurence. Kako tema dvema stanovoma zares pomagati, o tern raz- mišljati bode dolžnost zastopnikoni četrle in pete kuiije. Ali stvar zares ni dokaj lahka, to pa radi brezvestnosli in sebičnosti posa- mcznih elementov, ki uplivajo na volitve. V prvi vrsti prihaja tu v poštev velika industrija in ž njo združen niejuarodni kapitalizein. Ker bi bil tenia faktorjcina prizadet precejšen udarec, ako bi se po- stavilo na noge malo obrt in malo kinetij- sko posest, t. j. da bi mali obrtnik in manjši posestnik zamogla uspešno pro- izvajati in bi jima ne niogla več tako do živega svctovna koukurenca tovarn in špekulantov s kmetijskimi produkti, radi tega so ti rnogotci spravili v tek ves svoj plačani agitatorični aparat, da preprečijo osvobojenje srednjega stanu in o priliki volitev roma skrivaj mnogo tega kapi- talističnega denarja po državi, za kateri denar potem uprizarjajo kapitalistični podajači brezobzirno agitacijo, da po- morejo do zinage kapitalističnemu kan- didatu ali njegoviin zahrbtnikom. Naj- poslušuiši element kapitalizma so soci- jalistični mešetarji in pa taki ljudje, ki se usiljujejo ljudstvu za zastopnike, ki pa v svojem mišljcuju sploli cikajo ua ka- pitalistično stran in jim je naeelo sebič- nost t. j. osebua korist. — Ljudje, ki pojavljajo take nazore pri vsaki priliki, ki so jih pojavljali v minulem, ali jili pojav- javljajo zdaj, oni napeljavajo vodo na inlin velikega kapitalizma. Taki ljudje, kadar pridejo v zbornico, navadno glasujejo za take predloge, ki so v veliko korist kapitalizmu, a v veliko škodo baš onemu stanu, katerega zastopajo in bi mu imeli koristiti. Izkušnje imamo, da so bili za taka svoja glasovanja od kapitalizma še posebej nagrajeni. . . . Poleg teh eminentno važnih gospo- darskih vprašanj pa je še drugo vprašanje, na katero se je v prvi vrsti nam slovan- skim narodom v Avstriji ozirati pri bo- dočih državnozborskih volitvah. To je narodnostno vprašanje. Naše ljudstvo ima takorekoč dva mogočna sovražnika v državi: veliki kapitalizein in pa politicno uasprotstvo, ki je vsredotočeno v vele- nemški propagandi. Kako postaviti tudi drugemu faktorju močeu jez, to je še od posebne važnosti. Ako si ljudstvo ne izvoli takili zastopnikov tudi svojili po- litieuih koristi, ki iinajo srec na pravem kraju in ki v nobenem pogledu ne mislijo na svojo osebno korist, niarveč ki so že v ognju rodoljubja izkuseui kot čisti narodni značaji, — tcdaj je volilo napaeno. Tu pa je treba paziti na nastopanje kandidata ob volitvah. Mož, ki ob vo- litvah mnogo obeta, nevadno ničesar ne stori, kadar bi storiti moral; kandidat, ki dela z veliki hi hrupom, da pro- dere na volitvah, oni navadno utihne, ko bi imel zastaviti ves svoj upliv v blagor naroda. S takimi možmi je imelo ljudstvo že često svojc bridkc izkušnje, kajti pokazalo se je, da je zmamiti iz nerazsoduega ljudstva glasove j e d n o, a drugo je : pokazati voljo in zmož- nost ondi, kjcr stopijo poslancu nasproti mogočncj faktorji, kakor so priprosti vo- lilci ali tudi plemenit protikandidat. Zlasti nasproti avstrijskim Slovanom se prakticira od strani merodajnih činiteljev na Dunaju posebna taktika. Poslanec, ki zastavi svoje sile za koristi svojega naroda, naleti nemalokrat na skušnjavo, da mu postrežejo z ma- stno državno službo, — da mu na ta naein zamašijo kričava usta. Vzemiiiio torej poslanca, ki je žc po svoji naravi nagnjen k sebičiiosti, ki je morda š e p r e d svojo i z v o 1 i t v i j o dejal, d a m o r a poslanec s k r b e t i u a j p r e j z a s e, p o t e ni š e 1 e z a n a ro d, — ali ne bode pograbil z obema rokania za ponudeno nni uias'ilo, na cediln pa pnsiil svoj narod in svoje volilcc, da si po- morejo brez njega? Take reči so bile mogoče že celo pri sicer stanovitnih na- rodnih značajih, koliko gotoveje pa za- rnorejo biti pri omahljivcih in že znanih koristolovcih? Ali še več! Vzemimo celo poslanca, ki bi nameraval kaj tacega, namreč doseči mastno državno službo itd. Ali ni mogoče, da bode uprav radi tega posebno radikalno nastopil, da tako opo- zori na se merodajnega činitelja, vlado? Tudi kaj tacega se jc že zgodilo. Ali ni.torcj treba skrajne previdno- sli pri volitvi ljudskih zastopnikov? Gorje narodu, ki si izbira zastop- nikotn omahljivce in nestalne značaje in ljudi, ki kažejo le najmanjšo troliico se- bičuosti . . . velika skušnjava jih zapelje, narod pa se prijema za glavo! V bodočem državnozborskcm zase- dauju, ako pride do uspešnega dela, rc- šiti bode velevažnih vprašanj, mcj dru- gem bode urediti jezikovno vprašanje za vse slov. narode monarhije, in ne samo za Čehe. Tu bode treba velike vztrajnosti in posteuja v načelih vseh zastopnikov. Brez solidarnosti vseh slo- vanskih zastopnikov pa se že celo ne bode dalo uičesar opraviti. Ali nesreča bi bila, ako bi se med njinii nahajal omahljivec ali sebičnež, ali poslanec, ki rad razdira delo drugih sebi v prilog — bil bi to intrigant, ki bi pokvaril ves uspeh. Radi tega je treba velike previd- nosti tudi nam Slovencem pri izbiranju svojili zastopnikov, katerini bode morda prestati v bodoče izkušenj, ki so nam bile dosedaj neznane. Treba je natanj- čnega preudarka, predno se konečno odločimo, ker s tern pokažemo svojo politično zrelost ali — uezrelost. Sicer so prvotne volitve še le nekak osnutek. Volilni možje pa so prevzeli nasproti narodu velikansko odgovornost, katere je treba, da se popolnoma zave- dajo. Pazijo naj torej, predno izrečejo oni svojo zadnjo besedo, na to, da ne bode ta zadnja njih beseda usodepolna za narod. D o p i s i. Iz Sv. Kriza na Vipavskcni. — (Shod). Lctos je pač doba shodov. Ako hi ti osročili nase ljudstvo, približovali hi se nam casi, ki bi se cedila med in mloko po dežoli. Naše mestece so ni do- /ivelo tolike slave, kakot- v nedeljo 18. t. m., ko je sklical dr. Tiiina in Gabršeek javni volilni shod, a ne v niestu samem, ampak v predmeslju na Gesti. A shod ni bil namenjen le za našo občino, mai'veu za vecje število bližnjih in oddaljenih občin, od katerih nekatere so bile hblje, druge slabeje zastopane. Udoležba je bila sicer preuejšnja, a ne tolika, kolikoršna bi morala biti. Naši občinarji — izvzeniši Cestarje — so se držali od strani; velika večina pa je ostala doma. Razlog je /nan: strinja se I.ISTEK. Blaga svast. Maloruski: M. Vovčok. Vlll. Gospa me pripelje v svojo hižo. Ni bila velika, sobe nizke, okoli stene stolice po vrsti in zagrinjala na oknih in zrcalo — ali tako, da bi ne bil spoznal sehe, ko hi hil pogledal vanj — tako ti je skrivilo oblicje. Nasproti naina pride že dorasJa gospica. „Nu, mamica, ali ste dobila služ- kinjo"? „Glej, za menoj gre. Neka vaščanka se je pogodila z menoj". „Eh, mama, kar naredite, je pač vse slabo! Oemu pa ste vzeli to vaščanko? Saj nič ne zna, niti obleke polikati, niti prav poslužiti. Čemu nam bo to zijaloV" Zalusknila je vrata, da so vse sto- lice poskočile — kot žive — ter je odšla. Videla sem, da tii ne bo dobro za me! Kje se je še eulo, da bi se vedlo otroee tako grdo s6 svojo rodno ina- terjo ? Ali stara ni rekla hčeri niti be- sedice. „Skuhaj obed, mlada!"' rekla je. In pokazala mi je vse po kuhinji, povedala: kako in kaj ter me pustila samo v hiši. Za kohiilo je prišel tudi njen nioz iz prodajalnice; visok gospod v višnjevi čamari*), veselih in bistrih očij. Pozdravi me, ter reče: „Glej mladica, hodi pridna in požtena, pa bodemo svati in brali!" Bog mu povrni, potolažil me je nekoliko s Lo dobro besedo. Delala sem tožko — o Bog, kako težko! Ves dan na delu: Se nisern končala enega, pa me je že čakalo drugo. In gospa sama ni po- sedela niti ure zastonj, a hči je bila tako strupena, da Bog zagrni! Ko je vstalo solnce, je pikala, ko je zašlo, pa spet zbadala. To da ni prav — ono da ni dobro — da prav ne govorirn in prav ne hodim ... In da bi bila grajala le inene; ali tudi svojo rodno mater je dražila: ,.Zakaj — pravi - ni pri nas kakor pri lvanenkovih? Pri njih je vse gosposki ljubo in milo — a pri nas vse kmetiško. Jaz — pravi — ne moreni ži- veti tako !" In jela je plakati. Mati jo je *) surki, ovrvČeni suknji. tolažila, prigovarjala jej, jo objemala: „Ne plakaj, hčerka, ne plakaj! Že Bog da, in tudi pri nas bo gosposki!" Oče pa je rekel naravnost: „Oj hči! nikar ne bodi nora! Kaj so toliko dornišljuješ, kake gosposke muhe ti lio- dijo vedno po glavi! Glej, da se ti ne bodo smojali dobri ljudje !-l Ona pa se je razsrdila tor utekla iz hiso. „Ali veš kaj" — govoril jo ženi - - „Bog nas bo so kaznoval, da snio tako razvadili deto! No bode jej dobro na svetu, o vsej sili gnuti v obstrukeijo. Ni zado- stovala znana tajna naredba bivsega ju- stičnega minislra dr. Kindingerja v za- d(H'i notranjega češkega jezika pri sod- nijah, ki je po vsej pravici tako zelo ogorčila (Jehe. Sedanjemu justičnemu mi- nistru Spens-Boodenu zdelo se je po- trebno še bolj razkaciti Cehe s tern, da je izdal na pražko midsodišče novi in jako strogi ukaz, da se dr. Kindingerjeva naredba mora natanjčno izvrševati ter da se mora česčina v notranji uradni rabi do najmanje pičice iztrebiti. To je pa dalo predsedniku pražke nadsodnije, Jan si, povod, da je dal svojo ostavko, katera je bila tudi sprejeta. kajti uradna „WienerZeitung" ubjavlja že njegovo umi- rovljenje ter imenovanje njegovega na slednika v osebi predsednika brnsk^ga okrožnega sodi^ča Wessely-ja. To pa smatrajo Nemci za svojo zmago in po vsej pravici; to natn pa tudi kaže. ko- liko da se sniemo nadejati, da bode pri- hodnje državnozborsko zasedanje mirno in uspešno. Napad na nemškega cesarja. Dne 16. t. m. je bil nemski cesar na lovu v Vratislavi. Ko se je peljal proti doinu, je neka blazna(V) ženska Schlapkt; vrgla za cesarjevo kocijo malo sekirico, ki je zadela voz, a odletela na cesto. Schlapke so zaprli in cesar se je varno peljal naprej v zavesti, da se njemu ničesar ne pripeti..... Domače in razne novice. Volilno ^ibanjo. — Volitve vol. mož nadaljujejo in bodo trajale skoro do G. decembra. Borba je povsod huda, a orožje, s katerim no pobijati naspro- tujoci si stranki, je popolnoma nejednako. Dočim se poslu/ujejo naši somišljeniki prepričcvalnih besed, d K; Anton Gerbec v Gorici Via S. Chiara 15 1 K; Jožef Omers. župnik v Sežani 5 K; Simon Kemperle v lludijužni 4 K; Franc SetiHcar, prefekt v mal. sem. 5 K; Hen- rik Černigoj, kaplan v Devinu 10 K; Fr. Hazpet, žu[>nik na ldriji pri Bac-i 10 K; Anton Božič. kurat v Batah 40 K; Ant. Šantl, c. kr. prof, v Gorici 10 K; Miha Bizjak, c. kr. car. olicijal v Trstu 2 K; Marija UrSic v Kobaridu (i K; Josip Ba- dalič v Volčah 2 K; A. I^jljak, vikar pri Sv. Tomažu ;">; Josip Hustia v Motovunu 3 K Jn Ivan Kranjec, visji računar v Leobnu 10 K. Srčna Hvala vsem rodoljubnim da- rovalcem ! (Jospori Ivan (ileščič krčmar ,.Pri Petelinu" v Nunski ulici je podaril ljudski šoli v „Šolškem Doinu" sto knji/ic. ka- tere je pred več nego dvemi leti pozabil nek gost v imenov.-uii krcmi ter se do danes ni oglasil. Vodstvo ljudske sole se tern potom zahvaljuje gospodu Glesčiču in neznaneinu bivstMiiu lastniku za po- darjiMie knjizice. Stenograf ski teraj se zopet odpre. Poucevalo se bode v korespondenčnem in debatnem pismu. Oni, ki se žele ude- le/iti tega tečaja, naj se blagovole ogla- siti do prih. srede pri hisniku v „Sol- skem domu". f 0. Alojzij Ti'ibiison. — Pone- srečil se je v četrtek zvečer g. Alojzij T r i- b u s o n, doina iz Mirna pri Šelu, službujoč pa v Gorici v dobroznani prodajalnici žiLa g. Pauletig-a-v Gosposki ulici. — Pokojnik je bil kol(»sar. in kot tak je šel vsak večer doinov. ce le je bilo lepo vrerne. Ta teden pa ni šel domov ker je bilo slabo vreme. Četrtek zvečer pa, ko j(; bila pot malo osuSena, je šel do- mov. Doma imajo mlin in revež je šel zvečer, v svojo veliko nesrečo, zapirat vodo v mlin, a je tako nesrečno zapiral, da ga je vodeno kolo prijelo in poteg- nilo pod se. Našli so ga mrtvega. — Po- kojnik je bil glavni steber hiše. Znan je bil po vsej goriški okolici, po vipavski in soski dolini. G. Pauletig se ima njemu zahvaliti, da se je njegova trgovina tako razširila. Star je bil 34 let; bil je blaga dusa ter zvest sin svojemu narodu. — Pogreb bod<; danes ob H. popoldne. Lahka mu bodi zemljica in mir njegovi dusi! Kako si nasprotujcta ! V ,.Soči" od 7. decembra pr. 1. citarno: „Se leta 18i)4., ko ni bilo dr. Tume, je bilo poslo- vanje naše posojilnice strašno revno. Že leta 1895., ko se je bolj zavzel za po- sojilnico Andrej Gabršček. se j(^ povzdignil proinet na 25:').801 gld. Ko je pa začel delovati v posojilnici dr. Tuma s svojo neumornostjo in znanjem, se je začel silno dvigati ta naš prvi denarni zavod. L. 1896. je bilo že prometa 506.864 gld. Zdaj pa poglejmo, kaj pi^e Tuma v 72. štev. „Sosie" pr. 1. V tej štev. citaino: „Posojilnica je bila brez pravega vodstva, in vsled bolezni požrtvovalnega g. prof. dr. Kosa tudi brez pravega denarničarja. Tako pa je pri.šlo leta 1896. in začetkom 1897. tako daleč, da se je bilo bati za razvoj po- sojilnice. A. Gabrsček, prof. dr. Kos — morejo mi potrdili, kako britki in težki časi so bili pričetkoin I. 1897. za poso- jilnico". In 10. aprila t. 1. je pisal Tuma: „Leta 1895. sem bil začetnik in v ravna- teljstvu nisem prevzel posebnega posla, marveč sem prvo in drugo leto porabil v to, da sem pregledoval družtvene knjige, se vežbal v knjigovodstvenem poslovanju in se učil zadružništva". Koliko nasprotstev v malo vrstah ! ,,Soca" trdi, da je posojilnica na- predovala pod Gabr.ščekovim denarni- čarstvom (od jul. 1895 do maja 1897); Tuma pa piše, da je prišlo koncem 1. 1896. in začetkom I. 1897 — torej pod Gabrščekovim denarničarstvom — tako daleč, da se je bilo bati za razvoj po- sojilnice. Dalje trdi „Soča", da se je posojilnica začela silno dvigati, ko je začel delovati dr. Tuma ter da je bilo že leta 1896. veliko prometa. Tuma pa piše, da je bil 1. 1895. Je začetnik in da ni 1. 1895. in 1896. pre- vzel v posojilnici posebnega posla, marvee se šele učil zadružništva; pise tudi. da *o bili pričetkom 1. 1897. za posojilnieo britki in te/ki üasi! Kdo ,\v laznik po poklicn? Pi- šejo num: ,.Soča" ne more vorjeti, da bi znal govoriti resnico kilo, ki ni v to pooblaščen oil njenega štaba. Tako zopet trdi, da je „podia klerikal na la//', da bi bil Gabršček pri neki priliki rekel. da ljudstvu ni treba lastne volje, ni sa- mostojnosti v gospodarskih in narodnili rečeh ter da zadostuje troje, evetero vescakov (ne vojsčakov, kakor preobrača besedo), ki povedo ljudstvu, kako in kaj, ter je pri isli priliki odobraval židovski kapitalizem kot neobbodno potreben. No, tu bodi ponovljeno, da to ni nikaka „klerikalna laž-', marveč da je Gabr.šček to izrekel nasproti človeku, ki ni nikak klerikalec, ki pa vkljub temu ne odobrava Gab. nazorov v navedenem sinislu. Toda ne samo to, tudi več druzih stvari je pri omenjeni priliki izrekel Gabrsček, stvari, ki popolnoma razodevajo njegovo „napredno" obzorje in katere že še izve naša slovenska javnost, da potem, ko je nmlcezabredla v,.napredno" srečo,spozna, koga je poslušala, ki jo vodi vanjo. Taka iznenadenja ne skodujejo ljudein, ki siloina tisčijo ušesa pred svarilnimi besedaini narodu dobroholeeih mo/. Saj Je stoprav po razočaranjih in prevarah pride ljudstvo do razunia. Naravnost otroeje pa je, da „Soča" zabteva, da se jej pove, pri kateri priliki je Gabršček ono in se več povedal ter da se navede price in Onega dopisuna (kako lino!) v „Gorici", ki si je tako natančno zaponmil Gab. besede. Bodite prepričani, da pride vse lepo na vrsto in da ne izostane bip, ko se sproži. — Dainoklejev meč, ki visi nad vašo glavo. Takrat si ne boste več drznili trditi, da je bila to „podia klerikalna laž" in svet tedaj se bolj spozna prave — lažnike po po- klicu. Anton Kristan. Našim eitateljem je se dobro v spominu, kake komedije je uganjala naša ,.narodno-napredna" preteklo leto s ,.prokmorskoa h-^ovino ter obetala Kraševcein nekako tako, ka- kor da bi se dalo vse kraško kamenje za drag denar prepeljati eez inorje kje doli nekarn v pusto Sabaro, kjer bi ,.na- rodno-napredna" gradila velikanska skla- dišča, v katera bi se spravljali izdelki nasib obrtnikov, ter bi se ž njitni zala- gala vsa Afrika. To nernalo delo pa bi imel izvesti neki Anton Kristan, katerega je ,,naro- dno-naprednaa poklicala v Gorico ter ga v svojem listu povzdigovala v — deveto nebo. — Prirejali so se „trgovski1' in „obrtni"' shodi in dr. Turnovo glasilo poročalo je vedno, da so na njib govorili dr. Tuma, Gabršček in ,.der Dritte im Bunde" — trgovsko-obrtni veleiim Anton Kristan. Mi smo sicer vedeli, da je bil vse to svincU'i in se nam ni zdelo vredno, da bi te osebe, ki je bila še mlekozoba, v našem listu splob omenjali in sicer tudi takral ne, ko je s Tumo in Gabr- ščekom vred čevljarjem v Mirnem — čevlje meril. Da bodo pa nasi čitatelji vedeli, kakih ljudib se sploh ,, narodno-napred- na" stranka p o s I u ž u j e in k a k e ljudi ista, kadar jej k a ž e, povzdiguje v deveta nebesajih proglašuje za modrijane ter celo za rešitelje našib trgovcev in obrtnikov,— pove naj „Slovenski Narod'1, ki v svojem poročilu o nekem sbodu pri Ljubljaui piše o Antonu Kristanu tako-le: „ye o nekem čudnem ptičku moramo omeniti, to je gosp. Ant. Kristan z Viea. treseren bi dejal: ni plic, ne repič, ne plica kosič. Ta mladeiiič z veliko rudečo kravato. ki še ni volilec, je dejal, da ni ne liberalec, ne klerikalec, ne socialni demokrat. Njemu je vera in narodnosl deveta briga. On ni socialni demokrat po lastni izjavi, a zastopal je s posebno unemo najradikalniši soc.-demokraticni program. Njemu je še to premalo, on teži se po vsem kaj drugem! On, ki je pred undo meseci najbolj zagovarjal narodno- napredno stranko in svoje občane navdu- «eval za vse slovensko, on je naenkrat postal najhujsi nasprotnik naše stranke, njemu je zdaj narodnost deveta briga. Od kdaj pa ta prevrat? Ali od takrat, odkar mu narodno-napredna stranka na Goriškem ne daje več kruba, odkar ga je radi nezadostnih študij od- slovila?" — (Ali pa ne morebiti tudi za- tadi pomanjkanja — l'onda...? Op. ur.) Porotne obravuave. V torek in sredo se je vrsila pri tukajšnjem okrož- l>em sodišču porotna obravnava proti Andreju Kralju, ki je bil obdolžen raznih ^tvin in je svoječasno pobegnil tudi iz Komenskega preiskovalnega zapora. Kralj jo bil obsojen na 8 letno jeco in vsake tri mesce na jeden post z dodatkoin, da se ga poSlje v posilno delavnico potem, ko |ji'ostane 8 letno jeco. V cetrtek je bila obravnava proti Domiuiku Cucitu iz Kormina. Obtož(»n je bil. da je v noči od 8-9,julijat. 1. usLrelil iz samokresa na mestnega redarja Petriča z namenom, da bi ga umoril. Vse do sred<» je Cucit trdil, da je nedol^.en; v sredo pa je prosil, naj bi poslali k njemu preiskovalnega sodnika. Ko je prišel sodnik k njemu, je Cucit obstal, da je v resnici streljal na redarja l'elrica ter ga ranil. I'ri obravnavi je sicer to tudi priznal, a trdil je. da ni imel namena umoriti Petriča, nego da ga je hotel le tc- lesno poskodovali. Cucil je bil namreč vsled Petričeve ovadbe pred nekaj casom zarad javnega nasilstva obsojen na pel- mesečno ječr). On je trdil pri obravnavi v čelrlek, da j<; bil takrat po nedolžnem obsojen ter da je zaradi ti'ga budo crtil Petriča in se IioUjI tudi nad njitn rnu- sčevati. Kekel je narnreč. da je imel pred tern zaporom nekaj zemljišč v najemii in da so mu donašala isla toliko ilobodka, da je mogel izbajati. Vsled te obsndbe pa in ker je bil toliko časa zaprl, odvz(»ta so mu bila ta zemljišča in se mu zaradi tega slabo godi. Porotniki so z večino glasov zanikali vprašanje glede poskusenega utnura. pc- trdili pa so vprašanje gled<; težkega Leles- nega poskodovanja, vsled česarje sodišč(i obsodilo Clucita na 4 letno ječo. Včeraj se je vrsila porotna obrav- nava proti 82-letnemu Petru P r i n č i č u iz Šmartnega zaradi posilstva. Obsojen je bil na :i leta težke ječe, s postom vsake tri mesce. Dc/flno/hoi'ski kandidat tr^ov- skc sboriiict'. Mesto M i g b e 11 i - j a. ki je položil svoj deželnozborski mandat, je postavila ti'govska zbornica v Gorici kot svojega kaudidala inženerja Ghioz- zija iz (lervinjana. Novi kaiulidatje. Kakor poroca tržaški „Piccolo", bosta kandidirala in sicer: za mesta in trge na Goriskem baron Hugo C o d e I I i, a za velepoaeslvo grof 1) u b s k y. l*o|>rj».v«'k. Slavno Urednistvo „Go- rice", v Gorici. Odnosno na notico ,.iz Solkana" v cenj. „Gorici" z dne 17. t. in. prosim, da prijavite sledeči resnicni popravek: Ni res da bi mi g. Mud oil' Konjedic na predvečer volitve volilnib mož za- grozil, da mi Trg. obrt. Zadruga odpove — „ker mi tudi nima kaj odpovedati" — ako ne ukažem svoj im delavctiin volit za narodno napredno stranko. Mazgovarjala sva se sicer oni večer, a n<; o volilvab ampak o trgovini. Prasal pa me je g. Posega, ali bom dovolil delavcem iti volit, na kar sem mu odvmil: „Delavci imajo svoje pravice, in radi niene labko volijo kakor jim drago, ker jaz se v polilične stvari Oisto nič ne mesam", kar si labko obe stranki zabiljezijo. S spoštovanjem Ivan D o 1 j a k tovaruar pobislva v Solkanu. 0 volitvi v St. IVtru se nun poroča v dopolnilo besed izrečenib po vladnem komisarju, da „t a k o d i v j i li i n s u r o v i b I j u d i j š e n i ti a Š e I n i k j e r — pri n o b e n i b v o I i t- v a h", katere smo priobčili v predzadnji številki, da so iste veljale onim raz- g r a j a 6 e in, kisostali za komi- sa r j e m ter g a vedno d r e z a Ii i n m u g o v o r i I i n a u h a. Iz Sv. Kriza na Vipavskt*m. Tako živahnib volitev ie ni videl Sv. Križ, kakor so bile dne 20. t. m. za peto kurijo. Glasovalo je 186, več njih pa niti volilo ni, ker je bilo jasno, da zmaga z ve- liko v e č i n o stranka dr. Gregor- č i č a z vsemi 5 vo 1 i 1 n i m i mo ž ini. Nasprotna stranka, katero je rodil dr. Tumov shod 18. t. m., je pokazala, da stoji na kaj šibkib nogab: le čuditi se je, kako so se združili tako različni življi. Van agitacija, zastijana od drugod, ni pomagala nič. Danes, 21. t. rn. je volila četrta kurija. pri kaleri se ni prikazal nikdo od nasprotne stranke in je torej v s e h 5 in o ž z a dr. G r e g o r č i c e v o stranko. — Lz (iabriji pri Ajdovscini se nam poroča: Danes dne 19. t. m. pri prvotnib volitvah je „liberalna stranka" zmagala za V. kurijo, (eden volilni mož, katerega jedinega volijo); obciuarji 8 K davka (vo- lijo 2 volilna moža), kjer smo zmagali mi. — Za zinago v V. kuriji ima vse zasluge ucitelj Kr. S r e b r n i č, (0 p. u r.: Et tu, Brute! Viš, vi.š! Kaj pa je storil dr. Gregorčič temu človeku v zadnjein času? Saj ga je Se nedavno hvalil na vse kriplje ter bil hud nasprotnik Tumov in Gabrščekov ! In taki ljudje so pokli- canij da vzgajajo — značaje med nasim ljudstvom. Uboga mladina !) ker je več •'« č-asa hudo agitiral, posebno med mladenici, katero je imel skoro vse na svoji strani. Tako je njib kandidat dobil t) glasov več kakor nas. Dajali so razu- meti, d a n i r e s, d a s e g r e z a v e ro: j da z a posI a n c e so s p o s ob ni advokatje in ne dubovniki, kateri razumejo le svoje reči ; da kaj je na- r e d i I d r. (Iregorč, ič v tolikib let ib? •— S ,.Soco" in „Primorcenr' v roki se je skrivaj mnogo časa proj agitovalo. Take veliko agitacije, posebno od nasprolne strani, še ni bilo. Pili pa so. da je biK» groza. Da bi tudi kdo p r a v d o b r o p 1 a č a I, bi se ne moglo i)olj zvesto in tako lumtrudljivo agitovati. Odkod imajo ucitolji uajeden- krat toliko denarja V — Od raznih slrani se nam poroča, da plačujejo uči- telji pri sedanjih volitvah za toliko pi- jače, da je vse mokro po mizah in po tleh t(.'r da so „narodno-napriHlni" volilci polni kot seep, ko odbajajo iz volilnega kraja domov. Kdor bi nam rešil to uganjko, obdarimo ga z Gabr.ščekovim kal«monoin. Saj drugače učitelji vedno tarnajo in tožijo o hudi bodi, v kateri se nabajajo. In mi smo tudi prepricaui, da jim last- nega diuiarja ne proostaje, — od kod torej toliko denara? Ali so si ga morda pridobili has s — carobno mocjo Gabr- ščekovega kalamona V lz Hi'iH* nam poročajo : Bilo je v Žorževi krčmi. Tain je sedelo nekaj mož: kar pride v pivnico tudi neki tr- goveo iz Menč. Mož se loti koj agitacije, kaj pa da agitiral je za ,.n«rodno na- predno", saj si je izvolil dr. Tuma četudi ne iz prediiekcije, pa venderle trgovce, da prouzroči v de/.eli preobrat, po do- mače rečeno: da napravi v deželi razkol. Mož je na.šel nekoliko poslušnili uši»s in da bi bile še bolj poslušne, poklical je „dopjon". Govorilo se je o tem in onem in reklo se je tudi, da je nekdo „snel" občini 1 100 gld. ter opomnilo, da je dobil od tega donarja Imli nekdo drugi nekaj. Tako sumnicijo narodno napredni osebe, o katerih mislijo, da bi jim znale prekrižati račun pri njihovi agitaciji. Sicer pa je jako verjetno, da ne bodo ne „nekdo-' ne „nekdo drugi'' molčal k takemu podtikanju ter da bode moral neki možicelj zagovarjati se zaradi takih sumničenj celo pred sodnijo. Driistvo slovonskib vclcposest- nikov na (ioriskcm imolo bo dnuH. de- cembra, na dan trga sv. Adndreja, v prostorih gori.sk«1 Oitalnice ob 11. uri dop. volilni shod, na katerem se bo raz- pravljalo o volitvi zastopnika veleposestva v državni zbor. liabji boj. V četrtek zjutraj ob polu šestih sta šli na delo v tovarno v Stračicah delavki Marija Soranza iz Padove in Marija Maguou iz st. Pola, tudi v ltaliji. Po poti sta se sporekli, a ostalo ni le pri besedah, nego zaleteli sta se druga drugi v lase. Naposled pa udari Soranza Magnonko s steklenico a tako silo po buči, da so jo morali nesti v bolnišnico, kjiu1 so ji;j morali dve rani zasiti. Oh, Le Italijanke imajo pač vročo kri! Tatvina. V cc-trtek popoludue je policija aretovala Ivana Q u a i n - a brezposelnega mizarja, ker je ukradel strojarskemu Jelavcu Matiju Faganelu kovcek, v katerem se je nahajalo nekaj žganja in en goldinar denarja. Iz Kenc. Tuk. slov. citalnica pri redi v nedeljo 25. t. m. druslveni pies. Sviral bode oddelck vojaški; godbe 47. peš polka. Začetek ob 4. uri pop. med plesom društveno petje. Kobarid. Vodstvo podružnice sv. Giri la in Metoda v Kobarid u naznanja, da bo letni zbor din; 29. novembra y gostilni pri „Neincu"' ob 2 urah popoldne. I'reiskava radi velcizdajstva. — \r Gradcu s(^ je začela preiskava proti 36 italijanskim vseučiliščnikom zaradi veleizdajstva. Dva dijaka sta aretirana; ponujalo se je 100.000 kron varšcine, da so ju izpusti, a zaman. Narodno i>os;po(larstvo, Tiiinovci in zadrn^v. (O d 1 o m e k i z nokega g o v o r a.) Ni moj namen tukaj zasledovati zgo- dovinski razvoj onega pokrela v gospo- darstvu enega naroda. pokreta, ki ga imemijerno z a d r u ž n i š I. v o, ampak o- mejiti se hocern bolj na naša slovenska 11 a. opazovali tukaj, kako in zakaj smo pi-išli do zadrug, kak je boj proti njirn od resnicnih ali navidoznih sovražnikov, ki vstajajo iz vseh kotov in koncev, ime- jot: v ustih jadino obsodbo, s katero hocejo uničiti to ekonoi>iicno gibanjo: „Vodi jib duhovnik!" In s tern hočejo, ne toliko uničili ugled duhovni.šlva, teinveč zatreti ona ljudomila svojstva zadrnžnistva na podlagi že davno preperelih individuvali- stičnih mansesterskih načel. Svoboilna konkurenca in nje žalo- stnriv. civilni, urailniški in voj;iski kroj;ie iiiiT r ;i v n i k u St. 22, I. narislropjc v Gorici, M. POYERAJ, priporoča p. n. obČiiistvu svojo i z b o r m o za- logo vsakovrsliu^a blaga iz avstrijskih in ino- ztiinskih tovarn, oblcko, sobnc in dcžne plaščt? Velika tabtvr zavratnic. in ovralnikov, pwilo, Jilgor-srajce, sploh vse k obhiki spadajočo; prodaja zdravo in trpežno blago tudi na meter; vse jako po ceni. Civ. hi duliovenski povr^uikiod gl. 15.— nap. Površniki h»tni......,, 9.— „ Obleka mozka......„ 8.50 „ „ za dečke......„ 1.80 „ Nepremočljivi havelok . . . „ 9.— „ dene stalue; 5% odbilka. Vsako naročilo izvrši se točno. f Išče se izvrstnega učitelja za češčino. l'onudbe pod S. P. S v. Peter p r i Go r ici. Podpisana priporočata slavnemu ob- einstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrslne pi- jačo n. pr.: srancoski Cognac, pristui kranjski brinjevec, domači tro|)inovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo t(»r drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopnc & Kutin, trgovca v Semeiiiski ulici h. sty. 1. v lastni liisi, kjer je „Trg. obrl. zadr." Kolesarji fit Podpisani naznanja gg. kolesarjem, da ima v zalogi dvokolesa iz najbolj- šega materijala po jako nizkih cenah, in sicer od 170 kron (85 gld.) naprej opreni- ljene z vseini potrebscinami (komplet). — Ob enetn priporoča gg. krojacem in šiviljam svojo veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev najnov(^jsih sisternov od 4-8 kron (24 gld.) naprej. — Poroštvo 5 lei. — Daja tudi na obroke. Z odličnitn spoštovanjem 31artiii Suli^oj, urar v Kanalu. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojeni zdravnikn prol". dr. Lajioniju fjospodu lekarnarju (\. Pic colij u v lijiibljani prisrčno zahvalo za doposlane .lim slekh'iiicice — tinkture za želodoc —- in so njemu z diplomo due 27. novembra 1897 podelili naslov »Dvonii založnik Nj. sve- lost'u s pravico v svoji linni ]>oleK naslova imeti tudi prb Nj. svetosti. ¦*¦ Imenovani zdravnik ler Imli inno'ii driifji slo- viti ])r(»l'esorji in doktorji pripornc'ajo bnleliaviin G. I1 i c co I ije v o /t'lodcno tinktiiro, kalera krepca želodec, pov(^čuje slast. po- spešiije prebavljanje in te- lesno odprtjo. Naročila vsprejeiua pro Li povzeljn in ločno izvršuje (J. Pic- coli, lekarnar »pri anjjeliu v Ljiibljani, na Dunajski cesti. Tinkluro za želodec pošilja izdelovatdj v škatljah po \'i stekleni(Nic za pld. 1-2(5 a. v.; po 24 steklenic za gld. 2-i-O^ po H(i za ^ld. 3-50. po 70 za gld. 6-f)(), po 110 /.a gld. !()¦»). — J.'oslninu mora plačati p. n. narocnik. I Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhoüno potrcbna knjiga za vsakega človeka, ka) tori se hoce sam lahko in hitro navaditi vsega po- trebnega, da more sebo in druij^ blažiti in pravo likati. ler se dobi za predpl;ic.ilo I gld. 50 kr», po pošti 10 kr. več, ali proli pošlnemn povzetju pri Jož. Valenčiču na Dunaju III. Bez., Löwengasse Nro. 27, Parterre Th. 4 Založnik, ozir. prodajalec j(^ voljen vrniLi doiiiir ako bi inn kupec poslal knjigo s<^ norazreizano in čislo v Ireh dneli nazaj. Fnjig je malo voö v zalogi. Le malo časa! Velika menažerija v (iOHKI, nasproti Ljiulskeinu vrtu. (Fontlo GlliLIKLMI) Zverine in morske živali, k;iU*i-ih nimnjo njijvcčjo MiciuizLM-ijo, k.ikor velikanski karikaturni medved iz Novaje zcmlje. drugi medvedi, volkovi, hijene, leopardi, šakali, razne ujede, krokodili, aligatorji, opice, pasanec, (GurUlihiii), Mr Kača klopotača, *^B katero se vidi mnlokedaj živo v Kuropi. J0p Ob O. uri /večer ki'iiiljeiijo zivaiij '"^C VSTOPNINA: I. red 40 vin. — II. \vA 20 vin. Zu obilen ohisk so pripoioča J. GRITSCH, iz Mari bora na Šlajerskem. Podpisani Irguvci jestvill si šlojejo v časl. mmianili p. 11. ohčinstvu, da so vslrd skii])noga n;iročov;iiija na de- belo vseimi ]>la^u, kalcro naročujejo edino le pri sloven- skih velefr/cih. kakor pri tvrdki AI Trudon v Trsln i. I. d., cene zdaiino zitizatli. Nadcjajo se lorej, da jih bodo pod|)irali tudi rojaki. in lo temveč. ker je blago izborno in sveže ter poslrt^žba ločn;i. Z odličnim spoštovanjem Ant. Vrčon v Skriljah, AI. Kosovel v Velikih ^abljah, J. Mrevlje v Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah. Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. Novoporoccnci poxor! Štejein si v cast naznanjati slavnemu ohcinstvu, da sem ra/^iril trgo- vino pohištva v ulici Vottnrini, glavni vliod v Gosposki ulici. iLixtozi Bresöak V Gorici, G-OSpOSka Ulica Št. 14, (blizo lekarne CJironcoli). V zalotfi inia vsakovrslno pohištvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejAih slo^ih,posebno spalno,jedilno in posetne sobo so po nomškem slo^u. I'ohistvo jeod prvih mizarskihinojstrov. Sprejoina vsa naročila in izdoluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšern času. — Bogata zaloga podob na platno in šipo z različniini okvirji. Holgijska bruscna oglodala vsake vt'likosti. Hazlično pohišlvo, kakor: toalct.ne niizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne slo- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobo. Blazine iz strune. asri.ške trave, z ži- niami in platnom naizboro torrazno tapoca- rije. — Keci, katorih ni v zalogi. proskrbijo se po izberi cenikov locno, trdno ler v najkrajšem času. Da je se ludi na obrokc, bodiai te- denske ali mesečne. — Tosilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. 1. Hranilne vloge obrestuje po 1V2; 2. Posojila daje: a) na vknjižbo po 572% '¦> 1>) na nienice po 6%; c) na tekoči račun po pogodbi. rrijatelji in soiiiisljeiiikl agitujte za ,Centralno posojilnico4 v Gorici, ulica Vetturini St. 9. Uradne lire od 8—12. 1. Glavrii deleži po 200 K s tri- kralno zavezo; 2. Opravilni deleži po 2 K s pet- desotkratno zavezo; 3. Upisnina: a) glavnib deležev ne glede na število 4 K; b) opravilnih deležev 1 K. „Ljutljaiiska kreditna taka" v Ljubljani Špitalske uliee St. 2. Nakup in prodaja VKtth Ti'Kt reut, dr/avuih papirjev, zastavnih pitefiu, üreck, uovcev, valut i. t. d. po uaj- kulautni'jsih pojfu.jib. Posojila na vrednostue papirje proti iii/kim obH'stiin. ZararovaHje proti kur/ni izgubi. Promese k vsem žrebaiijem. • Sprejoinanje denarnih vlog na vlozn« knjižice, na tt'koci račuu in na * : -jirokouto K41/.i*/aubi>eütovaiijeiiioddu«vlugo ' ^ do dnw v/.diga. . Eskompt menjic najkulantneje. — Borzna naročila. «