JI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO XI Redna izdaja SEPTEMBER 1985 To je Aljažev stolp. Zgradil ga je pred natanko 90 leti župnik v Dovjem, Jakob Aljaž. Z njim je Aljaž postavil slovenski pečat na triglavsko pogorje in ga obvaroval pred nemškim prodorom. Postal je simbol in branik gorništva in slovenstva. Tudi zato, ker je pred devetdesetimi leti Jakob Aljaž postavil preprosto zavetišče vrh Triglava, lahko danes ponosno in brez strahu napišemo: avtotehna f| 31 1 311 O V DANAŠNJS ŠTEVILKI SMO PRIPRAVILI: Stran 2 REZULTATI POLLETNIH PRIZADEVANJ Stran 3 NOTRANJA TRGOVINA 8 MESECEV PO ZDRUŽITVI S TOZDOM ZASTOPSTVA Stran 4 PROJEKT NISSAN Stran 5 S CIM NADOMESTITI KORTING Stran 6 PROGRAM PROSTORSKIH IN PROIZVODNIH ŠIRITEV DELOVNE ORGANIZACIJE NAŠI INVESTICIJSKI NAČRTI Stran 7 BIROSERVISIJADA Stran 8 KRIŽANKA Indeksi porasta celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka so tako visoki (1,5 do 2-kratno povečanje v primerjavi s preteklim letom), da je razvidno, da ne gre le za nominalno ampak tudi za realno povečanje teh kategorij. Največ so se povečala porabljena sredstva. Kako je naraščala poraba posameznih vrst porabljenih sredstev je razvidno iz tabele. Najbolj se povečajo obresti, stroški porabljenih surovin in materiala in ostali materialni stroški. Iz priložene tabele pa je razvidno, da se je delež porabljenih surovin in materiala najbolj povečal v strukturi porabljenih sredstev in sicer od 15 na 41 odstotkov, zmanjšal pa se je delež nabavne vrednosti trgovskega blaga z 69 na 36 odstotkov. To kaže na vedno večji obseg proizvodne in servisne dejavnosti. Povečan obseg poslov se izkazuje tudi skozi močno povečana povprečno uporabljena poslovna sredstva oziroma obratna sredstva. Ker za tak obseg dejavnosti nimamo dovolj lastnih finančnih sredstev, si jih moramo vedno več sposojati, kar zaradi visokih obrestnih mer bremeni celotni prihodek v prvem polletju za 487.994.000 dinarjev kar predstavlja približno 11 odstotkov vseh porabljenih sredstev, lani pa so obresti predstavljale le 4 odstotke. Posledica takega porasta porabljenih sredstev je zmanjšan delež dohodka v celotnem prihodku in sicer za 3,8 odstotne točke v primerjavi z lanskim polletjem. Masa za osebne dohodke se je sicer povečala za 116.6 odstotka vendar je njen delež v celotnem prihodku za 1,7 odstotne točke manjši kot lani, izločena sredstva za poslovni sklad pa so večja za 452.6 odstotka in se je njihov delež v celotnem prihodku povečal za 1,6 odstotne točke. Odstotna točka je razlika med dvema odstotkoma. Naprimer,-7 % —3 % =4 odstotne točke. Če gledamo poslovanje skozi prikaz v tabeli 1 in večino kazalcev v tabeli 3, ga lahko ocenimo za uspešnega. Posamezni kazalci pa nam rezulta- Rezultati polletnih prizadevanj Polletne rezultate smo obravnavali na zborih in na delavskih svetih, vendar le vsak v svojem tozdu. Pred vami pa je pregled polletne uspešnosti poslovanja delovne organizacije, ki je skupek dela in prizadevanj vseh tozdov. Podatke nam je posredovala Plansko analitska služba. te kažejo z različnih vidikov in nas opozarjajo na nekatere slabosti v poslovanju. Že prej smo omenili močno povečanje povprečno uporabljenih poslovnih sredstev in porabljenih sredstev, kar se odraža v samo 1,8 odstotnem povečanju donosnosti, oziroma 4,3 odstotnem padcu ekonomičnosti ob sicer 147,5 odstotnem povečanju dohodkovne produktivnosti. Čisti mesečni osebni dohodek na delavca je večji za 106,8 odstotka, kar pomeni, da so se osebni dohodki po večletnem padanju tudi realno povečali. Takšno povečanje osebnih dohodkov pa ni šlo na račun akumulacije delovne organizacije, saj je delež akumulacije v dohodku in čistem dohodku narasel. Ustrezno določilom Družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebni dohodki naraščajo počasneje kot dohodek in tudi njihov delež v čistem dohodku se zmanjšuje. Polletni rezultati so močno nad planiranimi, zato pripravljamo tudi rebalans letnega plana. Pričakujemo, da bomo ob zaključnem računu lahko napisali še ugodnejše poročilo, posebej kar zadeva kazalce donosnosti in ekonomičnosti. TABELA 1 Delitev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka v 000 din STRUK- TURA Elementi I-VI 1984 I-VI 1985 Tt* co > d. LO co H-< > d. Indeks 85/84 1. CELOTNI PRIHODEK 1.534.178 5.161.217 100,0 100,0 336,4 2. Porabljena sredstva 1.292.536 4.543.361 84,2 88,0 351,5 3. DOHODEK 241.642 617.856 15.8 12,0 255,7 — dajatve in prispevki iz dohodka 85.110 164.989 5,6 3,2 193,7 4. CISTI DOHODEK 156.532 452.867 10,1 8,8 346,8 — del za OD 98.355 213.040 6,4 4,1 216,6 — del za SSp 9.229 9.500 0,6 0,2 103,0 — del za RS 11.743 24.714 0,8 0,5 210,4 — del za PS 37,205 205.613 2,4 4,0 552,6 5. Število zaposlenih 484 500 103,3 TABELA 2 v 000 din Struktura celotnega prihodka -r« T—< LO co SL l-H ^ C/3 ^ Tf< X Čo > d. p S CD CO "O \ HH CO CELOTNI PRIHODEK 1.534.178 100,0 5.161,217 100,0 1. Prihodki na domačem trgu 343.783 22,4 2.042.950 39,6 594 2. Prihodki na tujem trgu 69.971 4,6 244.605 4,7 350 3. Prihodki v okviru DO 212.739 13,9 1.108.976 21,5 521 4. Konsig. prov. + marža 76.207 5,0 124.504 2,4 162 5. Prihodki od prodaje na debelo in drobno 772.382 50.3 1.395.616 27,0 181 6. Prihodki od obresti 22.753 1,5 153.962 3,0 677 7. Ostali izredni prihodki 35.843 2,3 90.604 1.8 253 TABELA 3 Struktura porabljenih sredstev v primerjavi z lanskim polletjem v 000 din 1984 Struk- tura % 1985 Struk- tura % Indeks 85/84 PORABLJENA SREDSTVA 1.292.536 100,0 4.543.361 100,0 351 Nabavna vrednost trg. blaga 887.651 68,7 1.649.280 36,3 185,8 Surovine in material 201.001 15,6 1.880.752 41,4 935,6 Amortizacija 18.658 1,4 26.103 0,6 139,9 Obresti 51.939 4,0 487.994 10,7 939.6 Izredni izdatki 74,669 5,8 204.820 4.5 274,3 Ostali materialni stroški 58.619 4,5 294.412 6,5 502.2 Kazalci uspešnosti poslovanja TABELA 4 I—IV 1984 I—VI 1985 Indeks 35/84 1. PRODUKTIVNOST = doh/delavca din 499.260 1.235.711 247,5 2. DONOSNOST = doh/povp. up. posl. sred. % 11,3 11,5 101,8 3. AKUMULATIVNOST = AK/povp. up. posl. sred. % 2,3 4,3 186,9 4. PRODUKTIVNOST = AK + AM/povp. up. posl. sred. % 3,2 4,8 150 5. OD sred. skup. por./delavca din 222.280 445.081 200,0 6. Delež AK v dohodku % 20,3 37,3 183,7 7. Delež AK v čistem dohodku % 31,3 50,8 162,3 8. Cisti OD mesečno/del. = NETO OD din 24.557 50.792 206,8 9. EKONOMIČNOST = celotni prih./porab. sred. % 118,7 113,6 95,7 10. Delež OD v čistem dohodku % 62,8 47,0 74,8 11. Povp. up. posl. sred./delavca din 4.403.760 10.793.792 245,1 OPOMBA: Številčni prikazi ne zajemajo rezultatov delovne skupnosti Notranja trgovina 8 mesecev po združitvi s tozdom Zastopstva Sogovornik: Boris Radisavljevič, 33, dipl. ekonomist, 8 let delovne dobe, od tega 7 let tržni inšpektor za kontrolo notranje- in zunanjetrgovinskega poslovanja, zdaj pomočnik direktorja za notranjo trgovino v tozdu Zastopstva. Predmet razgovora naveden v naslovu. Združitev tozdov V letu 1985 je notranja trgovina sestavni del tozda Zastopstva, kar pomeni, da je celotna komercialna funkcija združena in polletne izkušnje poslovanja v združenem tozdu so več kot dokazale upravičenost združitve, kar se pozna na samih rezultatih, na boljši povezanosti poslov in medsebojnih odnosih med delavci. Združitev je bila smiselna, ker se najpomembnejši posli odvijajo v celotnem tozdu Zastopstva. Prednost združitve je poleg poenotenja komercialne funkcije tudi precejšnja uveljavitev zastopniških programov v dinarski prodaji, posebej pri poslih, pri katerih sodeluje tudi tozd Nova. Ureja se tudi delo predstavništev, kjer so zaposleni doslej delali za dve temeljni organizaciji, kar je za približno enako delo prinašalo različne plače, po drugi strani pa omogočalo vse mogoče izgovore, zaradi česar so predstavništva slabo delala. To je zdaj urejeno, čeprav predstavništva še vedno niso dovolj izkoriščena, v veliki meri, tudi po naši krivdi v Ljubljani. Vse prevečkrat se namreč dogaja, da skušamo predstavništva vključevati predvsem v posle, ki nam že v Ljubljani ne gredo preveč, jim nudimo v prodajo nekurantno blago in tako naprej. Delavci predstavništev pa po drugi strani izrabljajo možnosti, ki jim jih daje raznolikost poslovanja Avto tehne in se angažirajo predvsem na tistih programih, ki jim prinašajo boljše osnove za osebne dohodke. Finance, zaloge Obratnih sredstev, kot povsod v trgovini, primanjkuje. Poslujemo s sposojenim denarjem, ki je danes zelo drag. Imamo pa tudi precej velike zaloge, ker se pri nas zbira vse blago za dinarsko prodajo. A to so vse zaloge kurantnega blaga, ki ga bomo z agresivnejšim pristopom na tržišču prodali do konca leta. To so predvsem fotokopirni stroji, kemikalije za te stroje in instrumenti za merjenje hrupa. Žage iz avtomobilskega programa pa so v mejah normale, posebej, če upoštevamo nagel skok cen rezervnih delov. Likvidnostna situacija je težka v celotni Avtotehni, tako tudi pri nas, čeprav ne tako, da bi bilo delo zaradi tega ogroženo. Vzrok težke likvidnostne situacije je najprej ta, da smo velika sredstva vložili v posle, drugi pa, da se likvidnostni problemi pojavljajo tudi pri poslovnih bankah, ki vse teže zagotavljajo kratkoročne kredite, glede na limite, ki jih imajo. Iz tega stanja, ki je zajelo vse gospodarstvo in predvsem trgovino, se mi seveda nikakor ne moremo izločiti. Posli Notranje trgovinski del tozda se ukvarja predvsem s prodajo rezervnih delov, gum, akumulatorjev in zaščitnih sredstev za avtomobile, nadalje s prodajo fotokopirnih strojev in pribora zanje, s prodajo in konfekcioniranjem papirja, montažo šasij in maloprodajo. Pri fotokopirnih strojih je čutiti prisotnost konkurence, a smo jih kljub temu v prvi polovici leta prodali preko 600. Prodaja ne teče hitreje, ker skušamo zaradi večjega dohodka čim več strojev prodati končnim koristnikom in se izogibamo prodaji grosistom. Velik del poslov temelji tudi na izkoriščanju že prodanih fo-tokopircev, to je na prodaji papirja zanje. Močna pa je tudi dinarska prodaja zastopniškega programa. Mis in Avtomontaža V sodelovanju pri montaži šasij za Avtomontažo gre za dva programa. Eden je montaža šasij za Tamove avtobuse T-260. Tam izdela motor, Avtomontaža karoserijo, Mis pa šasijo. Drugi pa je montaža šasij za Manove avtobuse. Z naše strani je posel utečen, delavci so se prilagodili tej specifični proizvodnji. Imamo pa občasne težave pri oskrbi z nekaterimi rezervnimi deli za montažo, na kar pa ne moremo sami nič vplivati, ker nas s temi deli oskrbujeta Tam in Avtomontaža. Rezervni deli za montažo šasij ne bremenijo naših zalog. To sodelovanje je dolgoročno zastavljeno, usmeritev Tama in Avtomontaže v proizvodnjo in razvoj avtobusov je zagotovljena do leta 2000, zato smo tudi zaprli halo na Celovški 228 in jo usposobili za potrebe montaže šasij, proučujemo pa tudi možnosti za ureditev lastne lakirnice. To naj bi bila skupna investicija, kjer bi Avtotehna prispevala zemljišče in že obstoječi objekt, ostala dva partnerja pa kvalitetna sredstva. Papir Trenutno imamo tri stroje za razrez in konfekcioniranje papirja. Del proizvodnje teče za potrebe kartonažne tovarne tozd Kuverta, drugi del pa je lastna proizvodnja za trg. Obenem nudimo Kuverti tudi skladiščne prostore. Proučujemo možnost, da bi za ta tozd začeli proizvajati kuverte. V ta namen bi morali postaviti še dva nova stroja, in zagotoviti visokoproduktivno in kvalitetno delo naših ljudi. Poskušati bi se morali približati produktivnosti, ki jo dosega Kuverta v svoji proizvodnji. Področje papirja in ostale biroopreme je eden stebrov nadaljnjega poslovanja, kar se odraža tudi v realizaciji sektorja Birooprema in papir. Prodajalna Ravno zdaj je v toku ponovna ureditev prodajalne tako, da smo v njej postavili Canonove fotokopirce, kemikalije zanje, Boschova orodja, ki so v dinarski prodaji, izdelke Bruel & Kyaer, skušali pa jo bomo tudi aranžersko ustrezno urediti. Problem te prodajalne, ki je na enem najboljših prodajnih mest v Ljubljani je, da ima izredno veliko število artiklov v prodaji, obenem pa zelo slabe skladiščne prostore in slabo urejen dovoz blaga, ki ga je potrebno skoraj v celoti dostavljati skozi glavni vhod. Tako kljub temu, da se delavci v maloprodaji trudijo ugoditi željam kupcev, to odlično prodajno mesto ni dovolj dobro izrabljeno. Srednjeročni plan Srednjeročni plan upošteva okvire, ki so začrtani v tozdu zastopstva in v celotni delovni organizaciji. Poleg krepitve poslov trgovinske branže, bo v srednjeročnem obdobju močan poudarek na razširitvi proizvodnje na področiu papirja in šasij in še močnejši povezavi s partnerji s teh področij. Le-to nam lahko namreč zagotovi stabilen dolgoročni razvoj. Pri tem ne gre le za prilagajanje deklariranim stališčem amoak dejanskim pogojem gospodarjenja. Jurij Černič S tov. Blatnikom, koordinatorjem za uvedbo Nissana, v Avtotehno sem se pogovarjal 13. avgusta zjutraj, dan po njegovem prihodu iz Nemčije, kjer se je mudil prav zaradi trenutne zadolžitve.! Pogodba Tozd Zastopstva je pravni nosilec zastopniškega programa, ki je od 1. julija tudi uradno potrjen na zvezni gospodarski zbornici. Tozd Vis pa bo prevzel operativno službo, to je prodajo vozil in rezervnih delov iz konsignacijskih skladišč in organizacijo servisne službe v Jugoslaviji. Pogodba je trostranska, partnerji pa so Avtotehna, Nissan in Marubenni, ki zastopa interese Nissana v Jugoslaviji, pri poslu finančno sodeluje in ga tudi sicer pri mnogih pogodbah z evropskimi firmami najdemo kot tretjega partnerja. Predvideva letno za 100 milijonov jenov vozil in 60 milijonov jenov rezervnih delov na konsigna-ciji. Predvideni razvoj Nissana v Avtotehni V ponedeljek, 23. septembra je predvidena svečana promocija v vili Bled, ki se je bodo udeležili najvišji predstavniki Nissana in Marubennija, predstavniki Avtotehne, gostje in novinarji. Isti dan je predvidena tudi novinarska konferenca in testne vožnje za novinarje. Naslednji dan bo otvoritev avtomobilskega salona na Titovi 36 v Ljubljani in enodnevna zunanja razstava vozil na ploščadi pred salonom. Tega dne prične tudi uradna prodaja vozil, v Avtotehni pa že zbiramo informativne prijave. Razen v Ljubljani, bomo v letošnjem letu aktivirali tudi prodajo vozil po predstavništvih v Zagrebu, Varaždinu, Ri-jeki in Splitu, kjer bodo tudi razstavljeni vzorčni modeli. Seveda je treba že pred samo promocijo in prodajo vozil urediti nešteto spremljajočih zadev, da bi čim bolje zastopali Projekt Nissan Nekatere naloge, ki so predpogoj za izpolnitev ciljev v poslovnem letu 1985 in 1986 9. Projekt Nissan — koordinacija med TOZD Zastopstvo (zastopanje) in TOZD Vis (trženje) Nosilec: F. Blatnik Rok: tekoča naloga — priprava predloga za celovit nastop na trgu in trženje Nosilec: F. Blatnik Rok: 15.8.1985 E]] NISSAN firmo Nissan v Jugoslaviji. Tako bomo že v septembru organizirali seminar, na katerem bodo sodelovali vsi delavci Avtotehne, ki bodo v bodoče delali na tem programu. Takoj zatem pa bodo organizirani tudi ustrezni strokovni tečaji za posamezne veje dejavnosti. ‘i'o so — tečaj za prodajalce Nissan vozil — tečaj za servisno in tehnično službo — tečaj za prodajalce rezervnih delov. Dobava Prva vozila bomo predali kupcem koncem oktobra, ko nam bodo iz Tokya poslali prvo že naročeno pošiljko 50 vozil in sicer 25 tipa Mycra, 20 Sunny limuzina in 5 Sunny karavan. Sicer pa je predviden rok dobave 3 mesece, vozila pa naročamo vsakega dvajsetega. Avtomobile vsak mesec pripelje posebna Nissanova ladja in sicer kar 6500 naenkrat v centralno skladišče v Amsterdam, od tam pa jih razpošiljajo po Evropi. Isti postopek je trenutno predviden tudi za rezervne dele. Proizvodni program Nissana Nissan ima v svojem proizvodnem programu osebnih in dostavnih vozil okrog 30 osnovnih modelov, če upoštevamo še nekatere modifikacije osnovnih modelov pa okrog 50. Zaradi specifičnosti prodaje v Jugoslaviji smo se odločili, da bomo tržišču najprej ponudili samo dva modela in sicer My-cra, ki je najmanjši v paleti Nissanovih vozil in Sunny, ki sodi že v srednji razred. Za ta vozila smo se odločili zato, ker imajo vgrajene bencinske motorje s prostornino od 1000 do 1500 ccm, kar je predvsem ugodno zaradi obračunavanja zveznega davka, ki znaša za vozila od 950 do 1600 ccm trenutno 14 odstotkov. Plačilni pogoji Vozila bodo plačljiva v jenih in sicer bo treba odšeti za model Mycra 936 000 jenov, za model Sunny, limuzina 1 050 000 jenov in za model Sunny karavan 1 109 000 jenov. Vsa vozila so GL izvedbe, torej komfortno opremljena in v metalni barvi za kar pa bo potrebno doplačilo. Oprema in vzdrževanje Vsa vozila imajo pet-stopenj-ski menjalnik, rahlo tonirana stekla, radio aparat, možnost odpiranja kovčka in rezervarja za gorivo z vozniškega sedeža, obojestranska zunanja ogleda- la, ki jih nastavljamo z vozniškega sedeža, avtomatske varnostne pasove tudi na zadnjih sedežih in sicer za tri osebe, model Sunny ima tudi standardno vgrajen merilec obratov in elektronsko digitalno uro, kontrolne luči, ki opozorijo voznika, če vrata niso dovolj zaprta, ali če je zavorna tekočina pod nivojem, zvočno napravo, ki opozori voznika, če je pri izstopu pozabil ugasniti luči in še in še bi lahko naštevali. Posebna odlika Nissanovih vozil pa je ceneno vzdrževanje saj je prvi servisni pregled predviden šele pri 10 000 prevoženih kilometrih, redni servisni pregledi pa so na vsakih 20 000 kilometrov. Jurij Černič S čim nadomestiti Korting V letošnjem letu bo dokončno zamrlo zastopstvo, ki je prinašalo največ dohodka prav v kriznih letih Avtotehne in jo reševalo iz težkega položaja — Korting. Zastopstvo smo prevzeli leta 1979. To je bilo v času, ko se je želela Avtotehna povezati v kak sozd in pokazala se je možnost za povezavo z Gorenjem. Prevzem zastopstva Korting in samoupravni sporazum, ki je predvideval razširitev sodelovanja na področju zabavne elektronike, sta bila le vstopnica za predviden vstop Avtotehne v sozd Gorenje. Začetek je bil izredno perspektiven. Samoupravni sporazum o sodelovanju pri razvoju programa zabavne in profesionalne elektronike in tonamenskem združevanju dela in sredstev je predvideval: — zastopanje — konsignacijo — uvozno-izvozne posle — prodajo končnim kupcem — servisiranje — propagando in pospeševanje prodaje — šolanje kadrov — vzpostavljanje proizvodnje. Zgovoren je tudi pregled prometa in provizije, računan v DM: leto promet provizija 1979 884.084 324.459 1980 1.520.214 557.918 1981 5.104.121 1.873.212 1982 17.673.887 5.302.166 1983 11.720.158 2.657.318 1984 6.905.878 1.256.870 Leta 1982 je Avtotehna prodala 7000 televizorjev. Zanimanje je bilo izredno, aparati so se lahko po izjavi vodje zastopstva Korting Mete Rozman merili z Blaupunktom. Reklamacij skoraj ni bilo. Kupna moč je bila še vedno dovolj visoka, domača industrija pa ni zmogla zadovoljiti vseh potreb tržišča. Jasno je, da nobeno novo zastopstvo ne bo moglo v celoti nadomestiti Kortinga. O tem, kako vsaj delno nadomestiti izgubljeno zastopstvo, smo povprašali vodjo sektorja, Alda Boštjančiča. Nadomestilo intenzivno iščemo že dalj časa. Tako smo pred enim letom v bumu prihoda računalnikov iz razreda personal computers skušali dobiti v Jugoslavijo Commodore ali Sinclair. V trenutku, ko smo se morali odločiti, na katerem ko- nju bomo jahali, če ga bomo sploh ujeli, smo se odločili za Sinclair. A tu je bila že Iskra tik pred podpisom ne le zastopniške ampak tudi kooperacijske pogodbe. Do te sicer nikoli ni prišlo, a takrat smo zato »padli skozi«, kot pravimo. Ce bi se takrat odločili za Commodore, bi morda uspeli. Zdaj razvijamo stike z največjo ameriško firmo s področja računalništva in videoiger Atari. Z njenimi predstavniki smo se že srečali v Hanovru. Otipljivejše pa je naše minu1o delo s koncernom General Electric, ki je tudi lastnik Storna. Navezali smo stike s firmo, ki proizvaja široko potrošnjo in pripada temu koncernu, to je General Electric CEBO iz New Yorka. Pogodba o zastopanju, konsagnaciji in servisiranju komunikacijskih naprav široke potrošnje bi morala biti podpisana že 1. julija, a trenutno še nismo dobili sporočila, da je potrjena. Ko bo pogodba sklenjena, bomo najprej delali predvsem na področju GB linije. Sem sodijo radijske postaje, ki delujejo na za vse občane dosegljivim 27 mH in za katerega ni potrebno nikakršno dovoljenje za uporabo. V Jugoslaviji ni niti proizvajalca niti zastopnika te opreme, zato je to za nas zanimivo področje, čeprav prodaja komunikacijske opreme ne bo ponovila dohodkov, ki jih je prinašal Korting. Problem pa je v tem, ker so to artikli, ki sodijo v široko potrošnjo, zaradi česar potrebujemo protiizvoz, ki pa ga Avtotehna sama nima dovolj, da bi pokrila planirano prodajo. Velike možnosti so tudi pri profesionalni elektroniki, a tu nas ovira kadrovska zasedba. Ekipa, ki je prodajala Kortinga namreč ni usposobljena za prodajo profesionalne elektronike, prav tako pa tega niso sposobni kadri po predstavništvih, ki jih bomo tudi vključili v to prodajo. Program prostorskih in proizvodnih širitev delovne organizacije Izdelan je program razvoja za tekoče 1985 leto, za srednjeročno obdobje 1986—1990 in za dolgoročno obdobje 1991—2000. Razvojni program je bil v javni razpravi in sprejet na vseh delavskih svetih temeljnih organizacij združenega dela in DS skupnih služb. Z uresničevanjem razvojnega programa bomo zagotovili stabilnejši in dinamičnejši gospodarski razvoj vseh organizacijskih enot naših tozdov in prek njih delovne organizacije kot celote. Pri tem pa ne smemo zanemariti popolnejšega izkoriščanja vseh že obstoječih zmogljivosti in vložiti vso voljo in energijo za večanje kakovosti naših proizvodnih in servisnih dejavnosti pri čemer mora biti v ospredju zunanje trgovinska menjava. Prostorsko je razvoj proizvodne dejavnosti naše delovne organizacije predviden na jugovzhodnem delu zazidalnega kompleksa SP 4 in ŠP 5 s širjenjem od obstoječih objektov proti Industrijski cesti in železnici (glej situacijo). Kompletna razvojna usmeritev in investicijska politika delovne organizacije predvideva fazno zazidavo zemljišča in sicer: V letu 1985 — skladišče vnetljivih in nevarnih snovi (1) —• kombinirano sušilno lakirno komoro (2) Situacija ob končani zazidavi 1. 2000 — prizidek in ureditev obstoječega objekta na Celovški 175 —■ priprava tehnične dokumentacije za objekte predvidene v obdobju 1986—1990 Srednjeročno obdobje 1886— 1990 —• proizvodni objekt za večnamensko proizvodnjo I. in II. faza (3 in 4) — parkirišča ob Industrijski cesti (5) — urejen prostor konsignacije avtomobilov (6) Dolgoročno obdobje 1991—2000 — proizvodni objekt — papirni program (7) — garažni objekt konsignaci-ja avtomobilov z delavnico prvega servisa (8) Naše realne možnosti Kakšne so naše realne možnosti investiranja ob vse prej kot ugodnih gospodarskih razmerah? Odgovor na to vprašanje je težak — zaostreni pogoji gospodarjenja in življenja silijo vodilne in vodstvene delavce Legenda: 1 Skladišče vnetljivih tekočin in nevarnih snovi 2 Lakirnica s kombinirano lakirno sušilno komoro 3 Proizvodni objekt z večnamensko proizvodnjo I. faza 4 Proizvodni objekt z večnamensko proizvodnjo II. faza 5 Parkirišča ob Industrijski cesti 6 Ograjen konsignacijski prostor — kasneje v dolgoročnem načrtu, skeletna zgradba v več etažah z delavnico prvega servisa 8 Obstoječ objekt servisnih delavnic in skladišč 7 Proizvodni objekt za papirni program 9 Obstoječi stranski objekti in skladišča ter politične in samoupravne organe naše delovne organizacije, na previdnost in zmernost pri odločanju. Vendar je spričo doseženih gospodarskih rezultatov in sposobnosti obvladovanja perečih problemov odgovor optimističen. Na poslovnem svetu gen. direktorja kjer so bili razgrnjeni materiali za odločitev kaj naj se realizira v tekočem letu, je bil sprejet sklep in izdelana lista prioritete — najprej gre v izvajanje preureditev obstoječega objekta na Celovški 175 v cilju realizacije potreb tozda NOVA in tozda Zastopstva. Trenutno v službi skupnih opravil/investicij e pripravi j a- mo potrebno tehnično dokumentacijo za vse predvidene objekte, zbirajo pa se tudi ponudbe za izdelavo projektov za objekt, ki je predviden v I. fazi srednjeročnega obdobja (ta objekt naj bi po terminskem planu pričeli graditi aprila 1986). Za realizacijo predvidene naloge investicij v letu 1985 potrebujemo skupaj nekaj nad 100.000.000,00 din. To ni majhna številka in potrebno bo veliko truda za pridobitev finančnih sredstev, še več truda in odgovornosti pa, da se bo vse zgradilo v predvidenem roku. Dušan Lajovic Naši investicijski načrti Ne samo zaradi pregovora Obljuba dela dolg, temveč tudi zato, da bi bili delavci kar najbolj informirani o izvajanju sklepov delavskih svetov tozd in DS skupnih služb s področja investicij, nabave osnovnih sredstev in vzdrževanja, danes nadaljujemo z objavo podatkov iz investicijskega načrta naše delovne organizacije. Poglavje nabava osnovnih sredstev je precej obširno po opisu posamezne vrste osnovnega sredstva in mislim, da je dovolj, če se zadržimo na številkah finančnih sredstev, ki so predvidene za realizacijo nabave. Te so po tozdih naslednje: tozd Zastopstva (skupaj z rebalansom plana) 47,114.827,00 tozd Vozila in servisi 16,800.000,00 tozd NOVA 32,455.805,00 DS skupnih služb 7,920.000,00 DO Avtotehna skupaj: din 104,290.632,00 Nabava osnovnih sredstev je dokaj tekoča upoštevajoč potrebe, dobavne roke in razpo- ložljiva sredstva v času naročil. Trenutno je bilo po tozdih porabljeno: tozd Zastopstva tozd Vozila in servisi tozd NOVA DS skupnih služb Podatki porabe so internega značaja saj so dobljeni na podlagi evidence plačanih računov in predračunov v službi skupnih opravil/investicij e na dan 30. junija 1985. Tekoča vzdrževalna dela manjšega obsega — skupna vrednost din 2.105.100,00 — v naših predstavništvih v domovini, so bila do konca junija 1985 izvršena v predstavništvu Zagreb (ureditev interiera in poslovnih prostorov, popravilo instalacij), v predstavništvu Skopje (ureditev poslovnih pro- 9.651.484.00 din 20,5 % 3.592.561.00 din 21,4 % 6.207.500.00 din 19,2 % 4.572.528.00 din 57,7 % štorov in nabava osnovnih sredstev), v predstavnišvu Split (nabava OS), v predstavništvu Varaždin (dobava OS) in v predstavništvu Sarajevo (ureditev poslovnih prostorov). Večja dela in preureditev so predvidena še v predstavništvu Beograd (ureditev trgovine, skladišč in poslovnih prostorov) za kar je v planu predvideno 3,200.000,00 din. Realizacija preureditve je načrtovana jeseni letos. Dušan Lajovic 8. Biroservisijada Kraj: dvorana Golovec s pripadajočimi objekti Čas —14. in 15. 6.1985 Organizator— Finomehanika Celje Število udeležencev — 150 tekmovalcev iz sedmih podjetij Število tekmovalcev Nove: 20 m 8 BlRc9SslADA I tekmovalci sprostili in nabrali novih moči za nadaljnja tekmovanja. V soboto so potekala tekmovanja v šahu, vlečenju vrvi in kegljanju, končali pa so se tudi finalni boji v balinanju in malem nogometu. Nova se je letos pomaknila eno mesto višje in v skupni uvrstitvi dosegla tretje mesto, z malo več športne sreče pa bi bili lahko drugi, kar bomo popravili na naslednji biroservisi-jadi, ki bo prihodnje leto v Ljubljani. Organizator 9. biro-servisijade je podjetje Biroin-ženiring. Rezultati Nove (všteti so tudi rezultati zimske biroservisiade) Tekmovanje se je začelo v petek ob drugi uri popoldne z otvoritvijo in nagovorom direktorja Finomehanike v dvorani Golovec. V popoldanskem času so potem potekala tekmovanja v streljanju in predtekmovanja v malem nogometu in balinanju. Ob pol devetih zvečer pa je organizator priredil piknik Na hribu, kjer so se cd o C O £ S ^ p o ^ S B streljanje 115 4 4 šah 6 4 4 kegljanje 683 2 6 balinanje 1 7 mali nogomet 5 3 vlečenje vrvi 4 4 smučanje 3 5 skupaj 3 33 Varstvo pri delu UGOTOVLJENO JE: da je od vseh primerov nesreč pri delu največ poškodb: •— na stopalih 20 % — na prstih rok 40 % — na nogah 11 % — na glavi 8 % — na rokah 7 % — na očeh 5 % — na trupu 4 % TOZD Vozila in servisi 4 poškodbe : — 2 poškodbi — prsti na nogi — 2 poškodbi — prsti na roki TOZD Zastopstvo 6 poškodb : — 4 poškodbe —: prsti in dlani na roki — 2 poškodbi oči DSSS 2 poškodbi — 1 poškodba — noge gležnja — 1 poškodba — prst na roki V prvem polletju letošnjega leta se je v Avtotehni poškodovalo na delu, na poti na delo in iz dela 12 delavcev. Vse poškodbe so bile opredeljene kot lažje, razdelili pa bi jih takole: V primerjavi z lanskim letom se je število nesreč povečalo za dve, tako se je lani poškodovalo 10 delavcev, letos 12 delavcev v istem obdobju. Marko Eržen Zato: uporabl|aj ustrezna osebna varovalna sredstva, ki so ti dana na razpolago! DSSS Prišli: 7. 6. 1985 SEGINA Miomira — pripravnik 10. 6. 1985 MALNAR Andelka — pripravnik Odšli: 29. 6. 1985 PEROVŠEK Darinka — upokojitev TOZD NOVA Prišli: 1. 6. 1985 VUK Marko 1. 6. 1985 VIDMAR Barbara 10. 6. 1985 KREŠEVIC Andrej 17. 6. 1985 BEKŠIC Niko Odšli: 16. 6. 1985 SVET Matjaž TOZD VOZILA IN SERVIS Prišli: 3. 6. 1985 PERSIN Tomaž 1. 7. 1985 DRMASTIJA Bogdan Odšli: 30. 6. 1985 RINClC Ljubiša TOZD ZASTOPSTVA Prišli: 3. 6. 1985 PREBIL Niko 11. 6. 1985 DOLHAR Stanko 24. 6. 1985 JARC Boštjan 24. 6. 1985 LICINA Boro 26. 6. 1985 BESlC Mirvet 1. 6. 1985 MEDVED Matjaž 1. 7. 1985 KOČEVAR Aleksander 23. 7. 1985 MALOVIC Tomaž Odšli: 30. 6. 1985 KEPIC Jože 9. 7. 1985 BESlC Mirvet 26. 7. 1985 JARC Boštjan Pripravljamo! V soboto, 24. avgusta, je ing. Jože Tanko iz Celja preplaval 42 km dolgo pot iz Lignana do Portoroža. Eden izmed sponzorjev tega izrednega podviga je bil Avtotehnin tozd Nova. Tozd Vozila in servisi je že osvojil dopolnilni program, ki bo bistveno prispeval k nadaljnjemu razvoju te temeljne organizacije. To je gasilska oprema Ziegler. Tozd Novo delavci Avtotehne še preslabo poznamo. Zato jo bomo skušali predstaviti v več zaporednih številkah. Začeli bomo pri agenciji za ekonomsko propagando. Zapisi o sindikalni dejavnosti v Avtotehni so redki, a zato toliko bolj poglobljeni. Tak je tudi ta, ki ga boste lahko prebrali v naslednji številki. ZAHVALA Za izkazano pomoč in pozornost ob izgubi najinega moža in očeta se vam iskreno zahvaljujeva. Jožica Kimesvvenger in Marjana Adamič 'sr4TA tropsko Dfttvo ZKriMKA ČibTlLNE^A 68.EIA7VA WA ?Apiawato POKPJVAU) irftHAMA Mt>WAAO>NA bt^OMbicA 3^AMlxA4lj£ AlvMIMiJ