Izhaja vsaki četrtek1 ob 8. uii popoldne Rokopisi so ne vra-iajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol lela 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '60. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Gorici, ulica Vet-turinl štev. 9.
NartJPnriio^ia. naznanila sp re j c m a upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16.
' S	j	1	k	JV
- Bi	n	ZJ
v	<
enako	Ijudstv
''*orsQr?.
<~i& varatlpfti
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Se men iški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XX. letnik.
Komu se dobro godi?
Marsikcdo bi bil srečen, ako bi tja tie motila misel: Zakaj sc moram raviu; jaz toliko truditi, toliko triieti, siromaštvo gleda j/ vseli kotov, a drugim ni treba drugega, ko jesti, ležati, dolg čas preganjati; kar želijo, to imajo!
Ta nevošljivost marsikomu krade dobro voljo in zadovoljnost.
Ali po pravici? Poglej!
Kaj ima gospoda boljega od pripre,-stega kmetiča?
M i š o, lepo palačo! Toda v tej hiši porab' samo toliko prostora, kakor ti v svoji bajti. Če ti nisi zadovoljen s svojo 'nišo, saj sc bogatinom enak o godi. tudi on nevošljivo gleda na one, ki imajo še lepšo palačo, zato popravlja, pri -ziduje, olepšuje. Zadovoljnost išči v srcu, ne v zidovih. Vsaka hiša ima vrata, skoz katera nosijo mrliče ven.
11 rano ima dobro, kar izbira, m jaz: rejio, fižol, krompir, močnik! Kakšna hrana je pa bolja, tvoja, ali bogatinova? Poglej, k e d o je bolj z d r a v. bolj trden? Kje nahajamo največ pokvarjenih želodcev, kje je več bolehavo-sti? Koliko bolezni si nakopljejo gosposki samo z umetno hrano, a težak niti ve ne zanje! In, menite li, da imajo od kakih pečenih pišk Bog ve, kolikor v ž i t k a? Prepričan sem, da sc bolj veselite in, da vam bolje dišijo »štruklji, oevirkovca, potica« in. kar imate takih boljih reči doma, kakor pa gospodi najbolja pečenka! Bi videli gosposke o-troke, blede, šibke, toliko, da jih veter ne odnese, kako se pusto drže. ker jim zarad razvajenosti nobena jed ne diši, ali pa poglejte kmetovske otroke, kako se jim oči bliskajo, ko pridejo »štrukli > na mizo.
Prašajte koga, ki je prišel do »boljega kruha«, kedaj mu je jed bolj dišala, ali prej, ko je jedel »vse od kraja«, ali sedaj, ko ima vsak dan meso na mizi in povedal vam bo, da mu sedanja hrana nič bolj ne diši, kot poprejšna. Sicer pa naj bo kedo bogat, kolikor hoče, želodec ima pa vendar le c n s a m in ne more jesti za desetih, dasi bi tisoče ljudi Iehko prehranil.
Gospoda se vozi, jaz moram hoditi pa peš! Prašaj, kaj je bolj zdravo' Zato pa vidimo, kako tudi gospoda peš leta po hribih. Misli si raje. da si t i go-s|)oda na letovišču, in še celo leto, gospoda ima to posebno razvedrilo samo P a r mesecev!
Morda si bil že kedaj nevošljiv. ko si videl bogatina, kako denar krog sebe meče, kar se zmisli, to mora imeti! No, saj t o j e r a v n o p r a v! S tem, da bogati veliko denara izda. s tem pridejo ravno bolj ubogi do denarja. Ko-čijaži, služabniki, zidarji, trgovci služijo denar pri teh in kam bi pa dejali kmetje n leta. maslo, slanino? Kako hi prišel kmet do denarja, ako bi gospoda tega ne pokupila?
V Gorici, 5 septembra 1912
36. številka.
Delati um ni treba! Oh, to pa ni sreča! Ako hi tebe kedo obsodil, da se ne smeš cel teden ‘prav nobenega dela pritakniti, ne vem. kako bi bilo! Menda bi bila huda pokora! Sicer se pa ljudje glede dela zelo motijo. Kakor ima velik kmet več dela in več skrbi, kakor bajtar, tako je po navadi tudi pri bogastvu. Delo in skrb se morda ne vidi, ie pa!
Koliko skrbi imajo z otroci? Navadno so rahli, vsaka sapica jim že ške-duje. zdravnik, postrežba, zdravila a kmetski otroci bosi tekajo po snegu in »možice« delajo in nič jim ni, ker so utrjeni! kam z gosposkimi otroci? Ce so dobre glave, že še gre, če pa kateri ni za šolo, potem je križ! Za hlapca ni, za rokodelca tudi ne in ne za učitelja ne.na viših in ne na nizih šolali! Koliko poti mora narediti gosposki oče, da spravi svojega sina trde glave kam h kakemu »kruhu« kmetski imajo vedno svoje delo, ni težko priučiti se mu. Teh vrst skrbi priprosti ljudje skoio ne poznajo. Koliko jih je pa samo na videz bogatih! Zadolženi so mnogi čez glavo, a nihče ne ve, razun dotična posojilnica. Ubožec sme hoditi tudi bos — in, če je kaka šipa v oknu s papirjem prelepljena, sc ne bo nad tem nihče spodtikal in, če ima tudi »blek« na lelitii, nič posebnega /• a taka gospoda m o r a po sili biti čedno oblečena, nič »zablekanega« povsod se m o r a vesti po svojem stanu in, če ni? To so skrbi!
Več takih bogatinov obupa, kakor priprostih delavcev, marsikcdo si celo življenje vzame in drugi so ga zavidali. Ljudje vidijo le zunanjost in ta je svetla, a resnica? Kar imajo »dobrega«, temu so že tako privajeni, da niti ne čutijo več, niti sc d o b r o t e u c z a-v e d a j o. Za njihove križe in težave pa svet navadno niti ne zve, ker jih prikrivajo.
Kedar koli bereš, poslušaj dober svet' Zahvali Boga za to, kar imaš! Bog ve, kaj nam je p o t r e b n o in k o-r i s t n o. Ce je tudi hišica mala, a t v o-ja je, tam niso bivali tvoji dedje in pradedje. če je tudi hrana priprosta, pa je naravna, ne|)okvarjena; v maslu ui »margarine« in v moki in v mleku ni apna in kruli, bodi si črn. iz naravne, redilne moke je.
Za marsikaj bi ti bili meščani lellko zavidni. Zrak, v mestu zaduhel, imaš čist. zdrav si, krepak neseš Iehko breme. pod katerim bi se meščan kar sesedel. Vesel bodi. da imaš potrebno hrano in potrebno obleko, to si pa ravno z dele, m vsak Iehko zasluži.
Nevošljivosti se pa boj nič ne da, nič ne prinese pač pa vzame vso srečo in zadovoljnost.
Dobro se godi samo onemu, ki je zadovoljen s tem. kar	mu	je	Bog
dal. tak je tako boga t. da	mu	n	i	č ne
manjka, a iiajvečcmu bogatinu, ki pa ni zadovoljen in bi rad še m n	o g	o	v e
temu manjka še mnogo!
Evharistični kongres na Dunaju.
Naznanjamo:
1. Kdor se udeleži evharističnega kongresa, sprejme sv. sakramente obišče katerokoli cerkev in moli za sv. cerkev, za sprcobrnenjc grešnikov, za odpravo krivih ver in edinost krščanskih vladarjev, dobi popolni odpustek. Kdor ob času cvh. kongresa moli v ka-teri-koli cerkve na svetu pred Najsv. sakramentom za navedene namene, dobi odpustek 7 let in 7 kvadragen. Letos je rimski papež dodal še ta-lc odpustek. Kdor sprejme v kateri koli cerkvi na svetu 15. sept., ko bo na Dunaju slovesna procesija, sv. sakramente. dobi p o-p o 1 u i o d i) u s t e k. Naj dodamo šc. da bodo škofje, ki bodo imeli v cerkvi sv. Štefana slovesno mašo, vselej na koncu podeljevali apostolski blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek.
2. Te dni dobe vsi tiddežniki pristopnice, legitimacije, nakaznice za skupilo stanovanje in za hrano v ljudskih kuhinjah (ti, ki so se za to priglasili). V tem pogledu je imel centralni odbor na Dunaju toliko posla, da ni mogel vsega dela premagati. Tu pa tam bodo gotovo kake pomote, ki sc bodo dale pa na Dunaju urediti. Zato priporočamo vsem nekoliko potrpežljivosti.
X Vsakdo naj vzame potrebnih reči se seboj. Razen navadnih reči naj vzamejo zlasti ti, ki spe v skupnih spalnicah, p o e n o b r i s a v k o za umivanje.
4. Vsakdo naj skuša priti na Dunaj zjutraj, da si prvi dan glede stanovanja in hrane vse uredi. Iz (iorice pojde večina v torek z drž. postaje ob 6.10 zveč. z osebnim vlakom do Jesenic, potem pa z brzovlakom naprej. Ta vlak pride na Dunaj ob 7.4(1 zjutraj. Kdor se bo vozil z Jesenic dalje z osebnim vlakom, bo prišel na I Hmaj ob 3.40 popol., kar bi tudi nt bilo še prekasno.
5. priporočamo vsem č. duhovnikov. ki se udeleže shoda, naj ljudstvu svetujejo in je vodijo na poti tje in nazaj, da bodo vsi zadovoljni in da prinesejo domov prijetne spomine.
b. Moški, ki se hočejo udeležiti slovesne procesije dne 15. septembra, morajo imeti črno obleko, ali vsaj temno.
7.	Vsi Slovenci bodo nosili na desni roki trak v slovenskih barvah kot poseben znak.
S. V frančiškanski cerkvi, ki je blizu cerkve sv. Štefana, bodo slovenski govori ob 6. uri zjutraj in ob 6. uri zvečer. Takrat se bodo dajala ljudstvu vsa potrebna naznanila. Prvi govor bo v četrtek dne 12. sept. ob 0. uri zjutraj.
‘J. V petek, dne M sept., smejo na Dunaju vsi jesti meso kolikorkrat hočejo.
Shod
\
»Slovenskega kalol. delavskega društva4*.
V nedeljo je bil v dvorani »Cen- ( tral« v Clorici ob obilni udeležbi shod i.Slov. katol. delavskega društva«. Nastopilo je več govornikov. Po pozdravu g. predsednika Ivana Gorjupa je obširno govoril dr. A. Pavlica. V svojem govoru je odgovarjal na vprašanje: Ali sine delavec, ki je krščanskega mišljenja, pristopiti k socialističnemu društvu? V sedanjem času so voditelji socialistične stranke skoraj sami brezverci. Delavci, ki pristopijo, zgube navadno sv. vero. Zato naj nihče ne pristopi. Čeprav bi gospodarski program socialistične stranke nudil v posebnih okoliščinah kake ugodnosti, naj se nihče ne da zapeljati. Ne zaupajmo niti liberalcem niti socialistom. Razni polomi v zadnjem času naj nam bodo v poduk. Kristjanom naj bodo v zgled krščanski mučeniki, ki so vse rajši pretrpeli, kakor da bi bili zatajili krščansko vero. Dalje govori o spomenici goriških zidarjev, v kateri so zahtevali, da naj se vsi prazniki med tednom odpravijo, pozivlje delavce. naj bodo značajni krščanski možje. naj skrbijo za krščansko vzgojo svojih otrok, ker dobra vzgoja je več, ko veliko posestvo, (tovornik omeni tudi napadov, ki so bili v listu »L' Leo del Litorale« na njegovo osebo o priliki procesije na sv. Goro. Posrečilo se je iztakniti dotičnika. ki je tiste neumnosti poročal listu »L’ Leo«. Ko mu je govornik očital, kako da je mogel take reči poročati, saj govorijo tudi furlanski govorniki po Furlaniji na vseli shodih za Boga in za d o m o v i n o. odgovoril je; »Kaj ineni mar Faidutti, Faidutti ni katoliška stranka!« Iz tega sc pač jasno vidi, da hočejo ti jezičniki bolje vedeti, kaj je katoliško, ko gospodje, ki so se o tem temeljito učili. Ob koncu se dotakne govornik še evharističnega shoda na Dunaju. Kdor se shoda ne udeleži, naj sprejme dne 15. sept. doma sv. sakra-mente. Tisti dan naj se cele družine posvete Jezusu v presv. sakrainentu.
Nato je govoril oskrbnik uršulinskega samostana v Gorici g. Širca. Njegov govor priobčimo prihodnjič.
G. Luka Dugar priporoča vsem dništvenikom, naj pridno obiskujejo v goriških cerkvah slovensko Božjo službo.
(i. predsednik Ivan Gorjup zaključi zbore.vanje z željo, naj bi obrodilo obilo sadu.
('b koncu zborovanja nas je so svojo navzočnostjo počastil tudi g. deželni poslanec M a r > n i e.
Evharistični shod v Logu pri Vipavi-
Na Angeljsko nedeljo je bil v slav-noziianenui Marijinem svetišču v Logu shod v čast Sv. R. T. za duliovnije Vipavske doline na kranjski, kakor tudi na goriški strani. Ta kraj je za tak shod posebno primeren, ne le, ker je tu svetišče velike Matere krščanstva M. I). in duhovno središče Vipavske ampak še posebno zato. ker je Log za krščanstvo zgodovinsko znamenit kraj. Tukaj ob Hublju »ad fluviuni frigidum« je bila I. 394 bitka med krščanskim cesarjem Teodorjem I. Velikim, ki je prihitel iz Carigrada skoz Hrušico in med poganskim nasprotnikom Evgenijem, ki je prišel iz Italije. Tu je bila odločilna zmaga krščanstva nad reakcijotiarnim poganstvom. Od takrat je zavladalo krščan-, stvo po vsem rimskim cesarstvu tudi v politiki, poganski maliki so se umaknili Kristusu. Zanimivo je kar piše o teni sv. Avguštin v spisu de Civ. Dei V. 26: »Potem je Teodozij premagal drugega nasilnika, Evgenija, ki- je bil protipo-»stavno postavljen na mesto cesarja »Valentinijana. Zoper njegovo vojno »moč se je boril bolj z molitvijo, kakor »z orožjem. Vojaki, ki so bili tam, so »nam pravili, da je od strani, kjer je bil »Teodozij divjala taka burja proti so-»vražniku, da jim je trgala iz rok strel-»no orožje vsake vrste, ter jim ni le z »največjo močjo odnašala orožje, ki je »bilo namenjeno proti nasprotniku, ain-»pak je lastno strelivo nagnala na nje »same.« Vipavska burja je tedaj zgodo-- vinska.
Na ta znameniti kraj so že v nedeljo zgodaj prihajale trume vernega ljudstva, da so tam prejeli sv. sakramente. K slovesnosti ob 10. pa je prišlo toliko ljudi, da jih Log ni videl še toliko. Se več bi jih bilo prišlo posebno iz dolenjih krajev. da jih ni plašilo slabovreme v soboto in nedeljo zjut. Je pa tudi vredno bilo potruditi se; vsi so bili zadovoljni in so odnesli domov najboljše spomine.
Pridigar iz Ljubljane profesor dr. J. Jerše je z vznešeno besedo slikal moč in zmagoslavje J. Kr. v najsvetejšem zakramentu, ki se kaže v evharističnih shodih, posebno na dunajskem shodu, ki že po svojih velikanskih pripravah zbuja navdušenje vernikov celega sveta. Po sv. maši pred Izpostavljenim Sv. R. T. je bila procesija, ali, da govorim moderno, demonstracija vernih Vipavcev za čast Najsvetejšega.
Procesija se je razvila na cesti proti , Vipavi, tje in nazaj, tako da so se udeleženci srečavali in imeli priložnost videti celo procesijo. Najprej je šla šolska mladina pod vodstvom vipavskega šolskega vodja. Na to dekliške * Marijine družbe iz skoro vseh duhovnij na Vipavskem za svojimi zastavami; na to moške M. dr. in razna katoliška izobraževalna društva deloma z zastavami. Orlovska godba iz Šmarji je poveličevala slavnost; za njo je stopala četa Orlov. Združeni cerkveni pevci iz Vipave in drugod so prepevali čast Najsvetejšemu. Našteli smo 2$ duhovnikov, ki so spremljali Najsvetejše, katero je nosil vipavski g. dekan. Koj za duhovščino so bili župani in starešini vipavskih občin, ki si štejejo v čast. da so katoliški kristjani. Iz goriške Vipavske nismo o-pazili med temi odličnjaki nobenega zastopnika; pač pa smo videli posameznike med veliko moško množino, ki je sledila. Procesija je sklepala truma žensk.
O popoldanski slavnosti bomo poročali v prih. številki.
Politični pregled.
Cesar.
Po dosedanjih dispozicijah bo česat zapustil svoje letovišče v Išlu dne N. t. m. ter se bo podal v Schonbrunn.
Za Stiirgklioiu Heinold?
Agencija Hercog poroča, da se bo v kratkem odločila usoda kabineta, ki je edinole odvisna od zdravstvenega stanja sedanjega ministerskega predsednika grofa Stiirgkh. Merodajno pa bode mnenje zdravnikov. Ako bi moral Stiirgkh opustiti svoje mesto, bo najbr-žc predlagal za svojega naslednika svojega sedanjega nadomestnika barona Heinolda. Poljaki se baje te spremembe nič ne veselijo, ker ne morejo Heinolda odpustiti njegovega ravnanja glede cesarjevega reskripta v zadevi ■ rusinske univerze.
Za neodvisnost Poljske.
List »Zeit« je dobil iz Lvova poročilo, da so se razsipali po ulicah mesta Zakopane v Galiciji tisoči lctaLov, ki pozivljejo Poljake k boju za neodvisnost Poljskega kraljestva. Boj naj se vrši v prvi vrsti proti Rusiji. Letaki končujejo z besedami: »Bratje, primite za orožje za svobodo!«
Bolgarija in Črnagora napram Turčiji.
Turški list »lkdam« poroča, da je bolgarski zunanji minister izjavil, da nikakor ne namerava Bolgarija pretrgati prijateljskih odnošajev s Turčijo. Nadalje dementuje ta list vesti, ki javljajo, da koncentrira Bolgarija čete ob meji. Po tem listu je tudi Crnagora zatrdila, da ue namerava motiti miru.
Italijansko - turška vojska.
Listi sedaj mnogo pišejo o mirovnih pogajanjih med Italijo in Turčijo, toda vsa poročila kažejo, da ne bo mir sklenjen tako hitro. Italija ponuja baje denarno odškodnino 'Turčiji za zasedena ozemlja; ali nobeden turški diplomat se skoro ne upa prevzeti odgovornosti, ker se boje očitka, da so »nevernikom« odstopili muslimanska tla.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg.: B. Dr. Pickl 2 K; Nekdo iz Skrilj 1 K; Edvard Štrekelj, vikar 2 K; za preplačo srečk 20 vin; Štefan Podberšček, Imenje 2 K; Anton Obidič v Gorici 2 K; za preplačo srečk 30 vin: v nabiralnikih: v gostilni g. Antona Lasič 90 vin; v velikem semenišču 9 K 90 vin; Lov. Juvančič, župnik v p., 10 K, Terezija Škodler 4 K; Kmečka hranilnica in posojilnica pri sv. Luciji 50 K.
Za Sklad »Slovenskega S i r o t i Š č a«:
P. ii. gg.: Alojzija Lah I K, K. Bian-chl 1 K. V S o I k a n u so darovali: Ant. Jug 40 v. Jos. Pavlin 40 v. Alojzij Gabrijelčič 30 v, .los. Kralj 1 K, Alojzija Gorjan 80 v, Peter Vidic 40 v. Andrej Lužnik 1 K. Val. Danevčič 40 v, .los. Prijon 40 v, Just Mervič 40 v. Amalija Erzetič 20 v, 'Terezija Abramič 40 v. Lucija Ličar 40 v. Marija Vižin 40 v, Andrej Knez 20 v. Marija Jug 1 K, Ivana Bratuž 40 v, Ana Komel 10 v, Bor-tolomei 1 K 50 v, 'Terezija Drašček 40 v, Anton Jug 20 v, Jos. Markič I K, Mart. Drekonja 1 K. Jožefa Doljak 40 v, Jožefa Srebrnič 40 v, A. K. 30 v, Marija Pavlin lo v, Alojzij Jakin 20 v, Jožeta Jakin 20 v, N. N. 1 K, nadučitelj Prane Bajt 2 K. Iv. Kalin 1 K. Jos. Src-bernič 2 K, Lucija Golob I K, Justina Gabrijelčič 20 v, .Marija Vuga 20 v. Pr. Pegic 50 v, Jos. Keziklena 50 v. Jožefa Brecelj 20 v. N. N. 40 v, Ana Zavrtanik 20 v. Katarina Vuga 20 v, Natalija Vuga 20 v, Katarina Leban 1 K. Štefan Lužnik 20 v. Anton Mozetič 60 v. Mihael Boltar 20 v. Alojzij Mozetič ‘40 v, Pepca Pisk 2o v. Anton Boškin 30 v. Alojzij Zimic 20 v. Štefan Medvešček 20 v, Katarina Pcrdikon 40 v. Ivan Nibrant, zid. podjetnik. 5 K. Magdalena Srebernič I K. Terezija Golja 50 v. M. Lej. učiteljica i K: Mici Jug. uičteljica 2 K.
Za »A I o j z i j c v i š č e<»:
P. n. gg.: Ivan Reščič, delavec 2 K; preč. inoiis. Ivan Lukežič 20 K; veleč, g. Ivan Reščič, vodja gluhonemnice 20 K: veleč. g. vikar Jakob Fon 100 K. — Bog plačaj tisočero!
Domače in razne vesli
Nakaznice za skupna stanovanja o priliki evh. kongresa na Dunaju niso še došla v Gorico. Ker ni mogel dunajski odbor vsega dela zmagati, se bojimo, da bomo morali to stvar še-le na Dunaju urediti.
Vsakdo naj legitimacijo za železnico lastnoročno podpiše!
Prihodnji teden bo evharistični teden. Po celem Goriškem se pripravlja na cerkvene slovesnosti, zlasti pn za nedeljo dne 15. septembra.
Tutti frutti. — Andrej Gabršček naznanja v »Soči« od sobote, da je za Gorico že dovolj storil in da j$ sedaj izročil nadaijno skrb za »Sočo« in »Primorca« večji družbi rodoljubov, kterim želi v bodočem delu polnega vspeha. Radi bi vedeli, katera je ta družba, ki je Andreja Gabrščeka izgnala in ki hoče boljše delovati ko on. Ali niso morda v tej družbi tudi beleebubje? Ako sodimo po zadnji št. »Soče« z dne
3.	sept. 1912, kjer je ta družba »rodoljubov« razvila svoj program, moramo reči, da bi rada »Soča« 'e bolj tiho tekla, da bi neopaženo, a tem vspešnejše nadaljevala svoje razdirajoče delo. Nova družba pravi, da se hoče boriti proti klerikalizmu. Cernu torej prememba zasebne lasti? Saj to je delal tudi Andrei Gabršček. Svarimo torej vse meščane in deželane pred to družbo. KakorjeOa-bršček obrodil le -- t u 11 i f r u 11 i, ki so zanj grenki, tako bo tudi ta družba.
Vsi so krivi, vsi so krivi liberalnih polomov v Gorici, krivi so klerikalci, kriva je vlada, krivi pa niso predsedniki in načelniki nadzorstva in načelstva, krivi niso člani načelstva in nadzorni-štva, krivi niso pravni konzulenti »Trg. obr. z.«, da je v likvidaciji. Tako je sklepati iz pisave »Soče« in »Edinosti«. In da je to res, priseže vsak prosvitljeni inteligent.
Naši članki o socialnih demokratih grozno pečejo rdečkarje na deželi. Ci-tajo jih pridno, obenem pa kolnejo kot »ta črn«. Resnica oči kolje. Zgodilo se je v neki vasi v goriški okolici, da so soc. demokratje sežgali »Prim. List« na javnem trgu, rekoč: »Naj zgori farški lažnjivec!« Seveda, lažnjivec je lepo reči. a dokazati, da je »Prim. List« lažnjivec je težko. Rdečim socijem pravimo; v slepi strasti in v pokvarjenosti ste že tako daleč zašli, da ne razločujete več, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je mogoče in kaj ni mogoče. Pomilujemo! —
100.000 K se je letošnje poletje v slovenskem delu dežele zaveseljačilo. Tako je izračunil nekdo, ki je zasledoval povabila v listih, ki so vabila na različne veselice. Izračunieno je bilo seveda povprečno. Lepa svotica! O «mi-žeriji« ne sme biti govora!
Gg. župane prosimo, naj upoštevajo okrožnico goriškega c. kr. okr. glavarstva v zadevi dovoljevanja javnih plesov. Ce gg. župani ne dovolijo javnih plesov, tudi glavarstvo ne bo tega storilo preko njih!
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici (v S. Gregorčičevem Domu )bo vpisovanje za p r i p r a v n i c o v ponedeljek, dne 16.. in v torek, dne 17. septembra. — Pogoji za sprejem so: a) dovolj-na telesna razvitost in nravna neprikor-nost: b) primerna predizobrazba; c) starost 14 let, od katere more deželna šolska oblast izpregledati do šest mesecev.
V prvi tečaj se ne bodo sprejemali novi gojenj, ker jih je bilo dovolj (40) sprejetih meseca julija. Ponavljalni in
naknadni izpiti se obavijo dne 16. in 17. septembra.
V sredo, dne 18. septembra bo za celi zavod otvoritvena služba božja, v četrtek, dne 19. septembra, pa se prične na celem zavodu redni pouk.
Kratkovidnost goriških trgovcev in obrtnikov. Nespretnost naših trgovcev in obrtnikov v mestu se kaže posebno v tem, da ne znajo inserirati. Previden in dalekoviden in preudaren mož bo inse-rarai v onem listu, ki se največ čita v onih krogih, ki so ali lahko postanejo njegovi odjemalci, inseriral bo v onih listih, ki so najbolj razširjeni. Vsak si pa lahko na prstih zračuna, da so najbolj razširjenj listi na Goriškem naši listi. »Prim. List« n. pr. b la petkrat toliko plačujočih naročnikov kot »Soča«, katero čita le pičlo število goriških trgovcev samih in nekaj frakarjev, ki itak kupujejo-pri Lahih. Če čutijo goriški trgovci večjo potrebo, podpirati »Sočo« in dohtarje, ki stoje za njo, kakor skrbeti za lastno.korist, je pač stvar njih o-kusa, toda okus našega ljudstva je drugačen.	X.
Kaj je s telefonom po soški dolini? Svoj čas se je mnogo govorilo o telefonski zvezi po soški dolini. Sedaj je cela reč zaspala. Tudi v zadnjem zasedanju deželnega zbora je bilo o tem govora. Vlada noče dati na tozadevna v-prašanja nobenega odgovora. — Smo predaleč od Dunaja — tako je rekel nekdo te dni. Bo treba bolj glasno zaupiti, da se nas bo slišalo gori na Dunaj.
Slov. starišl! Ako pošljete svoje otroke v nemške ali laške šole, pomnožite s tem število laških in nemških razredov in tujega učnega osobja v Gorici, vaši otroci se nasrkajo tujega duha, četudi ostanejo po imenu Slovenci.
Bliža se začetek šol. leta v Gorici. Spomnite se, da se bo mnogo revnih dijakov zateklo k »Dijaški mizi« v »Aloj-zijevišču«, da bi dobili gorko kosilo in gorko večerjo. Če jim želite dobro, zbirajte za »D. m.«!
Iz poštne službe. Poštni adjunkt Marij Casagrande je postal poštar v Ajdovščini; poštarica Marija Schlechta je premeščena iz Cerkna v Skedenj, premeščeni so:	poštni oficiant Ernest
Pipan iz Nabrežine v Komen; oficijan-tinje: Frančiška Debevec iz Tolmina v Domžale, Ivana Čebin iz Bohinjske Bistrice v Kanal, Kristina Kos iz Kanala v Bohinjsko Bistrico, Regina Beifuss iz Opatije v Tolmin in Justina Rihteršič iz Komna v Tolmin.
Vojaške vesti. Tretji vojni kor je dne 3. t. m. končal svoje vaje, ki so se vršile okolo Cirknice. Prisostvoval je vajam prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand v spremstvu prejšnjega šefa generalnega štaba Conrada pl. Hotzendorf. Te vaje so bile posebne važnosti. ker ste se borili dve diviziji ena proti drugi s stanjem in priprego. kakor je to v vojski navadno. Zadnjo noč so vojaki spali v »švarmliniji«. — Vojaštvo se je po končanih vajah podalo deloma peš deloma pa po železnici v svoje stalne garnizije.
Pri velikih vojaških vajah na Notranjskem je zmagala 28. pehotna divizija, h kateri pripada tudi goriško vojaštvo. Glavno in odločevalno ulogo je igrala pri tem goriška pehotna brigada pod poveljstvom goriškega brigadirja geninaj. Scotti.
V Koprivi so se imeli goriški Lahi minulo nedeljo sila dobro. Imeli so veselico v korist »Lega Nazionale«. Pravijo, da so bili jako navdušeni za njih mater onstran Bračana. V mraku so potom umetnih ognjev v italijanskih barvah pozdravljali brate v kraljestvu. Pravijo, da so peli tudi tisto: »Con Caneva vog-liamo marciar«, a ne v Tripolis, pač pa
proti Gorici.
Nemška gimnazija v Gorici bi se v nekaj letih posušila, ako bi bili vsi slo-(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu Z.istu‘‘ št. 36, z dne 5. septembra 1912.
venski stariši toliko narodni, da bi upi-sali-svoje sinove v slovensko gimnazijo. S svojo nezavednostjo vzdržujemo v (ioriei nepotrebno nemško gimnazijo. Slovenski stariši, odprite oči!
Stariše, ki pripeljejo svoje otroke v goriške šole opozarjamo, naj jili dajo na stanovanje in hrano dobrim slovenskim družinam.
beneški Slovenec Karel Jusič, doma iz Asle, ki je bil obdolžen špijonaže v prilog Italiji, ki je bil vpond. oproščen. Zagovarjal ga je dr. Novak.
V Morje je padel v Trstu v torek zvečer konj, potcgmvsi za seboj kočijo, na kateri je sedei kočijaž. Kočijaž je unči pripeljati k oiiliouu parnika »Al-missa« nekega uslužbenca na tem parniku. Konj je tekel, kar je mogel. Sredi pomola sv. Karla pa se je spašil in naravnost stekel v morje. Uslužbenec »Aimisse« se je še o pravem času zavedel nevarnosti ter skočil iz voza, ne da bi se mu Kaj zgodilo. Kočijaž pa je mislil, da bo konja pomiril, a konj ga je s kočijo vred potegnil v vodo, iz katere so ga pa rešili. Kočija in konj pa sta utonila.
>11 Umorimsainomor.i Pii Matcnjivasi v bližini dostojne je privatni uradnik Stohsreiter iz irsta ustrelil svojo bivšo zaročenko Cernak ter ranil njeno prijateljico Geniram, potem pa se je samega sebe ustrelil. Omenjeni dve deklici sta se podali iz 'irsta na izlet v Postojno, od koder sta se peš podali proti ivlate-njivasi. Stohsreiter jima je sledil ter izvršil ta grozen čili. Vzrok umora in samomora je ta, ker ga je zaročenka zapustila.
Letina in vreme v Benečiji. V Benečiji so kakor pri nas imeli že par let zaporedoma slabe letine. Letos kaže sicer letina prav dobro, ali vreme je slabo in hladno, kar zadržuje polje posebno pa škoduje grozdju. Ob Matajurju pa tudi letos ne bodo imeli ne sadja ne gro-zuja, ker je tam toča skoro vse pobila.
Pogumen čin nadvojvode Josipa Ferdinanda. Pri vojaški vaji v bližini Grieskirchena sta se splašila konja, na-prežena pred topom, na katerem je sc-uel en enoletni prostovoljec in drug topničar, ter zdirjala naprej, 'lop se je pre-brnil in oba sta padla na tla. Nadvojvoda Josip Ferdinand, ki je bil pri tem navzoč, je prijel za vajeti konj ter ju ustavil. Potem se je podal k obema padlima vojakoma, ki. sta bila le malo popraskana. Navzoče ljudstvo je priredilo nadvojvodi burne ovacije.
Okoli 20 glav živine je poginilo, blizu l inj pri Orabštanju. Kakor se poroča, so v tem kraju, kjer se nahaja močvirje, izvrševali pognojilne poizskuse s Tomaževo žlindro in kalijem. Živina je za-vžila to sol in vsled tega poginila.
Dr. Ivo Poščič, odvetnik v Volo-skem, je nabavil za župno cerkev v Vo-loskem nov križev pot za 1700 K.
Draginja mesa na Nemškem. Društvo nemških mesarjev je sklenilo uvažati zinrzlo meso iz Mongolije in Mandžurije, da tako ublažijo vedno bolj naraščajočo draginjo mesa.
Naš presvitli4cesar je podaril, kaknr poročajo listi, papežu Piju X. krasno izdelano sv. pismo velike umetniške in literarne urednosti. Edino znana stara Outenbergova biblija bi je znala v tem oziru prekositi. Vsa oprava knjige je izredne, fine izdelave in se ne da z drugimi tudi boljšimi izdajami sv. pisma niti primerjati.
Že 137 let ni bil mesec avgust tako hladen kakor letos.
Bacil zobne bolehnosti odkrit. Prcu kongresom zobnih zdravnikov v Kri-stianiji je kazal zobni zdravnik Holbeck Hansen bacil zobne bolehnosti pyorrhOa alve olaris, katerega se mu je posrečilo odkriti po večletnem študiju. V strokovnjaških krogih pripisujejo odkritju zobnega bacila veliko važnost.
Dežnik je pustil nekje v Solkanu
nabiratelj »Slov. sirotišča«. Prosimo, naj sl dežnik izroči v gostilni g. Ravnika v Solkanu.
Bosansko železniško vprašanje. Dne
9.	1.111. se bo zbrala v Tuzli komisija tu-in inozemskih izvedencev, ki bodo proučevali, ali bi znala železniška zveza med Tuzlo in Sarajevem tvoriti kompenzacijo za nameravano železnico Do-boj-Sarajevo.
jubilej parobroda. Dne 30. m. m. je
minulo 100 let, ko je vozil na Angleškem prvi parnik.
Argentinski parnik »Colastlna« se
je z vsem moštvom vred potopil. Našli so že dve mrtvi trupli.
Princ Jurij blazen. ^Srbski princ Jurij je v resnici zblaznel in se nahaja v nekem zdravilišču v Glarusu v Švici.
Listnica uprave: G. Zofka Štolfa Via Acquedoto, T-st:	Denar	prejeli!
Plačano do 1. aprila' 1913. .Hvala!
Gosp. Anton Lipičar p. Schluchtern (Nemčija). Denar prejeli! Plačano do konec leta 1912. Hvala!
Listnica uredništva. Kaznim gg. dopisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora in ker za danes prepozno prihodnjič.
Mestne novice.
Goriški Slovenci odrinemo na Dunaj v torek dne 10. sept. ot> b. uri zvečer z državne postaje.
Pozor pred sleparji in tatovi! One, ki pojdejo k evharističnemu kongresu na Dunaj opozarjamo pred dunajskimi sleparji 111 tatovi, katerih ne bo manjkalo med množico. — Pripomnimo, da je se pred nekaj dnevi neki goriški slovenski trgovec bil osleparjen, ko je kupoval svetinjice, ki se prodajajo za spomin Ha evharistični kongres. A slepar jo je z-kupil tako, da bo pomnil. Naznanili iso sleparja odboru za evharistični kongres, in ta mu je odvzel pravico, prodajati svetinjice. — ■ Pozor torej! Oči na vise strani!
Tombola »Slov. sirotišča« v Gorici bo dne 29. septembra na dvorišču le-stavracije »Central« in sicer ob 5. ikri popoludne. Srečk imamo 3000, ki iso prodajajo po 30 v. Upamo, da razprodamo vse.
1
Šolska vest. Ravnatelj tuk. realke Viktor Slop je dobil naslov vladnega svetnika.
Obrt v Gorici peša. Obrtniki se pritožujejo, da nimajo dela. Tako slabega leta, tako pravijo, niso imeli že dpl-tio časa. V Gorici peša trgovina |in obrt.
Vojaški nabori se vrše te dni v Gorici Podturnom za goriški politični okraj. Fantje se lepo obnašajo. Policija in orožništvo nima kaj delati.
Zakaj se ne vrši letošnji vojaški nabor na Gorlščeku kakor druga leta? —
Ker jc lastnik hiše, kjer se jc vršil vojaški nabor, zahteval višjo najemnino kakor druga leta.
»Banca Friulana« v Gorici je bila te dni izbrisana iz zadružnega registra. -Posle bivše »Banca Friulana« je prevzela neka tridentinska banka.
to zaporov so izpustili v četrtek po nalogu državnega pravdništva Ottona Krainerja, Felicija Mosettig-a — Ronclii in Antona Farfoglia, vsi trije iz Gorice.
Na gimnazijska poslopja slovenski napis! V Gorici imamo slovensko gimnazijo, toda na zunaj je vse nemško. Pričakujemo od ravnateljstva, da priskrbi tudi slov. napis za gim. poslopja, slov. pečat itd.
Znani laški trgovec z žitom Anton B o z z i n i je v torek ponoči umrl. Zadela ga je kap. Bozzini je imel trgovino z žitom tudi pri Sv. Luciii.
Glavni poštni urad v Gorici ima
premalo prostora, ki ne odgovarja sedanjemu prometu. Treba bo misliti iu novo poštno poslopje v Gorici.
Z murbe je padel v pondeljek zjutraj nad 70 let stari kmet Ivan Culot, stanujoč v ulici Luigia, ter si pri padcu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov.
Dražba lova. Dne 14. septembra t. I. ob 10. uri predpoldne se oddaje na tukajšnjem glavarstvu lov davčne občine l.okavee za dobo od 15/9 1912 do 30. aprila 1913. Vzklicna cena je 100 K. Pogoji se lahko poizvedo na c. kr. okr. glavarstvu.
Odprti leakrni. Od S. do 15. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: L i b e r i - P o 111 o n i.
Iz goriške okolice.
g Šempas. Dne 1. septembra se je vrnil v Šempas vpokojeni orožniški postajevodja g. V. Samokec z namenom, da prevzame tajniško službo v naši občini. Ta gospod je imel do sedaj službo knjigovodje pri slov. kmetijskem društvu v Gorici. Prav je, da dobimo stalnega tajnika, toda veliko vprašanje je, bo-li zadovoljen z dosedanjo skromno tajniško plačo. 2e pri prvi starešin-stveni seji je bilo na dnevnem redu povišanje tajniške plače, a starešinstvo je soglasno odklonilo to zahtevo. Ko bi bilo starešinstvo plačo tajniku povišalo, bi menda bil prevzel to službo voditelj naših liberalcev, g. nadučitelj Križman. 1 ako pa kaže, da dobimo novega tajnika. Bo-li novi tajnik hotel za dosedanjo plačo tajmkovati ali ne, je veliko vprašanje. Zdi se, da 011 zahteva 60 K na mesec. Radovedni smo, kako se rešijo iz te kočljive zagate naši sedanji občinski voditelji, ki so si vzeli za pravilo boljše gospodarjenje v občini.
g Materni jezik pri vojakih. Na Rojcah so nastanjeni vojaki pijonirji, po rodu Poljaki. Občevalni jezik med moštvom in častništvorn je poljski nele doma v vojašnici, ampak tudi na vežbali-šou. Le poveljni in pisarniški jezik je nemški.
g Občinske volitve se vrše te dnij v Kojskem, ki je največja županija v gjo-riškem političnem okraju.
K Od izliva Vipave v Sočo. Te uni
so merili pri nas inženerji naše vodovje. Obenem so študirali, kako zajeziti deijo-lo Sočo, ki je pri nas odnesla že limono rodovitnega sveta. Inženerji so pravili, da se bo z delom začelo prihodnje leto.
g Dornberg. (Zahval a.) »Sit v. Čitalnica« se čuti dolžno zahvaliti se vsem onim, kateri so skrbeli mnogo za to, da je nedeljska slavnost tako lepo uspela. — Zahvalimo se sl. občinstyu, katero je tako polnoštevilno prisostvovalo našej predstavi. Najudanejšo Nalivalo izrekamo tudi sl. posojilnici, katera nam je blagohotno prepustila dvo-tano.	Franc Šinigoj
t. č. predsednik.
Na Gradu pri Mirnu se je vršila minulo nedeljo slovesnost družb Marijinih hčera. Ljudstva se je nabralo zlasti popoludne jako veliko. Zjutraj je imel cerkveni govor p peč. g. Ciril Vuga, kuifat v Podgori, popoludne pa preč. g. Iv. Roje c, župnik v Mirnu. Petje v cerkvi mešani zbor — je bilo krasno, g Petovlje. Naša vasica, nekdaj čisto slovenska, je za nas izgubljena. Slovenci so se vsi poitalijančili razun ene družine. Otroci, ki so svoj čas hodili v šolo v Gabrije, hodijo sedaj v Zdravščino. Le še stari ljudje govorijo med seboj slovensko, otroci pa že ne več. V dvajsetih lotili ne bo več sledu o Slovencih v Petovljali. Italijani so prekrstili Petovlje v Peteani...
K Št. Andrež. Ali bi ne kazalo ustanoviti pri nas »Hranilnico in posojilni-
co«? Taka občina kakor je naša bi že kedaj morala imeti domačo hranilnico in posojilnico! Na noge, možje poštenjaki! Proč s cincanjem in mencanjem!
Groiica Selma Coronini je praznovala v nedeljo 1. septembra v Št. Petru pri Gorici svoj 80. rojstni dan. Bila je svoj čas tudi na dvoru znana osebnost in pozneje večkrat odlikovana, med drugim z Elizabetnim redom 1. razreda. Od I. 1856. je bila poročena s pokojnim go-riškim deželnim glavarjem Francem grofom Coroninijem. Iz tega zakona so trije otroci: hči Selma, sin Rudolf in sin Albert, višji sodni svetnik v Gorici.
g Oš... Mad ... Sinoči je bilo. Kolesar sc je peljal skozi Št. Andrež. Zapodila sta se za njim dva 10—12-letna fantalina. Ker mu nista mogla slediti je začel eden: »Oš ... Mad ... teče hitro!« Stariši, kam pridemo po tej poti!
g Nova vojašnica. Z zgradbo nove vojašnice na Rojcah se je že pričelo.
g »Slovenska Straža« otvori z letošnjem šolskim letom otroški vrtec v Ločniku.
g Prvačina. Dne 8. t. m. ob 3 in pol pop. se bo vršila veselica, katero priredi -)Slov. kat. izobraž. društvo« v zaprtem prostoru. Igrala so bo prvič na Goriškem Medvedova igra »Stari in mladi«, l-rcd igro bo pel moški zbor in proizvajala se bo deklamacija. Pričakuje se 0-bilne udeležbe.
g Lokovec. V nedeljo 25. p. m. se je vršil občni zbor »Kat. sl. izobraž. društva«. Tovariš predsednik nam je po-vdarjal, kako potrebna nam je izobrazba za našo mladino, kako se ravno v zobraž. društvu mladina vzgaja potom knjig in časopisja. Povdarjal je, da mo-uijo vsi podpirati izobr. društvo, da bode svoj namen doseglo, ker brez vzgoje postane mladina rabrzdana. Mladina se mora izobraziti strokovno, politiško iu versko, kajti take mladine ne bo nihče zapeljal. Iz tajnikovega poročila po-snemljemo, da je imelo društvo 4 predavanja, 23 časopisov, 75 članov in članic, odbor pa je imel 7 sej. Blagajnik je imel 147 K 22 v dohodkov, in 147 K 28 v stroškov, društveno imetje znaša 348 K 52 v. Knjižničar se je pohvalil sledeče: knjig ima 210 v vrednosti 165.50 K, pre-čitanih je bilo 229. Čebelica je znela do konca junija 405 K 19 v. V odbor so bili izvoljeni: Leop. Leban, predsednik, Janko Mavri, njega nam.; Alojzij Šuligoj, tajnik; Janko Hvala, namestnik; Leopold Kolenec, blagajnik; Fran Bremec, namestnik; Filip Bremec, knjižničar; rač. preglednika sta Janez Šuligoj in Anton Šuligoj.
Nov odbor je obljubil, da bo z vnemo delal za izobrazbo ter, ako bo le mogoče, da si priskrbi društveno zastavo za katero nam manjka nekaj črez 100 kron.
Iz ajdovskega okraja.
a Rihenberg. »Kršč. soc. izobr. društvo« priredi 15. sept. veselico na »Go-verni«. Sodelovala bode »Orlovska« godba iz Šmarij. V programu je 18 točk: godba, igra, kuplet, solospevi, mešani moški iu ženski zbori.
Šmarje. V nedeljo, 8. septembra popoldne ob 3h. bo slovesen sprejem v Marijino družbo deklet v Šmarjah. Po blagoslovu bo veselica, katero priredijo dekleta Marijine družbe. K sprejemu in veselici se uljudno vabijo sosedne Marijine družbe in vsi prijatelji Marijinih družb.
Iz kanalskega okraja.
Cesta Kanal - Anhovo - Plave. Mi-
nole dni si je ogledal stavbeni svetnik g. Machnitsch cestno progo Kanal-Anhovo-Plave. ki se ima popraviti, spo-polniti in sploh urediti. Poseben vladni
itižener bo v kratkem pričel izdelovati podrobne načrte za to delo. Cesta bo skladovim.
Toča na Kanalskem. Kakor smo že poročali, je niinoli teden padala po Kanalskem še precej debela toča. Spremljal jo je luid vihar, ki je napravil tudi brez toče veliko škode. Najbolj prizadete so bile vasi Vrh nad Kanalom, Kambreško. Srednje, Kostanjevica, Lovišče in Debenje.
Dražba za cesto od Levpe do Kala se je vršila dne 1. avgusta t. I. C. kr. tržaško namestništvo pa ni še do danes rešilo te zadeve. Nadejamo se pa, da se to zgodi v kratkem in da bo dotični podjetnik takoj pričel z delom, na kar ljudstvo silno težko čaka.
Sploh pa sili in deluje cestni odbor kanalski vedno na to, da razpiše vlada čim preje dražbo za zgradbo cele ceste od Grgarja pa do banjške meje.
Iz tolminskega okraja.
t iz grahovske občine. Knežka gmajna to se sedaj sliši po ceh občini. Ker : e pa toliko od tega govori, moramo še en lep slučaj knežke komande priobčiti.
Nekateri posestniki, katerim se je godila pri lazdeljevanju obč. zeml. krivica, so se pritožili na županstvo, da se nekateri deležniki vže lastijo svojih deležev, kljub temu, da je deželni odbor izdal odlok, da nobeden deležnik ne sme stopiti v last odkazanih mu deležev, dokler ni dotični razdelitveni operat potrjen. Županstvu ni bilo mogoče storiti drugega, kakor ponoviti razglas, ki se glasi, kakor govori gori navedeni odlok. Ko so pa to zvedeli oni, ki jim je krivična razdelitev po volji, je najprvo podžupan Jožef Kenda ukazal, da se to ne sme razglasiti ter zbobnal skupaj iz cele i .iztresene občine vse one, ki so zadovoljni s krivično razdJitvijo ter jih na-govaijal, da naj gredo na županstvo prepovedati objavo razglasa. Res pridejo na županstvo pod vodstvom 1. Rejca in I Drekonje skoraj vsi oni deležniki, ki so zadovoljni s krivično razdelitvijo, ter zahtevajo od občinskega tajnika, da mora razglas preklicati in ga pričo njih v opravilnem zapisniku zbrisati. Da se ne bi prepiral obč. tajnik s podžupanom, je ugodil njegovemu ukazu. A prišla je ta stvar c. kr. okrajnemu glavarstvu v vednost, kamor so bili tudi vže poklicani na odgovor voditelji agitacije proti razglasu. Ko so odšli dotičniki iz obč. urada, se je eden izmed njih celo pohvalil, danes pa smo jim jih dali.
t Grahovo. (Konec.)
Za knežko gmajno se je zapravdalo tisoče kron, kar vse je bilo brez potrebe. Naj si bo že zemljemerec Obizzi tak ali tak, vendar bi se bilo dalo ž njim brez tožbe pogoditi, da bi bil delo izvršil z manjšimi stroški kakor s tožbo.
Jož. Kenda se rad toži in si šteje v čast, da je dobil en kos pravde, a občina morala je vendarle mnogo pravdnih stroškov plačati. Bog ve ako bi se bil podžupan spustil v pravdo, ako bi bil sam moral nositi pravdne stroške? Da ni tozadevnih poti zastonj opravljal, razume se pač samo ob sebi.
Tudi dr. Franko ne sme biti ponosen na izid te pravde. Saj je vse to več stalo, nego bi bilo stalo, ako bi najeli drugega zemljemerca, ki bi bil vso gmajno na novo razdelil. Bog nas vari ljudi, ki se radi tožarijo in ki po sodnijah svojo čast iščejo.
Tudi bivši predsednik zaupne komisije pri razdelitvi zemljišč bi bil najbolj zadovoljen, da bi se operat ne ovrgel, ker on je s svojim deležem najbrže prav zadovoljen.
Ona nečloveška mati, natakarica v Fodbrdom, po priimku Virant, ki je hotela umoriti nezakonsko dete, katero je povila pred nekaj časom, kakor smo ž-. poročali, se nahaja v goriškj ženski bol-
nišnici, kjer jo straži mož postave. Detetu pa se je obrnilo na boljše. Poroča se, da je s čevljem tolkla dete po glavi.
t Iz Volčanske okolice. Fred štirinajstimi dnevi se je poslovil od nas prečastiti gospod kaplan Vinko Štanta ter je odšel na svoje novo mesto v St. Peter pri Gorici. Blagi gospod je imel pri nas težko službo, ker je po večini moral sam upravljati celo leto našo duhovnijo. Lil je skrben in postrežljiv do vsakega tudi do najbolj revnega, posebno pa je skrbel za bolnike in onemogle. Skrben iu vstrajcn je bil posebno v spovednici. Zato vam kličemo za Vami blagi gospod: Bog Vas ohrani še mnogo, mnogo let v radost in tolažbo vbogim trpečim ljudem.
h komenskega okraja.
km Kostanjevica. (Konec.)
Pa še nekaj drugega moram omeniti. Naša občina je bila od nekdaj na dobrem glasu. Tukaj je vladala medsebojna ljubezen. Zalibog, da se ne moremo več s tem častnim imenom ponašati. Zc nekaj časa sem vlada v naši občini grda nevoščljivost. Brat je zoper brata, '.osed zoper soseda. Tožbe se množijo in nosijo »mižerijo« v občino. Za vsako malenkost tečejo k sodniji. In kake posledice nastanejo? Lahkomišljene prisege, laži itd. Za dobre naprave ni denarja. Ze od Velike noči ni bilo v naši lepi cerkvi slovesno pete sv. maše. In to vse iz nevoščljivosti. Upali smo, da bo novo občinsko zastopstvo bolj delavno od prejšnjega. Ali reči moramo, da smo prišli iz dežja pod kap. Prejšnji, ako so nas imeli za norca, so nas imeli na skrivaj. Sedanji nas hočejo imeti očitno. Vi ste znali starim marsikaj očitati, ali reči moram, da nismo nič na boljšem kakor se vidi. Nevolja med treznomisle-čim ljudstvom rase od dne do dne. Smešno je ugovarjanje, da so naši ljudje krivi, da so v občini taki neredi. Ne, to ni res! Prepričan sem, da nižji sloji zahtevajo, da se stvari uredijo postavnim potom. Ali naj se jim zameri, ako se borijo za svoje pravice? Se bolj zbadljivo je očitanje, da nižji in srednji sloji ne donašajo občini nikakih koristi. — Uprašal bi, kdo plačuje onih letnih 1600 K za užitnino? Mari ne v veliki meri tudi nižji in srednji sloji? Malo več ljubezni privoščite vašim nižjim, sicer ne boste spoštovani. Z združenimi močmi bi st dalo veliko napraviti v korist in blagor občine.	Nekdo.
km Sveto pri Komnu. V nedeljo, dne
8.	t. m. priredi naše »Slov. Kat. I. D.« veselico z zanimivim sporedom. Veselica se bo vršila na dvorišču gosp Ivana Štolfa št. 77. Začetek ob 4'/s uri pop.
km Sveto. Minulo nedeljo se je vršijo ustanovno zborovanje kraškega o-krožja »Orlov«. Načelnikom okrožja je bil izvoljen Franc Stepančič iz Temnice. Na zborovanju je govoril visokošo-lec Zavadlav iz Vel. Dola.
km Preserje pri Komnu. Liberalni prvaki so vložili rekurz proti starešin-stvcnemii sklepu glede prostora za novo šolo. Ta rekurz so podpisali vsi Brejci. Dični okrajni šolski svet pa je odre dil, da se bodo prej zidale šole v Kostanjevici in v Kobjeglavi. Ostaja nam torej dovolj časa za sc praskat zaradi prostora za novo šolo.
km Sveto. Semenj sv. 'I ilha se je letos dobro obnesel. V soboto je malo porušilo, a v nedeljo se je zopet razvedri-
lo.	Krčmarjem in trgovcem pa se je prav drobro godilo. Prišlo je ta dan mnogo ljudi od bližnjih iu od daljnjih krajev.
km Rubije. Jesen je tu in še precej hladno je. Turšiča je vsa še zelena. Gospodinje pa čakajo na novo moko. Potreba je velika, zato nestrpno čakamo na gorkejše vreme.
km S Krasa. Liberalci prirejajo društvene plese, ki se potem prelevijo kar v javne plese, brez da bi imeli v to po-
trebnega dovoljenja. V to poklicani javni organi bi morali posvetiti ti stvari malo več pozornosti; kajti na ta način se krši zakon.
km Sveto. Po končani cerkveni slovesnosti dne 1. t. m. so priredili tukajšnji izobraženi možaki plesno veselico na zdravje g. krčmarju. Plesali so, dokler so mogli. Nekateri so pa prišli še le ob dnevu domov.
km Iz Hrušovice smo dobili dopis, v katerem sc poroča, da je unio-bolni Rudolf Lisjak izginil v torek dne 27. avg. in ne 26. avg. kakor smo zadnjič poročali. Nadalje so ga prvi slišali kričati v jami njegovi stariši in nekateri sosedje. Lisjak ni padel v jamo, marveč se je v svoji slaboumnosti sam podal vanjo. En domačin sc je spustil kakih 15 m v jamo, a vrv je bila prekratka. Poškodbe Lisjaka so neznatne.
Iz sežanskega okraja.
s Tomaj. (Jubilejna gospodinjska šola v Tomaju na Krasu. Konec.) Zalibog, da je šola še vedno premalo znana ter da naši slovenski posestniki še vedno niso dovolj prepričani o neprecenljivi vrednosti, katero bi vživale njihove hčere v tem zavodu. Še vedno se marsikateri boji stroškov, ki so pa primeroma zelo malenkostni z ozirom na veliko bogastvo, katero si pridobi dekle z izobrazbo za sebe, za vso svojo prihodnjo družino, da za celi narod.
Zopet drugi mislijo, da tega ali onega dela ne bocic njihova hčerka rabila. Ta ugovor je tudi ničev; kaj škoduje gospodinji, oziroma gospe, ako zna sama prijeti za sleherno delo, ali vsaj ve, kaj in kako sme in mora zahtevati od dekle. Kolikrat se pripeti, da se dekle iu služabnice posmehujejo gospe in gospodinji, ker niti pojma nima o tem in onem delu. Kako jo vsled tega brezvestni posli sleparijo in škodujejo. Iz rečenega je že dovolj razvidno, kolike važnosti je dobro vrejena gospodinjska šola.
Vsa čast pa mnogim slovenskim posestnikom, ki so že uvideli koristi te šole ter so pošiljali svoje hčerke v zavod; zato so bili prvi letniki dobro obiskovani.
Prve dni novembra t. I. se otvori na tej šoli peti tečaj, ki traja 12 mesecev, da je gojenkam mogoče predelati predpisano snov vsestransko, da se pri-uče vsemu praktičnemu delu, kar bi se pri polletnem tečaju ne moglo doseči. Pouk je slovenski ter zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti pa se poučuje teoretično in praktično v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vinarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo o gospodinjskem knjigovodstvu ter o ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenke morajo bivati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester.
Natančna pojasnila dajejo šolske sestre v Tomaju, pošta Dutovlje.
s S Krasa. V časopisih se različno či-ta o letošnji trgatvi na Krasu. Eni pišejo o dobri, drugi zopet o slabi trgatvi. Eni so mnenja, da ne kaže poročati o dobri trgatvi, ker bi sicer ne dobili vladnih podpor. Drugi zopet menijo, da bi Kraševci zgubili pri kupčiji z vinom, ako se piše o slabi letini. Ker torej ni mogoče ustreči vse m, je najbolje da se molči in kdor ima dobro letino, naj se veseli, oni pa, ki bo imel slabo, naj trpi.
s Sežana. Vlada je vnovič dovolila podporo, in sicer v znesku 49.000 K, ki naj se porabi za popravo občinskih poti. Dne 28. m. m. se je v Sežani snidla komisija, ki je to svoto razdelila. Tako bomo imeli zraven lepih zaslužkov tudi lepe poti. Posebno na Brkine se je ozirala komisija, ker tam nimajo trgatve.
'Toča. V sredo dne 28. avg. je padala debela toča deloma po gorenjem Krasu deloma po gorenjem Vipavskem. Zadela je občine Avber, Štjak, Erzelj, Goče in del Gornje Branice.
Iz korminskega okraja.
Turšiča za briške kolone dospe v Gorico prihodnji teden. Vsak kolon bo prispeval približno 14.20 K za kvintah Natančne pogoje poizvedo koloni pri »Goriški zvezi« prihodnji teden. Pri razdeljevanju bodo morali vozniki vzeti žito za cele občine. Odbornikom »Kolonske zveze« naznani »Goriška zveza«, itedaj naj pridejo vozniki po blago.
Za kratek čas.
Cerkvenikov Dorče je bil pravi »klepeton«. Bil je pa tudi ravno prav star za to, imel je 4 leta. Neko nedeljo sta »varovala« doma z materjo in med službo božjo pride njegov starejši brat Litre po oglje za kadilnico. Dorče gleda, kako mati oglje pripravlja in reče: »Slišite mati, naš župnik mora pa res imeti veliko f a j f o!« »Fajfo, veliko, zakaj?« »Zakaj mu pa Lipe toliko oglja nese?« »Saj niti kadi ne!« odvrne Lipe. »O, saj sem videl v nedeljo, ko sem bil z materjo pri maši, da se je kadilo«!
^ odlikovana pekarija £ /(ln sladčifiarna
j K. Draščik
0 v Gorici na Kornu
(v lastni hlll)
_ Izvršuje naročila vsakovrstnega V peciva, torte, kolače za blrmanoe 0 ln poroke, pince Itd. Prodaja 7^ različna fina vina ln likerje na 0 drobno ali orlg. buteljkah. Pri-
• poroča se sl. občinstvu. Cene jako nizke
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec,	47, 61, 72, 74, 87
Dunaj	19,	89,	62,	43,	2
..KMETIJSKO DRUŠTVO",
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V CERKNEM,
naznanja svojim p. n. članom, da se napovedani
OBČNI ZBOR =
za poslovno leto 1911 pretečeno nedeljo, vsled nezadostne udeležbe članov ni vršil in se isti preložil na
nedeljo dne 22.septembra t. 1.
Vršil se bo ob istem času in z istim dnevnim redom, kakor je že
bilo naznanjeno.
Koledar za duhovščino.
9. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 2., a cap. de seq., coni. praec. et Od. Compl. fer. 2.
10. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 3., a cap. de seq., mer. s u p r., Or. De us, qui nos, Coni. praec., OcI. de Ss. Proti et Hyacinthi Mm. Compl. fer. 3.
11. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 4., a cap. de Festo, com. seq., Or. Praesta... ut in terc., et Oct. Compl. fer. 4.
12. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. fer. 5„ a cap. de seq., Or. D e u s, qui nos conced,, com. praec. et Oct. Compl. fer. 5.
13. Ut in Dir. Off. II. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
14. Ut in Dir. Off. I. Cat. Vesp. ut in Dir. Compl. Dom.
15. Ut in Dir. Off, I. Cat. In 2. Vesp. com. Dom. et Ss. Cornelii et Ci-priani Mm. Compl. Dom.
Dijaka (dijakinjo)
kmetskih sta-rišev sprejme na hrano ih stanovanje z lastno sobo slovenska pobožna družina v Gorici po najnižji ceni. Oglasiti se pri A. Doljak, ulica Luigia štev. 1. v v v v v
Pozor!
Šivalni stroji po tovarniški ceni — radi opustitve zaloge, pri urarju
M. ŠULIGOJ
v Gorici al.Barrlera 43 Ctlk drž. kolodvora)
v lastnej faiai.
U	Lekarna	^
^ Prave in edine žel. kapljice
znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Gristofolitti v Gorici
Učenca
za pekovsko obrt sprejme pekovski mojster v Gorici. Prednost imajo zdravi in ubogljivi, doma iz hribov. Več se izve v „Narodni Tiskarni" v Gorici.
S
*
#
*
*
$
S
#
3
*
*
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. Te ES kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih M dvakrat na dan M po jedno žličico ^ f Varstvena znamka) p opij e. Okrepi
Selo dec, storž, da izgine v krat-kema tasu omotica in šiootna linost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ storž, da človek raje j 6. £5
Cena steklenica 60 vin. W
HBBHanBBHrt
N. ANDERWAiD
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, GORICA Tekallšče J05. Verdi št. 32, v hiši „6entraliie posojilnice
najtopleje priporoča
prečastiti duhovščini ter sl. občinstvu v mestu in na deželi, svojo veliko zalogo vsakovrstne kave, riža, olja, sladkorja, najboljše moke, čaja, likerjev, šampanjca in najfinejših vin v buteljkah, Velika izbera vsaki dan svežih najrazličnejših delikates in slaščic. Postrežba točna.	Cene	naj	nižje.
Posebno se priporočam gg. hotelirjem, gostilničarjem in kavar parjeni, ter Bi. druStvom, ki prirejajo veselice.
IZdor hoče imeti pristno angleiko blago u obleke, naj se obrne na krojaškega mojstra
Antona Kruši6, Gorica
Tekalllče Franca Josipa št. 39 ali pa na Tržaški ulici it. 16.
Se priporočam velečastitim duhovnikom in drugim cenj. odjemalcem v mestu in na deteti, ker izdelujem vsakovrstne obleke od najfinejge vrste do navadne, za vsaki stan in za vsak letni ias.
Unovči na razpolago.
Vsi, ki ste skrbni možje in očetje!
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prl-hodnjost svojih otroh ? Potem pišite »Slovenski Straži" v Ljubljani po knji žico gosp. župniku HASE.JA o ljudskem zavarovanja, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
[Josip terpi^
naslednik Antona Pot«tzky
v fiorioi na sredi Raitela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebiiine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebi£ine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za rimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Srečke v korist Slovenski Straži
4 krone 75 vin. znaša obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
400.000 frankov
400.000	„
400.000	„
200.000 200.000 200.000
Skupaj . .	1,800.000	frankov.
Prihodnje žrebanje dne 1. oktobra tega leta.
Vsak naročnik turške srečke prejme eno srečko v podporo revnim otrokom z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastorU* Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. VAL. URBANČIČ, Ljubljana;
Kongresni trg štev. 19.
fljnn motno, zavreto, pokvarjeno se HlllUf popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati. — Naslov povč uprav-ništvo .Primorskega Lista".
Družinska
pratika
za leto
1913 Je ravnokar
______________ =	Izšla	=
z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino in mnogimi slikami. Dobiva se skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v »Katoliški bukvami«, prodajalni »Katol. tisk. društva«, dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič, F. M. Schmitt in Iv. Korenčan; v Trstu: prodajalna »Katol. tiskov, društva«. — Cena komadu 24 vin., po pošti 5 vin. več. Zahtevajte jo povsod in de dajte si usi-Ijevati drugih pratik.
»Tukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslov. razpaSiljalna
R. Stermechi v Celju št. 3QV
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
Sode in čebre
iz slavonskega hrasta v vsaki množini in velikosti priporoča tvrdka
luliiis Gutman & sin
tovarna godov
Gross-Koniszo — Ogersho.
Pozcr
pri nakupu manufakturnega in modnega blaga, drobnarij itd. itd. za šivilje in krojače na narodno tvrdko
',1U
Gorica, Gospodska ulica št. 11.
Svoji k svojim!
Podpisani slovenski brivec v Gorici Gospodska nlioa št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta, in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ceni, Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske lase po 12 K in naprej kilogram.
Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1.
lic,
Pozor!
Kje kupite najfinejše. naj cenejše šivalne stroje
z 10-ietno garancijo?
Pri tvrdki V
v Goric>,
Bosposba ulica St. ZS
v bili g. A. Kuštrina.
S
TVRDKA 0. ZAJEC :
m rostr
trgovina z železjem v Gorici
v hisi „Qor'Ske ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, Štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postretba točna, domača in cene konkarenAne.	—
—---------- Prosimo zahtevati listke blagajne padi kontrole.
role. ,1
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	'
Za mnojobrojiia naročila ae toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
„Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Sloge na Knjižice obrestuje po ¥vs%. vloge v tekočem računu po dogovoru.
Oelni$Ka glavnice K 8,000.000,	CeiltFSla. V Ljubljcini.	—	Rezervni	zaklad	K	800.000.
 	^	PODRUŽNICE:	Celje,	Celovec,	Gorica.	Sarajevo.	Split,	Trst.	 =--
Oalaonica cerkvenih posod in cerhvenege orodja
Fr. Leban Borita,
Magistralna ulica štev. S.
Friforcfa preč. duhovščini svojo delavnico cerk' enega orodja in cerkvenih posod, ivečnlkov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slopu po najnižjih cenah. Popravlja Is prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
ODLIKOVANA miKARNA
JAKIM
Gorica, vla Formlca
•s priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem	E, Jakin.
Očala vsake vrsle natančno po zdravniških predpisih in brez. kakor tudi tlakomere, toplomere, kompase, različne mere za vino, mleko in žganje itd. Vse po najnižjih cenah pri trvdki
Aleksander Ambrožič,
urar in treovec z zlatnino in srebrnino in optičnimi predmeti.
GORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16. (Prej Korso Verdi 26.)
Ferdinand Resen
Gorica, Gosposka ulico V
priporoča preč. duhovščini in slavnemu .občinstvu svojo
veliko zalogo perila in bla£a za moške obleke.
Posebna izbera črnega sukna. Na zahtevo pošljem vzorce.
jisari
m " jn
■E
Naše najmodernejše urejeno specialno lovarniško podjetje zavzemlje
shozi 10 let prvo mesto
med tovarnami stiskalnic in uživa v strokovnih krogih
najboljše priznanje.
Zahtevajte posebni cenik štev. 452“ za vinske in sadne stiskalnice, za popolne moštne naprave, za hidravlične stiskalnice, za sadne in grozdne- mline, za čistilce grozdja, za stroje za rebkanje, za navorne sesalke itd.
Več kot 700 svetinj in prvih daril itd.
Ph. Mayfarth & C.o.
Specialna tovarna strojev za trtne ln sadno vinske pridelke
1500 delavcev.	Dlinaj,	II.,	Tab0rStra8S6	71.	ližejo	se	zastopniki.
„CENTRALNA POSOJILNICA"
SEGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO
EESE v GORICI +S3T1TF3L
&
obrestuje hranilne vloge po 4‘ 2°|o- Daje članom posojila na vknjižbo po 5’«°0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši GorSO GIlIS. Verdi št. 32, 1. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
M
i
M*
MU
MM
K
Edina zaloga najboljših sesalk za gnojn.ce
navadnih in raztezajočih od 3—4 80 m. Cene od 50—80 K. Razprsilnike vsake vrst od 4—12 K.
Pinter & Leiiard
■
v Gorici, RšštelJ štev. 7—9.
km
km
~K
  ^
Goriška zveza *
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodpii ^ ^ •'v- kmetijskili pridelkov. ^ ^ ^
Zaloga ja v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE*1 v Gorici, TEKALNE JOS- VERDI ŠT- 32.
MM
M»
Velika izbera domačega in inozemskega usnja. Potrebščine za čevljarje in sedlarje. Odlikovana tvornica nad-platov. Jermeni za stroje in goži.
Gorski čevlji ter nahrbniki. HaznOVrsfflO Druarsho blago.
J. DRUFOVKA
Gorica, Gosposka ul. št. 3 nasproti,Monta*.
VIKTOR TOFFOLI - 60RKR
prva zaloga oljkOVGgžl
Via Teatro 16. — Via Semlnarlo 10.
Oljkino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, nizza, Oneglia.
Cene so sledeče:
Jedilno olje............‘!,	litra	vinarjev	52
Namizno olje..............‘4	»	»
Istrsko-oljkiuo olje......11	■>	»
Valona....................'j	»	»
Bari.......................'	-■ *	*	™
Oneglia....................2	»	»	8U
Lucca, Nizza..............1t	»	»
Sprejema naročila ter pošilja franko na dom, Kakor tudi na dežele In l«ven državo.
Kolumbovo jajce za pokrivanje streh!
Potom ienijalne iznajdbe, ki se jo
Patentirani strešniki „Ancora“.
napravi na uavednib gladkih strešnikih (Fiachziegel) se doseže perfektno zvezo cele strehe.
S patentiranimi „Ancora“, strešniki pokrite strehe.........................
nUdiju večjo varnost in trdnost kot vsaka druga vrsta strešnikov. Estetičen ntis! Cene Jako primerne i Priporoč jivo za nove strehe ali pa za zamenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m
Najboljša priporočila I
Izključno zastopstvo za go-	fk	ipp	GorlCS,
ritki, tolminski in vipavski	\J •	.JCU	Gosposka ul. 7.
okraj ter za Kras:	TELEFON	107.
‘\
» t
J
Izdal stel) in odgovorni urednik J. VlmpoUek v Gorici.
Tiska .Narodna Tlakama' v Gorici (odgov. L Lukežič-