i^oätnlt»» plffŽana v gotoTinl. Ljubljana, dne 1. marca 1023. Leto 1. Ljudski tednik. Glasilo Narodne Ljudske Stranke. Izhaja vsak četrtek. Cena za Jugoslavijo: 20 Din zat celo leto Za inozemstvo so Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po i Dinar. Uredništvo: Ljubljana, Breg št. 12. Telefon St. 119. Uprava: Ljubljana, Sodna ulica štev. s. Telefon št. 423. Najprej zajci, potem slepci. Politične stranke, katere si prisvajajo vodstvo naroda, morajo imeti na čelu dalekovidne može. Ena napačna poteza v odločilnem trenotku postane lahko usodepolna za nedosledno bodočnost in se ne da pozneje več popraviti. Slovensko ljudsko stranko vodijo državniki-slepci. Do tega prepričanja mora priti vsak, kdor le malo pomisli. Poglejmo, kako so se pod njenim vodstvom razvijali dogodki od prevrata do današnjega dne. Ob prevratu je državna oblast, ki je poprej vezala nekdanje avstrijske kronovine, naenkrat prenehala. Vsa moč je prešla v roke Narodnega sveta. Ta se je razglasil za Narodno vlado. V tej Narodni vladi je imela prvo in zadnjo besedo Slovenska ljudska stranka. Brez njene volje in proti nji ni mogel nihče nič opraviti. Člani te Narodne vlade so imeli toliko oblast, da bi jih moral vsak resen državnik za njo zavidati. Ako bi jo bili znali prav porabiti, bi bili v tistih časih lahko postali rešitelji slovenstva. Treba se jim je bilo samo opreti na ljudstvo in ustvarili bi bili lahko zedinjeno Slovenijo in ji dali tako avtonomijo, kakršno bi bili sami hoteli. Ne Srbi, ne Hrvati bi jim tega ne mogli braniti. A kljub *erbu tega niso storili, ker so se bali, Qa ljudstvo ne bi prehitro spoznalo njihovih državniških sposobnosti. • • i- v ljudstvu ta vlada ni iskala. Narobe. Ljudstva se je bala. Nako so n. pr. postopali v vprašanju vojnih ujetnikov? Vlastodržci SLS so bili dalje časa po prevratu mogočni gospodje. Vse je bilo od njihove volje odvisno. A niso storili niti enega koraka, da bi se ujetnikom zlasti iz Italije omogočila vrnitev. Nasprotno: tedanji vlastodržci pri nas so bili še veseli, da ujetnikov ni bilo domov, češ, če pridejo, bodo zmedo samo povečali. V Italiji pa je bila tedaj med našimi ujetniki razširjena govorica, da je naša vlada tja celo žito pošiljala, da bi Italija ujetnikov prehitro ne poslala nazaj. Možje s takim mišljenjem so imeli oblast v rokah, ko se je po prevratu reševala usoda našega ljudstva. Ali so to bili državniki? Ne, to so bili zajci, ki so se samo bali, da jih kdo ne prepodi od njihovih jasli. Umevno, da iz takih „državnikov“ sestavljena „vlada“: ni imela nobene moči, nobene avtoritete. Mladi neizkušeni ljudje so sedli na najodgovornejša mesta. Mesto da bi se bili naslonili na deželno, že ukoreninjeno in z ljudstvom zraščeno avtonomijo, so ti politični modreci deželno avtonomijo razbili. Ne vedoč, kam bi se potem oprli, so v strahu pred lastnim ljudstvom vse svoje nade stavili na srbsko pomoč, na' srbsko vojaštvo. Še celo en češki bataljon so v zadregi prosili, naj stopi v službo Narodne vlade. Domačim sinovom niso nič zaupali. V tej nemožatosti in popolnem pomanjkanju potrebnih organizatornih sposobnosti so videli edino rešitev v centralizmu. Ko so se Italijani pojavili pri Logatcu, jim je moral srbski oficir zastaviti pot. Narodna „vlada“ ni bila v stanu ničesar storiti. In hiteli so vse izročati centralni vladi v Belgradu: deželno imetje, deželne ustanove, deželno blagajno. Najvažnejša deželna podjetja so na ta način čez noč postala brez gospodarja, tudi taka kot je n. pr. deželna elektrarna v Završnici. Nobene stvari niso bili ti možje sposobni voditi naprej. Vse so vrgli od sebe, prodali ali pa zanemarili. Radi priznamo, da so delali v dobri veri in se niso prav nič zavedali, kakšen nevaren in za ljudstvo škodljiv položaj ustvarjajo v državi. Bili so slepci, ki so šele danes opa-; žili, kam so zabredli. In danes ti državniki-slepci ljudstvu odpirajo oči in grme proti centralizmu. Oni hočejo ljudstvu pomagati iz blata, v katero so ga zavedli sami. Če bodo slepci narodu kazali pot iz močvirja, se je bati, da bomo zagazili še v nove nesreče. Zato si dobro zapomnimo: Ti državniki, ki so bil najprej zajci in potem slepci, so sedanji voditelji Slovenske (proti)ljudske stranke. Ali jim bomo še zaupali svojo usodo? i Dr. Ivan Šušteršič. AVTONOMIJA V USTIH -CENTRALIZEM V DEJANJU. (Ponatis iz „Ljudskega Dnevnika“.) Ko so klerikalci „srečno“ razbili slov. avtonomijo do zadnjega drobca, so zadovoljno sedli v ministrske stole v Belgradu. Vzeli so v svoje „izkušene“ roke krmilo centralne oblasti in tako znova dobili možnost, delati za ljudstvo. A kaj so naredili? Sprašujte po celi deželi; odgovor je navadno tako drastičen, da ga niti ponoviti ne morem. V bistvu je istoveten z besedami: Nič dobrega, pač pa veliko slabega. To je odgovor naroda. Niti ene same koristne stvari ne morejo Naša skrinjica na Kranjskem je tretja — 3. i5Sttitää*ÄS6ktiti pokazati, o kateri bi mogli reči: To je naše delo. Zato pa tudi o svojem „delu“ previdno molče. V nič manj kot treh ministrstvih ja bila doslej v Belgradu zastopana „SLS“. V prvem je celo načelnik stranke bil podpredsednik centralne vlade. Kaj so gospodje delali ves ta čas na vladi? Naj vendar to razjasnijo. Mislim, da je to že zdavna njihova dolžnost. Saj so bili na svojih visokih mestih plačani z ljudskim denarjem. Ker pa gospodje iz jasnih vzrokov nikakor nočejo govoriti o tem svojem delovanju, jim hočem pomagati. Njihovo glavno delo je bilo, utrjevati centralizem. Bilo je to le dosledno. Kar so kot „Narodna vlada“ ustvarili v Ljubljani, so nadaljevali v centralni vladi v Belgradu kot vladna stranka. Iz Beg rada so diktirali davke, nastavljali in odstavljali pokrajinske vlade in uradnike, raz-ti-1 ili so srbske vojaške postave tudi na Slovenijo, dr. Korošec je pa celo da! za celo državo razglasiti postavo, po kateri je zakonski mož izgubil svojo — zakonsko ženo. Najimenitnejši čin poprevratnih SLSarjev je pa tisti, ki ga še danes najtežje občuti vse slovensko prebivalstvo. Kmet in delavec, uradnik, trgovec in obrtnik, kulturni delavec, javni in zasebni nameščenec, revež in bogatin, vsi so enako udarjeni. To pa po umetnem znižanju vrednosti krone, za katero nosijo klerikalci so-odločilno odgovornost. Leta 1919. se je v Belgradu sestavljala nova vlada. Radikalci in demokrati so bili tako ostro razdvojeni, da ni bilo večine brez klerikalcev. Bili so torej jeziček na tehtnici. Sijajna prilika, da stavijo odločilne zahteve in pogoje v prid ljudstvu. Vladna na- edba, da se računa 4 krone za en dinar, ni bila veljavna, ker je ni bilo potrdilo niti narodno predstavništvo. Dolžnost je velevala klerikalcem, da ne vstopijo v vlado, ako se ne razveljavi tista naredba in končna ureditev valutnega vprašanja ne pridrži ljudskemu zastopu. Klerikalci so pa naredili ravno nasp otno: Pritrdili so, da osta e razmerje 4 : 1 še nadalje v veljavi, dokler ne odloči drugače narodno predstavništvo. Naša krona je bila s tem definitivno izgubljena, ljudstvo je izgubilo tri četrtine sveje denarne gotovine — a takoj na to so sedli trije poslanci ,.SLS“ v ministrske sedeže. Tako je zaigrala „SLS“ milijarde ljudskega imetja ravno v trenotku, ko je srečno naključje njenim voditeljem dalo v roke možnost, da kar naj- j več doseže^ v blagor ljudstva! Kaj takega ni še videl svet pri nobeni Jjugi stranki. Vsaka druga stranka izrabi tako priliko, že radi svojega ugleda, v kako splošno korist svojih volivcev. Klerikalci pa ne le, da niso prav nič izposlovali za ljudsko korist, so poleg tega še povzročili milijardno škodo naroda ravno ob tej priliki. Brez pomena je, če se je to zgodilo samo radi nesposobnosti poslancev, odnosno strankinih voditeljev. Če so to storili iz nesposobnosti, so pokazali tako kričečo nesposobnost in politično nerodnost, da so izgubili vsako pravico do zaupanja ljudstva. Nasprotno: zavedno ljudstvo bi jih moralo klicati na odgovor! Tako so tedaj klerikalci razumevali avtonomijo v dejanju ,v besedah so pa sedaj polni same avtonomije. Koliko so te besede vredne v očigled takih dejanj, lahko vsak sam razsodi. Najznamenitejši političen dogodek zadnjega tedna je bil obisk predsednika ali kancelarja avstrijske zvezne republike, drja Seipla v Belgradu. Dr. Seipel je prišel s svojimi spremljevalci dne 21. februarja v Belgrad, kjer je bil kar najprijaznejše sprejet. Dne 22. februarja se je vršila v zunanjem ministrstvu prva konferenca. Ministrski predsednik Pašič je priredil na čast avstrijskemu obiskovalcu slavnostno kosilo ali banket, ki so se ga udeležili poleg ministrov tudi različni drugi državni, vojaški in gospodarski odličniki. Na sporedu konference so bila razna, predvsem gospodarska vprašanja: izvozne in uvozne prepovedi; avstrijski zavarovalni zakon, z ozirom na Jugoslavijo; odprava sekve-strov nad imovino avstrijskih državljanov v SHS; predvojni dolgovi v kronah; bosensko-hercegovska podjetja; razna vprašanja glede koroškega plebiscita in manjšinskih šol v obeh državah; obmejni promet itd. Dne 24. pr. m. so bila posvetovanja končana in je bil v vseh vprašanjih dosežen sporazum, na kar so bile sklenjene konvencije podpisane. Glede Koroške je dr. Seipel obljubil, da bo posvetila avstrij. vlada pozornost vprašanju naših narodnih manjšin v Avstriji in da bo otvorila slovenske, šole, kjer se izkaže za potrebno. Jugoslovanska vlada naj predloži Avstriji svoje predloge, da jih njen prosvetni minister prouči. Informativni volivni boj je končan, ker so stranke dne 20. pr. m. morale vložiti svoje kandidatne imenike. Da izpuhtimo podatke političnega pregleda v zadnjem „Ljudskem tedniku“, navajamo še enkrat, toda toč-nejše, kandidatne imenike vseh stranic, ki so jih vložili v Sloveniji. V Ljubljani je vložilo kandidatni imenik sedem strank v tem-le redu: 1. Slovenska ljudska stranka (dr. Gosar); 2. Narodno-socijalna stranka (Iv. Deržič); 3. Slovenska stranka delovnega ljudstva (dr. L. Perič); 4 Zveza demokratske stranke (mladini) in Narodno-napredne stranke (starini) pod imenom Napredni blok (prof. Reisner in dr. V. Ravnihar); 5. Narodna ljudska stranka (dr. ^usteršič, nosilec liste, K. Derma-stija, namestnik): 6. Narodna radikalna stranka (dr. Niko Zupanič. VI. Franke); 7. Socijalistična stranka Jugoslavije (Brnot). Kandidatni listi pod 6. in 7. je sodišče zavrnilo. V volivnem okrož’” Ljubljana-Novomesto nastopi 10 strank: 1. Slovenska ljudska stranka (dr. Korošec); 2. Samostojna kmetijska stranka (Ivan Pucelj); 3. Narodna ljudska stranka (dr. Šušteršič); 4. Narodna socijalistična stranka (Rudolf luvan); 5. Jugoslovanska demokratska stranka (dr. Gregor Žerjav); 6. Slovenska kmetska republikanska stranka (Radičeva, dr. Stanko Šibenik): 7. Socijalistična stranka delovnega ljudstva (VI, Fahiančiv): 8. Narodna radikalna stranka (dr Niko Zunanič): 9. Slovenska republikanska stranka (dr. Novačminva, losip Murn): 10 Socijalistična sh-anka Jugoslavije (B-potova, Karel Kisovec). V Mariborskem okrožju pa je vložilo kandidatne liste kar enajst strank: 1. Jugoslov. demokratska stranka (dr. Kukovec); 2., Slovenska ljudska stranka (dr. Korošec); 3. Slovenska republ. stranka (dr. Novačan); 4. Socialistično-komunistična (R. Golouh); 5. Slovenska kmetijska stranka (Drofenik); 6. Nemška gospodarska stranka (Fr. Schauer); 7. Slovenska kmetska republikanska stranka (Stipe Radič); 8. Socialistična stranka Jugoslavije (Bernotova, Fran Koren); 9. Neodvisna gospodarska stranka (Franc Zagorski) ; 10. Narodna socialna stranka (A. Brandner); . 1E Narodna radikalna stranka (minister dr. Stojadinovič). Ka volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto nista potrjeni obe republikanski stranki, to je dr. Novačanova in Radičeva pod št. 6. in 9., tako da ostane samo 8 kandidatnih list. Za mariborsko volilno okrožje ni potrjena lista pod 9, to je gospodarska lista Zagorskega. Zdaj, ko so kandidatne liste vložene, se1 vidi, kako so kandidatne liste razcepljene, to pa ne samo v Sloveniji, temveč po celi državi. Pri nas so se najbolj razcepili socijalni demokratje, drugod zlasti v Srbiji Pa radikali, demokrati in zemljoradniku Radikali so postavili in vložili volilne liste v 44, demokrat pa v 55 okrožjh. Hrvatska zajednica ni postavila svojih kandidatov, svetuje pa. naj Pravi Hrvatje volijo Radičevo listo. Toda d”. Drinkovič, vodja Hrvatske zajednice, je le postavil svojo listo v Dalmaciji. Strankarski shodi se nadaljujejo z vso živahnostjo. Sanmargheritske konvencije so pravnoveljavno odobrene in bodo Habjani tretjo cono v Dalmaciji in Sušak kmalu izpraznili, nakar bodo nboje naša oblastva in čete zasedle. Zal pa ostaneta Delta in Baroška luka, ki bi nam no rapallski pogodbi morali pripasti, po Italijanih zasedeni. k »Ljucfsfcep dnevnika«. Na mnogostransko željo bomo v 'Ljudskem tedniku“ ponatiskovali važnejše članke, politične notice in dopise, ki jih je prinesel med tedno n '■Ljudski dnevnik“. Rubrika iz „Ljudskega dnevnika“ je namenjena vsem, ki so naročeni samo na „Ljudski tcd-nik“. Na ta način bomo zadost i! vsem željam naših naročnikov. .P Iz duhovniških krogov smo pre-Kam plovemo? — Predsednik "Katoliškega tiskovnega društva“ je duhovnik— celo cerkveni dostojan-■ tvenik. Odbor K atol. tisk. društva , sami duhovniki. Pokrovitelj i ustva pa je sam škof. Načelnik Ho .j. 10^e imeti monopol nad kr- ščanstvom v celoti, torej tudi za ' -scansko moralo — duhovnik. Tajnik te stranke: duhovnik. Glavni urednik strankinega glasila „Slovenca“ — uhovnik. Urednik ljudskega lista •■domoljuba“ — duhovnik. Pa ven-m r..p!Tnaša „Slovenec“, prinaša „Do-moimb neresnice, ki se mu doka- žejo kot laži. Mesto, da bi jih preklical eden, kakor drugi, jih pa prinaša trdovratno naprej in dodaja še no-I vili. Ni li tedaj upravičeno vprašanje, kam nlovemo? — Ali ne velja tudi za tiskarno in njene lastnike, za izdajatelje in msce teh listov osma božja zapoved (Katekizem: vprašanje 467): Kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in njegovem dobrem imenu je dolžan preklicati obrekovanje, zasramovanega prositi odpuščanja, v vseh slučajih pa po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegovi času, na njegovem dobrem imenu in s tem morda tudi na drugem imetju. — Kdo je kriv, če se širi klic — farji lažejo, in da se duhovnikom čim dalje manj veruje? — Gospodje, zgoraj našteti: Ali se ne bojite odgovora? p Iz Sodraške doline! Iz dopisov priobčenih v ..Slovencu“ doznavamo, da se gospod dvorni svetnik Suklje hvali, koliko je storil za dolenjske železnice ljudstvu v korist. — Zelo ljubo bi nam bilo. ako bi gospod dvorni svetnik obelodanil tudi svoje delovanje v korist ljudstva nri gradnji dolenjske že’eznice, proga Grosuplje-Kočevje. - ''olikor je nam znano, se je g dvorni svetnik Šuk-Ije kot merodajni faktor zavzel le za one postaje, ki pridejo v poštev in korist raznim veleposestvom, kakor Čušperk in Ortenek, med tem ko je preprečil postajo v Žlebiču, ki bi prišla v prid ljudstvu, posebno pa nam voznikom, ki moramo voziti težke vozove lesa navkreber iz sodraške in loškopotoške doline vštevši Drago in Travo na postajo Ortenek. Do danes Vam prizadeto ljudstvo ni odpustilo tega čina, zlasti tudi z ozirom na to ne, ker ste se pozneje, ko je bila proga že gotova, ob priliki komisijskega ogleda zaradi postaje v Žlebiču v Vam lastnem zasmehujočem tonu pred izbranimi občani izrazili: Gospodje, danes ste dosegli, da se je vlak ustavi! v Žlebiču, toda to je bilo prvič in zadnjič! — Pričakujemo, g. dvorni svetnik. Vašega blagohotnega pojasnila k gorenjim našim navedbam. — Prizadeti. (Op. ured.) Pojasnilo je g. dvorni svetnik, ki je sicer zelo gostobeseden, ostal do danes dolžan. P S kislim obrazom in njemu lastno surovostjo se je obregnil „Slovenec“ ob kandidate Narodne ljudske stranke. Označuje jih kot „veličine“. Gotovo, ^ take izrazite veličine niso, kot ministri na razpoloženja, ki se kandidirajo sami na listi „SLS“. Imajo pa naši kandidati vsi eno lastnost, ki je dandanes najmerodajnej-ša: Da nobeden ne nosi niti najmanjše odgovornosti za današnji žalostni položaj našega naroda. Te lastnosti pa nima ne eden -kandidatov „SLS“, počenši od imenitnega državnika Gostinčarja, pa do bolj skromnih ministrov in vladnih predsednikov kakor Korošec, Brejc in podobnih bogato zaslužnih mož. p „Slovenec“ vprašuje, ali smo avtonomisti. Prebere naj naš program in dr. Šusteršičevo brošuro „Moj odgovor“. „Slovenca“ in vodstvo SLS pa vprašamo, koliko so že storili za avtonomijo Slovenije? Dokaze, gospodje! Širokoustiti se zna vsak, najbolj pa tisti, ki nič ne napravi. p „Slovenec“ in kandidati Narodne Ljudske Stranke. „Slovenec“ ponatiskuje listo naših kandidatov ter pristavlja: Kakor se vidi, večinoma same izranžirane bivše „veličine“, ki bi po svojem mojstru radi n išli do kake veljave. Seveda so slepo orodje v njegovih rokah in se komaj zavedajo, kakšno vlogo da igrajo. Da mož ni našel drugih ljudi, je kaj značilno. Saj mora biti vsak zelo politično pod ničlo in mora kaj malo dati nase da se misti od Paši-čevega eksponenta tako izrabljati in se končno nesmrtno blamirati.“ Mi nikakor nočemo braniti izranžiranih bivših veličin, ker smo prepričani, da bodo zopet prišle do veljave. Če bi bili kandidati NLS še tako slepo orodje v rokah svojega mojstra, glavno je, da nočejo biti slepo orodje „Slovenčevih“ in Koroščevih pristašev. ker se zavedajo, da je politika SLS ena najbolj protiliudskih, ki ni doslej prinesla slovenskemu ljudstvu drugega kot nesrečo. Kdo je politično pod ničlo, je „Slovenec“ že dokazal neštetokrat, še bolj pa zastopniki SLS v Belgradu, ki so zapravili slovensko avtonomijo, za Slovenijo pa niso storili prav nič. Na laž o Pašičevem eksponentu niti ne odgovarjamo, ker vemo. da bo „Slovenec“ tudi naprej lavni in da mora ostati vsaj sam sebi zvest. Če se bo pri tem nesmrtno blamiral, kakor sta se že njegova protektorja dvorni svetnik pl. SuMic s Kamna ter stolni prošt Andrej Kalan s svojimi avstrijskimi goldinarji, ne bomo krivi mi. p Surov naoad je izvršil „Slovenec na g. Drobniča, ker je prevzel kandidaturo Narodne ljudske stranke v logaškem okrahi. G. Drobnič, ki ga pozna in visoko čisla ves volivni okraj in ki je radi svojega zvestega ljudskega dela znan in spoštovan daleč na okoli, bo to surovost lahko prenesel. Ljudstvu tudi ne bo prav nič težko, zbirati med njim in ministrom na razpoloženju Jožefom Gostinčarjem, ki je zlasti tako sijajno zastopal v zakonodajni skupščini Vrzite 18. marca kroglico v tretjo — 3. skrinjico. kmeta. Zanimivo je pa, kako modruje „Slovenec“, da utemelji svoj grdi nanad. Iz okolnosti, da je gospod Drobnič predsedoval v Cirknici katoliškemu shodu, izvaja „Slovenec“ nič manj in nič več, nego da bi moral g. Drobnič zato iti s „SLS“, „Slovenec“ je tako izdal vso klerikalno hinavščino. Ob „katoliških shodih“ vedno povdarjajo, da ne gre za politiko, temveč samo za vero. Sedaj pa naenkrat cinično razlagajo, da mora biti vsak, ki se udeleži katoliškega shoda, tudi političen klerikalec. Proti takemu stališču mora protestirati vsak veren katoličan, katerih je najti v vseh strankah. Žalostno bi bilo za katoliško Cerkev, če bi kot dober katolik veljal samo klerikalec. Potem bi imeli verniki najslabše vzglede pred očmi, če bi si nekoliko ogledali katoliško življenje nekaterih vodilnih klerikalcev. Nujno svetujemo gospodi okoli „Slovenca“, naj nas nikar ne prisili, da malo pobrskamo. p Zvezo s Pašičem očitajo dr. Šušteršiču SLSarji, ker je v Bel^ra-du obiskal ministrskega predsednika. Vsak politik, ki naj v resnici zastopa ljudske koristi, ima dolžnost, da stopi v stik z vsako osebo, ki v političnem življenju kaj pomeni. Če tega ne stori, potem sploh ni politik, ampak navaden ignorant. Zakaj ne očitajo zveze s Pašičem dr. Korošcu, Jnoči izvedel za kako možnost koristiti svojemu narodu — že sem sedel o polnoči na vlaku in drugo jutro sem bii na odločilnem torišču na Dunaju. Koliko mojega zdravja je šlo po tej poti, koliko fizičnega, koliko duševnega in živčnega truda, koliko opreznosti! Treba je bilo natančnega poznavanja terena, na katerem sem operiral, v ta namen sein ga moral temeljito raziskovati in študirati. Ustvaril sem si potrebne osebne zveze, razgiobil značaj merodajnih osebnosti. Vedni boji so bili, nikdar miru. In poleg vsega od vseli strani nrosjaki in „štrebarji“, ki so moledovali za svoje osebne koristi — koliko nepotrebnih potov sem v svoji dobrosrčnosti in zaupljivosti storil za ljudi, ki so me pozneje najbolj točno zapustiti in izdali! Moj pogled je bil vedno obrnjen na korist ljudstva. Njemu sem bil prostovoljen hlapec. Moral sem se omejevati na možno in dosegtfivo v danih razmerah. Kakor sem pokazal v drugih poglavjih, velikih narodnih smotrov nisem nikdar pustil iz oči. A treba je bilo skrbeti tudi za dnevne potrebe ljudstva. Kaj je pomenjaio tako podrobno delo za časa Avstrije, ve samo tisti, ki je sam to izkusil. S ponosom lahko rečem, da nisem izpustil nit« ene prilike, da koristim svojemu narodu, da nisem zanemaril si ene dolžnosti kot narodni voditelj. Vstvarjal sem iniciativno tudi sam take prilike, če se je nudila možnost za to, manjše in večje narlamcntarne in sploh politične kombinacije. Pograbil sem brez pomisleka skrajno orožje obstrukcije, če sem smatral to kot potrebno in umestno za ljudski blagor. Vsako vladno zadrego sem izkoristil v orid ljudstva. Ni je bilo politične ali parlamentarne bitke a!i mirnejše akcije, iz katere bi ne bil prinesel svojemu narodu vsaj košček koristi. Podrobno delo pa nikakor ni udu-šilo velikih potez za ljudski napredek in svobodo. Iz moje iniciative je vznikla misel, da se naša stranka demokratizira in ; postavi -programatlčno na stališče j splošne in enake volilne pravice. To stališče sem, vedno iz lastne j iniciative, doseldr.o speljal, v kolikor i je v Avstriji in z mojimi skromnimi j močmi to bilo mogoče. Stal sem v ospredju bojevnikov za to pravico v državnem zboru, kjer smo po dolgih in hudih bojih tudi uspeli. Započel sem boj v deželnem zboru v isti smeri. Dosegel sem, kar se je takrat doseči dalo — splošno volilno pravico za deželni zbor in občinske zastope. Enaka volilna pravica za te korporacije ni bila dosegljiva, za deželni zbor že zato ne, ker so nemški veleposestniki s priprosto abstinenco lahko preprečili vsako tozadevno sklepanje deželnega zbora po deželnem redu, za obojne korporacije pa tudi zato ne, ker vlada ni prav nič prikrivala, da bi takih sklepov nikdar ne predložila v cesarsko potrjenje. A dosegli smo, po mojem trudu in moji iniciativi, četudi po dolgih ostrili bojrbah, kar je bilo v takratnih razmerah sploh mogoče in nekdanja kranjska dežela je Imela najtiemokratičnejšl volilni red med vsemi avstrijskimi deželami — Dr. Krek me je pri teh bojih odločno in odlično podpiral, a ideja in iniciativa sta biti moji delo pa večinoma tudi. — Omejujem se na to; kam bi privedlo, če bi hotel vse naštevati! Saj je vse znano. Vedno moram povdarjatl: Jaz nisem nikdar držal v svojih rokah državne oblasti. Sedanja SLS pa je združila koncem oktobra 1918. v svojih rokah vso državno in preje avtonomno oblast v Sloveniji; pa ne le vladno oblast, temveč tudi še oblast državnega poglavarja. Avstrijski cesar ni imel nikdar v Sloveniji take oblasti, .kakor ta stranka od 1. novembra 1918. dalje. In kako so uporabili to svojo ogromno oblast v korist Ijurdstva? Kje so njihovi uspehi? Imeli so v rokah vso zakonodajo in eksekutivo, državni meč in državno blagajno — a zapustili so ljudstvu prazen nič. Jaz pa sem imel proti sebi državni meč Avstrije, a s vojimi zvestimi so-trudniki sem vendar izvojeval ljudstvu toliko uspehov, da se ona doba po pravici imenuje zlata doba našega ljudskega življenja, S pametnim, vztrajnim delom smo kaj izvoje-vala od nam sovražne državne oblasti! Še živi na tisoče in tisoče Slovencev, ki se dobro spominjajo na ono dobo in katerim ni treba podrobno naštevati vseh pozitivnih uspehov našega dela. Saj jih imajo še danes pred očmi. Vzporedno z našim delom v javnih zaStopih in pri javnih oblastih je šla gospodarska organizacija našega ljudstva. Zadružništvo je izišlo Iz moje iniciative in je sad mojega dela. Gospodarska zveza in Zadružna zveza — moja ustanovitev'. Bil sem prvi predsednik zadružne organizacije. Sele, ko sem videi, da ne morem združevati političnega in zadružnega vodstva naroda v svoji osebi, ker sem bil preveč obremenjen, sem naprosil dr. Kreka, da je on prevzel zadružništvo (leta 1901.). Politična organizacija slovenskega ljudstva je bila sad mojega iniciativnega dela in sicer v zmislu. napredka. Iz „konservativne“ slovenske stranke je nastala Jtatollško-narodna“ in kasneje „Slovenska ljudska stranka“, vse po moji iniciativi. Za prenovitev „ka-toliško-narodne“ v „Slovensko ljudsko stranko“ je bil vsled moje na-prosbe Krek poročevalec na zboru zaupnikov. Moja vodilna ideja je takrat bila. da bi se krog naše stranke po tej poti razširil tudi na zmerne neklerikainc kroge, kar pa ni uspelo in glede na v I. poglavju obrazložene temelje klerikalizma tudi uspeti ni moglo. Klerikalna stranka je in ostane klerikalna, pod kojimkoli imenom, če to še tako glasno zanikuje. Vsekako sem takrat imel namen, stranko vsaj nekoliko dcklcrikalizirati. Ravno tako iz moje iniciative je prišlo do proširjenja stranke v Vseslovensko ljudsko stranko. Referent na 'ustanovnem zboru je bil zopet na mojo željo dr. Krek. Sploh je v politiki vedno dominirala moja idejna iniciativa. Na socialnem polju pa je bila vsa idejna iniciativa in delo pri dr. Kreku in mu gre tozadevno tudi vsa zasluga. Znani so dogodki, ki so privedli pozimi leta 1917. do razsula nekdanje Slovenske ljudske stranke, ki se je po skoro soglasnem sklepu zadnjega Izvrševalnega odbora razdražila. Značilno za moralo voditeljev sedanje SLS pa je, da so po tem sklenu hinavsko zavijali oči, češ, kak grozen, smrtni greh da je to. Že nekaj tednov' poprej je pa bil prinesel dr. Korošec iz Ljubljane na Dunaj novico, da so njegovi pristaši zaključili, da ustanovijo posebno stranko z gosp. Andrejem Kalanom na čelu. To so potem splejali na ta nenačin, da so se polastili imena razdražene Slovenske ljudske stranke. Seveda Korošec tega ni meni pravil, pač pa drugim, od kojih sem jaz to izvedel. Sicer so pa ti ljudje še za časa obstoja nekdanje SLS že osnovali svojo posebno strankarsko eksekutivo, imeli so tedaj že svojo stranko in se niso več brigali za veljavne sklepe SLS. — Hinavščina, katero so potem uganjali — ie vredna njih samih. To le mimoeredoč, saj nima danes vse skupaj nobenega pomena več. Ne more biti moja naloga, da v danem ozkem okviru podrobno opišem vse svoje javno delovanje. Će bi to hotel, bi moral napisati več debelih knjig in v ta namen temeljito predelati ogromen material. Označiti sem hotel le nekatere vodilne črte svojega delovanja, ki je končno itak še v spominu tisočem Slovencev, ki so bili priče našega dela. Svest sem sl velike nepopolnosti svoje slike, ki pa najde precej spopolnila v drugih poglavjih. Eno pa moram nekoliko podrobneje opisati, svojo deželno upravo, ki je bila tarča zlobe mojih nasprotnikov iz tabora SLS. NARODNA LJUDSKA STRANKA. u Skladi NLS. Izvršilni odbor NLS je ustanovil dva sklada: 1. tiskovni sklad NIŠ. Ta sklad je namenjen za vzdrževanje naših listov „Ljudskega dnevnika1 in „Ljudskega tednika“. Požrtvovalnost nekaterih naših ljubljanskih somišljenikov je preskrbela za začetek. Toda misliti moramo naprej in skrbeti za to, da naš tisk ne le izide, temveč tudi ostane. V ta namen je treba, da vsak somišljenik kaj žrtvuje po svojih mo čeh. Tudi najmanjši donesek je dobrodošel. Sicer pa smo ustanovili temeljne kamne po 50 Din. Kdor daruje en kamen, plača 50 Din. Trdno pričakujemo, da bodo imovitejši somišljeniki darovali po več kamnov, po 5, 10, 20, 50, 100 kamnov iti Meje ni nobene, ne na zgoraj in ne na spodaj. Vsak dar je pa prostovoljen in je tedaj resnična zasluga za ljudsko stvar. 2. akcijski sklad NLS. Ta sklad služi organizačnemu in propagandnemu delu NLS. V podrobnem ima ta sklad služiti vzdrževanju strankinega tajništva, kritju poštnin, potrebnih potovanj za organizacijo in propagando stranke, letakov in drugih tiskovin, izvzemši onih, ki spadajo v področje tiskovnega sklada. Umevno je da bodo ti stroški veliki, osohito v času volitev. Apeliramo t0r5j na največjo požrtvovalnost »o-roišljenikov. Doneski za oba navedena sklada se začasno pošiljajo na uredništvo „Ljudskega dnevnika“, Ljubljana, Breg 12. K vsaki denarni pošiljki je treba pripomniti, za kateri sklad je namenjen. Prispevajte v naše sklade! DNEVNE VESTI. — Podeželskim pismonošem. Iz vet; krajev nam poročajo, da »Ljudskega dnevnika« in »Ljudskega tednika« ne dobivajo, dasi ga naša uprava redno odpošilja. Dogodili so ao že ponovno slučaji, da st; je nekaterim podeželskim pismonošem prišlo na sled, da listov ne dostavljajo, ampak sami napišejo na ovoj: Nazaj, se ne sprejme. Dva sta svoje dejanje priznala in povedala, da delata pod vplivom. Stvar je organizirana od pristašev SLS. Opozarjamo in svarimo pred takim potrtopimjem vse pismonoše, ker bomo odslej vsakega, ki bi na tak načil kršil svojo službeno dolžnost, brez ozirov naznanili poštnemu ravnateljstvu. — Kaj pa to? Danes teden srno zastavili voditeljem SLSarske stranke važno uganko, katere rešitev naj bi pokazala bistroumnost teh gospodov, a do danes še ni rešitve! — Ali res ni soli v njihovih glavah? — To je toliko bolj čudno, ker je med njimi nekdo, ki se je svoj čas ponaša? z višjim razodetjem, češ, da je občeval z duhovi! — t Dr. Jakob Kavčič. Dne 21. t m. je umr! v Ljubljani predsednik okrožnega sodišča v p. dr. Jakob Kavčič, ki si je pridobil mno^o zaslug na pravosodnem polju. Pokopan je bil na Viču. N. v m. p.! — Pogreb dr. Tavčarja se je vršil pretekli petek v Ljubljani zelo svečano in ob ogromni udeležbi ljudstva. Truplo pokojnika so prepeljali na Visoko, kjer so ga položili k večnemu počitku v družinsko grobnico. — Mlekarsko društvo za Ljubljansko okolico nam sporoča: Na zadnji društveni seji sc je sklenilo, da je prodajna cena mleku, postavljenemu v Ljubljano, za mesec marec Din 4.—. Toliko v vednost vsem, ki mleko prodajate. — Kmetovalci, pristopajte k društvm za varstvo lastnih interesov! — Tajnik. — Ljubljanski župan dr. Perič — potrjen. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je potrdil izvolitev7 dr. Periča za ljubljanskega župana. d Z Dolenjskega nam piše posestnik: „Kakor se je bil sivolasi gospod duhovnik na Gorenjskem razveselil „Ljudskega dnevnika“ in „Ljudskega tednika“, enako srno sc razveselili treznomisleči bralci na Dolenjskem, ker nam ta dva lista prinašata resnico. Z vnemo zasledujemo list za listom in upapoini gledamo v bodočnost. Posebno notici: „Zanimiva notica o nekem gospodu“ in „Z Gorenjskega nam pišejo“ sta bili res zanimivi. Majema pa z glavami, če pomislimo, kam smo prišli in kako maki je verjeti „Slovencu“ in „Domoljubu“, ker sta ta dva lista polna iraz, praznih obljub, laži in obrekovanj. G. stolnega prošta A, K. kot sicer ugledno osebo pa resnično obžalujemo. Prebiago-rodnemu g. dvornemu stveniku S. v pokoju na Kamnu svetujemo, da si potolaži živce. Mi ga poznamo glede njegove častihlepnosti. Bil je liberalec in sedaj je klerikalec. Će bi mu pa bilo še mogoče doseči kne-ževstvo, bi nazadnje pomagal popravljati še Deschmanove gralkje. — Marsikdo je pravil, ko je zvedel, da se je dr. Šušteršič povrnil v javnost, da ga pozna kot izbornega politika, da je bil z veseljem na njegovih shodih itd. Tudi se spominjamo, kak moralen uspeh je bila njegovat izvolitev v 5. kuriji deželnega zbora Kranjske (30.000 proti 6000 glasovom). Prosimo g. dr. Šušteršiča, da gre svojo začrtano pot navdušeno in do skrajnosti naprej in mu želimo obilo uspeha in sreče. Ne smemo pa še pozabiti na podlistek Edvarda Galim atije v „Ljudskem dnevniku“, kojega hudomušnost presega vse. Povzročil je obilo smeha. Le pogumno naprej in Bog z Vami.“ — Shod Narodne ljudske stranke v Borovnici. Zadnje nedeljo je v Borovnici priredila takoj po prvi maši Narodna ljudska stranka shod v društvenem domu, na katerem je govoril načelnik stranke dr. Ivan Šušteršič. Shod je bil zelo dobro obiskan. Biii so na shodu tudi pristaši drugih strank, od katerih so nekateri pristaši SLS, večinoma mladi ijttdje pod vodstvom gosp. kaplana, skušali motiti 'Zborovanje ter nastopiti proti preizkušenemu voditelju slovenskega ljudstva dr. Šušteršiču, ki je v boju za ljudske pravice osivel. Njihov namen se seveda ni posrečil, osramočeni so odšli z zborovanja, na katerem je ovrgel dr. Šušteršič vse laži, ki jih razširjajo po svojem časopisju nasprotniki Narodne ljudske stranke. Dasi sta se oglasila na shodu k besedi dva pristaša SLS, ki sta lahko govorila popolnoma nemoteno, vendar nista mogla vzdržati nobene laži, ki jih razširjata „Slovenec“ in „Domoljub“ o Narodni ljudski stranki ter njenem načelniku dr. Šušteršiču. Zborovanje je vodil domači g. župnik Štrajhar. Dr. Ivan Šušteršič je v svojem obširnem govoru naglasa!, da je treba ljudstvu povedati čisto resnico, da ve, pri. čem je, ne pa razširjati laži in obrekovanja, kar delajo danes žalibog oni, ki bi morali v prvi vrsti braniti resnico. Narodna ljudska stranka temelji na ljudskem programu, čegar. glavna točka je skrb za ljudske pravice: ljudsko svobodo, ljudsko samoupravo, ljudsko samoodločbo. Napredek naroda je v sodelovanju vseh stanov. Za državo je velikega pomena kmetski stan. s katerim se mora računati, podcenjevati pa se tudi ne sme delavski stan, ker je od dela odvisen ves ljudski blagor. NLS hoče uveljaviti krščanska načela ne samo v besedah. temveč tudi v javnem življenju. Dr. Šušteršič je nato zavračal laži „Domoljuba“ 'in „Slovenca“, ki pišejo, da hoče slovensko ljudstvo posrbiti in da se je prodal Srbom. Opozarjal je, kako so prej hujskali in lagali, da je proti Srbom, kakor sedaj hujskajo, da se druži z njimi. Od mladih nog je delal za slovenski narod in lahko pokaže uspehe tega dela, medtem ko so poznejši voditelji SLS zapravili deželno avtonomijo ter deželni denar, namenjen za ljudske potrebe, odposlali v Belgrad. Sedaj pa vpijejo po tisti avtonomiji, ki so jo sami zapravili. Oni ne povedo, kako si mislijo revizijo ustave. Ali ni neobhodno potrebno, da se ustanovi zanesljiva večina, da bi ne bila prihodnja ustava še slabša od sedanje? Sedaj vpijejo, da je dr. Šušteršič za centralizem, dasi ni bil nikdar minister, kakor sta bila dr. Korošec in Gostinčar, in ni bil predsednik Narodne vlade, kakor dr. Brejc. Ti gospodje so se ob prevratu sami postavili na vlado in nihče ni vprašal ■ ljudstva za mnenje. Od tistega trenutka pa, ko so razbili deželno avtonomijo, ni nobenega sledu o kakem delu za ljudstvo. Prej smo gradili vodovode, ceste, sedaj pa nimajo bičetsar pokazati. Razbili so deželni odbor in tako tudi onemogočili gradbo vodovoda za Borovnico in Preserje, za katerega so bili načrti že narejeni. Kaj jih je pri tem vodilo, ne vemo, gotovo pa nič dobrega. Kdor da kaj na prazne obljube, naj gre drugam, vsakdo pa naj se zaveda, da leži njegova in njegove družine usoda v lastnih rokah. Za dr. Šušteršičem je govoril kandidat za ljubljansko okolico g. Zajc. ki je naglašal dr. Šusteršičeve zasluge za kmetski stan, ter govoril o potrebi smotrenega dela za ljudstvo. Domači g. kaplan, ki je pristaš SLS, je v svojem govoru začetkoma pozdravil dr. Šušteršiča. Laži, ki jih razširjata „Domoljub“ in „Slovenec“, pa ni mogel vzdržati. Kandidat g. Škrbec je v svojem živahnem govoru zahteval, naj ima prvo besedo povsod ljudstvo, ki trpi in dela. Le v resnem delu je rešitev, ne pa v praznih besedah. Dr. Šušteršič je nato zavrnil nekatere očitke g. kaplana, povedal tudi, da se ni prej vrnil v domovino, ker so mu povratek ravno dr. Korošec in tovariši onemogočali. SLS je skušaj braniti tudi g. Kobi, vendar pa brez vsakega uspeha. Nad dve uri trajajoči shod je zaključil g. Štrajhar s pozivom, naj vsi volijo Narodno ljudsko stranko ter da vržejo 18. marca krogijico v tretjo skrinjico. Shod v Borovnici je jasno dokazal, da zna naše ljudstvo dobro presojati, na kateri strani je resnica in delo, In na kateri strani laž in brezdelje. — Neznano kam je izginil kovač v Draianeik pri BrPgu, Matija Bukov«.'. Zapustil je ženo in 2 nedorasla otroka. -- Jugoslovanski episkopat za novo narodno himno, jugoslovanski katoliški episkopat je, kakor poročajo belgrajske „Novosti“, kompetentnim državnim činiteljem predložil prošnjo, da se vprašanje razobešanja državnih zastav in petja himne po cerkvah ob praznikih končnoveljav-no reši. Episkopat je obenem predlagal, kako naj bi se rešilo to vprašanje. Mnenja je, naj bi se ob državnih praznikih razobešale na cerkvah samo državne zastave, na župniščih pa državne ali narodne. Glede petja himen po cerkvah izraža episkopat mnenje, naj bi se takoj razpisal natečaj za besedilo in kompozicijo nove narodne himne za celo našo zedinjeno domovino radi tega, ker slovenska in hrvatska himna ne odgovarjata cerkvenim predpisom ne po melodiji, ne po vsebini, srbska himna pa po svoji vsebini ne odgovarja državnopravnenm in političnemu položaju. Episkopat motivira svoj predlog s tem, da bi se na omenjeni način izognili neljubim incidentom, ki se dogajajo skoraj ob vsakem državnem prazniku, zlasti v prečanskih krajih. — Zanimiva razsodba. Neki kmet iz sarajevske okolice je vložil pred odhodom na vojsko (>000 kron v zlatu v sarajevski deželni banki. Ko se se je vrnil je zahteval zopet zlato nazaj. Ker se je Iranka branila, je zadevo izročit advokatu. Sodišče je prisodilo pravico kmetu in vrhovno sodišče je razsodbo potrdilo. Banka je morala plačati 500.000 Din. Kmet je imel namreč potrdilo od banke, da je dal onih 6.000 kron v zlatu banki v shrambo, in to je bil knif, s katerim je pritisnil banko. — Z:t koloniste jo odobrilo ministrstvo za agrarno reformo 30 mi-1 jenov Din kredita, s katerimi bo zidalo naseljencem v Macedoniji domove. — Pomanjkanje soli v Bosni. Veliko pomanjkanje soli vlada v Bosni, zlasti v banjalučkom okraju, kjer plačujejo kg soli po 5 dinarjev. — Osrečeni vaščani. Na otoku Braču so nenadoma obogateli vsi prebivalci vasice Milna. Eden njihovih rojakov, Ivan Balacić, se je pred leti izselil v Ameriko, kjer si je s pridnostjo pridobil veliko bogastvo. Ko je umrl je zapustil vse svoje premoženje v znesku 68 miljo-nov dinarjev svoji rodni vasici. — Osvetoieljnost Mažarjev. tiubo tički trgovec Franjo Tumba je čel pred par dnevi preko meje na Mažarsko, da sl ogleda svoje posestvo, ki leži za mejo. Mažari, ki 8o bili o njegovem prihodu že avizirani, so ga. takoj, ko je prestopil mejo, prijeli in odpeljali v Bascamas, kjer so ga zaprli. Sorodniki so v skrbeh poizvedovali za njim. vendar še do danes no vedo, kje ee nahaja in kaj ee je ž njim zgodilo. — Povodenj vsled naraščanja Donave. Pri Smederevu je Donava prestopila bregove ter zalila okolico. V veliki nevarnosti sta dve seli. V svrho reševanja živine, živeža in materijala je odplul s Savskega pristanišča tjakaj brod z vlačilcem. — Gradbfi kmetskih hiš v Bosni Zdravstveni odsek v Sarajevu je uvedel akcijo za grajenje zdravih kmetskih hiš. Razpisan jo bil natečaj za načrte. Pri ugotovitvi enotnih načrtov se je gledalo na to, da se ohrani čim-več tipov sedanjih kmetskih hiš in da se preurede z ozirom na higijenske zahteve in potreb«-. Načrte bo izdal zdravstveni odsek v posebni knjigi, kjer bodo raztolmačeni. Skušalo so bo nplivati tudi a propagando na prebivalstvo. Pri izdelavi načrtov jo poleg poklicanih činiteljev sodelovalo tudi nekaj kmetov. Vlada ho tudi izdala naredbo, po kateri se na vasi ne bo smelo več graditi hiš brez dovoljenja, ki se bo izdalo samo takrat, ako bo načrt odgovarjal zdravstvenim zahtevam. — Otvoritev kavarne. V prostorih novozgrajene palače Ljubljanske kreditne banko nasproti glavne pošte je otvori! gospod Fiala kavarno, opremljeno z vsem modernim komfortom. G. Fialo, ki je znan po svojih strokovnih sposobnostih, toplo priporočamo vsem Ljubljančanom, kakor tudi posetnikom z dežele, gospodu kavarnarju pa želimo najlepših uspehov. (Glej današnji inserat!) — Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter K.0 z i n a z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana. Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. L 13 Skrinjica ljudske stranke (NLS) za Kranjsko je tretja — 3. DOPISI. d Kako sem kupoval stroje pri Gospodarski zvezi. Mlad posestnik iz ljublanske okolice nam piše: Prevzel sem po vojni očetovo posestvo, tačasno brez dohodkov, brez potrebnih strojev, brez kake lastne upravne glavnice. Dediči, posli, orodje, obleka, vzdrževalnine, davki itd., na vse strani samo daj, a dohodkov od nikoder. In v teh razmerah kupovati še neobhodno potrebne stroje! Kaj mi je storiti? — Spomnim se, da sem pred vojno bral v Domoljubu o Gospodarski zvezi, ki je bila ustanovije na no naših velikih možeh, možeh dela in sicer z idealnim namenom, da se reši propadajočega kmeta iz rok raznih takratnih izkoriščevalcev, da se ga tako kolikor tolik o gospodarsko osvobodi. Spomnim se na lepe članke, ki sem jih takrat bral v Domoljubu, a še na lepša dejanja, katera je v resnici takrat vršila Gospodarska zveza v korist nas kmečkih posestnikov. Na tisoče in tisoče raznih strojev in drugih gospodarskih potrebščin je šlo na deželo po ceni, ki je bila vedno nižja kakor drugod. Zato pa je takrat Gospodarska zveza postala močna in si je mahoma pridobila ugled med kmečkim ljudstvom. — To prcrnišljevaje prestopim prag blagovnega oddelka pri Gospodarski zvezi. Prosim, če bi bilo mogoče dobiti stroj, katerega sem ob mlačvi neobhodno potreboval, pod tem pogojem, da plačam znesek na jesen, ko prodam svoje pridelke. Navzoči gospod je bil z menoj prijazen in zato je bila kupčija takoj sklenena pod tem pogojem, da plačam 9% obresti! (bilo je to v sredi leta 1922.) s čimer sem se zadovoljil. v zavesti, da sem kupil stroj ceneje kot drugod. — Mesec dni še slamoreznico, ker se je bilo bati, da se bodo stroji podražili, za zimo pozneje sem sklenil, da si omislim pa jo neobhodno rabim. V Ljubljani srečam tovariša, ki je ravnokar sklenil kupčijo za slamoreznico pri Schn. Verovšku, katero sem si ogledal. Povabim ga s seboj k Gospodarski zvezi. Tudi tu so bili v zalogi stroji jz iste tovarne ravno taki, kakor ga Je kupil moj tovariš. Vprašava za ceno, ki pa je bila za 1500 K večja, Rego io je on plačal pri trgovcu. Naravno, da vslcd tega nisem sklenil obvezne kupčije, vendar pa sem izjavil, da sem pripravljen prevzeti Slamoreznico v slučaju, da bi mi drugod ne hoteli Upati. Slamoreznico sem kupil še isti dan za 1500 K ceneje. G. Verovšek mi ni računal cele tu mesece nobenih obresti in šele po o mesecih 6% od zapadlega zneska. j — S tem bi bila stvar zame končana, i da nisem teden dni za tem dobil i pismo od Gospodarske zveze, ki me ! tirja kot kak star oderuh, da nemudoma poravnam račun, sicer ga iztirjajo potem advokata. Račun sem seveda vrgel v kot in čakal kaj bo. rez teden dni dobim zopet grozilno pismo z advokatom. Tudi to pismo vržem v kot, češ, bomo videli kaj i bo... Kmalu za tem me nočasti še ; tretje pismo, ki je bilo vloženo tako. da je bilo javno čitati tirjatev z grožnjo, da bom tožen ako zneska ne poravnam do konca tedna. Resničnost tega dejstva so pričali triie podmsi glavnega vodstva, ki pa so bili nečitljivi. Ker se mi je to nečastno postopanje zagnjusiio, sem poslal Po neki osebi pismo, kjer sem go snode opozoril na kupčijski dogovor in da preje ne plačam, dokler ne prodam svojih pridelkov po dobri ceni, češ saj itak plačam 9% obresti. Na to so se pa gospodje izraziti: že prav, bomo pa tudi mi 9% obresti dobro j povišali. Ko sem bil o tern obveščen, sem se obrnil na ljubljanski denarni zavod, kjer sem pustil na podlagi 9% meničnega posolila saldirati račun pri ,,Kapitalistični Gospodarski zve-j zi“, kakor jo danes kmetje vsepovsod i nazivljejo. — Toliko pametnim tovarišem v razmišljanje, kako je bilo včasih, ko so bili na vodilnih mestih SLS možje dela, kakor dr. Šušteršič, dr. Krek, dr. Lampe. dr. Žitnik itd. — Kako pa je danes, ko so jih nadomestili razni hujskaški elementi, ki v resnici delajo edino na to. da bi lažje potom te in podobnih takih zvez nas kmete popolnoma gospodarsko zasužnili — G. urednik, pri-j hodnjič pa še nekaj lepega iz našega kota. — Dobrovski kmet. d Iz Notranjskega nam piše ugleden duhovnik: Ob tej veliki, nezaslišano ostudni gonji proti dr. Iv. Šušteršiču. ki je slov. narodu toliko dobrega storil, ki je toliko velikih bojev izvo-cval in posvetil vse svoje mlade moči le v njegov dobrobit, sem sc spomnil brošurice, ki nosi na-Os „Veliki moment“, ki jo je izda! I. K. (menda Janez Kalan) 1. 1909. Na strani 14. in 15. je v tej brošurici zapisano: „Spomina vreden dan v naši politiki je 21. junij 1. 1902. Ta dan je dr. Šušteršič v deželnem zboru — bilo je na začetku zasedanja pri volitvi v odseke— udaril v zbornici s knjigo ob mizo in zaropotal, da je zašklepetalo po vsej hiši. S tem je bilo dano znamenje za obstrnk-cijoLkatera se je — po šestih letih — končala s tem, da so se liberalci — vdali. Nekaterim obstrukcija ni bila po godu, A konec ie pokazal, da je bilo to edino sredstvo. Brez nje p; . bili danes tam, kjer smo biii. Ni čudno, da je bilo težko priti do ugodnega rezultata: bilo je treba, da s , tisti, za katere življenje se je šlo, v to privolili sami, treba, da so si ■ sami svojo —: sicer pravično — obsodbo podpisali. Zato pa- je bilo treba : tudi veliko diplomacije ter velikan-, ske žilavosti in vztrajnosti, da se je železni obroč prignal tako daleč, da je počil sam. Mož, ki je to izpeljal, se imenuje dr. Šušteršič. (Podčrtano v brošurici.) Kakor so bili nasorot-: niki veliki v razdiranju, v herostrat-stvu, in se jih bo naša bodočnost ved-I no kot takih spominjala, tako je dr. ! Šušteršič velik v pozitivnem delu. ' Mnogo je storil, mnogo je prestal. Vse težave ga pa niso oplašile in od I njegovega cilja odvrnile. Mahal je m - mahal — pravo kladivo liberalcev : — toliko časa. da je liberalno pre-: noč razbil. Najboljša leta svojega , življenja je nosvetil temu delu. Njegovo ime bo narod vedno hranil v častnem in hvaležnem spominu ... Nič velikega se ne zgodi brez velikih žrtev.“ Tako 1. 1909.! in kako no 10. letih? In kako danes 1923! Vse pozabljeno! Šušteršič je moral pasti! A Bog je nravičen: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! GOSPODARSTVO. K Trg tega tedne. Produktna borz n v Novem Sadu je notirala v ponedeljek: Pšenica bačka 450—455 Din: ječmen 312.50 Din; koruza 235 Din: oves 290 Din: moka „0“ bačka 662.50 Din: „2“ 637.50 Din: „6“ 525 Din: „8“ 275 Din. — V Trstu je veljalo ta teden: kava „Rio“ od 6.10- 6.60; sladkor v kockali 2.92; kristal 2.7,4; riž 2.20, zdrobljen 1.58: „Soja“ olje 4.95; ameriška mast 7.18 lir ital. za 1 kg. — V Zagrebu pa je veljalo v prostem prometu: kava „Rio“ od 42 do 46.50; sladkor v kockah 24, kristal 22.50; riž 13.75, zdrobljen 10.75; „Soja“ olje 31.25; mast 38 Din za 1 kg (oz. liten pri olju). g Naš denarni tečaj. V ponedeljek je veljalo 100 francoskih frankov 627.50—630 Din, 3 funt šterlingov 491—498 Din, 100 švicarskih frankov 1950—1960 Din, 1 dolar 103 do 104 Din, 100 lir 498—500 Din, 100 češkoslovaških kron 309 Din, 100 nemških mark 0.46—0.475 Din, 100 avstrijskih krcu 0.147 Din,, 100 ogrskih kron 3.45—3.50 Din. g Zatiranje bramorja. Kdo ne pozna bramorja! To je ostudna, kakih 6 cm dolga, rujava, kratkokrila žuželka, ki s svojimi, za kopanje vstvarjenimi močnimi nožicami koplje dolge rove v zemlji. Posebno rije rad bramor v gnojni zemlji in sicer mu taka zemlja ugaja, ki je navadno rahla in po zimi gorka. Zato ga največ najdemo na krom-pirišču in v vrtili. Tu se hrani z mladimi korenikami in s tem dela veliko škodo. Seveda se tudi krompirja ne hrani. Zato mo- ramo bramorja zatirati, kjer le moremo. Zatirati ga je najlažje s tem, da v jeseni, ali najkasneje v zgodnji zimi skopljemo na zemljišču, kjer smo opazili bramorje kake pol metra globoke jamice, v katere zasujemo toplega konjskega gnoja. V ta gnoj se bo zaradi njegove gorkote zbralo veliko število bramorjev. Tu napravijo tudi svoja gnezda. Spomladi, in sicer pred obdelovanjem dotičnega zemljišča, odkopamo jamice in uničimo bramorje z zalego vred. g Smrad vina po žveplu. Temu smradu so podvržena rada taka vina, ki smo jih napravili iz grozdja, ki je imelo vsled kasnega žvepljanja še žveplo na sebi. Časih dobi vino ta smrad tudi na ta način, da polnimo sode, ki smo jih proti piesnobi redno žveplali, ne da bi jili prej sprali in vnovič za-žveplali. Da vino ne zadobi smradu po žveplu, zaprečimo s tem, da taka vina, ki smo jih napravili iz močno žveplanega grozdja, nekoliko prej pretočimo, kakor po navadi, ker vino se navzame tega smradu iz drožja. Če vino že smrdi, tedaj ga pretočimo v žveplan sod in vino bo smrad kmalu izgubilo. Naša škrinjlca v mestu Ljubljana je peta - 5. Nikolaj Kopernik. 1473—1543. K 450 letnici njegovega rojstva. Prošli teden je minulo 450 let kar se je rodil Nikolaj Kopernik. In letos je minulo tudi 380 let, kur je bilo natisnjeno njegovo nesmrtno delo, ki pomenja v zgodovini vede ravno tako važen mejnik, kot odkritje Amerike med srednjim in novim vekom. Kopernik ni postavil samo nov nauk o ustroju vsemirja, on je postavil tudi nov svetovni nazor, ki je pomenjal v tedanji dobi pravo miselno revolucijo. Paine uživimo se nekoliko v miselni svet takratnih ljudi. Stari Grki so mislili, da je zemlja ravna ploskev, počivajoča na dvanajstih mrn-mornatih stebrih, katero obliva reka oke-anos. Solnce, bog Helios, se pripelje vsak dan zjutraj na ognjenem vozu na obzcne, zvečer ugasne svojo svetilko, drugo jutro pa, ko se okoplje, jo zopet prižge. Claudius Ptolomeus, učenjak v 2. > stoletju po Kristusu uči, da stoji zemlja nepremično sredi sveta,, vse ostalo pa se giblje in kroži okolu nje. Tako so ljudje že o J nekdaj videli tudi na lastne oči. Zanje so solnce, mesec in zvezde vsak dan „vzhajale“ na vzhodni strani in „zapadale“ na zapadni strani obzorja, da se drugi dan zopet prikažejo na vzhodu. Nič ni torej čudno, če so vsi mislili, da se v resnici vse vrti okoli naše zemlje. Po Kolumbovem odkritju Amerike je hotel znani raziskovatclj tujih krajev Magellan obpluti zemljo in je plul s svo- jimi ladjami vedno proti zapadu. Nekega dne pa so se mu njegovi mornarji uprli in niso hoteli dalje iz strahu, da bodo prip'nli na konec zemeljske ploskve in padli z ladjami vred naravnost v peklo. Vera. da je zemlja ravna ploskev, se je vzdržala do poznega srednjega veka, kdo bi naj potem verjel, da se z*-;nlia vrti in da kroži okoli solnca? In vendar je prišel v 16. stoletju „bedak“, ki je trdil ravno nasprotno, kakor so do tedaj verovali in videli. Ta „bedak“ je bil veliki revolucionar vede, zmagovalec nad človeškim mišljenjem, matematik in astronom, frauenberški kanonik Nikolaj Kopernik, rojen 19. februarja 1473 v Tornu na Poljskem. Nikolaj Kopernik se je hotel prvotno posvetiti filozofiji in medicini, pozneje pa se je odločil za astronomijo in matematiko, kateri znanosti je žrtvoval ves svoj čas posebno potem, ko je po protekciji nekega so-rodnika postal kanonik frauenberški. Dalje časa je v študijske svrhe prebil v Italiji, potem pa je 36 let pisal svoje slavno delo „De revolutionibus orbium coelestium“ (O gibanju nebeških teles), ki je izšlo v šestih obsežnih knjigah, prvič 1. 1543. v Norim-bergu. Isto leto je izdihnil tudi Kopernik svojo dušo, ko je še preje na smrtni postelji videl svoje delo dokončano in izdano. To delo tvori osnovo moderne astronomije, ki postavlja proti staremu „geocen-tričnemu“ nazoru Ptolomeja, ki vidi zemljo v središču sveta, nov „heliocentrični“ nazor, ki vidi v tem središču solnce, okoli katerega kroži zemlja. Zemlja zgubi svoje osrednje stališče, katerega je imela do takrat in postane navaden planet v solnčncm sistemu. Še za časa svojega življenja je moral Kopernik spoznati, kaj pomenja človeška neumnost in zloba. Najeti potujoči igralci so ga zasmehovali po mestih in vaseh kot norca in kljub temu, da je posvetil svoje delo takratnemu papežu Pavlu II!. v dokaz neustrašljivosti in prepričanja svojih trditev, ga je le zgodnja smrt rešila pred obtožno klopjo inkvizicijskega sodišča. Poljaki, ki so po pravici ponosni na svojega velikega rojaka, so Koperniku postavili dva spomenika, enega v Varšavi, enega v Tornu. Zadnji nosi napis: Nicolaus Copernicus Thoronensis Terrae motor Soliš caelique Stator, kar bi se dejalo po naše: Zemljo si zagibai Solnce nebeško ustavil. Kopernikovo nesmrtno delo „De revolutionibus“ se nahaja sedaj v Nosticovski knjižnici v Pragi in je last Češkoslovaške republike. naročajte la razširjajta Jjidskl tedaik“! RAZNE. r Kaj je to? Dva Šebreljca sta pod češpljo sedela in si uganjke zastavljala. Pa pravi prvi: „Kaj je to? Začne se z a, je črno in ima dve iuknji.“ Drugi: „Ne vem.“ Prvi: „To je an par škornjev.“ Drugi:--- Prvi: „Kaj je pa to? Začne se z d, je črno in ima štiri luknje. Drugi: „Ne vem.“ Prvi: „To sta dva para škornjev.“ Drugi: „Aha.“ Prvi: „Kaj je pa to? Je višnjevo pa ima čepljevo koščico v sredi.“ Drugi: „Preteta duša, zdaj me pa ne boš več! To so trije pari škornjev.“ r Pred sodnijo je prišel kmet, ki ga je popadel pes, pa ga je kmet prebodel z vilami. Sodnik: „Zakaj ste pa psa prebodli? Ali ga niste mogli dregniti z drugim koncem?“ r- Kmet: „Saj tudi pes ni mane z drugim koncem...“ r Prerokovanje za leto 1923. Dr. Maks Kemmerich iz Mtinchena je izdal leta 1913 knjigo, v kateri je napovedal dogodke, ki so se za pretekla leta vsi izpolnili. Za letošnje leto je prerokoval: V Nemčiji bo izbruhnila krvava meščanska vojna med pristaši dosedanjega družabnega reda in pripadniki radikalnega socialističnega nauka. V južni Nemčiji bodo zmagali desničarji, a v severni levičarji. Nemčija bo razpadla tedaj v dve državi. V Rusiji se bo zrušila boljševiška vlada, toda ni gotovo, da se vzpostavi carstvo že to leto, dasi je gotovo, da bo zopet car zasedel prestol. Ruski begunci se bodo vrnili vsi v domovino. Za nadaljno dobo je napovedal, da bo trajala druga svetovna vojna 10 let, ki bo povlekla v bojno vihro ves svet. Vojna bo silno krvava. Uprli se bodo narodi po vseh kolonijah, Anglija bo trpela največ. Turčija bo dosegla svojo staro silo in moč. Japonska bo zavladala na Vzhodu. Končni boj se bo vršil med žolto in belo raso. Podlegla bo bela rasa. r Koncert preko oceana. Zanimiv poskus brezžičnega telefoniranja se je izvršil 25. februarja. Na telefonski postaji v Pam-pergerju pri New Yorku so priredili koncert, ki so ga prav dobro slišali poslušalci v — Parizu. r Strupeni plini. V vojni so uporabljali strupene pline. Toda sedaj je iznašel ameriški profesor Lewis plin, ki prekaša po svoji jedkosti vse dose-daj znane. Poizkusi na kuncih so dognali, da ta plin izje pljuča. Obrambnega sredstva ni nobenega. Napoveduje se docela, nov način v bodočih vojnah. r Goljuf brez primere. Draždanski kriminalni policiji se je posrečilo prijeti goljufa, ki je kot ljudski komisar za Ukrajino izvršil velikanske goljufije pri raznih nemških vele-tvrdkah. Pretkani ponarejevalec in goljuf je gdanski knjigarnar. Skupna škoda, ki jo je napravil, se ceni menda na cele štiri miljard :■ mark. L J U D S K i T E D NI K Stran ii. ^ LISTEK. Duše Iz vic. Spisal Prosper Merimee. — Priredil F. S.' (Dalje.) „Zdaj je napočil trenutek,“ je rekel don Garcia, „trenutek, ko mesto pooolnoma pripada dijaštvu. Stražniki se nas ne bodo upali motiti v naših nedolžnih zabavah. Ako bi pa slučajno le prišli ž njimi navzkriž, vam menda ni treba praviti, da so to lopovi, ki jim ne smemo prizanašati, ve bi pa bilo te zalege preveč in bi se morala poslužiti nog, ne vznemirjajte se: poznam vse izhode in skrbite le, da boste vedno za menoj, pa se bo vse dobro izteklo.“ Po teh besedah je vrgel plašč čez levo ramo, da se je vsega pokril, le desnico ohranil prosto. Ravno tako se je ogrnil don Juan in oba sta krenila v ulico, kjer je prebivala dona Fausta. Ko sta šla čez dvorišče neke cerkve, je don Garcia zažvižgal. Prikazal se je deček s kitaro, ki jo je don Garcia vzel in dečka odslovi!. „Vidim,“ je dejal don Juan, „da bi me radi za pomočnika pri svoji podoknici. Zagotavljam vam, da bom s svojim obnašanjem zaslužil vašo pohvalo. Ne bil bi pravi Sevilj-čan, ako bi ne znal varovati ulice pred nadležneži.“ „Nikakor! Ne želim vas za stražnika,“ ga je zavrnil don Garcia. „Imam svojo ljubico tukaj, pa tudi vi imate svojo. Vsakemu svojo divjačino. Pst! pri hiši sva. Vi pod to polkno, jaz pod to. Pa začniva!“ Uglasil je kitaro in pričel nato s prav prijetnim glasom peti ijubavno popevko o solzah, o vzdihljajih in o vsem, česar je polno zaljubljeno srce. Ne vem, če je ni zložil sam. Pri tretji ali četrti kitici sta se balahno dvignila zastora dveh oken jn začulo se je rahlo pokašljevanje. To naj bi pomenilo, da se je poslušalstvo že zbralo. Godci pa bojda ne igrajo nikoli, kadar jih kdo prosi ali posluša. Don Garcia je torej ha-slonil kitaro na ograjo in napletel tih Pogovor z eno izmed poslušajočih deklic. EMI brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega lesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. Denar takoj. Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«. Tudi don Juan je dvignil oči in zagledal na oknu nad seboj žensko, ki ga je živo opazovala. Ni dvomil, da je to sestra done Fauste in kraljica njegovih sanj. Pa bil je še boječ, biez izkušnje in ni vedel, kako bi pričel. V tem hinn ie padel robec z okna in droben, sladek glas je vzkliknil: ..Ah, Jezus! Robec mi je padel!“ Don Juan ga je brž pobral, nataknil na konico meča in prinesel do višine okna. To pa je bilo sredstvo za uvod. Glasek z okna se je pričel zahvaljevati in vprašal nato, ali ni bil tako uljudni gospod vitez davi v cerkvi sv. Petra. Don Juan je odgovoril, da je bil tam, da pa je izgubil svoj mir. „Zakaj neki?“ „Ker sem zagledal vas!“ Led je bil prebit. Don Juan je bi! iz Sevilje in je znai na pamet vse mauriške zgodbe, tako bogate na ljubavnih izrazih. Ni si torej mogel kaj, da bi ne bil zgovoren. Skoro uro dolgo je trajal pogovor. Naposled je Tereza vzkliknila, da sliši očetove korake in se mora umakniti. Vendar ljubimca nista zapustila ulice prej, dokler se nista nokazali izza zastora mali beli ročici in vrgli vsakemu šopek jasmina. Don Juan je šel leč z glavo polno opojnih slik. Don Garcia pa je vstopil v neko zabavišče, kjer je nrebil večino noči. Drugi večer so se vzdihi in podoknice ponovili. In tako naslednje noči. Ko sta sc deklici že primerno dolgo upirali, sta tudi privolili, da bosta dali in sprejeli kodrčke las, —-opravek, izvršen s pomočjo nitke, ki je izmenjala zastavnino. Z malenkostmi nezadovoljni don Garcia je govoril celo o lestvi ali ponarejenih ključih; pa spoznan je bil za predrz-neža in njegov predlog, ako že ne zavrnjen, pa vsaj na nedogledno odgođen. Skoraj cel mesec sta koprnela don Juan in don Garcia pod okni svojih ljubic prav brezkoristno. Neko zelo temno noč pa so se zopet razgovarjali v splošno zadovoljnost kakor navadno, ko se je pojavilo na vogalu ulice sedem ali osem mož v Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih stroj, po ceni. F. BATJEL, Ljubljana. Stari trg 28. Sprejemajo se v polno popravo za emajl ranje z ognjem in ponlklanje dvokolesa, otroški vozič i, dvalm stroji In r zni stroji. „TRIBUNA“ Tovarna dvoko es In otroških vočlčkov. KjnMJana, Karlovška cesta 4. — Zvonarska nllca 1. Štev. 4. plaščih. Polovica od njih je nosila godalne instrumente. „Sveta nebesa!“ se je prestrašila Tereza. „Don Kristoval prihaja k nam na podoknico. Bežita, za božjo voljo, sicer se bo zgodila nesreča.“ „S tako lepega mesta se ne umakneva nikomur,“ je zavrnil don Garcia; in glasno je zaklical prvemu, ki se mu je bližal: „Vitez, mesto je zasedeno in ti gospodični se prav nič ne naslajata nad vašo godbo; poiščite si torej sreče drugod.“ „Ta študentovski capin bi rad, da odrinemo,“ je zakričal don Kristoval. „Naučil ga bom, kaj se pravi mojim ljubicam dvorjaniti.“ Pri teh besedah je zagrabil za meč in v istem hipu sta že tudi za-bliščali ostrini dveh tovarišev. Don Garcia je s čudovito naglico ovil plašč okrog rok, potegnil meč iz nožnice in zakričal: „Dijaki za menoj!“ Vendar ni bilo nikogar v bližini. Godci pa so se gotovo zbali, da jim ne razbijejo v metežu godal in so se kričaje spustili v beg, medtem ko sta deklici na oknu klicali vse svetnike iz nebes na pomoč. Ravno pod oknom, ki je bilo najbližje donu Kristovalu je stal don Juan: moral se je torej takoj postaviti v bran. Njegov nasprotnik je bil uren in je imel razen tega na levici železno tarčo, s katero jc prestrezal udarce, medtem ko don Juan ni imel drugem kot svoj meč in plašč. Strastno zajet od dona Kristovala, se je kar naenkrat spomnil na izpad gospoda Ubertija, svojega mojstra v orožju. Spustil se je na levo roko, z mečem v desnici pa jc švistnil po tarči dona Kristovala in ga zabodel v rebra s tako silo. da je ostrina prodrla za ped v meso in se zlomila. Donu Kristovalu se je izvil krik in oblit od krvi je padel. Med tem opravkom — hitreje storjenim kakor povedanim — pa se je don Garcia uspešno branil svojih nasprotnikov, ki so se brž spustili urnih nog v beg, ko je njihov vodja izginil s pozorišča. (Dalje prih.) Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika». — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — I Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljanu STARE KOVINE (BAKER, MEDENINO, ALUMINIJ itd.) kupuje po najvišjih cenah v vsaki množini železninska tvrdka Breznik & Fritsch LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1, mmmm \ XX P- 1L občinstvu ter wj| znancem, prijateljem in go-stom z dežele vljudno naznanjava, da sva odprla 28. februarja opoldne moli galiči LjnbllEBSke Mfne banke, naspp. glas. pošte pr^7owrstEio lcow o mo © @ % EMO NA % & RESTAVRACIJA se pozneje in se bo to sl. občin- opi. emaifcrto as vsean Roaniortom. „ Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za naklonjenost. Kati % FSALA. odpre nekaj dni stvu naznanilo po časopisih. ___d5 Volile 18. marcž Narodno Ijudtko stranko! = Indus d. d. = Ljubljana, Kranj, llrhnlha I 8ze8©laa|e iisakowrotno usetje, P^Tkr' jepitsens^ čew!je isi galanterijsko blago. "^6