Naši rudarji so svoj praznik tudi letos svečano proslavili. Po veliki paradi skozi novo rudarsko mesto (slika na levi strani) so se zbrali skupaj s številnimi Velenjčani in gosti (desna slika) na kotalkališču. Ko je bila zaključena slovesnost na kotalkališču v parku, pa se je ves 3.400-članski kolektiv zbral na velenjskem gradu, kjer so imeli vesel piknik. Prepevanja — nekateri so se tudi zavrteli (slika v sredi), — ni bilo kmalu konec. V VELENJU RUDARSKO SLAVJE TUDI LETOS SMO V MLADEM VELEN JU LEPO POČASTILI 3. JULIJ, STANOVSKI PRAZNIK RUDARJEV. ŽE VEC DNI PRED PRAZNIKOM SO SE VRSTILE NAJRAZLIČNEJŠE PRIREDITVE IN SVEČANOSTI. NA SAM RUDARSKI DAN PA JE BILA OSREDNJA PROSLAVA NA KOTALKALIŠČU. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE 18. julij 1969 — Leto V. St. 14 (97) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini I- ZAKAJ TAKO? V zadnji številki našega lista smo med odloki, ki jih je objavila občinska skupščina, prebrali tudi določila novega odloka o merilih za uporabo sredstev za graditev stanovanj za udeležence NOV. Omenjeni odlok določa merila za uporabo sredstev, določa pa tudi, kdo ima prednost pri dodelitvi stanovanja in pri najetju posojila (7. člen). Zato nas je nemalo začudila zahteva komisije za upravljanje s sredstvi za reševanje stanovanjskih problemov borcev NOV, objavljena v obliki »Obvestila borcem NOV«, prav tako v zadnji številki Šaleškega rudarja in sicer na drugi strani. V obvestilu piše, da mora vloga, med drugim, vsebovati tudi podatek o višini zaprošenega posojila in O PONUDENI ODPLAČILNI DOBI TER OBRESTNI MERI. Vprašanje je, zakaj je komisija postavila zadnja dva pogoja? Verjetno je prezrla določila v odloku, kdo ima prednost, kot so določena s 7. členom, če pa to ni slučaj, pa je skušala vsekakor sama uveljaviti nove »kriterije«. Gre za to, da rešimo stanovanjska vprašanja vsem tistim udeležencem NOV, ki vse doslej tega SAMI NISO ZMOGLI. Ali je Humano zahtevati, da bi si borci morali zagotoviti posojilo ali nakup stanovanja s tem, da ponudijo višjo obrestno mero ali krajši odplačilni rok? Prav bi bilo, da komisija svojo namero oz. zmoto spremeni! TO JE NAJMANJ, KAR MORA STORITI. In še to: večina občinskih skupščin je v odlokih določila najvišji možni znesek posojila za nakup stanovanja oz. za popravilo ali adaptacijo stanovanja. V večini občin so točno določili tudi višino obrestne mere. Določbe o tem so v velenjskem odloku zelo splošne (odplačilna doba ne sme biti daljša kot 30 let, obrestna mera pa ne manjša kot i %), ali pa jih sploh ni (o višini posojila). Drugod posamezni upravičenci vedo, koliko sredstev in pod kakšnimi pogoji jih lahko pričakujejo, v Velenju pa to ve, kot vse kaže, le omenjena komisija. Upravičeno se vprašujemo, zakaj je v Velenju tako? S SEJE OBEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE ZA PROGRAM DOLGOROČNEGA RAZVOJA-DA, ZA KONCEPT-NE! Prejšnjo sredo se je spet sestala skupščina občine Velenje. Na dnevnem redu je bila razprava o izdelavi dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja širšega celjskega območja, nadalje razprava o splošni koristnosti gradnje nekaterih industrijskih objektov in cest, dopolnitve odloka o prispevkih in davkih občanov, odpravljen je bil odlok o komunalnih taksah in spremenjen proračun velenjske občine za leto 1969. Več predlogov je posredovala tudi komisija za volitve in imenovanja, na dnevnem redu pa je bila, kot je že navada, točka »odgovori na vprašanja odbornikov.« DOLOČITI KONKRETNEJŠE NALOGE V ZVEZI Z IZDELAVO PROGRAMA SREDNJEROČNEGA RAZVOJA Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje občinske skupščine Velenje je bila razprava o izdelavi programa dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja širšega celjskega območja. Odborniki so v precej dolgi in razgibani razpravi poudarili nujnost izdelave tega programa (in ne samo koncepta), vendar so menili, da bi morale občinske skupščine že na zečetku izdelave progra- ma določiti konkretnejše naloge na posameznih področjih, zlasti še z namenom, da bi dobili dejanska napotila za nadaljnji razvoj. Skupščina občine Velenje je sicer sklenila, da se vključi v akcijo za izdelavo programa, in ne koncepta, dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja celjske regije, odlok o izdelavi programa in druge potrebne akte pa bo sprejela šele takrat, ko bodo ustrezno dopolnjeni z njenimi stališči oz. zahtevami. (DALJE na 2. strani) PRISRČEN POZDRAV UDELEŽENCEM V. MEDNARODNEGA PLESNEGA TURNIRJA »EVROPA PLEŠE« 19. in 20. julija bo v Velenju V. mednarodni plesni turnir »Evropa pleše«, v Velenju se bodo zbrali najboljši plesni pari Evrope in sc v plemeniti tekmi pomerili za naslov najboljšega. Mednarodni plesni turnirji »Evropa pleše« so že vrsto let največje prireditve v plesu. Letošnji peti, že tradicionalni, mednarodni plesni turnir »Evropa jjleše« pa je do-sedaj največja prireditev amaterskih plesnih parov iz vse Evrope v Jugoslaviji. Prireditelj letošnjega mednarodnega plesnega turnirja »Evropa pleše« je Turistično društvo Velenje, za izvedbo bo poskrbela Plesna zveza Slovenije, vodja turnirja je Miha Verbič, predsednik Plesne zveze Slovenije, sodniki pa so iz Italije (Mo Ariel Mannoni), CSSR (Elena Medvecka), Avstrije (nr. Kari Heinz nemel) in Jugoslavije (Franjo Kožar, Alfred Kra-mer in Vinko Ban). Plesne pare pa bo oba večera spremljal ansambel Francija Puharja fz Ljubljane. V. mednarodni plesni turnir »Evropa pleše« se bo začel v soboto, 19. julija, ob 20. uri, ko bo na sporedu svečana otvoritev turnirja, zatem pa se bodo tekmovalci pomerili v standardnih plesih. V nedeljo pa bo tekmovanje v latin-skoameriških plesih in zaključek turnirja s podelitvijo pokalov. Turnir bo na kotalkališču, če "o vreme slabo, pa v Domu kulture. Pokrovitelj letošnjega V. mednarodnega plesnega turnirja »Evropa pleše« v Velenju je Kreditna banka Celje, podružnica Velenje, izvedbo pa so omogočili še tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, podjetje za izdelavo pohištva STIX Velenje, Rudnik lignita Velenje in Trgovsko podjetje ERA Velenje. Po doslej zbranih prijavah, ki pa še niso zaključene, bodo v soboto in nedeljo nastopali v Velenju naslednji plesni pari: 9 Janulevičius Petras — Balse-vičiute Laima — ZSSR 9 Dr. H. p. Kindermann — Hannelore Kindermann — Švica 9 Pašteka Gustav — Matejkova Ludmila — CSSR 9 Busch Hasso — Busch Brigit-te — NDR 9 Kern Heinz — Theissl Helga — Avstrija 9 Sarzo Dante — Sarzo Isa — Italija 9 Konrad Peter — Balazsovica Eva — Madžarska 9 Kummer Manfred — Kummer Rosemarie — ZRN 9 Chatt Ernie — Chatt Myra — Vel. Britanija 9 Trylski jaroslavv — Trylski Danuta — Poljska 9 Sulek Drago — Trofenik Ve-rena — Jugoslavija SRS Tone Bole, podpredsednik slovenskih sindikatov Tone Tribušon in drugi. Zbranim je najprej spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta rudnika Karel Šilih. Med drugim je dejal: »Naš rudarski praznik je dan, ko vedno znova potrjujemo našo čvrsto povezanost in pokažemo trdno pripadnost naprednim idejam nadaljnega razvoja delavskega gibanja ter odločenost izvrševanja vseh nalog, ki se v ta namen postavljajo pred nas. Praznovanje naj tudi vedno znova pokaže, da se ne zadovoljujemo z doseženim in da je vse naše delo usmerjeno v to, da dosegamo vse večje delovne uspehe in čim več prispevamo za hitrejši razvoj in napredek naše družbe. Naš delovni kolektiv pozna in razume sedanje politične in gospodarske premike, tako v zvezi kot v republikah, še prav posebej pa v naši velenjski občini. Z njimi v celoti soglašamo. To zavoljo tega, ker pomenijo nov polet delovnih ljudi na poti poglobitve sistema, ki nas vodi na human način v resnični socializem. Z njim soglašamo zato, ker so ti politični in gospodarski premiki neposreden odraz želja in predlogov nas samih, našega delovnega človeka, ki hoče dobro sebi in naši socialistični Jugoslaviji. Soglašamo tudi zato, ker vidimo v njih zagotovilo, da resnično želimo in hočemo uresničiti cilje družbene in gospodarske reforme.« (DALJE na 4. strani) NAGRADE ZA lO-LETNO DELO V splošnem gradbenem podjetju Vegrad, so prejšnjo soboto na slavnostni seji delavskega sveta, podelili zlate ure tistim članom kolektiva, ki so v podjetju zaposleni že deseto leto. Jubilantom so čestitali direktor podjetja Slavko Maje-rič, predsednik delavskega sveta Alojz Mrzel in v imenu sindikalne podružnice Stojan Kukavica. Slavljence pa so nato povabili še v delavski klub. Nagrade so dobili: Anton Fi-rer, Ivan Dolinšek, Miha Žužek, Štefan Maučec, Stane Sluga, Štefan Mardžetko, Vid Iva-novič, Ivan Delopst, Marija Oštir, Marija Rabič, Ana Gre-gorin, Mijo Matič, Marija Matic, Vinko Mraz in Mira Gornik. Obisk iz Krškega Velenje so obiskali člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Krško. Ogledali so si tovarno gospodinjske opreme, Chrommetal in muzejsko zbirko. Dalj časa pa so se pogovarjali o delu Socialistične zveze, s predsednikom občinske konference SZDL Velenje Milanom Sterbanom in sekretarjem Jožetom Vebrom. V dopoldanskih urah je po velenjskih ulicah krenila po-vorka velenjskih rudarjev, mladine, članov športnega društva Partizan in rudarskih godb. Kolona rudarjev v črnih prazničnih oblekah in drugih se je zatem ustavila na prireditvenem prostoru. Te osred- nje svečanosti pa so se udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik CK ZKS Franc Popit, častni predsednik združenja borcev NOV Slovenije in častni član kolektiva velenjskih rudarjev Franc Les-košek — Luka, predsednik gospodarskega zbora skupščine Osrednje rudarske prireditve na kotalkališču so se med drugimi gosti udeležili tudi predsednik CK ZKS Franc Popit (v sredini), član sveta federacije in častni član kolektiva velenjskih rudarjev Franc Leskošek — Luka (na desni) in predsednik občinske skupščine Nestl Zgank (prvi z leve). Na osrednji prireditvi je govoril predsednik centralnega delavskega sveta rudnika lignita Kari Šilih V paradi so sodelovali člani počitniške zveze in taborniške organizacije Vsi smo za9 delamo Topolšica k celjski bolnici pa dragače... Urbanisti in projektanti se trudijo, da mesta in naselja smotrno in sodobno uredijo. Povsod se mora staro umakniti novemu in tistemu, kar postaja odvečno, neuporabno in je v napoto. Opisana dejstva niso kaprice posameznikov, temveč so nuja, ki se ji ni moč zoperstavljati. Podobno je tudi s križiščem na Partizanski cesti pri gasilskem domu v Velenju. Prometne nesreče, ki so zahtevale že človeška življenja, kljub postavljenim prometnim znakom, opozarjajo, da je to križišče neurejeno in nepregledno. Na vseh štirih dovoznih poteh so stavbe, ki zakrivajo pogled. Po sredi pa je še otok, ki zožuje uporabno povšino cestišča. Izoblikovani predlogi za dokončno rešitev položaja Bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica 0 Občinska skupščina Velenje priporoča kolektivu Topolšice pripojitev k Splošni bolnici Celje, v okviru katere bo Bolnišnica za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica samostojna ekonomska enota. Podpredsednik Drago Trat- ponovpo, da bo Topolšica še . ... nik je na zadnji seji občinske naprej služila namenu, za ka- Ljudje so ze na vec'" se~ skupščine seznanil odbornike terega je bila zgrajena, to je stankih opozarjali in predlaga- s pretjlogi za rešitev problema- zdravljenju pljučnih bolezni in li, da bi zavoljo nepreglednosti uke Bolnišnice za pljučne bo- tuberkuloze, in neprimernega videza poru- lezni in tuberkulozo Topolšica. Kakšni šili stavbe, ki stojijo ob stra- Poudaril ie, da se je iskanje predlogi- so torej konkretni neh tega križišča. S takšnim rešitev zavleklo na- skoraj celo Splošna bolnica Celje bo predlogom so se strinjali tudi leto jn da je končno obveljal _ strokovnjaki, torej ljudje, ki predlog. ki je bil dan že na povsem opustila zdravljenje najbolje vedo kaj kvari videz vsem začetku, to je, da naj bi pljučnih bolezni in tuberkulo- in praktičnost ter ovira na- Topolšica še naprej služila na- ze v Novem Celju. Iz celjske daljni razvoj mesta. menu, za katerega je bila zgra- bolnice bodo prenesli v Topol- Tik ob cesti in tem križišču ^na -toje zdravljenju pljuč- šico, o^==njšardu pa na nekdanjem Chrommeta- Tudi ta stavba (trdijo, da jo gradijo »na črno«, nekaj metrov stran od križišča na Partizanski cesti v Velenju, zastira dobro prometno vidljivost Za program dolgoročnega razvoja - da, za koncept - lovem tovarniškem prostoru raste novo poslopje, ki ga gradi velenjski Vegrad. Nismo povsem točno preverili resničnost, vendar smo izvedeli, da novo poslopje, ki ima videz bodoče delavnice, gradijo Vegra-dovi ljudje za svoje potrebe brez potrebne gradbene dokumentacije! Te dni pa so prišli na občinsko skupščino z novo željo, da bi namesto sedanje ograje iz žice naredili novo, bolj uporabno in iz betona. Ta bi bila tri metre vstran od ceste in v podaljšku novogradnje. Za to željo pa se verjetno skriva še kaj več. nih bolezni in tuberkuloze, kapacitet, tudi dermatovenero-Takšno rešitev so predlagali loški oddelek, odsek za otroško oziroma zagovarjali Velenjčani ves čas in se zato poraja vprašanje, če je bilo res potrebno, da so tekle razprave o Topol-šici skozi vse leto, saj bi probleme lahko rešili že mnogo Podpredsednik Drago Tratnik je še poudaril, da problematika Topolšice ni bila rešena v republiškem merilu, se pravi v okviru celovitega saniranja kapacitet vseh tovrstnih bolnišnic v Sloveniji. KAKŠNI SO KONKRETNI PREDLOGI ZA TOPOLSICO? TBC ter oddelek za otroško tuberkulozo. # Tako bi bil v prihodnje objekt Planika namenjen za zdravljenje pljučnih bolezni, objekt Smrečina deloma za zdravljenje kroničnih interni-stičnih bolnikov, deloma pa za zdravljenje otroške tuberkuloze in kroničnih pediatričnih bolnikov, objekt Zora pa za zdravljenje dermatovenerolo-ških bolnikov. V vseh teh treh objektih bi bilo 250 postelj. Na voljo preostanejo torej ne! (Nadaljevanje s 1. strani) več novih Objektov v industrijski coni velenja Kot je. mogoče pričakovati bodo začeli v industrijski coni graditi že letos nekatere nove objekte. Ker je del zemljišč, na katerih bodo gradili nove tovarniške in druge prostore, še v zasebni lastnini, je Skupščina občine Velenje ugotovila, da je gradnja objektov v splošnem interesu in bo zato mogoče v primeru, da ne bo doseženo soglasje glede odkupa zemljišč, zemljišča — seveda proti odškodnini — razlastiti. Skupščina občine Velenje pa je ugotovila tudi splošni interes za gradnjo nadomestne ceste mirro Termoelektrarne do Glavne-a trga v Šoštanju, za porušitev nekaterih stanovanjskih zgradb v Šoštanju in za razširitev nakladalnih ramp in parkirnih prostorov na železniški postaji v Šmartnem ob Paki. spremembe oz. odprava odlokov Ker je ugotovil republiški sekretariat za finance v odloku o prispevkih in davkih občanov nekatera neskladja z zakonom o prispevkih in davkih občanov, so odborniki spremenili določbe odloka skupščine občine Velenje tako, kot je predlagal republiški sekretariat za finance oz. določa zakon. Republiška skupščina je odpravila zakon o komunalnih taksah, zato je morala tudi skupščina občine Velenje odpraviti odlok o komunalnih taksah. V letu 1968 so fastniki motornih vozil vplačali na velenjskem območju na račun komunalnih taks nekaj nad 145.000 din. Ker pa je v teku akcija za urejanje in modernizacijo cest III. in IV. reda, so odbornki občinske skupščine priporočili vsem lastnikom motornih vozil, da prispevajo ta denar namensko v cestni sklad in tako prispevajo svoj delež k modernizaciji cestnega omrežja v občini. Lastniki motornih vozil bodo morali to pripravljenost oz. odločitev potrditi s posebnimi izajavami. Pokazala pa se je tudi potreba po spremembi proračuna občine Velenje za leto 1969. V proračunu ni bil zagotovljen denar za vračilo komunalnih taks, nadalje za anuitete za odkup stanovanja od KB, za povečane izdatke za izvršitev programa dela občinskih upravnih organov (nove namestitve) ter za rezervni sklad in tekočo proračunsko rezervo. Sprememba proračuna določa povečanje dohodkov skupaj za 261.842 din, in sicer 136.550 din na račun uečjih dohodkov od prometa blaga na drobno (večji promet), 125.292 din pa na račun plačanih dohodkov iz prejšnjih let. Razporejeni dohodki občinskega proračuna pa se zvišajo za prav toliko, to je za 261.842 din. IZVOLITVE IN IMENOVANJA Komisiji za družbeno nadzorstvo in za samoupravne akte delovnih organizacij je potekla mandatna doba. Novo komisijo za družbeno nadzorstvo sestavlajo: Drago Tratnik kot predsednik, in člani Karel Vrečko, Franc Pri-stovšek, Franc Vrtačnik in Fra-njo Arlič. V komisiji za samoupravne akte delovnih organizacij pa so Franc Lesnik, Maks Podlesnik, Stane Zula, Valter Končan in Marjan Ma-rinšek. V razširjeni delavski svet Delavske univerze Velenje je bil kot predstavnik občinske skupščine imenovan Rafko Br-ločnik. Na predlog republiškega javnega tožilca je bilo dano soglasje k imenovanju Otmarja Jarha iz Celja za namestnika občinskega javnega tožilca v Celju. Zaradi odhoda v pokoj je Skupščina občine Velenje na zadnji seji razrešila Florjana Izidorja dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo, istočasno pa imenovala za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za gospodarstvo Toneta Kovačiča. diplomiranega rudarskega inženirja iz Velenja. Podpredsednik obč. skupščine Drago Tratnik, je v imenu predsedstva občinske skupščine, prav tako pa tudi v imenu odbornikov, izrekel priznanje Florjanu Izidorju za dolgoletno delo v državni upravi. ZAKAJ 9 ODBORNIKOV ODSOTNOSTI S SEJE NI OPRAVIČILO? Poročilo o zadnji seji občinske skupščine Velenje končujemo z vprašanjem 9 odbornikom, 4 iz občinskega zbora, 5 pa iz zbora delovnih skupnosti, zakaj niso opravičili izostanka s seje. Prav bi bilo, da bi v primeru, če bodo tudi v prihodnje neopravičeni izostanki tolikšni oz. če bodo odborniki večkrat zapored neopravičeno izoStajali s sej, sporočili volivcem, kakšen odnos imajo posamezniki do dolžnosti, ki so jo sprejeli z izvolitvijo za odbornika občinske skupščine. Pričakujemo, da bo v prihodnje vendarle manj neopravičenih izostankov s sej! Tako torej! Nekateri so izvedenci le takrat, ko pogledajo izza svojega plota (menimo vsaj, da imajo v gradbenem podjetju tudi strokovnjake, ki se spoznajo na urbanizem). Če gre'za lastno korist, pa za njih ne velja več noben skupen dogovor, niti napisana in uveljavljena načela (potrebna gradbena dokumentacija). ne in Mladike (okrog 150 postelj). Te naj bi uporabljali za socialno varstvo ostarelih. Z drugimi besedami povedano naj bi v Topolšici ustanovili dom za ostarele, v katerem bi KAJ PA BO V PRIHODNJE V NOVEM CELJU? V Novem Celju v prihodnje O težavnem položaju, v ka- še zmogljivosti Kirurgije, Ves-terem se je znašla Bolnišnica za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica in vo tem, s katerimi problemi so se v Topolšici srečevali v zadnjem razdobju (neizkoriščene zmogljivosti, drugod se je zaposlilo uveljavili najsodobnejše kon-okrog 50 članov delovne skup- cepte geriatrije, zdravstveno nosti itd.) tokrat ne bi pisali. oskrbo oz. pomoč pa bi nudili Seznanili pa bi vas radi s zdravniki iz bolnišnice Topol-predlogi, ki jih je pripravila šica. Razumljivo je, da bodo v občasna komisija regionalnega Velenju dom počitka ukinili, Povsem podpiramo vse tiste zdravstvenega centra Celja za oskrbovance pa preselili v To-dejavnike, ki zahtevajo do- preučitev preusmeritve postelj- polšico. slednost pri ureditvi in zidavi nih kapacitet za pljučne bolez-naših naselij in mest ter ne ni v celjski zdravstveni regiji dopuščajo samovoljnosti. Zla- in jih posredovala pred dnevi sti pa naj to načelo velja še odgovornim dejavnikom v ob-pri onih, ki sami ver.jetno^naj- činah Velenje in Celje ter pri-bolje vedo kaj pomeni URBA- stojnim republiškim organom, torej ne bi več zdravili pljuč-NIŠTIKA. Izgleda, da smo v Poudariti velja, da je zdajšnji n;h bolezni in tuberkuloze. Po-besedah vsi zanjo, delati pa predlog sprejemljiv za vse, raja se vprašanje, za kaj pora-hočemo vsak po svojih željah! predvsem pa je treba naglasiti biti zmogljivosti Novega Celja. Občasna komisija regionalnega zdravstvenega centra Celje je izoblikovala predlog, po katerem bi v Novem Celju ustanovili zavod azilarnega tipa za kronične duševne bolnike, soustanovitelj katerega naj bi bil zraven nekaterih občinskih skupščin na širšem celjskem območju tudi republiški izvršni svet. Obstoječi zavodi so prenatrpani in niti ne morejo V nedeljo, 20. julija, bo gasilsko društvo Šoštanj - mesto sprejeti vseh tistih, ki bi jih proslavljalo 90-lctnico društva. Slavje bodo združili z otvoritvi- morali. V zavodu v Novem Celju pa bi lahko nastanili jo novega gasilskega doma in prevzemom avtomobila. okrog 250 do 300 kroničnih du- Šoštanjsko gasilsko društvo stanovanje za hišnika. V pove-je bilo ustanovljeno spomladi zavi_z domom grajen sušil- ^f^SSSISrSSJ- V ŠOŠTANJU NOV GASILSKI DOM Veliko slavje ob 100-lelnici gasilstva leta 1879. Takrat je društvo do- ni stolp, ki ga bodo rabili tudi ..,..„ , , „. nostjo tega zavoda v Novem bilo od občine malo pritlično za plezalne in reševalne vaje. ■ bi opravljau nevro- hišo na sedanjem Trgu svobo- Prostore gasilskega doma bodo „„l;„,t„ de. V stavbi so uredili gasilsko ogrevali s toplo vodo iz bližnje orodjarno, kasneje pa gasilski elektrarne. dom, ki so ga šoštanjski gasilci Slovesnosti bodo šoštanjski uporabljali do letos. gasilci povezali s praznova- Sedanji gasilski dom pa bi njem 10o-letnice gasilstva na morali povsem popraviti, kar siovenskem. Jutri, v soboto bo bi veljalo blizu 290.000 dinar- ob 20 uri zvečer koncert godbe jev. Ker ne bi bilo smotrno Zarja v nedeljo pa bodo ob vlagati kakšnakoli sredstva v uri sprejemali goste, zatem psihiatri celjske Splošne bolnišnice. BOLNIŠNICA TOPOLŠICA SAMOSTOJNA ENOTA V OKVIRU SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE adaptacijo doma, so gasilci iz Šoštanja sklenili, da bodo dom prodali in zgradili novega. Pred dvemi leti so začeli zbirati denar. S pomočjo elektrarne so naročili gradbene načrte za gradnjo novega gasilskega doma na zemljišču ob Paki. Načrte za nov gasilski dom v Šoštanju je izdelal arh. Janko Hartman iz celjskega zavoda za napredek gospodarstva, lokacijsko dokumentacijo pa domači projektivni biro. Največ sredstev za gradnjo doma so prispevali termoelektrarna, rudnik, občinska skupščina, tovarna gospodinjske opreme, občinska gasilska zveza. Polypex, lesnoindustrijski kombinat, kmetijska zadruga in trgovski podjetji iz Šoštanja. Lani, 27. septembra pa je Vegrad začel z gradnjo doma in jo predčasno končal. Po predračunu so znašala investicijska dela 423.000 dinarjev. Pri sklepanju pogodbe pa je Vegrad znižal vrednost gradbenih del za 30.000 dinarjev. Novi gasilski dom ima v pritličju tri garaže, skladišče, delavnico in sanitarije. V nadstropju pa dvorano, pisarno in se bodo zbirale pri starem domu gasilske enote, ki bodo v paradi krenile po mestnih ulicah do novega gasilskega doma. Tu bo veliko gasilsko zborovanje, otvoritev novega doma, prevzem gasilskega avtomobila ter podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekmovalcem. Izoblikovani predlogi zagotavljajo, kar je nedvomno, v kar največji meri snjiselnost preusmeritve zmogljivosti Topolšice oz. Novega Celja, veliki večini zaposlenih v Topolšici in Novem Celju pa zagotavljajo zaposlitve tudi v prihodnje. Do konca avgusta bo, kot predvideva občasna komisija regionalnega zdravstvenega centra Celje, izdelan tudi pose- ben elaborat o odnosih med Splošno bolnico Celje in Bolnišnico za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica. Se pravi, da se bo Topolšica pripojila k Splošni bolnici Celje. V okviru tega zdravstvenega zavoda bo imela Bolnišnica za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica položaj samostojne ekonomske enote. Zagotovljeno pa bo kar najtesnejše strokovno in finančno poslovanje med obema zavodoma. Ne gre pa prezreti, da bo celjsko zdravstveno območje s tem, da bodo zdravili pljučne bolezni in tuberkulozo izključno v Topolšici (ki je namenjena tudi tovrstnim bolnikom iz koroške zdravstvene regije) s tem precej pridobila. Objekti v Topolšici so ustreznejši in funkcionalnejši, veliko pa je dvo oz. štiriposteljnih sob, kar je za bolnike še posebej ugodno. Spričo opustitve Novega Celja bo morala Splošna bolnica Celje opraviti nekatera investicijska dela na objektih v mestu, za kar bodo potrebovali tudi okrog 3 milijone din posojila. PRIPOROČILO SKUPŠČINE OBČINE VELENJE DELOVNI SKUPNOSTI BOLNIŠNICE TOPOLŠICA Že uvodoma smo zapisali, da je skupščina občine Velenje na zadnji seji sklenila priporočiti delovni skupnosti Bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica, da se pripoji k Splošni bolnišnici Celje oz. da to svojo odločitev najprej potrdi na referendumu. Delovni skupnosti je bilo istočasno tudi priporočeno, da takoj začne s pripravami na pripojitev, da bi bila tako do konca tega leta vendarle rešena problematika Topolšice. Predlogi, ki so podani zdaj, so sprejemljivi za vse. Treba je le zagotoviti, da bodo zdaj izoblikovani predlogi za rešitev problematike tudi dosledno uveljavljeni. V SREDO BOMO SPET DEL4LI Pri urejanju ceste od Velenja proti Šentilju je doslej nad 6.000 Velenjčanov opravilo 19.560 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj so sc izkazali kolektivi Stix, Chrommetal, rudarski šolski center, Vegrad, zdravstveni dom, uprava občinske skupščine in tovarna gospodinjske opreme Gorenje. V sredo, 23. julija bomo z deli spet nadaljevali. Treba je pripraviti za asfaltiranje nekaj nad 1 km dolg odsek ceste od križišča do Šentilja ter urediti na celotnem odseku ceste od Velenja do Šentilja bankine. Zaključek prve velike letoi. šnje prostovoljne delovne akcije bo prihodnji petek, t. j. 1. avgusta, ko bo na celotni trasi ceste položena tudi asr faltna prevleka. Velenjčani bomo takrat slavili spet novo pomembno delovno zmago. Ob Paki so šoštanjski gasilci zgradili nov gasilski dom NA VRTU HOTELA KAJUHOV DOM v Šoštanju Vsak večer od 17. ure dalje PLESNA , IN ZABAVNA GLASBA « i ™ 7» i. \ Igrajo Quiz Combo s pevko Marijo iz Poljske Vabi kolektiv hotela Kajuhov dom Šoštanj ZAKLJUČKI VI. SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE KOMUNISTI NOSILCI I NAPREDKA Občinska konferenca ZK Velenje je na VI. seji ugotovila, da so komunisti v velenjski občini nosilci naprednih procesov in prizadevanj za kar najhitrejši razvoj proizvajalnih sil. Da bi prizadevanja komunistov v občini bila še uspešnejša, je konferenca analizirala stanje ter nakazala možne rešitve za delo v prihodnje. NALOG, SEVEDA PA TUDI PROBLEMOV, PRECEJ Iz informacije o problematiki v gospodarstvu in družbenih službah, ki je bila posredovana novoizvoljenim odbornikom občinske skupščine Velenje (II) Osnovna značilnost gospodarskih gibanj v občini od druge polovice lejta 1968, je prehod iz počasnega razvoja v prejšnjih letih v pospešeno rast, kar je rezultat predvsem vse večjega prilagajanja organizacij združenega dela novim pogojem gospodarjenja ob oživljanju gospodarstva v Jugoslaviji in Evropi. Ob teh pozitivnih tendencah gospodarjenja pa je občinska konferenca ZK ugotovila vrsto negativnih pojavov in nerešenih problemov in zato opozarja komuniste predvsem v predstavniških republiških in zveznih organih. Največji problemi so nelikvidnost in medsebojna zadolženost organizacij združenega dela, inflacija, ohranjevanje neenakopravnih pogojev gospodarjenja, relativna nezaposlenost kljub pomanjkanju delovne sile, neurejen zunanjetrgovinski režim itd. Na drugi strani pa je konferenca podprla celo vrsto pozitivnih pobud, med katerimi je najpomembnejša akumulacija sredstev in znanja. V tem sklopu je konferenca podprla prizadevanja komunistov po združevanju sil dela in znanja, ki dobivajo konkretne oblike v nekaterih delovnih organizacijah (LIK, Chrommetal, Stix, Polypex, TEŠ, RLV itd.), ter vse ostale pozitivne procese, ki se pojavljajo tudi v ostalih delovnih organizacijah. Konferenca podpira integracijske procese v najrazličnejših oblikah v občini in izven nje, kajti občinsko gospodarstvo ne more biti avtarkično. Občinska konferenca ZK Velenje je ugotovila, da je v občini precejšnje pomanjkanje kvalificirane, visokokvalifici-rane, predvsem pa visoko strokovne, pa tudi nekvalificirane moške delovne sile. Vendar kljub močnemu porastu zaposlenosti glede na lansko obdobje, je tudi vse več nezaposlene posebno nekvalificirane ženske delovne sile. Zaradi tega je stališče občinske konference, da je potrebno hitreje razvijati tiste panoge gospodarstva, ki so v občini relativno manj razvite in dajejo dovolj možnosti za zaposlovanje take delovne sile, kakršne imamo dovolj. To so predvsem terciarne dejavnosti: turizem, gostinstvo, trgovina in obrt. Dalje je konferenca ugotovila, da je razvoj samoupravnih odnosov, pogojenih z razvojem materialnih proizvajalnih sil, dosegel tako stopnjo, da postajajo dosedanje oblike samoupravnega organiziranja in delovanja že v marsičem preozke. Zato konferenca zadolžuje vse komuniste v občini, da v okviru kompetenc, ki so jih dobile delovne organizacije s sprejetjem 15. ustavnega amandmaja, iščejo take samoupravne oblike delovanja, ki bodo v največji meri spodbujale, razvijale in utrjevale še hitrejši razvoj demokratičnih, samoupravnih odnosov in ki bodo prilagojene posameznim organizacijam združenega dela. Za delo občinske konference ZKS Velenje bosta v prihodnjem obdobju značilni, poleg drugih, predvsem dve področji delovanja Zveze komunistov: 0 obravnavanje in ocenitev uspešnosti in učinkovitosti dela ZK po reorganizaciji (v formalnem in vsebinskem smislu) ter analiziranje angažiranosti komunistov v občini na vseh področjih družbenega življenja; ' 0 spremljanje, obravnava-nje-an razreševanje problemov, ki nastanejo v zvezi z vse hitrejšim gospodarskim razvojem. Tu mislimo predvsem na stalno spremljanje, ocenjevanje in nakazovanje optimalnih rešitev7 v okviru srednjeročnega plana razvoja v občini Velenje ter s tem vzporedno na razvijanje in poglabljanje samoupravnih družbenih odnosov. Zato bo občinska konferenca ZKS Velenje na prihodnjih sejah obravnavala naslednja vprašanja: — Na 7. seji (v jeseni) bo ocenila organiziranost in učinkovitost ZK v občini Velenje. Poleg tega bodo na seji sprejeli dopolnitve poslovnika občinske konference, katere bo potrebno sprejeti zaradi usklajevanja z novim statutom in poslovnik častnega razsodišča. Gradivo za to sejo bo pripravila komisija za organiziranost in razvoj ZKS. To bo hkrati tudi volilna konferenca. — V zimskem obdobju bo 8. seja občinske konference ZK Velenje, na kateri bodo obravnavali idejne probleme samoupravljanja. Gradivo za to sejo bo pripravila komisija za idej-no-politična vprašanja v sodelovanju s komisijo za družbe-no-ekonomska vprašanja. — Ker bo komisija za organiziranost in razvoj v jesenskem obdobju pričela z izdelavo analize o aktivnosti komunistov, bo tudi konferenca ta vprfaša-nja obravnavala na svoji 9. seji. — Na osnovi zaključnih računov poslovanja v delovnih organizacijah bo komisija za samoupravne in družbeno-eko-nomske odnose pripravila gradivo za 10. sejo občinske konference, ki bo ocenjevala gospodarjenje v letu 1969 in perspektive gospodarskega razvoja za leto 1970. Seveda taka usmiritev nikakor ne izključuje angažiranja občinske konference in njihovih organov na vseh ostalih področjih družbenega dela in na občasnih problemih, ampak hočejo podčrtati samo najvažnejše naloge, katere bo konferenca opravila v prihodnjem obdobju. Kratkoročni program dela občinske ponference seveda ne zanika obstoječega okvirnega programa dela, ampak ga samo akcijsko izpopolnjuje. V prešnji šetvilki »šaleškega rudarja« smo obravnavali problematiko in naloge na področju gospodarstva, tokrat pa pišemo o perečih vprašanjih na področju urbanizma, komunalne dejavnosti, zaposlovanja, vzgoje in izobraževanja, kulturno-prosvetne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter javne in prometne varnosti. Zaradi obsežnosti gradiva smo prisiljeni omejiti se na najbistvenejše ugotovitve . Urejanje, gradnjo^ rekonstrukcije in asanacije naselij, komunalno opremljanje naselij ter varstvo družbenih prostorskih koristi izvajajo na velenjskem območju v skladu z urbanisitčnimi načrti. Doslej je bilo izdelanih že več urbanističnih programov in načrtov. Spričo sprejetja novega zakona o urbanističnem planiranju je zdaj v izdelavi urbanistični program za občino Velenje, ki bo izdelan že v kratkem. Potrebno pa bi bilo naročiti izdelavo urbanističnega načrta za Velenje z okolico in za Šoštanj. Obstoječi generalni urbanistični načrt za Šaleško dolino namreč ne vsebuje vseh elementov, ki jih zahteva nova zakonodaja, sicer pa generalni urbanistični načrt ni več v skladu z dejanskim razvojem naselij v Šaleški dolini oz. s predvidenim razvojem gospodarstva, izdelavo urbanističnega načrta narekujejo tudi potrebe perspektivnega planiranja nadaljnjega razvoja posameznih naselij. Stroški izdelave teaa načrta bi znašali okrog 250.000 do 300.000 din. »OLJKA« obrtno gradbeno proizvodno podjetje Šmartno ob Paki RAZPISUJE za nedoločen čas naslednji delovni mesti: - strojnega tehnika s tremi leti prakse - elektrikarja za vzdrževanje električnih naprav Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osbenih dohodkov podjetja. Ponudbe s dokazili o stokovnosti pošljite na naslov: »Oljka«, obrtno gradbeno proizvodno podjetje Šmartno ob Paki. SPROTNO UREJANJE KOMUNALNIH NAPRAV DOSLEJ Nt BILO MOGOČE Zaradi r>r-or>njkanja denarja so vseskozi *ežave v zvezi z urejanjem komunalnih objektov oz. naprav na urbaniziranih površinah, V zadnjih letih se je močno razmahnila zasebna stanovanjska gradnja ki ie — kar zadeva komunalno urejanje — mnogo dražja. kot blokovna gradnia. Ze pred leti so bile skoraj v celoti zazidale stanovanjske soseske Velenje -Šmartno III. Velenje — Konovo Pesje. Velenje — Šmartno II m Vel en i e — Za gradom, komunalne naprave v tefi naseljih pa še zdaj niso urejene v celoti. Tako bo treba v stanovanjski soseski Velenje — Konovo urediti kanalizacijo, v soseski Velenje — Šmartno III dokončno urediti cestno omrežje in javno razsvetljavo, v naselju Pesje pa urediti kanalizacijo, ceste in javno razsvetljavo. Eden od vzrokov, ki je onemogočil sprotno urejanje potrebnih komunalnih naprav, je. da v večini primerov investitorji niso prispevali ničesar za kritje stroškov za izgradnjo komunalnih naprav, kar je drugod po Sloveniji že dolgoletna praksa. Komunalne objekte in naprave so v Velenju gradili v glavnem z denarjem, zbranim s prispevkom za uporabo mestnega zemljišča, iz kanalščine oz. vodarine. Tako je bilo mogoče zbrati le polovico vsega potrebnega denarja za komunalno urejanje. Letos je bil zvišan prispevek za uporabo mestnega zemljišča in s tem denarjem naj bi v prihodnje v glavnem krili stroške komunalnega urejanja zemljišča. Poiskati pa bo treba seveda tudi dodatne vire. da bj dokončno komunalno uredili zazidana območja in komunalno uredili vsa tista območja, kjer se bo odvijala stanovanjska if.gradnna. Stroški .komunalnega urejanja bi bili manjši, investitorjem pa bi bila omogočena cenejša in hitrejša gradnja. Poseben problem je gradnja kanalskega kolektorja med Velenjem in Šoštanjem s čistilno napravo pod Šoštanjem. Sedaj tečejo odplake iz Velenja in Šoštanja naravnost v Pako. Po odločbah republiškega sanitarnega inšpektorja bi morali že pred leti zgraditi kolekotr s čistilno napravo, vendar do realizacije te investicije zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni prišlo. Na področju vodnega gospodarstva je že bilo rešenih precej problemov. V teku je regulacija hudournika v Šoštanju in dela Pa-ke nad Pesjem. Kaže pa se potreba po čimprejšnji regulaciji Pake, kjer to še ni opravljeno (odsek prj Pesjem, ureditev Pake skozi naselje Salek in na območju Smartnega ob Paki). V občini je nad 70 kilometrov cest IV. reda. Za njihovo vzdrževanje porabijo letno okrog 300.000 do 400.000 din. Denar zadostuje le za najnujnejša vzdrževalna dela in za zimsko službo. Zmanjka pa denarja za rekonstrukcijo oz. modernizacijo cest. Premalo denarja je tudi za čiščenje ulic, vzdrževanje zelenic jn javne razsvetljave. POTREBEN BO DRUŽBENI DOGOVOR GLEDE ZAPOSLOVANJA Prehod iz ekstenzivnega v inten-tenzivno gospodarjenje je povzročil vrsto problemov v zvezi z zaposlovanjem. Lani je po nekaj letnem nazadovanju spet začelo naraščati število zaposlenih, čeprav je vsa zadnja leta v zasebnem sektorju zaposlenost naraščala. Iz statističnih podatkov je mogoče razbrati, da je med tistimi, ki iščejo zaposlitev, največ ženit, da za delo niso usposobljeni in da prvikrat iščejo zaposlitev. Med nezaposlenimi je nadalje precej mladih, do 18 leta starosti, precej pa je tudi oseb v starosti od 18 do 25 let in od 25 do 40 let. V prihodnjih letih je mogoče pričakovati še večji pritisk na zaposlovanje, saj bo zaradi visoke natalitete v zadnjih petnajstih letih število ljudi, ki bodo iskali zaposlitev, vse večje. Problemi v zvezi z zaposlovanjem niso zgolj trenutni, zato bo potrebno sistematično in poglobljeno delo vseh pristojnih dejavnikov, da jih bo mogoče odpraviti. Predvsem bi bilo treba doseči sklenitev družbenega dogovora za hitrejše odpiranje delovnih mest. Zagotoviti pa bi morali ob tem smotrno, kvalitetno in pravično zaposlovanje glede na strokovno usposobljenost, fizične in fiziološke sposobnosti, socialni položaj in čakalno dobo tistih, ki sc želijo zaposliti. ZAHTEVNE NALOGE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Na območju velenjske občine .ie 5 centralnih osnovnih šol in 11 'podružničnih. Centralne šole so v zadnjem šolskem letu obiskovali 3.704 učenci, podružnične pa 481 učencev Na posebni osnovni šoli je bilo 107 učencev. Gimnazijo so letos zapustili prvi maturanti, vseh dijakov pa je bilo 229. V okviru Rudarskega šolskega centra so delovale 4 šole, obiskovalo pa jih je 623 učencev oz. dijakov. Glasbena šola s pripravnico je imela v zadnjem šolskem letu 254 učencev. Pred dvema letoma je bila ustanovljena temeljna izobraževalna skupnost. V okviru TIS deluje izvršni odbor, svet za dnevno varstvo otrok, komisija za štipendije in še nekaj občasnih komisij. Organom TIS je uspelo vplivati na organizacijo delovanja zavodov, premalo pa je bilo storjeno za izboljšanje kvalitete dela zavodov na področju izobraževanja, posebej pa tudi na področju vzgoje. Dveletna praksa delovanja izobraževalne skupnosti kaže potrebo, da postane TIS skupnost izobraževalnih zavodov, s čimer bo nedvomno bolj vplivala oz. zagotovila enotnost reševanja problemov šolskih zavodov. To bo mogoče doseči ob večjem medsebojnem sodelovanju in ob aktivnejšem delovanju skupščine TIS oz. njenih drugih organov. Struktura učiteljskega kadra na osnovnih šolah in na posebni osnovni šoli je dobra. Na šolah je v zadnjem šolskem letu poučevalo 117 učiteljev, 56 predmetnih učiteljev in 10 profesorjev. Treba bo le da si mlajši učiteljski kader pridobi višjo izobrazbo tucji za razredno stopnjo pouka. Rešene so tudi kadrovske težave glasbene šole. saj poučujejo na šoli predvsem prosvetni delavci z višjo m visoko strokovno izobrazbo. Dobro zasedena pa so tudi mesta v vzgojno varstvenih zavodih. Občinska skupščina si je skupal z delovnimi organizacijami prizadevala da bi bili prosvetni delavci nagrajevani po delu. Zato je bilo Velenje v zgornji polovici republiške lestvice. Navzlic vsemu pa so bili osebni dohodki v prosveti nizki, temu primerna pa je b;.a tudi republiška lestvica. Prizadevanja družbe so pa bila prvič v tem letu tako uspešna, da bo zbrano toliko denar.ia. da bodo imeli prosvetni delavci letos naslednje-osebne dohodke: učitelj s srednjo izobrazbo 1.050 din, učitelj s srednjo izobrazbo, ki uči na predmetni stopnji 1.200 din, učitelj z višjo izobrazbo 1.350 din m učitelj z visoko izobrazbo 1.600 din. Za velenjske prilike so ti osebni dohodki v določenem neskladju z že doseženo ravnijo. Sole sporočajo, da so bili npr. osebni dohodki učiteljev s srednjo izobrazbo že lani višji. Nujna pa je seveda tudi primerjava osebnih dohodkov prosvetnih delavcev z osebnimi dohodki zaposlenih z enako izobrazbo v gospodarstvu. Prosvetni delavci imajo okrog nagrajevanja še več pripomb, zlasti poudarjajo, da je enako odgovorno izobraževalno in vzgojno delo vsega učiteljskega kadra na šolah, zaradi česar so nedopustne taksne anomalije, kot je ta. da ima profesor — začetnik višji osebni dohodek kol učitelj tik pred odhodom v pokoj. V občini je 147 otrok, ki obiskujejo pouk na posebni osnovni šoli. Število je precej visoko in presega republiško poprečje. Staršem bo treba dopovedati, da .ie posebna šola normalen pojav in pridobitev. da se lahko prizadeti otroci sploh šolajo, v posebno šolo pa bo treba dejansko vključiti vse kategorizirane otroke. Mladinsko prestopništvo je v porastu. Število prestopnikov med šolsko mladino nenehno raste. Prizadevanja so usmerjena za reševanje posameznikov, premalo pa je storjenega, da bi preprečili vzroke. Mladina bi morala biti od-tegnjena ulici, biti bi morala vključena v razne dejavnosti oz. varstvo. Zato bi bilo nujno organizirati na šolah varstvo za otroke, ko so starši zaposleni. Vse ve."? je šol na Slovenskem, na katerih imajo organizirano varstvo, seveda pa morajo biti za to ustrezni prostorski in materialni pogoji. Izgradnja novih šolskih prostorov na območju velenjske občine je zato nujna. Na šoli v Šmartnem ob Paki so imeli že pred leti varstveni oddelek, v katerega so predvsem vključili otroke, jd so zanemarjali učno delo in postajali vzgojno problematični Po vključitvi v varstveni oddelek so kaj hitro popravili ocene. Čimprej bi bilo treba zagotoviti enotno štipendijsko politiko, s čimer bi dosegli, da bi bila družbene pomoči deležna tudi mladina, ki je za šolanje nadarjena in bi brez družbene pomoči šolanja ne zmogla. In še beseda, dve o investicijah. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih oz. preurejenih veliko šolskih zgradb. Potreb pa je še zmeraj veliko. Letos bo zgrajeno novo šolsko poslopje v Šentilju, prihodnje leto bo treba obnoviti šolo v Ravnah In opraviti večja popravila na šoli v Plešivcu. Odločno pa bo treba zastaviti tudi akcijo za urejanje novih šol oz. za ureditev starih v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Za investicije v osnovno šolo bi rabili v naslednjih letih nad 10 milijonov din. Preobremenjenost vzgojno varstvenih ustanov so rešili s pridobitvijo doma počitniške zveze za. potrebe otroškega varstva. Ker je v Velenju zaposleno čedalje vež mater, bo treba še naprej povečevati zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov, misliti pa tudi na organizirano varstvo otrok do dveh let starosti. KULTURNO - l-KOSVM.N/l DEJAVNOST Na velenjskem gradu je urejena muzejska zbirka. >Le-ta bi morala v prihodnje postati osrednje muzejsko žarišče, pri čemer bi ji morale pomagati tako delovne organizacije kot turistično društvo. Delovno področje pg bi morali razširiti še na etnologijo. Osnovna šola Karla Destovnika-Kajuha je uredila pesnikovo spominsko sobo. v kateri je zbrana vsa njegova kulturna zapuščina. S tem je zaščiteno kulturno bogastvo. ki ga je ustvaril pesnik in revolucionar Kajuh. Na osnovni šoli Biba P.ock v Šoštanju pa deluje Napotnikova umetnostna galerija, ki je že vrsto let središče likovne ustvarjalnosti v velenjski občini, v kateri se vrstijo razstave domačih in drugih razstavljalcev. Napotnikova galerija je pridobila že nad J00 umetniških del in tako dosegla prvi zametek za ureditev stalne umetniške razstave. V občini je matična knjižnica v Velenju in knjižnica, kot samostojni zavod, v Šoštanju, Obe knjižnici bo treba združiti, pridobiti nove prostore, primernejše za delo, v Velenju pa bo treba urediti tudi čitalnico. PROBLEMI NA PODROČJU ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Letos so se povečala sred .Iva, ki gredo iz občinskega proru'.'- z.i preventivno zdravstveno varstvo. Prispevek je prej-nja leta zna- '1 od 20.0130 do 30,000 din, to s pa 80.00« din. Na področju soBiaTHega vn: itva so naslednji problemi: zaposlovanje mater — samohranilk, oseb z omejenimi sposobnostmi :;i cl"'o in družbeno neprilagojenih mladincev; prevzgoja alkoholikov i delomrznežev oziroma za ':i ii.Jii hovth družin ter ekonom:,ko-so-cialni položaj ostarelih in .ostarelih kmetov ter njihovih kmetij. Najbolj dosledno in sistcmatiC.i j je urejeno varstvo udeleže"'/ NOV in vojaških vojnih invalidov. V. občini jc US uživalcev osebnih iij 180 uživalcev družinskih invalidnin, 19 upravičencev na b:>r; ski dodatek in 61 uživalcev pi sobni!) pravic — Borcev za severna Mejo. Redno mesečno priznavalnino prejema 68 upravičen ev, enkratno pomoč pa je prejelo 1'Jj občanov. JAVNA IN PROMETNA VARNOST Zai.jpvno in prometno varnost skrbi občinska skupščina prexo Postaje milice Velenje in njene'..i oddelka v Šoštanju. Trenutno z poslujejo 23 miličnikov, vendar ;e zaradi specifičnosti dela in neurejenih osebnih dohodkov 6 delovnih mest nezasedenih. Lani so delovne organizacije prispevale denar za nakup intervencijskega avtomobila in osebnega avtomobila za postajo Velenje, letos pa za nakup osebnega avtomobila za oddelek v Šoštanju. Miličniki oz. Postaja milice je slabo opremljena tudi z UKV '.vezami. Prav bi bilo, da bi tudi v tem primeru priskočile na pomoč delovne organizacije, to je pri nakupu UKV sprejemnikov in oddajnikov'. Problemi na področju javne in prometne varnosti so: naraščani-e mladinskega kriminala. kri ii.ve javnega reda in miru, posebej ob praznikih in izplačilnih dnevih, prometna in tehnična neureje n , ' nekaterih križišč v Velenju, /.ar,M i česar se veča število prometnih nesreč in žrtev v cestnem prometu, neurejena avtobusna postajališča itd. V občini Velenje deluje tudi 12 prostovoljnih gasilskih društev i , 2 industrijski gasilski društvi. D -set društev ima gasilske avtomobile. V prihodnje pa bo treba poskrbeti za boljšo tehnično opremljenost društev. PRIZADEVNI ŠENTBRIČANI Že drugo leto prizadevno urejajo cesto tudi prebivalci Šcntbrica. Večino del na novem odseku ceste od Konovega do cerkve so opravili udarniško, iz sredstev krajevne skupipstl Cirkovce so plačali le prevoze. Za ureditev kanalizacije so lani sami prispevali 1.300 dinarjev. Na cesti pa so naredili še 4.700 prostovoljnih delovnih ur. Prizadevnim prebivalcem je letos priskočila na pomoč ttirii občinska skupščina in jim dodelila za cesto 20.000 dinarjev. S tem denarjem in prostovoljnim delom bodo lal o do Nonva leta povsem zgradili cesto od Konovega do> cerkve,. ' -K v flpiv | Sentbričani na prostovoljnem delu Po končanem delu RUDARSKO SLAVJE V VELENJU so korajžno popili vrček piva -- jI so morali skočiti čez napeto (Nadaljevanje s 1. strani)_ kožo in izprazniti velike kozarce - piva. To opravilo ni delalo strum- Ko je predsednik centralnega no stoječim fantom nobenih težav, delavskega sveta Karel Šilih Ko so jim mlada dekleta pripela ocenjeval kritično obdobje v kate- na črno praznično uniformo še rem se je nahajal kolektiv velenj- rdeč slovenski nagelj in s tem skih rudarjev, je pri tem dejal: razdelila »ljubezen«, so mladi sto-»Naš rudnik je nekaj let nazaj Njihove nežne roke je objel stisk preživljal kritično obdobje, ki so žuljavih dlani in postali so si toga pogojevali neurejeni odnosi na pili med svoje starejše tovariše, področju naše energetike. Določe- variši. na. lahko rečem, subjektivna za- Velenjski rudarji so svoje praz-poštavljanja pomena razvoja ener- novanje zaključili s piknikom na getske baze na podlagi premoga, gradu. Tu so v prijetnem razpolo-ocenjevanje takega vira energije ženju kramljali pozno v noč. kot zastarelega in neracionalnega, so povzročila veliko škodo ne samo razvoju našega rudnika, temveč celotnega jugoslovanskega-, ............ premogovništva. Zato so taka stališča in neenakopraven položaj • premogovništva povzročila stagna- ? cijo v razvoju naše delovne organizacije. Dejstvo je, da je takšen odnos do rudarstva povzročil premajhno vlaganje v razvoj in so se zavoljo tega v precejšnji meri iz-trošile kapacitete rudnika. V teh pogojih pa smo se morali še spoprijemati z nalogami, ki jih je pred nas postavljala gospodarska reforma. Novi ekonomski odnosi v jugoslovanskem gospodarstvu so zahtevali nove prijeme in iskanje drugačnih rešitev. Tudi rudarji smo se morali spoprijeti z njimi in iskati poti, kako bi naša proizvodnost, rentabilnost in ekonomičnost dosegla takšne vrednosti, ki bi rudniku zagotavljale obstoj in pogojevale njegovo nadaljnjo rast. Večino težav smo premagali ob koncu preteklega leta, ko so se rezultati naših prizadevanj pokazali v vse boljšem ekonomsKem položaju rudnika. Res je, da v marsičem še nismo povsem uspeli. Se vedno se srečujemo z mnogimi Predno so postali pravi rudarji proizvodnimi problemi, ki jih po- r gojujejo težki proizvodni pogoji. Vendar lahko trdim, da smo največje težave le premagali in da bodo uspešno opravljene nadaljnje naloge še »olj utrjevale rast ekonomske moči našega rudnika in s tem pogojevale večanje standarda naših rudarjev. V naših prizadevanjih pa nas bo krepila zavest, da je dokazano, da je premog važna energetska surovina in da je naše delo še kako pomembno za nadaljnji razvoj gospodarstva. Zato podpiramo in bomo vedno podpirali že začete pozitivne procese razvoja našega gospodarstva, ki so rezultat izkušenj reiormskih prizadevanj in imajo namen učinkovito pospešiti razvoj.« »Naš kolektiv je bil vedno odprta "delovna skupnost«, je poudaril predsednik Karel šilih, »kolektiv, ki je vedno imel dovolj zavesti in sil, da je, ne oziraje se na mnoge težave, ki smo jih morali prebroditi, vedno pokazal dovolj delovnega poleta in vneme. Težave, ki smo jih morali reševati, je lahko uspešno premagoval le kolektiv, ki ima tako razvito in ukoreninjeno delavsko samoupravljanje, ki je brez posredovanja od zunaj sposobno reševati svoje notranje probleme. Zato je pravzaprav odveč skoraj pretirana skrb, ki jo kažejo določeni posamezniki izven našega kolektiva za reševanje naših notranjih problemov in odnosov. Poudariti pa moram, da rudarji nikoli nismo bili gluhi za predloge, pripombe in pobude, vedno smo jih cenili in tudi upoštevali, če so bili konstruktivni in so prispevali k uspešnejšemu delu našega kolektiva. Najodločneje pa smo proti kakršnemu koli izmali-čevanju in izkrivljenemu prikazovanju dejstev, ki zadevajo naše delo in odnose, skratka naš kolektiv. Povem naj še to, da se pripravlja srednjeročni program razvoja v naši občini, ki naj zagotovi vsem našim delovnim organizacijam in celotni občinski skupnosti nadaljnji gospodarski vzpon, ki bo v mnogočem omogočil, da sedanjo podobo našega rudarskega mesta in njegovo družbeno vlogo izpolnimo in povečamo. V tem razvojnem programu imajo svoje mesto in vlogo vse delovne in druge organizacije, med njimi seveda tudi naš rudnik. Dejstvo je, da je naš gospodarski položaj trdnejši kot pred letom dni. Tudi naša perspektiva je svetlejša in zanesljivejša^ Tržne prilike se razvijajo v naše dobro, že pričeta gradnja novega dela šoštanj-ske termoelektrarne pa predstavlja za nas soliden, odločujoč dejavnik v strukturi naše perspektive. Razumljivo je. da vse to vzpodbudno vpliva na nas rudarje. Prepričan sem, da bomo znali najti v sedanjih prilikah svoje mesto, stopnjevati in utrjevati svojo ustvarjalno moč ter znali vsem in vsakomur preudarno in resno predlagati objektivno odgovarjajoče rešitve.« Na koncu svojega govora je predsednik centralnega delavskega sveta Karel Šilih, na osrednji prireditvi rudarskega slavja, dejal: »Želim, da praznujemo svoj 3. julij v zavesti, da smo čvrsta in enotna, politično prekaljena i" zdrava delovna skupnost, ki bo vselej rada in koristno opravljala svoje delovne naloge in s polnim razumevanjem sodelovala v akcijah in dogovorih, ki bodo v korist nam in naši družbeni skupnosti. To naše zagotovilo prav gotovo sodi v okvir skupnih ciljev in hotenj, v rasti in napredku naše doline. Zatorej želim, da praznujemo naš rudarski praznik v veselju in ponosu na rudarski poklic. Bodimo vedri, veseli in sproščeni v našem lepem rudarskem mestu.« Rudarska osrednja slovesnost, ki so jo pripravili 3. julija na kotal-kališču v Velenju, pa je veljala tudi tistim mladim rudarjem, ki so jih letos sprejeli v rudarski stan. To je bilo 65 absolventov rudarske šole, ki so letos zapustili rudarski šolski center. Po stari navadi so jih starejši rudarji sprejeli v rudarski kolektiv s skokom čez kožo. Kot je dejal vodja ceremoniala eiril Gretienšek, so se ti mladi od »zelencev« naenkrat prelevili v prave rudarje in enakopravne člane rudarskega kolektiva. Preden so postali pravi rudar- Po končanem rudarskem slavju so se člani kolektiva velenjskih rudarjev zbrali na jasi pred gradom. Veselje je trajalo pozno Dekle mu je pripelo nagelj v noc paradi so sodelovali mladi godbeniki tudi Rudarska godba pod vodstvom kapelnika Ivana Marina Na močnem soncu se je mladim rudarjem pivo prileglo, čeprav so ga morali izpiti predno so skočili čez kožo Pevci moškega zbora Kajuh Športniki v paradi Prisrčno slovo od upokojencev v delavskem klubu Pripadniki sekcij športnega društva Partizan — Rudar Predsednik upravnega odbora velenjskega rudnika Janko Meh je čestital članom kolektiva, ki so v podjetju zaposleni 20 let Cez napeto kožo je skočil v rudarski stan Sidnikalna podružnica velenjskih rudarjev priredi vsako leto ' W fR '^mS pred dnevom rudarjev obisk v domu počitka. Tudi letos so ^ 1 pogostili varovance, godba in pevci moškega zbora Kajuh pa if* | t^L % j so izvedli kulturni program. V imenu delovnega kolektiva se je tm. lli * za razumevanje zahvalil Alojz Mahnič in med drugim povedal, da bi bilo prav, če bi tudi druga podjetja posnemala sindikalno Upokojencem, ki so letos odšli podružnico rudnika in bi se med letom spomnila s kakršno- v pokoj, sta čestitala direktor koli pomočjo na dom počitka. Zadnja leta se je struktura rudnika ing. Ludvik Mali in Druks, Ivan Pustmek, Franjo oskrbovancev v domu bistveno spemenila. Zdaj imajo v oskrbi predsednik sindikata Rudi Ko- Hriberšek, Ivan Marin, Mihael več kot polovico upokojencev, med njimi pa ni dotti rudarjev. ritnik Cas, Ivan Cekon, Alojz Golob, Tudi upokojencev so se spomnili V rudniku lignita Velenje so Vincenc Stajner, Ladislav se pred rudarskim praznikom Krajšek, Ivan Hudournik, Ivan poslovili od vseh tistih upoko- Koren Franc Avberšek, Ivan jencev, ki so lani in letos odšli ' Hrustelj. v pokoj. Povabili so jih v delavski klub, kjer so jim pripravili zakusko in jim poklonili — miniaturne rudarske svetilke /T ter posebna pismena prizna- |1 L nja. V tem času so odšli v pokoj: JgV Franc Delčnjak, Leopold Plan- (Tj) ko, Jože Mihelec, Rudi Ram-šak, Franc Rančnik, Vincenc Janžovnik, Ivan Jeromel, Franc Rat, Karel Kortnik, Ca-mil Idrizovič, Jože Zep, Frarfc Martine, Jože Zevart, Jože Peterim, Marjana Spička, Alojz Pišek, Ivan Oštir, Ivan Petre, Mihael Smonker, Karel Viher, Alojz Zupane, Mijo Pintar, Mihael Rudnik, Bernard Ograjenšek, Stanislav Jevševar, Ignac Dobelšek, Martina Kožuh, Ivan Dolarič, Franc Skarja, Franc Zgank, Franc Kričej, Franc Jezernik, Ivan Skoflek, Stane Avbreht, Alojz Kočnik, Stanislav Zlobko, Viktor Grud-nik, Anton Osolnik, Martin Turk, Gvido Jelen, Franc animalo je odbornike, zanima tndi vas KONtJomoCiTEV SLAVNOSTNA SEJA »snovno OB JUBILEJU Predzadnja točka dnevnega reda lake seje velenjske občinske jpščine »Odgovori na vprašanja Ibornikov« je vselej zanimiva. Ibornike zanima marsikaj. Od-roiška vprašanja ter odgovori aje pa bodo verjetno zanimali li vas. Zato posredujemo vpra-ija odbornikov in odgovore na-z zadnje seje občinske skup-Ene. | Odbornika Avgusta Podgor-ka je zanimalo, kdaj bodo uredili Šmartnem ob Paki še eno špe-rijsko trgovino. Sedanja, v ka-i prodajajo tudi kruh, ne more itreči vsem kupcem. Ob sobotah, —ievih pred prazniki ter ob pla-Hniii dnevih je treba čakati, da si •ežen, tudi po več ur. Celjski _Jerx«, ki ima špecerijsko trgo-noo v Šmartnem, naj bi uredil še ■o trgovino, sicer pa bi bilo tre-! preučiti možnost, da pride v ta raj kakšno drugo trgovsko pod-fle. ODGOVOR: Občinska skupščina že seznanjena s to problemati-I, Podrobneje jo bo preučil svet j blagovni promet in predlagal »trezne ukrepe. t Odbornika Gustava Verdelja i je zanimalo, kdaj se bo začelo urejanjem cest v stanovanjski sseski Selo—zahod, konkretno z nejanjem Ceste XIV. divizije in Gregorčičeve ceste. Obe cesti bi ■torali urediti že lani, vendar se nista urejeni. Odbornik je bil menja da ne kaže zanemariti Rste, ki nosi ime po slavni XIV. Idami diviziji. ODGOVOR: Zaradi pomanjkanja tnarja navedenih cest lani ni lilo mogoče urediti. Sicer so lam ■teli urejati Cesto XIV. divizije gramozni izvedbi, a je dela pre-tinila zima. Letos pa je bilo treba pričo proslave 27. aprila v Vele-, i najprej urediti nekatere dru-ceste, sploh pa ni mogoče vsa redvidena dela za tekoče leto ipraviti že na začetku leta. Z ure-injem Ceste XIV. divizije se je ledtem že začelo (op. uredništva: letoma je že urejena, toda bolj za »trebe SGP Vegrad (za skladišče dakov, betona in drugega mate-ala), kot pa stanovalce na tej tsti), Gregorčičevo cesto pa bodo ričeli urejati sredi julija. | Odbornik Ivan Ojsteršek je ovoril o nemogočih razmerah, ki adajo na železniškem prehodu v oštanju. Zapornice so spuščene rfasih tudi brez potrebe, zaradi esar morajo poslušati bližnji stanovalci, hočeš nočeš, večkrat koncerte avtomobilskih siren. Redki pa so tisti pešci, ki zaradi predolgo zaprtih zapornic, ne bi naredili prekrška, to je, da ne bi šli čez progo takrat, ko so zapornice zaprte. Govoril je še o neurejenosti prostora okrog bazena, predvsem še ta zemljišču proti železnici. Ta .urejenost« ne more biti nikomur i ponos, najmanj pa železnici. ODGOVOR: Železnica je oblju-bila, da bo koksarno v kratkem porušila Pristojne organe pa bodo obvestili o problemih, na katere je opozoril odbornik iz Šoštanja. § Odbornik Jože Zevart je v imenu prebivalcev Celjske ceste zastavil vprašanje v zvezi z razmerami v biieju Majde Kotnikove na Celjski cesti. V tem bifeju točijo alkoholne pijače mladoletnikom in preko določenega odpiralnega časa. Opaziti • pa je tudi več nepravilnosti. ODGOVOR: Dovoljenje za o-pravljanje gostinske obrti je bilo »dano Majdi Kotnik, novembra l%7. Od leta 1967 pa dosedaj so Postaja milice ter sanitarna in tržna inšpekcija vložili več deset predlogov za kaznovanje zaradi podaljšanja odpiralnega časa, to-fenja alkoholnih pijač vinjenim osebam in mladoletnikom, zaradi lečistoče v lokalu. Pred dnevi so dati 18 let staremu fantu toliko alkoholnih pijač, da je nezavesten obležal na cesti. Izgleda pa, da vse kazni (skupen znesek vseh kazni jt kar precejšen) ne zaležejo, zato bo treba poostriti nadzor in pod-vieti vse mere, da se uredijo razmere. t Odbornika ing. Štefana Zago- riinika je zanimalo, kako je glede varnosti kopalcev v velenjskem jezeru. ODGOVOR: Od 1. julija naprej je na velenjskem jezeru, kot določa občinski odlok, dežurni kopališča, Vendar ob sedanjih pogojih ni mogoče povsem zagotoviti varnosti, predvsem zaradi močnega stmjanja hladne vode pod površino. Potrebno bi bilo, da bi namestili na jezeru, kjer je še dovoljeno kopanje, mrežo, ki bi segala do jezerskega dna. Večjo varnost bi kazalo nedvomno zagotoviti, saj M žrtev, kolikor jih je doslej terjalo velenjsko jezero, to nedvomno zahteva. | Na eni zadnjih sej je bilo sklenjeno, je vprašal odbornik Franc Drofenik, da bo občinska skupščina obravnavala problematiko kmetijstva. Zanimalo ga je, kdaj bo uvrščena na dnevni red razprava o kmetijski problematiki. ODGOVOR: Stanje v kmetijstvu (t kritično. Zato bo svet za kmetijstvo in gozdarstvo že v kratkem izdelal program dela, predvsem pa ustavil akcijo za izdelavo programa razvoja kmetijstva v prihodnje. Ko bodo izdelali program de- la in osnutek programa razvoja kmetijstva, bodo oba dokumenta predložili v razpravo odbornikom občinske skupščine. Kmetijsko problematiko bodo uvrstili v dnevni red ene od prihodnjih sej kot osrednjo točko. # Odbornik inž. Rudi Hudover-nik pa je izrazil mnenje, da bi bilo prav, da bi velenjska občinska skupščina zaradi številne in pereče problematike v obrti, enkrat razpravljala tudi o teh vprašanjih. ODGOVOR: Ko bo zbrano gradivo, bodo o obrti razpravljali na seji občinske skupščine. Do takrat bodo izdelani tudi podrobnejši predlogi za to, kako bi na velenjskem območju v prihodnje hitreje razvijali obrtno dejavnost. S010 Spominska darila Letos so pred rudarskim praznikom na priložnostni svečanosti izročili spominska darila 69 članom kolektiva velenjskih rudarjev, ki so v rudniku zaposleni že dvajset in več let. Te časti in pozornosti so bih deležni: iz jame vzhod — Anton Blatnik, Franc Godec, Franc Goltnik, Karel Jelen, Jože Jurko, Ivan Knez, Rudi Lemež, Ivan Novinšek, Pankracij Pečečnik, Ivan Podpečan, Franc Ramšak, Friderik Srebotnik, Anton Skornšek, Vladimir Suligoj, Vid Tamše, Jože Tamše, Franc Verhovnik, Franc Žerdoner, Evzebij Zager, Franc Znider, Jože Kotnik, Franc Jan, Jože Avberšek in Milan Cavnik; iz jame zahod — Jože Aristovnik, Jože Dedič, Vladimir Gor-šič, Milovan Jurčič, Leopold Meh, Gabriel Pesjak, Rudolf Svarc, Ludvik Skruba, Franc Pečečnik, Baltazar Korošec in Viktor Tomic; iz klasirnice — Franc Gluk, Jože Hriberšek, Ivan Brodnik, Ladislav Doblšek, Marija Veler, Jože Hudales in Franc Melanšek; iz elektro-strojnega obrata — Milan Špička, Franc Bukovec, Alojz Sušeč, Ivan Ribič, Milan Polak, Jože Napotnik, Stanko Sitar, Albin Veniš-nik, Ivan Rozenštain, Franc Suha in Ivan Kortnik; iz zunanjega obrata — Ljudmila Strgar, Marija Smid-hofer, Silva Jamnišek, Ju- stin Verboten, Ivan Rezar, Bernard Knez, Franc Hriberšek in Osvald Čeh; iz splošne uprave — Rozika Romih, Evgen Krulej in Štefka Rogan; iz rudarskega šolskega centra — Martin Cvikl, Nežka Glinšek, Dominik Hriberšek, Anton Kos in Branko Kraševec. Jubilante je na svečanosti nagovoril predsednik upravnega odbora rudnika Janko Meh. Med drugim je dejal: »Poteklo vam je že 20 in več let nepretrganega in nesebičnega dela pri našem kolektivu, 20 let požrtvovalnosti in medsebojnega delovnega tovarištva. V naš kolektiv ste se vključili še v času, ko je rudnik bil še v povojih in na začetku razvoja. Kot rudarji in delavci ste bili pionirji izgradnje in razvoja našega rudnika in lepega mesta ter naše socialistične skupnosti. Vsak izmed vas dobro ve koliko truda in dela je bilo potrebnega, da smo ustvarili vse kar danes imamo. Bili ste pionirji pri razvijanju našega delavskega samoupravljanja, ki danes v obliki širokega družbenega samoupravnega sistema predstavlja, da je naša jugoslovanska družba na pravilni poti, na poti, ki jo je ves jugoslovanski delavski razred sprejel za svojo in v praksi tudi odločno potrdil.« Z akcijo »Mesto - vasi« bomo nadaljevali Za Šentiljem še Skale Prvi del prostovoljne delovne akcije pri urejanju ceste od Velenja do Šentilja je uspešno opravljen. Pri ureditvi okrog 3-kilometrskega odseka ceste smo Velenjčani in okoličani opravili 19.560 prostovoljnih delovnih ur. Na delu pa je sodelovalo nad 6 tisoč prostovoljcev. Zdaj pa so podobne pobude prišle tudi od drugod. Na nedavnem zboru občanov v Skalah so soglasno sklenili, da bodo letos jeseni začeli moderni-nizirati in asfaltirati cesto od Velenja do odcepa na Plešivec. Od tu do Graške gore pa bi uredili makadamsko cesto. Dogovorili so se, da bodo takoj začeli zbirati denar. Računajo pa tudi na solidarno pomoč Velenjčanov, tako da bi vsa zemeljska dela opravili s prostovoljnim delom. Do konca leta bi asfaltirali 4 kilometre dolg odsek do odcepa na Plešivec. Prejšnji teden so začeli buldožerji že urejati cesto na Gra-ško goro, prebivalci iz Skal in Plešivca pa bodo prostovoljno očistili traso. Dolgoletna želja prebivalcev iz Skal, Plešivca in Graške gore, da bi imeli urejene ceste, se bo sedaj vendarle uresničila. V jeseni bomo Velenjčani prav gotovo z veseljem prišli na pomoč. Spomnimo se na delež, ki so ga prispevali prebivalci teh krajev med NOV. Nesebično so pomagali partizanom fn aktivistom. Legendarna Graška gora — »Gora jurišev«, pa bo po večih letih dobila prevozno cesto. Krajevna skupnost in krajevni odbor SZDL v Ravnah nad Šoštanjem sta se prva v občini odločila, da bodo .modernizirali in asfaltirali cesto do šole. V ta namen so med prebivalci zbrali že blizu 50 tisoč dinarjev. Tako velike akcije pa sami ne bodo zmogli, če jim ne bo priskočila na pomoč širša skupnost, predvsem pa delovne organizacije iz Šoštanja, ki zaposlujejo precej delavcev iz Raven. In ne samo to! Soštanjčani se bi morali že to jesen odločiti in s prostovoljnim delom pomagati urejevati zemeljska dela pri modernizaciji ceste do Raven. Izkušnje iz množične prostovoljne akcije proti Šentilju kažejo, da je takšen način dela zelo uspešen in da smo občani pripravljeni sodelovati. Takšna pripravljenost je prav gotovo tudi med Soštanjčani, zato ne bi bilo napak, če bi jo izkoristili. Svet za prosveto in kulturo skupščine občine Velenje je na zadnji seji sprejel program za gradnjo tretje osnovne šole, ki so ga pripravili v projektivnem biroju, hkrati pa je priporočil občinski skupščini Velenje, da prevzame investitorstvo nad izgradnjo tega prepotrebnega izobraževalnega zavoda. V zadnjem šolskem letu so imeli na obeh osnovnih šolah v Velenju že nad 2.250 učencev. Ce bi hoteli imeti v posameznem oddelku toliko učencev, kot znaša občinsko poprečje, bi morali imeti kar 75 oddelkov. Torej manjka 20 oddelkov. Na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo je zaradi pomanjkanja šolskih prostorov pouk že četrto šolsko leto v treh izmenah, in to navzlic dejstvu, da so na vseh šolskih zavodih polno izkoristili obstoječe zmogljivosti. Se hujšemu pritisku za vpeljavo tretje izmene so se na šolah Miha Pintar-Toledo in Gustav Šilih izognili s tem, da so pred dvema letoma preuredili nekaj učilnic za potrebe kabinetnega pouka. Ce bi torej hoteli v Velenju odpraviti pouk v tretji izmeni, istočasno pa preiti na eno in pol izmenski pouk, bi morali zgraditi novo šolsko poslopje, ki bi sprejelo okrog 830 učencev. Ta potreba je bila prisotna v Velenju že dalj časa, letos pa je vendarle napočil čas, ko se bo od razmišljanj o potrebah pristopilo h konkretni akciji. Svet za prosveto in kulturo občinske skupščine je namreč na zadnji seji ugotovil, da z začetkom gradnje nove tretje osnovne šole v Velenju ni mogoče več odlašati. Zato je sprejel program, ki ga je pripravil projektivni biro Velenje, istočasno pa potrdil tudi lokacijo za to novo šolo, ki bo zgrajena na prostoru ob osnovni šoli Gustava Siliha. Načrti za šolo bodo nared, kot računajo do oktobra, gradbeni program pa bodo dopolnili še s potrebami po izgradnji športnih objektov za obe osnovni šoli, to je za osnovno šolo Gustava Siliha in tretjo osnovno šolo. Sicer pa je treba začeti z deli pri gradnji tretje osnovne šole že to jesen. Po programu, ki so ga izdelali v projektivnem biroju naj bi imela tretja osnovna šola 20 učilnic, od tega 12 za kabinetni pouk, klubske prostore s knjižnico, večnamenski prostor, zbornico, strokovno knjižnico, telovadnico in nekatere druge prostore. Skupna površina vseh prostorov bi tako znašala okrog 4 000 kvadratnih metrov. Sola bi morala biti zgrajena najpozneje do začetka šolskega leta 1971/1972. Poraja pa se vprašanje, kako zagotoviti potreben denar za gradnjo V Velenju resda računajo tudi na posojilo, vendar bodo morali že zdaj pretežni del denarja zbrati sami. Po prvih izračunih bi gradnja veljala okrog 7 do 8 milijonov dinarjev. Temeljna izobraževalna skupnost denarja za to investicijo nima, prav tako ga ni v občinskem proračunu. Zato bo nedvomno potrebna pomoč gospodarstva velenjske občine. Ni odveč zapisati, da se lahko pri izgradnji nove tretje osnovne šole v Velenju kar najbolj konkretno uveljavi pripravljenost velenjskega gospodarstva, izrečena na sestanku predstavnikov delovnih organizacij in šolskih zavodov 23. junija letos, da bo z vsemi močmi podpiralo šolstvo, saj si nadaljnjega razvoja gospodarstva kljub najsodobnejši tehnologiji ni mogoče zamišljati brez usposobljenega kadra. Takšno sodelovanje delovnih organizacij in vzgojno-izobra-ževalnih zavodov pa je lahko samo v korist celotni občinski skupnosti. »učinkovito« obvestilo Elektro Slovenj Gradec je z majhnim listkom, ki so ga obesili na »vidno« mesto (na vrata gasilskega doma), obvestil prebivalce Celjske in Ljubljanske ceste v Velenju, da bodo zaradi vzdrževalnih del odvzeli 12. 7. za določen čas električni tok. Če drugače niso obvestili svoje potrošnike, potem je majhen košček papirja prav gotovo odigral svojo »obveščevalno funkcijo« — Sicer pa, zakaj bi se trudili? Delo zahteva svoj red in formalnost. Tej pa je bilo z majhnim obvestilom tudi zadoščeno! Organizaciji ZKS rudnika lignita in rudarskega šolskega centra sta v počastitev rudarskega praznika sklicali v domu kulture Velenje slavnostno sejo, ki je bila posvečena 50-letnici ZKJ in jugoslovanskih sindikatov. Na seji so sprejeli v zvezo komunistov 30 novih članov. O 50-letnem revolucionarnem delu KPJ je govoril Bra-nimir Tancig. Recitatorji in pevski zbor Kajuh pa so izvedli daljši recital. Sekretar organizacije ZKS rudnika lignita Jože Aljaž je ob sprejemu dejal: »Ko se ob velikem jubileju spominjamo na prehojeno pot naše partije, smo ponosni, da živimo v družbi, katero vodi in usmerja organizacija, ki se je vedno znova zavzemala za materialni in duhovni razvoj delavskega razreda. Se zlasti smo ponosni, ker lahko kot člani te organizacije tudi sami prispevamo za njen razvoj. Zato ni nič čudnega, da se vedno znova pojavljajo želje po vstopu v Zvezo komunistov. Veseli smo, da to želijo starejši, še zlasti pa nas veseli, ko se organizirajo tudi mladi. To je dokaz, da mladi zaupajo v Zvezo komunistov in da je delovanje ZK v naši družbi pravilno; končno pa je tudi garant, da bo njena vloga in delo še naprej neločljivo povezano z željami in hotenji delovnih ljudi.« Na predlog aktiva ZK v rudniku in rudarskem šolskem centru so na slavnostni seji sprejeli v Zvezo komunistov Martina Skočaja, Alojza Bizjaka, Martina Felicijana, Zlat-ka Praprotnika, Eda Uranjeka, Franca Skarja, Mirka Stago-ja, Milana Piškurja, Bogdana Pražnikarja, Martina Prelož-nika, Ivana Osredkarja, Jerneja Kocbeka, Alojza Pana, Marjana Breznikarja, Ivana Jane-žiča, Romana Steharnika, Slavka Belaja, Ivana Lešnika, Ivana Petka, Franca Goršeka, Jožeta Slatišeka, Sima Vra-nješa, Martina Putriča, Viktorja Hriberška, Ferda Uča-karja, Stanislava Kramerja, Franca Forstnerja, Ivana Ho-jana, Petra Jakliča in Franca Praudiča. Udeležnci na slavnostni seji, ob 50-letnici ZKJ, SKOJ in jugoslovanskih sindikatov mmmm Skupina novih članov ZKJ Sekretar organizacije ZKS v Ing. Branimir Tacing je na rudnika lignita Jože Aljaž slavnostni seji govoril o raz- sprejema v Zvezo komunistov voju ZKJ nove člane p MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ MOŠKIH REPREZENTANC VENETO : SLOVENIJA i SS3 M i vk ITALIJA VELENJE, 20. JULIJA, OB 9. URI NA STADIONU m >?m m DELA ZMERAJ DOVOLJ Novi objekti v industrijski coni SESTAL SE JE MEDOBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI VELENJE - MOZIRJE Na zadnji seji, udeležil se jo je tudi član predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, Igor Ponikvar, je medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje obravnaval predloge za spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dosedanje delo in prihodnje naloge komisije za šolska vprašnaja ter urejanje problematike bolnišnice Topol-šica. Da bi lahko kar najbolje utemeljili nekatere dodatne predloge k predvidenemu novemu sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bo medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje zaključil razpravo o teh vprašanjih šele sredi septembra. Do takrat pa bo pripravil tako v Velenju kot v Mozirju več specializiranih razprav, kot npr. za prosvetne delavce, za zaposlene v javni upravi, za zdravstvene delavce itd. Predsednik komisije za šolska vprašanja je zatem poročal o dosedanjem delu komisije in o nalogah, s katerimi se bo treba spoprijeti v prihodnje. Dela komisiji ni zmanjkalo, zlasti še na velenjskem območju, kjer je pripravila enoten pravilnik za delitev dohodkov. Izvajanje tega enotnega pravilnika poteka' zadovoljivo, saj odstopajo od teh načel le v glasbeni šoli in na posebni osnovni šoli. Zdaj pa si bodo prizadevali, da bi prišlo do podpisa samoupravnega dogovora o izvajanju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov; podpisniki naj bi bili predstavniki šolskih zavodov, sindikalnih organizacij ter temeljne izobraževalne skupnosti. Dokaj odgovorne naloge pa čakajo komisijo jeseni, ko bo treba izoblikovati akcijski program za leta 1970. Prihodnje leto naj bi v celoti uveljavili dogovor, da se osebni dohodki prosvetnih delavcev uskladijo z osebnimi dohodki zaposlenih z enako izobrazbo v gospodarstvu. Zraven uskladitve osebnih dohodkov pa bo treba doseči tudi, da ne bo morebiti zmanjkalo denarja za materialne izdatke oz. da zaradi uvedbe amortizacije ne bi zmanjševali drugih materialnih stroškov. Pozabiti pa ne kaže tudi na formiranje skladov skupne porabe. Obravnavali so tudi predlog prosvetnih delavcev iz Otroci v Fiesi Predšolski otroci iz vzgojnovarstvenega zavoda Šoštanj in njegovih oddelkov Topolščica in Šmartno, so 14 dni letovali na morju. Kolektiv RLV in doma velenjskih rudarjev v Fiesi sta z razumevanjem sprejela željo našega zavoda in omogočila otrokom prijetne počitnice v svojem domu. Starši so skoraj v celoti krili stroške letovanja za otroke, ki so letovanja najbolj potrebni iz zdravstvenih in socialnih razlogov, precejšcn delež pa je prispevala občinska skupščina Velenje. Otroci so se dobro počutili, naužili sonca in morja ter si »nabrali« svežih sil za prvi vstop v šolo. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti kolektivoma RLV in doma v Fiesi, kolektivu termoelektrarne Šoštanj, trgovskemu podjetju Zarja, Skupščini občine Velenje in vsem ostalim, ki so omogočili otrokom tako prijetne počitnice. Vzgojno varstvena ustanova Šoštanj Na podlagi sklepa 49. redne seje Kreditnega odbora KREDITNE BANKE CELJE RAZPISUJE Kreditna banka Celje, podružnica Velenje II. NATEČAJ za dodelitev posojil iz sredstev banke, za pospešitev zasebne obrti in modernizacijo gostinskih in turističnih objektov, v skupnem znesku din 150.000 NATECAJNI POGOJI 1) lastna udeležba kreditojemalca znaša eno tretjino gotovinskega pologa od zneska odobrenega kredita, 2) najvišji znesek .kredita je 45.000 din. 3) najdaljši rok za vrnitev posojila je 5 (pet) let, 4) obrestna mera je 8 % (osem od sto) Ponudniki morajo vložiti prošnjo do vključno 25. julija 1969 in priložiti investicijsko dokumentacijo. Pravico sodelovanja v razpisu imajo tisti zasebni obrtniki in zasebni gostilničarji, ki imajo obrtno dovoljenje. Obravnavale se bodo samo tiste ponudbe, ki bodo vložene do 25. julija 1969. O izidu natečaja bodo ponudniki obveščeni po zaključku natečaja. KREDITNA BANKA CELJE podružnica Velenje Šoštanja. Spričo velikega zani manja za izredni študij na Pedagoški akademiji _v Ljubljani, na oddelku za razredni pouk, predlagajo, da bi organizirali predavanja v Velenju, s čimer bi omogočili kar največjemu številu prosvetnih delavcev, da si pridobi potrebno izobrazbo. Ce predavanj ne bi bilo v Velenju, jih precej s študijem niti začelo ne bi. Medobčinski odbor se je ob obravnavi predloga šoštanjskih prosvetnih delavcev zavzel tudi za to, da bi na posameznih šolskih zavodih izoblikovali pravilnike o izobraževanju z namenom, da bi omogočili izredni študij vsem, ki bi to želeli. Kazalo pa bi razmisliti o tem, ali ne bi bilo primerneje za starejši učiteljski kader izbrati ustreznejšo obliko dodatnega izobraževanja. Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje — Mozirje je bil na zadnji seji tudi mnenja, da je treba v tem letu dokončno rešiti problematiko Topolšice, sprejeta rešitev pa mora imeti trajnejši značaj. Sklenjeno je bilo, da bo dal medobčinski odbor Velenje — Mozirje pobudo za sklic skupnega sestanka odborov sindikatov delavcev družbeneih dejavnosti Celje ter Velenje — Mozirje, na katerem bi se dogovorili za skupno akcijo glede reševanja vseh morebitnih problemov, predvsem še glede zaposlovanja morebitne odvisne delovne sile. ZATIRANJE DIVJEGA HMELJA TER ČEŠMIIV0-VEGA GRMA Vsako leto izvajajo akcijo zatiranja divjega in podivjanega hmelja, vendar se ta še vedno pojavlja, posebno ob potokih, živih mejah in obrobjih gozdov. Hmelj je dvodomna rastlina; v hmeljiščih gojimo le ženske rastline. Ce so v bližini hmeljišč moške rastline, ki jih štejemo za divje, pride do op-rašitve v hmeljišču gojenih ženskih rastlin. Kot posledica oprašitve se v hmeljevem storžku tvori seme rjavkaste barve. Zaradi oprašitve in tvorbe semena je storžek slabe kakovosti, lupulina je manj kot v neosemenjenem hmelju. Lističi storžka, ki vsebujejo seme so svetlejši, kvarijo enotno zeleno bairvo hmelja in so občutljivejši za peronosporo. Z osemenitvijo se zmanjša pivo-varniška vrednost hmelja; tak hmelj je uvrščen šele v III. kakovostni razred. Pridelovalci žlahtnega hmelja morajo vse odpadne hmeljne trte, ki so nastale pri rezi ali kako drugače, kompostirati ali uničiti tako, da se z njimi hmelj ne more razmnoževati (podivjan hmelj). Zakon določa, da se mora uničiti ves divji in podivjan hmelj na območjih, kjer pridelujejo žlahtni hmelj, da se prepreči oploditev hmeljevih storžkov v hmeljišču. Divji in podivjan hmelj sta tudi žarišče peronospore hmelja, ki se širi na gojena hmeljišča. Progasta žitna rja prebije del svojega življenjskega ciklusa na žitih, drugi del pa na češminovem grmu. Na češminu se razvijajo spomladanski trosi, ki jih veter raznese po poljih, kjer na žitih vzkale in jih okužijo. Žitna rja povzroči vsako leto veliko gospodarsko škodo, zato je zatiranje vmesnega gostitelja — češminovega grma obvezno v oddaljenosti 300 m zračne razdalje od polj, posejanih z žiti. Po temeljnem zakonu o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13-259/65) in po uvedbi o obveznem zatiranju divjega in podivjanega hmelja ter češminovega grma (Uradni list SRS, št. 30/67) so uporabniki zemljišč dolžni stalno uničevati divji in podivjan hmelj ter češminov grm. Nove obrate bodo gradili združeni podjetji Chrommetal - PoIypex in LIK -STIX ter rudarski šolski center, TGO Gorenje pa osrednjo delavsko menzo z zmogljivostjo 3.000 obrokov hrane dnevno V industrijski coni v Velenju, kjer so objekti tovarne gospodinjske opreme Gorenje, Chrommetal in embalažnica LIK Šoštanj, bodo letos pričeli z gradnjo več novih objektov. Združeno podjetje Chrommetal — Polypex bo spričo razširitve obsega proizvodnje v industrijski coni gradilo prostore za obrat plastike za široko potrošnjo, tovarno za predelavo PVC folij ter skladiščne prostore, tako za surovine, kot za polizdelke in gotove izdelke. Po sprejetih stališčih se bo lesna industrija razvijala oz. gradila nove obrate na območju, kjer je embalažnica LIK, Chrommetal in staro Velenje. Ob embalažnici bodo zgradili tudi druge obrate za predelavo lesa. Koncentracija obratov je nujna spričo tesne tehnološke del pouka. Stari prostori so povrhu vsega še nefunkcionalni in tudi neprimerni za sodobno organizacijo praktičnega pouka. Zapisati velja ob tem, da so dosedanji obrati RŠC postavljeni na stebru premoga, v katerem je za okrog 4 milijone ton zalog premoga. V novih prostorih, ki jih bo gradil RSC v industrijski coni, bo meč drugim tudi organiziral sodo ben tehnološki proces za reda proizvodnjo, s katero ustvarj letno že okrog 20 milijonov din prometa, ta sredstva pa so i menjena za sodobno izobražeJ vanje kadrov, ki jih rabi velenjsko gospodarstvo. In končno bo v industrijska coni tovarna gospodinjske »j preme »Gorenje« zgradila tuc prostore za osrednjo delavsko menzo, ki bo delovala v okviti »Gorenja«. V menzi pa bod« lahko pripravili dnevno okro( 3.000 obrokov hrane. RAZGOVORI S KMET0VALC Kmetijska zadruga Šoštanj, izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo občinske skupščine so v preteklih dneh sklicali pogovore z zasebnimi kmetovalci. Kmetje so se v precejšnjem številu udeležili teh sestankov in bili zadovoljni, da so po več letih začeli v velenjski občini temeljito reševati kmetijska Igli razvojni načrt kmetijstva v naši občini v katerem bodi imeli večjo vlogo tudi zasebn kmetijski proizvajalci. Gre a to, da bi tistim kmetovalca ki želijo urediti svoje kmetij in se specializirati, omogoči hitrejši razvoj. Danes zvečer se bodo zbrafi na razgovoru še kmetovalci t kmetijskega okoliša Šmartno povezanosti med posameznimi vprašanja. Opozorili so na po- ob Paki. V prihodnji številki 4- i rfol'ir\r\rvcf r\n v\ /A v-v^ v^ 41 T i ; : T, t. — i .. — it«___. * obrati, oddaljenost pa ne omogoča racionalnosti v poslovanju. Najprej bi v velenjski industrijski coni gradilo združeno podjetje LIK - STIX novo tovarno za proizvodnjo finalnih izdelkov v izmeri 4.500 m2, v kateri bodo začeli z veliko-serijsko proizvodnjo pohištva. Obrat, v katerem naj bi začeli z delom že v začetku leta 1970, bo opremljen z najsodobnejšimi stroji. V prihodnjih letih pa bi pristopili še k izgradnji obrata za izdelavo lahkih gradbenih plošč, o čemer razmišljajo že dalj časa. Rudarski šolski center Velenje potrebuje nove prostore za praktični pouk učencev v elek-tro in kovinarski stroki. Dosedanji prostori so prenatrpani, spričo večjega števila gojencev v RŠC že v šolskem letu 1969/ 1970 pa je sploh vprašanje, kako bo lahko potekal praktični manjkljivošti s katerimi se kmetje vsako leto srečujejo ko prodajajo svoje pridelke. Zato so med drugim predlagali, da bi morala kmetijska zadruga posvetiti večjo skrb komercialnosti. Zdaj bosta kmetijska zadruga in občinska skupščina izde- našega časnika pa bomo podrobneje poročali o vsebini razgovorov, ki so jih imeli predstavniki kmetijske zadruge, ob^ činske skupščine in SZDL s kmetovalci iz Raven, Plešivca, Saleka, Topolščice, Lukovic«, Šoštanja, Družmirja in Florjana. Divji lovci so drugačni Na srečanjih s kmetovalci, ki so iih te dni sklicali kmetijska zadruga šoštanj, izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo občinske skupščine, so kmetje grajali slab odnos kmetijskih strokovnjakov do njih. Veliko kmetov je povedalo, da kmetijskih strokovnjakov iz šoštanjske kmetijske zadruge sploh ne poznajo. Slišati je bilo pripombo, da bi že zavoljo zadnjega bilo dobro, če bi bili na navedenih sestankih s kmeti navzoči tudi kmetijski strokovnjaki — agronomi in tehniki. Potem kmetje ob slučajnem njihovem obisku pri njih doma, ne bi z nezaupanjem gledali takšnega pri-šleca in mislili, da -okrog hiše hodi morebiti kak divji lovec, šport šport šport PREMOČ TEKMOVALCEV ZRN Kotalkarski klub Velenje je že četrtič zapovrstjo priredil mednarodni kriterij v umetnostnem kotalkanju. Letošnjega kriterija se je udeležilo več kot 50 mladih kotalkarjev iz petih držav - Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Švice in Jugoslavije. Tovrstno tekmovanje velja kot neuradno evropsko prvenstvo. « Vaš obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR Na novo preurejeni plošči kotalkarskega stadiona so se tri dni merili med seboj plesni pari, tekmovalne dvojice moški in ženske posamezno. V odsotnosti tekmovalcev Nemške demokratične republike so že vnaprej veljali za favorite tekmovalci ZR Nemčije, kar so ob koncu tekmovanja tudi potrdili z osvojenimi kolajnami (4 zlate, 1 srebrna, 1 bronasta). Drugi po osvojenih medaljah so kotalkarji iz Velike Britanije (2 srebrni in 1 bronasto). Na letošnjem kriteriju so zelo uspešno nastopili tudi jugoslovanski predstavniki. Tekmovalna dvojica Barbara Šenk — Mitja Šketa je osvojila drugo mesto za Nemcema Basler — Rausch (tretja s svetovnega prvenstva). Dvojica Nataša Dermol — Slavko Korenič je zavzela 6. mesto. Pri moških posamezno se je ponovno odlično uvrstil Franci Blatnik, ki je po točkah bil boljši od drugouvr-ščenega Angleža Richerja, vendar so ga sodniki razvrstili na tretje mesto. Druga dva predstavnika pa sta zavzela — Slavko Korene, deveto, Milan Jurčič pa dvanajsto mesto. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje žensk posamezno. Prva tri mesta so pripadla tekmovalkam ZR Nemčije. Takoj za njimi pa sta se uvrstili Jugo-slovanki Binca Kristanova in Duška Fišer. Očiten napredek je pokazala Fišerjeva, ki je z odličnim prostim programom izboljšala plasma po obveznih likih kar za pet točk. Nataša Dermol je bila osma, Tanja Vivod pa trinajsta. Po mnenju vseh je bilo tekmovanje na visoko kvalitetnem nivoju. Posebno priznanje pa so izrekli organizatorjem kotalkarskega kluba Velenje za odlično izvedeno tekmovanje. MALI OGLASI PREKLICI A Veljavnost plačilnih kartončkov RLV preklicujeta: Stane Kmetič, Ljubljanska 49 a Velenje, številko 134 in Franc Ilolckneht, Skale 8G, številko 155. PRODAM % Prodam malo hišico in 1400 ms zemlje blizu Vranskega. Primerno za upokojence. Informacije v komisijski trgovini v Velenju. RAZNO 0 Občane obveščam, da bom 1. 8. začel prevoze (taxi) s petsedež-nim udobnim osebnim avtomobilom. Koristili boste lahko kratke in dolge vožnje, kakor tudi vožnje v inozemstvo. Na uslugo vam bom v hotelu Paka v Velenju, telefon št. 85-133 ali doma v Skalah št. 56 (trgovina), za udobno in sigurno potovanje jamči ter se priporoča Jože Silovšek, Skale. ZAHVALA % Kolektivu rudnika lignita Velenje se v imenu bolnikov, ki smo na zdravljenju v splošni bolnišnici Celje, iskreno zahvaljujem za obisk in za darila. — Marko Svent. Hotel PAKA VELENJE l Mednarodni barski program i Strip-teas Strip-tcas i Vsak dan razen ponedeljka ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ % ♦ ♦ J | ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ $ % * » » » IŠČEMO OBIRALCE HMELJA Kmetijska zadruga Šoštanj potrebuje na območju Velenja večje število obiralcev hmelja. Zato se naj interesenti čimprej javijo na upravi Proizvodnega okoliša Velenje, Celjska c. 71. Prijave sprejemamo vsak dan razen sobote od 7-12 ure. Uprava KZ Šoštanj