DECEMBER 17 S Kv,- Pelagija + ■18 N 19 P 30 T 21 S 22 č1 28 P 24_S_ 25 N 26 P 27 S 28 S 29 o 30 P 31 S ■t. Adventna Timotej Peter Klaver Tom a ž Servul Emilijana Adam in Eva Božič Štefan Janez Evanp. Nedolžni otroci Tomaž, žikof C Kolumba, dev.+ Silvester SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za, vero in narod — ta pravico in resniep — odboju 3a tmagel GLASILO SLOV. KATOH DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH- ŠTEV. (NO). 242 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 17. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 17, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL Prane, zunanji minister govoril, kakor bi uživala Francija še vedno nekdanji ugled. — Povdaril je, da bo šla Francija na pomoč Rusiji, Poljski ali Rumuniji, ako bi te Nemčija napadla. — Nepopustljivost glede Španije. Pariz, Francija. — Ako bi ne bila monakovska konferenca še v tako živem spominu, bi bil francoski zunanji minister Bonnet s svojimi besedami. ki jih je izgovoril zadnjo sredo, gotovo povzročil senzacijo sirom cele Evrope; v situ-aciji pa, kakoršna je, je vzbudi komaj vidno pozornost v PREDLOG Z. D. V LIMA Predlog predvideva enoten nastop cele Amerike. Lima, Peru. — Vseameriški konferenci, na kateri je za-topanih 21 ameriških repu- cv™ ... . , , sropamn amerisKin icpu- ^anciji aami. Njegove besede se ta četrteli predložil o bile namreč tako visokole-|načrt M ga je prinegel g geboj dl - T I™™?* f Ve" delegat Zed. držav, C. Hull. °no uživala v Evropi tak u- Sled, kakor ga je nekdaj, ko Je še zaleglo, ako je kaj rekla. Bonnet je podal svojo izja-Vo pred parlamentarnim odborom za • tujezemske zadeve, ln sicer na vprašanja tega odbora glede bodočega stališča Francije napram1 tujezemstvu. Pri tem je Bonnet povdaril, da fte bo Francija odstopila niti Pedi svoje zemlje kaki drugi državi. To se je očividno nanašalo na Tunis in druge kraje, po katerih je Italija zadnje čase dvignila zahtevo. Te besede se iahko smatrajo verjetnim, kajti bržkone bo Francija res branila, ako bi imela ona sama kje kaj izgubiti. Bolj puhlo pa se zdi nadalj- Iz dosedanjega poteka konference se more sklepati, da bo načrt v glavnih točkah sprejet, kajti, kakor je bilo že poroča-no, je južna Amerika v skrbeh zaradi fašistične ekspanzije in v načrtu pa je predvideno, da stopijo vse ameriške države v enotno fronto v slučaju kake tujezemske politične ali vojaške invazije. -o- SLOVENSKI RADIO PROGRAM Rojaki se opozarjajo, da se' bo na radio postaji WEAF v New Yorku oddajal prihodnjo sredo, 21. decembra, slovenski radio program, ki ga priredi pevsko društvo "Slovan," in sicer od 6:30 do 6 :45 zvečer po "Je Bonnetovo grmenje. Izjavil j vzhodnem času (eno uro prej namreč, da bo šla Francija "a pomoč sovjetski Rusiji, ali J^jski, ali Rumuniji, ako bi bi- po osrednjem času). Ker bo program' razširjen preko o- lp i. '.---.------r*;J" .......: imrežja NBC, se bo lahko sli- « te Prisiljene, da branijo svojo ^ tudi po drugih mestih, kjer emijo pred nazijsko Nemčijo, j ima NBC svoje postaje. Pripo-11 se naj to resno vzame, ako ročati je torej, naj Slovenci na-® Pomisli, kako ponižno se je;ravnaj0 svoje aparate omenje-rancija komaj pred nekaj te-' ni Poklonila Nemčiji in ji prepustila Cehoslovaško, dasi bi bi-1 tedaj izgledi za njo mnogo 0lJši, kakor pa zdaj, ko se je ^ernčija znatno bolj okrepila? J1 86 z nadaljnjo izjavo se je °nnet postavil. Dejal je nam-vec. da Francja ne bo priznala španskim nacijonalistom zako-( "h pravic za vojevanje, dok-ne bodo vsi tujezemski voja-1 zapustili Francove strani. *ud.i ta izjava je bolj never-^ na. Vedeti se mora namreč, Je Francija skoraj absolutne ^ vi sna od Anglije; ako bo to-Chamberlain pri svojem "po-j^u'jevanju" Mussolinlja in Hit- tuH-a Pritisnil na Francijo, da cii ona pokaže enako dobro vo-j° Napram diktatorjema, češ, drugače - -- nima pričakovati Podpore od Anglije, se bosta j.., llllet in Daladier brez dvoma ,a ° Priklonila pred Chamber-v n°m- In s skorajšnjo gotovo bo Chamberlain kaj take-v zahteval, kajti z Italijo še jn 0 baranta za prijateljstvo lo llainerava prihodnji mesec ce- sor&-' OSebno 5ti v Rim k Mus" Do 11,JU' z Nemčijo pa se enako še vedno za "dobre od- donlJe'in Je ravno v Lon" g, u na obisku predsednik nem- b o državfte banke, dr. Schacht; odn p0Ra.iil glede trgovinskih ma Sev med obema država' kon ° b° ka,i dosegel, in brž-* bo brez uspeha, bo to šaieV k° -tudi na P°litične odn°- sV; '. ti gredo z gospodar- S',.itak roka v roki- 1 se torej, da so bile Bon- ni dan na kako NBC postajo, da slišijo pristen slovenski pro-i gram, na katerem se bodo vrsti-! le narodne in božične pesmi, j Društvo prosi, da pišite postaji' WEAF, ako vam bo program ugajal. --o- KAR POROTA ODLOCl, JE VELJAVNO Montgomery, Ala. — Porota na Coosa okrožnem sodišču je pred nedavnim obsodila nekega obtoženca zaradi poiz-kusne tatvine na — en cent| globe. Ker se je domnevalo, da j je to nekako norčevanje iz justice, se je slučaj predložil tukajšnjemu prizivne'm'u sodišču. To pa ie odločilo, da je razsodba sicer res nenavadna, vendar pa, da je porota že morala vedeti, kaj hoče, in da mora toraj ostati nje odločitev v veljavi. 0 BOŽIČNI _PESMI Potomec komponista pripoveduje zgodbo. Chicago, 111. — Skoraj vsakdo pozna božično pesem "Tiha noč, blažena noč", ki je najbolj popularna po celem svetu, a malokdo ve, kak je bil začetek te pesmi. V Chicagi pa živi na 3035 Clifton ave. neki Richard Gruber, ki dobro pozna celo storijo; pesem je namreč uglasbil njegov praded Franz Gruber. Ta Franz je bil organist male cerkve v Arnsdorfu na Tirolskem. O božiču 1812 pa so se mu orgle polomile in v tej stiski se je odpravil k 25 letnemu kaplanu, Jos. Mohru, in mu potožil, da za božič ne bo nobenega petja v cerkvi, ako se ne najde kaka prav enostavna pesem, ki bi se lahko pela brez spremljave godbe. Kaplan se. je spravil na delo1 in.sestavil besedilo, organist pa je nato delal celo noč, da je pesem uglasbil. Res se je drugi dan pela v cerkvi s spremljevanjem kitare. Pozneje si je pesem utrla pot po celem svetu in omenjeni Richard Gruber ni malo ponosen na svojega prednika. -o- PRED RELIFNO "ČISTKO" V CHICAGI Chicago, 111. — Vodstvo tukajšnje relifne administracije ima v delu načrte, po katerih naj bi se očistila relifna situacija v tem mestu, predvsem, da se izsledi razne sleparje, ki dobivajo relif, ne, da bi ga potrebovali. Za dosego tega ne-mena so v osnutku dva načrta. Prvi načrt določa, da se takoj preišče stanje vseh relifarjev in se odstranijo z liste tisti, ki podpore niso potrebni. Po drugi točki načrta pa bi se ustanovil osrednji urad, ki bi preis-kal vsak slučaj, predno bi bil komu dovoljen relif, da bi se tako že vnaprej izločili morebitni siniulanti. Doslej so to preiskavo vrnili distriktn'i uradi, ki pa niso bili dovolj natančni. Za to razširjeno delo bo potrebnih več uslužbencev, toda vodstvo relifa izjavlja, da bo prihranek daleč nadkriljeval stroške za njih plače. PRIPOROČA SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO Washington, D. C. — Znani angleški gospodarski izvedenec Geo. Paish je točasno no obisku v Ameriki in je zadnjo sredo obiskal predsednika Ro-sevelta, kjer je izrazil priporočilo, naj bi se sklicala gospodarska konferenca držav celega sveta, po kateri bi zopet prišlo do medsebojnega trgovskega sodelovanja, češ, da se sedanje stanje ne more več dolgo nadaljevati brez usodnih posledic. KRIZEMSVETA — Rim, Italija. — Iz osnutka pi-oračuna se razvidi, da namerava Italija potrošiti nad pol miljarde dolarjev za oboroževanje tekom prihodnjega leta, kar je okrog 25% več kot letos. V pojasnilo se navaja, da "ima država braniti svoje interese in pravice." — Berlin, Nemčija. — Vlada je zadnjo sredo izdala odredbo, po kateri j? prepovedano Judom lastovati golobe. Sumi se namreč, da bi s pomočjo golobov lahko pošiljali denar v inozemstvo. — Praga, Čehoslovaška. — Parlament je v sredo sprejel zakon, ki daje vladi pravico, da lahko sama izpremeni razne točke v državni ustavi, ne, da bi bilo potreba za to kako glasovanje, bodisi od parlamenta, ali od prebivalstva. -o-- PREIZKUSNE VOLITVE London, Anglija. — Članica parlamenta, atholska vojvo-dinja, je resignirala s svojega mesta samo zato, da se bodo, v njenem kraju vršile ponovne volitve, pri katerih bo imelo ljudstvo izraziti svoje mnenje glede Chamberlainove politike. Vojvodinja je Chamber-lainu nasprotna, dočim je njen oponent njegov pristaš. Volit> ve bodo prihodnji teden in ra-zu'mljivo je, da vlada za nje veliko zanimanje ne samo v Angliji, marveč tudi v Španiji, kajti vojvodinja se poteguje za to, da se postavi Anglija na stran španske vlade. ZATIRANJE VNEMČIJI Naziji nameravajo preklicati konkordat z Vatikanom, zapleniti cerkveno premoženje in preprečiti duhovniški naraščaj. Berlin, Nemčija. — Nekaj tako brezobzirnega kakor zdaj proti Judom se pripravlja v Nemčiji proti katoliški cerkvi, kakor izjavljajo dobro poučeni krogi. V ministerstvu za bogočastje so narhreč v o-snutku razni zakoni, s katei*i-mi se bo z vso ostrostjo udarilo po cerkvi. Da bodo naziji lahko bolj "zakonito" nastopili proti cerkvi, se nameravajo otresti najprej še zadnjih obveznosti, namreč preklicati konkordat z Vatikanom, ki so ga podpisali v Iz Jugoslavije Še o povodnji na Gorenjskem, kjer je razbesnelo vodovje razdiralo bregove in odnašalo gospodarska poslopja. — Strogo kaznovani cerkveni roparji, med katerimi so tudi ugledne osebe. — Druge vesti. Katastrofalna povoden j v Kropi ^ Kropa, 22. nov. — Današnje deževje je v Kropi povzročilo katastrofalno povoden j, ki je ogrožala ves trg. Narasli potok in njegovi dotoki, predvsem ta-kozvani Razdrti potok, so v glavno strugo nanesli ogromno množino materiala, tako da se je struga potoka dvignila do višine nabrežja, nakar se je voda razlila po poteh in vdrla ljudem v spodnje prostore hiš. Razbesnelo vodovje odnaša bregove, o-porne zidove, jezove, njive in gospodarska poslopja ob vodi. | Dravskem polju se je vnela neka j domačija, a se je ogenj radi silnega vetra razširil še na tri druge domačije in jih uničil. -o- 1933. Nato bodo sledili nadalj- ( 0dnesla je tudi par mostov. V nji koraki. Pryi med temi bo, kakor se trdi, da bodo zaplenili brez vsake odškodnine vse premoženje cerkva, ki so si ga te pridobile po letu 1918. Nato bo nevarnosti je več hiš, med njimi ljudska šola. Da se nesreča omili, je bilo vodstvo reševalnih del prisiljeno odstraniti nov betonski most nad šolo. Zebljarska do preprečili cerkvi, da bi dobi- j zadruga je ustavila ves tovarni-la zadosten duhovniški naraščaj, ški obrat in delavstvo poslala Huwllnlko^ bolnico! n 4- Avw /ln V\ /-»/• J rlArTrtlili n l Y-V1 um i <• »r i J J ' Smrtna kosa Na Kalu pri Ambrusu na Dolenjskem je umrla Grabnarjeva mati Marija Perko, stara 92 let. — V Ljubljani je umrla Marija Fabčič, rojena Žagar. — V Mariboru je umrl Maks Pop, sprevodnik v pokoju. — V Čretu pri Celju je umrl Rudolf Vodopivec, vrtnar in posestnik, star 49 let. o- Nezgoda v tovarni Tovarniški učenec Anton Am-brožič z Ljubnega je v tekstilni tovarni v Kranju s svojim tovarišem barval blago. Ko je hotel pogledati v kotel, je po nesreči stopil vanj. V kotlu je bila vrela voda in se je fant močno popa-ril, da so ga morali odpeljati v s tem, da bodo dovolili čim najmanjšemu številu mladeničev vstop v semenišča. Da bodo tudi drugače z vso brezobzirnostjo ravnali napram duhovščini, ni potrebno omenjati, kajti vidi se to že zdaj. Tako so te dni postavili v Avstriji posebne lajične nadzornike, da pazijo na duhovnike, kaj ti uče otroke v šoli med krščanskim naukom. ALBANSKA DEKLETA NA POTOVANJU Tirana, Albanija. — Tri sestre tukajšnjega kralja Zoga lekoht tega leta obilo potujejo. na reševalna dela. Ko to poro-1 čamo voda še vedno narašča in» prebivalstvo v velikih skrbeh J pričakuje, kaj bo prinesla noč. Pravkar smo zvedeli, da se je sesulo več opornih zidov in je v nevarnosti most na Zgornjem Bajerju, ker mu voda izpodko-pava oporne zidove. -o- Stroga sodba Maribor, 29. nov. — V vzhodnem delu Slovenskih goric se je pojavila lansko jesen razbojniška tolpa, ki je zagrešila celo vrsto drznih vlomov. Največje ogorčenje so vzbudili med ljudmi njihovi drzni cerkveni ropi. Vlomili so namreč v župnijski cer- Kakor znano, so bile zadnjo kvi na Polenšaku in pri Sv. Mi- pomlad v Zed. državah, na kar so obiskale številne kraje v Evropi in nedavno so se povrnile s potovanja po Skandinavskih deželah. Ugotavlja se, da pusti kralj potovati svoje sestre predvsem z namenom, da pokaže, da so ženske v Albaniji, četudi mohamedan-ke, svobodne in ne več priklen-iene r.a domačo hišo. NAPRAVILI VODNO BLIŽNJICO MANJ STROŠKOV S KRAVO KOT Z AVTOM Fort Smith, Ark. — Pred mestnega sodnika je bil zadnjo sredo postavljen neki avto-mobilist, ker je vozil brez licenčne tablice. Mož pa je povedal sodniku, da se je med tem že iznebil avtomobila, češ, da ga je za'menjal za kravo, za katero ne bo treba licenčnih tablic. Sodnik je nato obtoženca oprostil, toda poprej pa ga je še posvaril, naj ne skuša prodajati mleka brez licence. netove junaške besede le prazna fraza, ki ji malokdo pripisuje kak pomen. Umrl na sprehodu Med številnimi šetalci, ki jili je pozno jesensko sonce, ki je bilo izredno toplo priklicalo v park, je bil tudi 80 letni čevljarski mojster, ubožec, Henrik Kostanjšek iz Maribora, kateri je pa v Magdalenskem parka negibno obsedel. Našli so ga ljudje in poklicani zdravnik je ugotovil, da je starčka zadela možganska kap -o- Nezgoda vlomilca Na trati pri St. Juriju pri Celju je 25 letni Ivan Jevni-kar, dninar, hotel vlomiti pri nekem' posestniku, pa so ga prepodili. Ivan je pred preganjalci zbežal na streho sosednjega posestnika. Dohiteli so ga, pa se je hotel s skokom rešiti iz njih rok. Imel je pa smolo, da je padel s 30 čevljev visoke strehe in obležal na tleh z zlomljeno nogo. -o- Jubilej službe Mestni tržni nadzornik g. Jakob Posnič v Celju je pred kratkim slavil 40 letnico službovanja pri mestni občini. Ju- klavžu v Slov. goricah ter izro-pali tabernaklje. Kakšnega pol leta jim je posel cvetel ter so se orožniške postaje zaman trudile, da jih razkrinkajo. Slednjič pa je tudi za te razbojnike prišla usodna ura ter so se drug za drugim znašli v ječi. Splošno začudenje je vzbudila pri tem aretacija dveh uglednih mož, enega bogatega posestnika in pa enega trgovca. Iz zaporov mariborskega preiskovalnega sodišča so , , . , , v, danes privedli sedem osumljen- bllant ,->e dr; Prev™ta sluzb°- cev pred sodnike mariborskega val. pn P0110«1' P°zne; je je pa bil imenovan za mestnega tržnega nadzornika. -o- okrož. sodišča, da jim prisodijo zasluženo plačilo., Obsojeni so bili: Viničar Ivan Grašič na 4 leta robije in na 5 let izgube častnih pravic; Martin Zidarič na 2 leti robije in 3 leta izgube častnih pravic; Anton Grmič na 8 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic; posestnik Franc Zemljič na 1 mesec strogega zapora; trgovec Ivan Černezl na 8 mesecev strpgega zapora, na 1000 din denarne kazni, v primeru neizterljivosti liadaljnjih 17 dni zapora in 2 leti izgube častnih pravic; brata Anton in Martin Tomažič sta bila zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. -o- Ravnokar je bil dodelan nov kanal od Lake Charles, La., do me skrčila prevozna razdalja od 75 na 33 milj. Slika kaže ladjo, na ka R. W. Lechj, s številnimi industrijalci na prvem inšpekcijskem pot hiškega zaliva, 8 katerim se je teri se vozi governor Louisiana, ovanju po kanalu. ( Velik požar V Krasni pri Sv. Miklavžu na Nesreča Blizu Št. Ruperta na Dolenjskem je po cesti korakal 30 letni Ignaz Krajpek. Zašel je pod tovorni avto, ki ga je zelo poškodoval po rokah in nogah. -o- Pomirili so ga Nekemu stražniku v Mariboru, se je zdelo sumljivo obnašanje vsega premočenega Franca Črešnjarja iz Zreč, ki je neke noči prihajal proti dravskemu mostu. Ko ga je ustavil, je France povedal stražniku, da je hotel zaradi neke bolezni v bolnico, pa ga niso hoteli sprejeti in da se hoče zaradi tega pognati v Dravo. Na stražnici so možaka pomirili. 'k-an ž 'AMERIKANS5CI SLOVENEC' Sobota. 17. decembra i93S Amerikanski Slovenec 1'rci in najstarejši slovenski lint v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak RdL, Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za četrt leta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..................,.....................$6.00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1.75 Posamezna številka .......................... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ....................................$5.00 For half a year ................................ 2.50 For three months ............................ 150 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................... $6.00 For half year .................................... 3-00 For three months ............................ 1-75 Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, Chicago, Illinois, under the Act of .March 3, 1879. at the post office at Brez naslova cla v Rusiji še misliti ne sme nihče drugače kakor Stalin, kaj še le govoriti javno. Naj kdo poskusi in gre v Rusijo in naj tam začne kritizirati sovjetsko vlado na tak način, kakor velikokrat tu kritizira ravno komunist Browder ameriško vlado, pa bo videl kaj se mu bo zgodilo? Za glavo bo krajši kaj kmalu. In vendar po komunističnem prepričanju je v Rusiji najboljša demokracija. Za koga? Za volka med ovcami! Za ljudi, ki v Rusiji ne dihajo, ne kihajo in ne mislijo tako, kakor oča Stalin, v Rusiji ni ne demokracije ne svobode, za take je v Rusiji samo krtova dežela . . . KAJ POROČA MR. LUDVIK PERUŠEK IZ WILLARDA Willard, Wis. Tukajšnje društvo sv. Družine KSKJ je na svoji letni seji izvcililo v društveni (odbor za prihodnje leto novega tajnika Mr. John Pernich, za novega blagajnika pa Mr. Jos. Bayuka. Umetno jezero katerega so lad. Ribolov je za enkrat še prepovedan. Zaradi mandeljev (tonsils), je bila Mrs. John Horvat ope- dalje časa biti pod zdravniško oskrbo. Sftdaj je že popolnoma zdrav. Še nekaj pojasnila glede smrtne nesreče Mr. Martina se je s svojim avtomobilom vozil iz Peru, 111. semkaj v Wisconsin k jezeru, kjer je imel lepo zgrajeno hišo, za poletno bivanje. Z njim se .je peljala Znani radijski govornik Rev. Charles E. Coughlin je poznan kot vrlo odprt govornik. Govori, kakor misli. In baš pri tem zadene nemalokrat prav v sršenovo gnezdo.' delali že nekako par let, je se- Okrog njegove glave potem brne sršeni, da se čuje to br-idaj dogotovljeno. Vodna povr- i i - i •■. i i , n j • jsma, to je velikost jezera ob- nenje daleč na okrog, včasih skoro okrog sveta. Zadnje'',/, 1or r J - ,, , / . _ ... r . sega nekako 125 akrov, globo- tedne je Rev. Coughlin nekoliko posvetil na Zide m zabr- j Gina pa liekako šest čevljev, nelo je in še brni z velikim šumom. Meščanski listi, ki so j Veliko število rib so že spus-večinoma pod kontrolo Židov, bodisi potom lastništva, ali j tili v vodo, večje število jih pa pa potom oglaševalnega vzdržavanja se silno hudujejo nad bocl° enkrat prihodnjo pom-Coughlina, češ, da se zavzema za antisemitizem. Socialisti in komunisti, ki so na drugi strani po svojih višjih voditeljih enako pod uplivom židovstva, saj je bil sam njihov oče Marks Žid, so tudi vsi iz sebe proti Coughlinu. jriraiia. Zdravje se ji povoljno Kdor v tej sporni zadevi nepristransko sodi, lahko takoj j vrača. — Mr. John Dolenc je vidi kam pes taco moli. Rev. Coughlin se včasih mogoče ^srečno padel in je moral že res v svoji gorečnosti malo zaleti v izražanju, kjer bi mogoče bila na mestu bolj previdna beseda. Ampak kar je zadnje tedne povedal o Židih, je pa povedal golo resnico, ki jo ne morejo ne Židje sami, ne njihovi ljubljenci socialisti in komunisti zakriti. Tu ne gre za noben fašizem. Klarieha; Ji'., sina našega dol Gre le za stališče, ki so ga Židje zavzemali dozdaj v enakih'-oletneffa župana Mr- in Mrs. slučajih, ko so komunistične ali pa fašistične diktature v,Martma- Klaricha-raznih državah preganjale katoličane in razne drugover-nike. Rev. Coughlin ima prav ko pravi: Takrat, ko so od leta 1918 pa vse skozi dozdaj v Rusiji boljševiki morili in streljali katoličane, pravoslavne in protestante in ko so v Mehiki tako strašno preganjali katoličane, potem na Špan- :lldi n'e^OVa soproga. Privozil- skem in še drugod po svetu, ni imelo v obrambo katoliča-.iLv?1 Frffport' ,kjer tegetf \ . ' , , rr i • i • |dve zelezmski progi, ena nad- nov svetovno zidovstvo niti ene same besede. Zdai ko le',,^,, yt-,i -i • r>-! ^t v... , . , .v. V iLef,tna- Ob času nesreče sta Hitler začel preganjati Zide v Nemčiji, zdaj kriči ves zi- ravno vozila po železniških dovski tisk in kliče na pomoč svet. Pa še to pravi Father' progah dva vlaka. Pokojni Coughlin: Zidovstvo obsoja le preganjanje židovstva in J misleč, da teče vlak po zgor-katoličanov v Nemčiji, a proti preganjanju katoličanov v njl 1)rog1' 'e SV0Je vozilo po-Rusiii nima nobene besede. Father Coughlin žigosa to logiko in v tem je v pravem. Father Coughlin je dokazal, da Žid zacvili samo tedaj, kadar njega kdo vščipne. Kadar pa katoličane vodijo v klavnice, je pa vse alright pri Židih, socialistih in komunistih. Se poznamo! S tem pa naj nihče ne misli, da mi odobravamo preganjanje Židov v Nemčiji in Italiji. Prav nič ne. Najodloč- t.lL.ni- , ,, ... ., i , , . . ,. uikoj mrtva. iVl'r. Klanch le neje obsojamo vsako krivično preganjanje te ah one na-..... rodnosti. Črni in rujavi fašizem smo že večkrat obsodili in ga še obsojamo. Tako ga obsoja načelno tudi Father Coughlin, saj je to že večkrat povedal. Ampak če židovstvo išče sočustovanja pri katoličanih, tedaj naj bo židovstvo tudi toliko pošteno in odkrito, da enake zločine in enaka preganjanja obsoja tudi v Rusiji in ne samo v Nemčiji in Italiji. Zakaj to kar so počenjali z katoličani v Rusiji skoro dvajset let, menda ja ni kaka "vzorna demokracija"? Kaj takega bi ne počenjale piti divje zveri, katere koljejo le dokler so lačne. Instinkt sovraštva med ruskimi'!0!' !'\William- — Prizadetim komunisti, katerih voditelji so večinoma sami Židje, pa ne! i r,, , ' nima pa naj bo Bo o- usni pn pozna nobene meje. Tu je point za katerega gre! Ali ži'- sodnik. dovstvo preganjanja V Rusiji odobrava? Zgledalo je tako, ker skozi dvajset let ni imelo proti temu satanskemu preganjanju niti ene same besede protesta. gnal in z grozo opazil, cla vozi tudi vlak po spodnji progi. Bil je le še kakih SO čevljev od vlaka; hitro je zaobrnil krmilo, a nesreča je hotela, da je fiadnji^ del avtomobila zadel v zaobračanju v železniški voz tako nesrečno, da sta bila oba takoj mrtva. Mr. bil hudo poškodovan na glavi, soproga pa hudo razmesarjena. — Pokojni Klarich je bil Secretary of the Peoria sub-district of the United Miners Workers of America. — Star je bil 36 let, soproga pa 25 let. Poročena sta bila šest let. Pokojni zapušča na Willardu sla riše, dva brata Arthurja in Jožefa, v Peoria pa brata Vic- Ludvis Perushek, zast. VABILO NA OTROŠKO BOŽIČNICO Chicago, HI. Prihodnjo nedeljo, dne' 18. dec. imajo otroci šole sv. Štefana svojo božičnico. Mnogo lepih točk imajo na programu, ki bo v veliko veselje vsem staršem. Zato vas prav lepo vabimo, da se te pristno božične prireditve udeležite. Zabava se prične zvečer ob sedmih, v šolski dvorani na Cermak Road. Obilne udeležbe pričakujejo Vaši otroci in Šolike sestre pri sv. Štefanu BOŽIČNA PRIREDITEV ŠOLSKE MLADINE IN DRUGO Waukegan, 111. Precej dolgo se nisem oglasila v tem listu, toda ker ravno pošiljam naročnino za "Novi Svet" da bom deležna lepe nagrade dveh zanimivih zemljevidov, bom pa še napisala kako se imamo v Waukeganu. — Vreme imamo prav lepo, brez snega in danes ko to pišem kaže toplomer 25 stopinj. Dne 5. decembra smo imeli nekoliko snega, ravno toliko, da so bila tla pobeljena, a je kmalu izginil. Veseli smo take zime, ker se bo na ta način veliko prihranilo na kurjavi, kajti tudi pri nas so delavske razmere enako mizerne kot drugod v Združenih državah. Naša šolska mladina priredi v nedeljo 18. decembra božično igro. Ker je božična prireditev naše mladine bila še vselej številno obiskana, pričakujemo tudi to leto, da bo dvorana zasedena do zadnjega kotička. Lepo je slišati malčke kako na odru prepevajo vesele božične pesmi v slovenskem jeziku, za kar gre seveda čast našim čč. šolskim sestram. Waukegančanje vsako nedeljo radi poslušamo jugoslovansko radio postajo WGES. Kako lepo se slišijo slovenske pesmi. Človeka to gane, ker se spomni, kako je v svoji mladosti tam v domovini Veselo prepeval. — Pred kratkim se je na našem dvorišču ustavil avto znamke Buick z licenčno taftlico države Wisconsin. Iz Milwaukee so namreč prišle na obikk Mrs. Urankar, Mrs. Maci, Mrs. Sagadin in Mrs. Ko-oač. Izrazile so se, da se jim naša naselbina zelo dopade. Bil je zares prav prijeten prijateljski sestanek. Vsem čitateljem tega lista že- jjtv. Najlepši dokaz prijatelj- lim prav zdrave in vesele božične praznike, tudi onim tam preko velike luže v domovini, vsem domačim znancem in prijateljem, zlasti pa še mojemu 85 letnemu očetu, ki žive tam pocl lepimi Kamniškimi planinami. Mrs. Jennie Keber ROJAK IZ MICHIGANAV SE OGLAŠA Harriette, Mich. Poletje je že daleč za nami, tudi jesen se bliža svojemu koncu ; pa tudi moja naročnina za "Novi Svet" poteka in vam isto obnavljam. Ker imam vse iztise, si ne želim, da bi bil razočaran. Vsebina 'Novega Sveta" ima mnogo važnih podatkov za Slovence v Ameriki. Vsak Slovenec bi naj bil na ta list naročen. Jesensko vreme je bilo tukaj zelo ugodno, tako da so poljski pridelki lepo pospravljeni. Sedaj se držimo bolj peči. Lova na srnjake je konec. Kakor je preračunano, je na vsako kvadratno miljo po osem glav te divjačine. Ker je bilo tudi lovcev veliko, so nekateri dobili dober plen, drugi pa spet manjšega, morda so bili celo razočarani. Zadovoljni smo, da je ponehalo pokanje pušk in žvižganje krogel ter imamo zopet zaželjeni mir. K temu miru naj pripomnim, da je še moja žena na obisku pri sinu in hčeri v So. Chicagi. Tako je miru zares veliko, pa je drugih sitnosti preveč. Krožnikov, skodelic in druge ropotije je obilo, tako da imava s sinom za nekaj tednov te zaloge dovolj, ne da bi nam bilo treba vsaki dan pomivati. Vendar, kljub temu tudi vidim težave pečlarskega stanu. Naj tukaj izrazim v kratkih vrsticah svoje izkušnje. Mi se sedaj pečlamo, Pen-kejke flikamo. V napačni kup jih gre preveč, Za to želodcu ni prav všeč. C-ibrova Špela dobro zna, Kje ljubezen korenine ima. Ker od nje nič slišati ni, Sam Bog ve, če še živi. Tudi Matika je utihnil ta čas. Morda je smuknil k Špeli v vas: 9 Če ona "Pen-kejke" le odpri oko, ti flika, itva si pač videla na dan svoje poroke, ko je bila tolika udeležba. Ker sem že omenil cerkev, naj opišem še nekaj več. To je namreč samo po^užnica fare sv. Ane v Cadillac, Mich. To podružnico oskrbuje zelo delaven mladi duhoven. Videl je da je pri cerkvi potreben zvonik in tudi cerkev je potrebna popravila, da bo ličneje izgledala. Zavzel se je za stvar in sedaj že stoji ličen zvonik. Priznanje gre onim, ki so se trudili pri prireditvah in onim, ki so se prireditev udeleževali. Seveda, če bi gledali samo na domačo pomoč, bi se stvar morda še ne bila uresničila, to-tia je bilo tudi zunanje pomoči. Pri temu so nam zlasti pomagali verski in Zavedni rojaki iz North Parka in še celo dru-goverci so se odzvali, samo od naših naprednjakov ni bilo ničesar, ne duha ne sluha, či pa moram, da je sedaj par let že, večja udeležba v cerkvi, kot je bila v preteklih letih, ker prihaja tudi nekaj poljskih družin in tudi nekaj Ogrov, katerih ni bilo več let. Morda imajo pri tem kaj zasluge tudi razmere diktatorskih držav v Evropi. Obljubljali so narodu svobodo, pa so jih namesto osvobodili, zasužnjili. Narod že sedaj sprevidi, da kjer je vera, tam cvete tudi svoboda in kjer umira vera, se privleče na površje suženjstvo. To lahko vidi vsak, če le hoče. Dopfsi iz naše naselbine so zelo redki, zato pa že sedaj želim vsem bralcem Am. Slovenca in Novega sveta vesele in zadovoljne božične praznike. Naj bi tudi v srcu spoznali pomen božičnega dneva in razumeli . . . mir ljudem na zemlji. Mark Badovinac. -o-- ČLANICAM PODRUŽNICE ŠT. 20, SŽZ. Joiet, lil. Naznanja se tem potom, cla bo imela naša podružnica v nedeljo 18. decembra skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 8. uri. Lepo bi bilo, da bi vse članice pristopile k Gospodovi mizi. Ob eni uri popoldne isto nedeljo bomo imele redno mesečno brati aktivne uradnice, da ba podružnica tako bolj napredovala in rastla še za naprej. Nadalje sporočam, da je dne 22. novembra umrl John Bradač,, oče dveh naših članic in sicer Albine Glavan in Justine Gre-gorich. — Dne 1. decembra je preminul John Korelc, soprog članice Agnes Korelc. — Dušam blagih pokojnikov želimo večm mir in pokoj, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Vesele božične praznike i'1 srečno novo leto vsem članicam SŽZ in vsem naročnikom in čitateljem tega lista. Josephine Mustar, tajnica iz domovine Gorelo je Komaj 4 in pol letni Frančišek Bratuša, viničarjev sin,^ ReJ Ivanjkovci^, se je igral z ^' galicami in pri tem zažgal tom'orsko nadarbinsko vinlC/ i'ijo, da je popolnoma zg°re do ta!. S poslopjem vred J zgorelo vse kar je bilo not ' in dr«' poljski pridelki, svinje go, da je škoda precej visok* nedelj" nop Zvov sejo, ki bo obenem letna seja, Bridkih izkušenj rešila te bo. | na kateri bo volitev 0di)0ra za Potreba je iž- Znanje prihrani za bodoči si prihodnje leto. čas, Ca ne boš se kesal, kakor se sedaj jaz. Pri polnem želodcu ljubezen gori, Srce si črpa iz njega moči. Svoje izkušnje vam prožim v dar, Ko sem že teden — ubogi pe-člar. Tukaj v naselbini v Henrietta, Mich., sta si obljubila zakonsko zvestobo v cerkvi sv. Echvarda Julija Lazar, iz dobro poznane Lazarjeve družine in William Denike. Ker je bil ženin drugega verskega prepričanja, je bil pred poroko krščen in je bil sprejet v katoliško cerkev. Mlademu paru želim mnogo sreče in veselja, da bi oba skupno delova-a za cerkev in vero, kakor si draga' Julija delovala dosedaj med nami in si s svojim obnašanjem pridobila mnogo prijate- Nova cerkev V Mariboru so prvo v novembru blagoslovili no cerkev presv. R. Telesa, so pa blagoslovili en _ ie . poprej, to je na praznik stusa Kralja. --°-- 'ka Ne-z^oda nočnega pot") * Pri Sv. Jakobu na Savi je ^ va vslecl deževja prep'3^. stranski leseni most. Gez ta n1 je šel nekako kmalu po P0'® neki moški, ki ga je voda o ^ sla s seboj. Na srečo se je bil za neko deblo in kričal na P moč. Zaslišala ga je banovi«^. komisija, ki se je ravno peljala iz Topolščice, ki J®0-^ stila reševalno postajo v W ^ Ijani, katera je hitela mo^11 pomoč, pa so ga med tem c jj rešili domačini, ki so zaS klice na pomoč. Nesrečen padeč ^ Prevžitkar Anton Merl{°n Selnica ob Dravi je PasT Helena, namišljena v to kar ima še nakupiti, niti opazila ni. da je že na-^Vipila noč. lire/skrbno je stopala od stojnico do stojnice, na katerih so prodajalci ponujali raznovrstno blago. Se manj je mogla vedeli, da je za vsakim korakom ki ga jc napravila stopal za njo omenjeni Indije. RaVlto --C je bila Helena obrnila od stojnice, kjer-jc nameravala kupiti biserno figvlico, pa ji menda cena ni ugajala in je hotela drugje poskusiti srečo. Komaj je stopila v bližnjo lopo, je zafutila' na svojih ramah močne moki' roke. ki so jo /.^rabile in jo povlekle v temo. Helena je hotela zavpiti na ponloč, toda v trenutku je bila tako pre eiie-čena, da ni mogla spraviti glasbi i/ sebe. Ko si je nekoliko opomOgJa, je pa bilo za krik na pomoč že prepozno. Spretni ugrabitelj l.al Task ji je / roku zamašil usta in tako vlekel svojo ujetnico v notranjost. Ko je Helena Gregory bila enkrat v notranjosti tržnice in ni bilo nevarnosti da bi jo kdo od zunaj slišal, četudi bi hotela klicati na pomoč, je stopil k njej oduren moški, ki se je opra« vičeval nad njeno ugrabitvijo s tem, da drugače mu ni bilo mogoče priti do načrtov poti v Athair. > — Sobota, 17. "decembra 1938 'AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran Š SPOMINI... Piše Marija Blai (Konec) Zopet je zakipelo delo. Razkopali so razvaline, zbrali zmečkane in raztrgane telesne ostanke ponesrečenih delavcev, ter jih na inženirjevo povelje pokopali na kraju nesreče, — potem pa dalje stavili most. Divji mož je bil premagan, žrtve nesrečnih delavcev so odvzele moč njegovi oblasti, most nad barjem se je dvigal vidno od dne do dne in še preden je bilo konec leta, je že stal v vsej svoji višini, obok vrh oboka, vse trdno vezano, kakor da bi bilo zidano za večno. Tako je stekla železnica, čudovito delo človeškega uma in človeških rok, ki veže sever z ju-gorti in prevaža bogastvo narodov. Stekla je po žrtvah delavcev. Prižvižgal je vlak, ponosno in brezozirno je pridivjal, kakor konj, ki nosi zmagovalca prihajajočega v novo osvojeno mesto. In pred mostom se je vstavil, ter pogledal s svojimi žarečimi očmi na mogočno stavbo, kakor da bi hotel reči: "Jaz sem gospodar te pokrajine, samozavestni zmagovalec, ki vlada svet." Zvonenje zvonov te je doslej budilo iz sna, vabilo tvoje prebivalce k molitvi, ter jim napovedovalo praznik. — Drdranje koles, hropenje in žvižganje stroja bo odslej tvoja pesem. Pila si solnčni žar in se zibala v mesečnem sijaju, odslej te bodo obsevale luči drdrajočih vlakov in tihih stražnic. Zginila bo pesem in umolknila pravljica, veljala bo samo trda resnica življenskega boja. Pesem gozdov in pravljica barja postala boš enaka spominom otoških let. Leta teko, a mladost se ne vrne nikdar več." "In vi prebivalci, sinovi barja 111 gozda. Kadar ste dovršili delo življenja, ste se odpočili okrog cerkvice v senci križa. Kot se razkrope orli iz skalnatega gnezda po širnem svetu, razkropili se boste sedaj vi iz vaše tihe doline po božji zemlji, v znoju in v bolesti boste delali v tujini in tuja zemlja vas bo sprejemala k večnemu počitku." Tako je grmel vlak, ko je pr-yič drdral čez borovniški most. Pod mostom pa je ječalo in stokalo, kakor da se oglašajo duše nesrečnih žrtev. Na eni strani bučanje sinje Idrije, po kateri se ziblejo la-dije prihajajoče iz zamorskih tifest in odhajajoče v daljne pokrajine, a na drugi strani mogočni cesarski Dunaj vladajoč narodom in deželam — a med 'lUnia teče in ju spaja železnica. ;laki drče, bogastvo se prevaža 111 ninoži na obeh straneh, tuji, ^enitni obrazi gledajo skozi °kna vozov in ta ali oni zatur-1Vll'a pri borovniškem mostu: "Kako čuden svet!" 'Kakor da bi bil pogreznjen v velik, začaran sen!'.' Premostili smo barje, a prelagali ga nismo, in prevrtali smo hribe, a uklenili jih nismo." ^ed tem se je vlak spustil na m°st s krikom zmagovalca, a °c'govarjalo mu je samo ječanje 111 stokanje izpod mostu. Tujec v vlaku se je prestrašil, a gospa Je pomirjevala svojo hčerko: . Ne boj se, mrtvi ne vstanejo." železniški čuvaj je šel ponoči Pogledat okrog mostu, ter je 1 ngega dne pravil tovarišem Cudno povest: 'Sedem luči je brlelo pod mo- A duhovi se ne boje orožja in njihovo ječanje ne umolkne do belega dne. Divji mož se približa po noči po barju borovniškega mostu, a do njega si ne upa. Samo od daleč mu grozi v beli mesečni noči in njegov grozni glas se razlega v nočni tišini. Odgovarja mu tovariš iz gozda in Škrat se smeje iz planine. Šele, ko zazvoni dan, izginejo duhovi in se pomire trpeče duše. Tako je pri borovniškem mostu! To je povest o trpečih dušah ljudi, ki so nekoč delali in trpeli, da postavijo most po katerem bo hitelo življenje in se kopičilo bogastvo in so bili žrtvovani, da zlomijo vražjo moč. To je povest naših žrtev in trpljenja. Samo noč in mrak je spriča naši bolesti, samo hladna zemlja nas sočutno objemije in tolaži. Mi ječimo in trpimo noč za nočjo in vzdihujemo, dokler ne zapoje zvon in ne napove belega dne. Toda žrtve trpe s trdnim pričakovanjem, da bo prišel nekoč velik dan vstajenja njim in vsem sinovom rodne zemlje. Torej to je pravljica, legenda, ki pa ima vendar precej resnične zgodovine v sebi. Legenda je 0 Divjem možu in Škratu, resnična pa je, kadar opisuje težave, ki so nastopile, ko so se pripravili usušiti ljubljansko barje. To barje meri do 180 km širine in je vso to veliko ravnino v predzgodovinski dobi pokrivalo jezero, ki se je odteklo, ko si je Sava v soteskah med Litijo in Zidanim mostom izkopala pot na vzhod. Še v dobi pred Kristusom je prebivalo ob jezeru in na njem ljudstvo, ki se ga imenuje po načinu njegovih prebivališč, koliščarje in mostiščarje. Stanovali so v koliščih, v lesenih, s slamo kritih kočah, ki So slonele na gosto v breg ali v jezersko dno zabitih koleh. Živeli so ti ljudje večina od lova in ribar-stva, manj od živinoreje. Posluževali so se vožnje le v čolnih, ki so bili izdolbleni iz debla, včasih dolgih 4—5 m, podobnim ame- 1 iškim indijanskim čolnom. En tak čoln so 1. 1927. izkopali na Barju in ga sedaj hrani ljubljanski muzej. Ko se je jezero odteklo, je tudi nehalo življenje na koliščih, prebivalstvo se je naselilo ob bregovih močvirja, ki je tod nastalo. Rimljani so ga skušali pozneje osuševati in kolonizirati; Ljubljanico so preložili proti ka-menolomu pri Podpeči in jo u-ravnali, po barju pa so gradili ceste in pota. Po propasti rimskega cesarstva je prenehala za dolga stoletja v aka kultura na ljubljanskem barju. Ljubljanica, ki je dobivala večje in manjše pritoke, se ni mogla odtekati AMERI KANEC V HAVANI NAŠI LETOŠNJI STENSKI KOLEDARJI % Na desni na sliki je ameriški priliki vseameriškega kongresa notranji tajnik Ickes, ko je bil častno sprejet v Havani, Kuba, ob tamkaj. Na levi je predsednik Laredo Bru in v sredi njegova žena. in je povzročala večkrat strahovite povodnji. Na spodbudo patra G. Gruberja so strugo Ljubljanice poglobili, izkopali še drugo strugo odvodnico, imenovano Gruberjev prekop, ki so ga svečano odprli v novembru 1. 1780. S temi deli se je res zemlja na barju osušila, vendar ne v pričakovani meri; med leti 1823 do 1829 so še vedno skušali vsakovrstna osuševalna elela, a najnovejša so se začela 1. 1908 ko so zopet poglobili Gruberjev prekop in so dovršili ta dela 1. 1911. Poglobitev Ljubljanice je zau-1 stavila vojna 1. 1914, a po vojni se je zopet nadaljevala. Ljubljanica je bila v časih, ko še ni bilo dobrih cest, t. j. v srednjem veku, do srede 19. stoletja, glavna prometna žila med Ljubljano in Vrhniško okolico. Na Bregu, glavnem ljubljanskem pristanišču, je bilo tedaj pestro in veselo življenje," ker tu so nakladali in razkladali tovore, in tu se je do 1. 1857. nahajala glavna carinarnica. Sredi 19. stoletja pa je vse življenje na Ljubljanici odmrlo. Železnica je uničila cvetoče kranjsko in ljubljansko prevozništvo ter napravila konec ljubljanskim čolnar^egi. Danes vozijo s čolni Te še vrhniško opeko in kamen iz kamnolomov v Podpeči. Kot spomin na čolnarje menda, imajo še tudi dve ulice v Ljubljani, ki nosita ime Mala in Velika čolnarska ulica, koder sem tudi jaz hodila ko sem obiskovala družino Sedej. Razvidno je torej, da je voda pretila ljubljanskemu barju že tisoč letja sem, pretila, ko so zidali borovniški most, in pretila še tudi potem. Spominjam se, da je po hudem nalivu ali par-tedenskem deževju voda poplavila vsa polja v okvirju Borovnice, Vrhnike, Bevke, proti Ljubljani in nazaj proti Podpeči, izgledalo je, kakor veliko jezero izza časa koliščarjev v dobi pred Kristusom. Morda kdo poreče, zakaj da i to pišem, vsaj to so le zgodovinske stvari, tega nisem sedaj videla, ko sem bila doma. Res je, zgodovinske so. Toda ob mojem j povratku v domovino, me je j vsaka najmanjša in največja stvar zanimala tako, da je nisem brezobzirno spustila naprej. Stvari, ki sem jih izza šolske dobe držala v nekakem meglenem spominu, sem zdaj s podvojenim zanimanjem opazovala, o njih povpraševala. Moj prosti čas na vlakih pa porabila za proučevanje in spoznanje istih; mene je vse to zelo zanimalo, morda bode še koga drugega. Ker sem v gornjih vrsticah bila pri dežju in vodi, naj še omenim, da zadnjih 5 tednov pred mojim odhodom je dež zelo nagajal v naših krajih. Sicer ni deževalo po cele dneve, a gotovo vsaki dan je bilo nekaj dežja. Kmetom je bilo to težko zaradi poljskih pridelkov, ptave ni bilo moči pospraviti, krompir in zelje sta gnila. Meni je pa bilo sitno tudi, ker ob solncu sem šla kam od doma, brez dežnika, čez par ur pa že bila namočena do kože. Morda mi je to nestanovitno vreme dalo povoda opaziti v prodaj alniškem izložbenem oknu na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste v Ljubljani napis: "Velika razprodaja gumijevih plaščev". Sicer je res to bila prodajalna za avtomobilske "rubber tire", vendar, jaz sem le modrovala, «dav— ker |e.prodajajo gi:mije\ s kolasa za avtomobile, imajo pa še kot stransko stvar (side line) gumijeve plašče, po mojem mnenju je to bilo "rain coats". Mislila sem si, priliko imam tu-le si dobiti rain coat, gumijev plašč po vrednosti in vrežem jo v prodajalno. Na prodajalčev pozdrav, klanjem se gospa, česa želite? mu povem, da bi rada kupila gumijev plašč, in bi rada vedela, če imajo številko za me. Ja — tak-šnele imamo, reče, in mi je začel nositi na "counter" tires za bicikle. Oh, was my face red! Še danes ne vem, kako sem se zgovorila, da seni se mogla zmuznit ven iz prodajalne. Od tu sem si šla ogledat ljubljanski nebotičnik. Na to trinajst nadstropno poslopje so Ljubljančani zelo ponosni. Zidali so ga ,2 leti, dozidan je bil 1. 1933. Z Gajeve ulice ima vhod v krasno, z marmorjem obloženo kavarno v 11., 12. in 13. nad- sen. Največkrat sem obiskala v Ljubljani Frančiškansko cerkev, ker ta je v najbolj prilični bližini iz kolodvora, je posvečena Marijinemu -Oznaijenju, moji patroni in se tam tudi darujejo sv. maše sleherni dan pred sv. Rešnjim Telesom od rane ure zjutraj do 10. dopoldne in ta je vedno peta maša. Tudi č. g. Vo-duška, misijonarja sem videla tu maševati, ko so se mudili v domovini. Lepa je notranjščina te cerkve ki ima poleg velikega oltarja še pet stranskih oltarjev in več kapel. Šla sem na ljubljanski veiese-jem. Dasi se domačini pritožujejo, da je.velesejem že od začetka od kar ga prirejajo, t. j. od 1. 1921. preveč drug drugemu podoben, se je meni kot novinki videl zelo zanimiv za ogledati. Prostor, na katerem se sejem vrši, je radi Tivolskega parka in drevoredov stoletnih kostanjev, prikupen in ličen. Videla sem tam razstave jugoslovanskega industrijskega, trgovskega, obrtnega in kmetijskega dela. Na vso moč zanimiva je bila razstava pohištva; videla sem tapetirane parlor sets, orehovi .in ljirastovi dining, room sets, orehovi bedroom sets. Videla peči za centralno kurjavo, električne naprave, likalnike, va-,cuum cleaner, i. t. d. Dosti lepega vezenja, ročnih del se tu vidi, vendar, opisati o vsem, kar sem videla bi vzelo mnogo časa in prostora. Naj le še omenim, da mi je bilo povedano, da letno obišče velesejem do 100 tisoč obiskovalcev. Te dni razpošiljamo našim zastopnikam(cam) stenski koledar "Amer. Slovenca" za leto 1939. Do stenskega koledarja so upravičeni samo dobrostoječi naročniki "Amer. Slovenca". To so tisti, ki redno plačujejo naročnino. Vse naše zastopnike (ce) prosimo, da takoj kakor hitro prejmejo koledarje naj iste po možnosti razdele med naročnike. Prosimo pa tudi vse naročnike lista, da blagovolijo sodelovati pri tem z našimi zastopniki (cami), posebno tisti, ki so hudo oddaljeni od zastopnikov (ic), da se sami zglasijo pri zastopnikih in dobe pri njih koledarje. Malo sodelovanja od obeh strani in koledar bo hitro razdeljen v vsaki naselbini. S stenskimi koledarji ima list velike stroške vsako leto. Drag je papir, dragi so delavci in draga je poštnina. Noben drug slovenski list v Ameriki ne izdaja takega koledarja. Zato naj bi naročniki "Amer. Slovenca" to blagovolili upoštevati in naj bi bili tudi sami točni do lista to je pri obnavljanju naročnine. Ko bodo vas te dni obiskavali zastopniki (ce) in vam delili koledarje, skušaj vsak, ki dolguje na naročnini isto poravnati. S tem prihranite pota zastopnikom (cam), upravi na stroških pri razpošiljanju opominov, zraven pa tudi sami sebi prihranite nadaljno skrb kedaj bote poravnali naročnino. Denar se kaj hitro izmuzne iz rok in potem ga ni za naročnino. Prosimo še enkrat, upoštevajte to. V vse one kraje, kjer nimamo zastopnikov (ic), bomo poslali koledar direktno na naslove naročnikov. Naročniki v Jugoslaviji in drugih delih sveta ga bodo dobili tudi direktno na njihove naslove. Par sto izvodov koledarja je še na roki. Tisti, ki bi ga radi naročili bodisi zase tu v Ameriki, ali pa za svoje domače v starem kraju, to lahko store, dokler koledarji ne poidejo. Naročnina koledarja je samo 20 CENTOV S POŠTNINO, kar pošljite s natančnim naslovom na Upravo lista AMERIKANSKI SLOVENEC, 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILLINOIS in koledar bomo poslali na dani naslov. NAŠI ZASTOPNIKI list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in mesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak eas lahko poravnajo svojo naročnino. za -o- TRANSFUZUA LASTNE KRVI Philadelphia, Pa. — Zdravniki upajo, da se jim bo posrečilo rešiti življenja 14 letnega dečka, Adama Efymowa, katerega je po nesreči zobodel neki njegov tovariš v srce. Pri tem so se zdravniki peslužili nenavadnega procesa, namreč, da so izvršili nad dečkom transfuzija njegove lastne krvi. Kri namreč, ki je iztekla iz rane v srcu in se nabrala okrog PRVAKINJA V KVAČKANJU stom iz zemlje in slišalo se je je- (J"Je in stokanje, kakor ihtenje sov Prosečih rešitve." ovariš je neverjetno zmajal tflavo, h drugo noč, ko je sam mJ službo, je skušal isto. ^'novojni stoji nod mostom straži: prisvetijo iz tal, ječanje ' izleže do stražnice, črnovoj-dvigne puško: Halt, wer da?" stropju. Tudi dvigalo je ameri- j srca, so Vbrizgu i li nazaj v deč-ško — moderno in razgled s te-jkove žile, na kar je zdravnik ga poslopja po Ljubljani je kra- rano zašil. Mrs. Th. L. Nightingale (na levi) iz Sacramento, Cal., je bila proglašena najboljšim kvačknricam v Ameriki in na sliki ji zastopnica Ameriške / ženske zveze, Anne Morgan, podarja v New Yorku prvo nagrado. Čas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se vam priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev............ ...........$ 2.50 Za 200 Dinarjev............ ............$ 4.85 Za 300 Dinarjev............ ............iS 7.20 Za 500 Dinarjev............ ............$11.60 Za 1000 Dinarjev............ ............$22.50 Za 2000 Dinarjev........... ............$44.50 V ITALIJO Za 50 Lir...................... ...........S 3.25 Za 100 Lir...................... ............3 6.30 Za 200 Lir....................... ............$12.00 Pošiljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICE 1819 W. Ccrmak Road, Chicago, Illinois COLORADO! Canon City. Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kstpsck Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Janinik, Miss Mary Klun, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. La Salle, — Anton Strukel. Joliet in Rockdale — John Krama-rich. No. Chicago, — Gabriel Drasliler. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger- mek, Mrs. Agnes Mahov lich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. Whiting, Ind. — Miss Katie Triller. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Pmntpn'.-. — To=<*nh Znre. Cansas City, — Peter Majerje, Joseph Kostelec. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Dclak. Chisholm, — Frank-Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Antoni i Nerngar. Gilbert, — Frank Ulčsr. Greaney, — Katarina Kochevar. Hiobing in okolica, — Joe Zsic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Hefter. New Duluth, — M. Speiinr. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Lousnm. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kot-ze. Barberton, Bedford, - OHIO: — Frank Smole. Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hone. Cleveland, Ohio. — Z a Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in okolico Mr. J. Resnik, Rev. J. J. Oman in Anna Gliiia. Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angr^ Berus. Lorain, — Justina Paul. Girard, — John Dolcič. Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgfiville, Presto, Cuddy, Morgan, Beading in Sygan, — Mary Useničnik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Pintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, — Pavel Novosel. Houston, — Michael Tomšič. Imperial in okolica — John Jamnik. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernovšek. Pittsburgh, — Jos. Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — JacoS" Draiier. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufaerklam. Vandling, — Frank Pancar. WISCONSIN: Greenwood, Marshfield and Owen — Joseph Rakovcc. Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John TJdovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Wil'lard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.—■ Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Ursula Iv3tk MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. Fontana, Calif. — Joe Skttbic. San Francisco, Calif. — Mrs. K. Cesa/. Little Falls, — AmaTia Furlaii. Entimclaw, Wash. — Jos. Kill ter. Kenton, Wash. — Thomas Kihtar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper. Utah, — A. TdpdoVfte. Brooklyn, N. Y. in Nov/ York. — Anton Anžlovar. Telefon v uradu: Plaza 4610 Telefon v rezidenci: Hyde Park 6110 RODOLPH P. ZALETEL, M. D. SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bld£. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rd, Street, Chicago, Illinois Ordinira vsak dan od 1 do 5 popoldne ih od 6 db 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. Stran '4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 17. decembra 1938 Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK In sedaj, v tem strašnem času, je naša dolžnost, da ohranimo vero v Kristusa in jo izročimo svojim otrokom. Ne bomo se sedaj prepirali za to, kdo bolje razume besedo Kristusovo; sedaj gre za to, da smo kristjani! Kako lahko je bilo prej biti kristjan! Danes pa se to pravi, imeti pogum. In k temu pogumu vas kličem vse: iztrgajte zlobo iz vaših sre, ne grešite več, nehajte sovražiti ljudi, ki so druge vere, bodite vsi bratje, kakor je to hotel Kristus! Poslušajte Krista, kadar vam govori! In njegov glas morate slišati, saj ima v vaših srcih priprošnjika — vest! Ona vas sili k dobremu in strogo obsoja vse slabo. Kakor črv je v vaših dušah, ki izgloda vse, kar je gnilega, da lahko dobro bolje uspeva. Ako pa vest zaspi, jo je treba zbuditi. Treba jo je čuvati in obvarovati, zakaj ona je del Boga, bivajočega v našem srcu. In h koncu vam povem še besedo, ki sem jo slišal od enega naših starih pridigarjev. Potoval je z menoj nekoč iz vasi v vas. Pot je bila dolga, snežiti je začelo in nastal je vihar. Po vsem telesu sem trepetal od lakote in zazdelo se mi je, da bi za en sam sončni žarek dovolil razsekati svoje telo. Moj učitelj pa je stopal poleg mene in govoril: 'Poslušaj, brat moj! Če bi tvoji bratje znali vse jezike sveta in bi poznali vse znanosti in skrivnosti duše, bi to vendarle ne bila popolna sreča!' Čez nekaj časa je zopet dejal: 'Poslušaj, brat! Če bi tvoji otroci odkrili vse zaklade sveta, spoznali pota zvezd in življenje vseh živali in rastlin, bi še ne bili popolnoma srečni!' Nato sem ga vprašal, kako je potem prav za prav mogoče doseči popolno srečo. In odgovoril mi je: 'Poslušaj, brat moj! Če prideva sedaj-le zamazana, premočena in premražena do kake koče in prosiva za prenočišče, pa nama kmet reče: potepuha, poberita se dalje, pojdita v noč, namesto da kradeta ubogim ljudem miloščino; in če greva nato dalje in nisva užaljena, temveč si misliva : prav ima ta mož, Bog ga je navdihnil, da je z nama tako ravnal; in če potem nadaljujeva brez godrnjanja in brez jadiko-vanja svojo pot v viharju — tedaj, moj brat, sva dosegla popolno blaženost!'' Rekel sem mu: 'Mnogo moči, o mojster, je potrebno za to!' On pa mi je odgovoril: 'Res je, brat moj, treba je mnogo moči, toda le v dobroti in ponižnosti, v pokorščini in ljubezni leži resnica Kristusova'!"— Pridigar je končal. Pot mu je lil s čela in ogenj se je lesketal v njegovih očeh. Občino so njegove besede tako prevzele, da nekaj minut ni nihče pretrgal te slavnostne tišine. Nato so pričeli vsi zbrani peti: Jezus Kristus, naš večni Gospod, noče žalostiti duše nobenega živega človeka. Večni Sodnik, ne pozabi me, prosim Te olajšaj mi moje srce, osvobodi me napuha in ošabnosti! Nauči moliti nas vse, omehčaj nam srca, daj nam duha in moči vere, ogrej naša srca in pošlji jim žarke luči večne resnice! Med petjem so se pričeli obrazi navzočih spreminjati in vedno pogosteje so obračali svoje poglede na starca, ki je srepih oči mrmral nerazumljive besede. Nenadoma je vstal in v njegovem bledem, kot iz kamna izklesanem obrazu se je zrcalilo zamaknjenje, kakršno zajame tistega, ki vidi nekaj, kar ni dano videti nobenemu drugemu človeku. In z glasom, ki je zvenel čisto drugače od onega, s katerim je običajno govoril, je začel pripovedovati : "Bratje in sestre! Eden naših velikih učiteljev je dejal, da je najvažnejše v našem nauku to, da moramo vse svoje življenje klicati v veri in ponižnosti ime Kristusovo prav tako, kot moramo dihati, jesti in piti. Toda tega se je treba učiti! Vsak tega ne zmore! Treba se je naučiti, da izgorevamo svojo dušo v tako vroči ljubezni do Boga, da se v njej tako rekoč upijani. Ljubezen mora napasti človeka s toliko silo, da pada na tla, da joče in se smeje, da pleše in se vrti, da pride popolnoma iz sebe. Tedaj šele preneha biti samo človek, tedaj šele postane njegovo telo posoda, v katero se naseli Sveti Duh. In naj se ljudje v svetu smejejo nad našim "radenjem"! Saj ne razumejo, kako potrebno je naše vrtenje, naše skakanje, naš smeh in naš jok. Vemo, da pride Sveti Duh k nam le tedaj, če napnemo vse svoje sile, duševne in telesne. Ne sramujte se svojega smeha, ne sramujte se svojih solza, svojega cepetanja, svojega vrtenja! Ni se vam treba sramovati, zakaj ravno v trenutku, ko je vaše telo tako izmučeno od vsega tega, da ne čutite nobenega njegovega vlakna več, prav tedaj je vzvišeno nad vso sramoto in tedaj šele je vredno, da se v njem naseli Sveti Duh!" Ko je starec končal, je stopil med množico, pričel tekati v krogu in glasno peti: Sveti Duh je vztrepetal, vžgal je srca vernih, v svetem krogu jih je zavrtel. Vsi verni so se obrnili in njih srca so vzkipela . . . Drugi so tekali za starcem. Nekateri so jokali, drugi so se smejali, mnogi so padali na tla in divje kričali. Spočetka so bili njih obrazi temnordeči od napora, polagoma pa so izgubljali barvo in postajali bledi kakor smrt. In vendar se je zrcalil v njih izraz blaženega zamaknjenja... Le nekateri so še tekali, večinoma pa so bili tako izmučeni, da so nepremično ležali na tleh ali sloneli ob steni. Krčevit smeh je stresal njihova telesa in strmeli so v daljo, kakor bi stopila prednje nad-zemeljska prikazen; njihove ustnice pa so jecljale: "Mraz je že zaprl moje ustnice in Sveti Duh se jih je že dotaknil!" Tisti, nad katere Sveti Duh še ni prišel, so vzdihovali, vpili in tulili, oni pa, katerih telesa so si medtem že zopet opomogla, so pričeli znova tekati, skakati in plesati. ZLOČINSKI ŽENIN V Trieru so obsodili na smrt nekega 21 letnega Leitgesa, ki je bil na izredno surov način umoril in oropal ter okleveUil svojo zaročenko. Ko razmerje 'med obema mladima človekoma ni ostalo brez posledice, so mladeniče-vi starši silili k poroki. Mladi mož se je sprva upiral, potem je pristal na to, določil je dan poroke in je prišel tistega dne k stanovanju zaročenke, da odideta na poročni urad. Namenoma ie tedaj vodil nesrečnico skozi gozd, in sicer tako, da je stopala pred njim. Po poti je pobral kamen. Na klancu je dekletu spodrsnilo, v istem trenutku jo je Leitges z vso silo udaril s kamnom po čelu, udaril je še trikrat, štirikrat in ji lobanjo popolnoma razbil. Nato ji je z žepnim nožem prerezal grlo in pokopal truplo v gozdu. Z zneskom 15 mark, ki jih je pobral žrtvi, je odšel nato na neki sejem v sosednem kraju in z drugimi fanti vse zapil. Ko je prišel dom'ov, je pripovedoval, da si jio bila zaročenka premislila in da je odšla rajši k nekemu bivšemu svojemu fantu v Trier. Šele po dveh tednih so zasnmili z lo č i n in opozorili policijo, ki je istega dne od-kopala truplo in storilca prijela. Nadležne bolečine v hrbtu sledijo pomanjkljivemu delovanju ledvic. Narava nudi primerno olajšavo z naravnimi vrelčnimi vodami, uži-vanimi v obilju. Težave pri uriniranju so preveč resne, da bi se zanemarjale. Vsak zdravnik bo priporočal uporabo mineralne vode pri njih zdravljenju in kot preprečevalno sredstvo v akutnem stanju ledvic. Naročite zaboj najboljše, kar jih je, MINERALNO VODO. Tel" DEArborn 9615. MIAMI PARK SPRINGS, Inc. 10 So. La Salle, Chicago, 111. Pisano polje J• Trtssiik MIAMI PARK SPRING * * + + + * + PO DELU IN TRODU STE POTREBNI ZABAVE . ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrsto vina, žganja in likerje. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa ob hladnih večerih. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! * Martin Ivanšek Telefon Canal 9713 (SLOVENSKA GOSTILNA) 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * * * * * * * * * X LEP MOLITVEMI& je lep predmet za božično darilo V zalogi imamo slovenske in agleške molitvenike. Preglejte seznam in izberite za vaše starše, brate in sestre, ali prijatelje primeren molitvenik ter mu ga poklonite kot vaše božično darilo. SLOVENSKI MOLITVENIKI: praktični za starejše in mlajše. DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem masne molitve in vse drugo. Stane rudeča obreza, v platno vezan ------------------------------------------------------- 85c Lepo vezan, zlata obreza ----------------------------------------------------------S1-25 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven za može in žene, stane rudeča obreza--------------------------------- 75c Zlata obreza ---------------------------------------------------------------------$1-00 NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ----------------------------------------------------------------------------51.50 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikim tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko, stane rudeča obreza ........................................................................ 95c Lepša vezava, zlata obreza .............................................................$L50 POT K BOGU. Zlata obreza................................................................$1-50 Rdeča obreza ....................................................................................... 95c RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ..............................................................................-......$1-50 ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike, stane rudeča obreza..........................................................-.................... 75c Lepo vezan, zlata obreza ......................................................................$1.00 SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije,. Križev pot, skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane: Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato abrezo..............$1.50 Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 Umetno usnje, zlata obreza.......................................................-.......$1.00 VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo.............................................$1.50 VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik z večjim tiskom, lepe žepne oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza................... 85c Zlata obreza ..................................................................................$1.25 VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven za starejše ljudi, z primerno žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c Zlata obreza ...........................................................................................$1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike...........................15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana ..............................................................-................... 25c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ........................................................................... 50c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza....$1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza .........................................................................$1,50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj, zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza ........................................................$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo pri- priporočljiva za dekleta, rudeča obreza............................................$2.00 V fino usnje vezana, zlata obreza....................................................$2.50 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ...........-....................................................... 50c Boljše vezane, zlata obreza...............................................v.................$1.50 Fino vezane, zlata obreza......................................................................$1,75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grškem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani, trdno vezan ..._.........................................................................$2.50 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaveze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan ................................................................................$2.75 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po-streči. H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Iveri Mažarski revizionisti. Vseh 20 let so imeli Mažari zastave izobešene na pol drogu radi izgubljenih provinc. Še pred par meseci je izgledalo, da o-stanejo zastave na pol drogu. Danes so vsaj pri Slovaki j i precej visoko, in mrzlično delajo Mažari, da zavihrajo zastave na vrhu. Strumno so delali po načrtu. Ako kdo Hitleru ne nastavi noge, da se zvrne, se lahko vsi upi Mažarcv uresničijo. Morda so tudi v politiki vsaj trenutno zadeli, ko so se obrnili proti Berlinu. Drugo je, da pisem. Menda ima med Mažari besedo le aristokrat. Aristokrat ,sem ali tja, vsekako predstavlja duševno, kulturno moč vsaj za Mažare. Ko je prišla svoboda za Slovane, žal, da je bilo vrlo malo take duševne moči, recimo, inteligence, le preveč pa neke zelo malo inteligentne in sirove sile. Ni ravno pretirano, ako se govori ob novi svobodi: Dobro si rušil, Slovan. Lahko rečemo v splošnem: Mažaru se je podrla hiša, pa je takoj začel zidati, Slovan je dobil hišo, pa je jo začel podirati. Ni čuda, da raste Mažaru že po kratkih letih ta hiša, Slovanu se pa podira. Kako je pri Rumunih, ki so tudi dobili hišo, ne vem. Vsekako bo tudi tam primanjkovalo inteligentne moči. Da pridejo na vrsto, ni dvoma. Inteligenca. Mažarski aristokrat je vladal, Rumun mu je služil. Prav, ako je prišla svoboda tudi za Rumu-na. Ali je tudi le rušil, ne vem, pa izgleda tako. V "The National Geographic Magazine" (nov. 1938) vidim:."The magnificent park around Mureseni is overgrown ; where once there were lovely vistas and lawn and lakes, now Gypsies camp. Though many of the trees have been cut away, an apple orchard has been spared. However, the apples are stolen before they are even ripe. Once a guard was set to watch them. It was found there was a gendarm among the thieves." "But," he explained the day he was caught with a basket of apples under his arm, "I am the policeman." Svoboda? Vse krade, celo čuvaj zakona, žandarm. Značilno. Drugo od (tam doli. Grofici Bissingen je agrarna reforma vse odvzela, le malenkost ji je ostala. Bo zopet prav na sebi, da je dobil Rumun. Med te se prištevajo tudi cigani. Ciganin ne pozna besede za tatvino, to je znano. Značilno je le, kako je tam zdaj. Cigana sta kradla v gozdu. Gozdar jih zasači in privede v grad. Takoj sporočijo grofici, da jo želi videti neka "Ekscelenca". "An Excellency," exclaimed the Countess. "What Excellency?" "A Romanian Excellency." Grofica vstane, da sprej- OR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL. me obiskovalca. Kdo je bila ta "Romanian' Excellency?" Ciganski poglavar, ki se je prišel pritožit, da se_ je gozdar predr-znil aretirati ciganska tatova. Značilno pač, kakor utegne biti pri novi rumunski svobodi. Niso vsi Rumuni cigani, ampak cigani so Rumuni, in zdaj — eksce-lence. Stalež kulture. Ni čuda, da je osvobojen je klaverno in se po«"* ka vse zopet nazaj. • Vsaj Rusi so svojo aristokracijo pobili, dasi ni bila dosti vredna, ampak ker so jo le "P°* rušili", imajo že zdaj nad seboj drugo "aristokracijo" krivih nosov, sami so pa še vedno tam, kjer so bili, ako morda ne verjamete dobesedno temu, kar pišejo o kulturnem dvigu pri preju". Ne obsojam, pišem le, da se razvozla marsikak pojav, ]l1 vsaj razumnejši vejo, kje se ra zastaviti sekira, ako se bol] in bolj podira za osvobojene Slovane to osvobojenje. Finžg^r pravilno piše: "Zabloda je, ce obsojaš brata, ko ne najdeš 7 njem dovolj zavednosti. Kje P® bo vzel, če mu ni nihče še dal ■ Drugi imajo, zato dobivljaJ" nazaj, celo to, kar v resnici n1 njihovega, Slovan nima zavednosti, zato izgublja to, kar .ie prav njegovo. Ko bo imel zavednost, ne bo več rušil, zidal bo, i'1 tedaj morda obdrži. (Dalje) I 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje oča'a OPTOMETRIST 3801 So. Ashland AveniW Tel. Canal 0523 ■Ji Uradne ure vsak dan od I zjutraj do 8:30 zvečer. Našim čitateljem sP0' ročamo, da smo Pre' jeli zalogo Pratik za leto ^ in sicer obe vrsti Blaznikovo Q3EK9 kakor tudi Družinski Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi s vilo lepih slik. N*^ čite si jih takoj, ler ne poide zaM ' Vsak komad stane s poštnino vred . centov Naročajo se od: KNJIGARNA . AMER. SLOVENJ 1849 West Cermak R°8 ' CHICAGO, ILL. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja-Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene znaern®-