URADNI VESTNIK DOLENJSKE — za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA. TREBNJE Letnik II. Novo mesto, 28. oktobra 1965 Št. 24 V SE BINA OBČINA KOČEVJE: 275. Odlok o prenosu sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš ohčine Kočevje v kreditni sklad Komunalne Danke Ljubljana, podružnica Kočevje. OBČINA NOVO MESTO: 276. Sklepi in priporočila o nalogah na področju šolstva v občini Novo mesto 277. Sklepi in priporočila o nalogah na področju knjižničarstva v občini Novo mesto 278. Priporočilo o nalogah na področju spomeniškega varstva v občini Novo mesto OBČINA RIBNICA: 279. Odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih občine Ribnica 280. Odlok o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in dimnih vodov na območju občinske skupščine Ribnica OBČINA TREBNJE: 281. Odlok o komunalnih taksah v občini Trebnje 282. Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev 283. Odlok o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje 284. Odlok o obvezni vgraditvi vodomerov na območju občine Trebnje OBČINA KOČEVJE 275. Na podlagi 2. člena zakona o prenehanju veljavnosti zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ št. 34/65) in 130. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. avgusta 1985 sprejela ODLOK o prenosu sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Kočevje v kreditni sklad Komunalne banke Ljubljana, podružnica Kočevje l člen Denarna sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Kočevje ter na kredit dana sredstva tega sklada se prenesejo v kreditni sklad Komunalne banke Ljubljana, podružnica Kočevje, s stanjem na dan 31. decembra 19fi5« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Številka: 402-71/65-3/1 Datum: 27. 8. 1965 Predsednik občinske skupščine Kočevje: Drago Bencina, 1. r. OBČIMA NOVO MESTO 276. SKLEPI IN PRIPOROČILA o nalogah na področju šolstva v občini Novo mesto Občinska skupščina Novo mesto je na seji 30 septembra 1965 obravnava la poročilo Zavoda za prosvetno pe dagoško službo o problematiki šol in učnih uspehov v šolskem letu 1964/65 Na področju šolstva zlasti osnovnega šolstva so bili doseženi precejš nji uspehi, vendar ne taki kot bi jih naša družba na področju šolstva potrebovala Na to. da šolstvo ni bilo dovoli učinkovito, je vplivalo več momentov, zlasti pa neurejen materialni položni šol, posebno šol II stopnje, s čimer je zvezana tudi nezadovoljiva kadrov ska zasedba. Delo šol je oviralo tudi pomanjkanje predpisov, ki urejajo no tranje odnose, strokovno iznopolnjeva nje in delovno obveznost ter v neka terih primerih celo status šol Da bo šolstvo učinkovitejše in še' bolj uresničevalo naloge, ki mu jih njegova reforma nalaga in družba od njega pričakuje, je občinska skupščina sprejela sledeče SKLEPE IN PRIPOROČILA: 1. Za hitreiše razvijanje šolstva in njegovo večjo učinkovitost naj se zavzemajo vsi prizadeti in še posebej prosvetni delavci. Zato fiaj se pospešeno urejajo materialni pogoji šol in tudi življenjski nogoji prosvetnih delavcev 2. Pospešena gradnja stanovanj za prosvetne delavce, ki jo občinska skupščina vodi že nekaj tet, naj se nadaljuje in v zvezi s tem tudi realizira sklep občinske skupščine iz leta 1963 o prenosu vseh stanovanj, ki so družbena lastnina in so nosilci stanovanjske pravice v njih prosvetni delavci, v upravljanje vzgojno izobraževalnim zavodom. 3. Sistematično je treba skrbeti za dotok novih kadrov s pravilno štipendijsko politiko, hkrati pa je treba nenehno skrbeti za izobraževanje in izpopolnjevanje prosvetnih delavcev, kar je predvsem naloga prosvetno pedagoške službe, ki jo je prav zaradi tega potrebno utrdit: tako v kadrovskem kot materialno finančnem pogledu. 4 Kot pomoč učencem, staršem in vzgojiteljem naj se intenzivneje razvija otroško varstvo. Pri Centru za socialno delo naj se organizira vzgojna posvetovalnica. 5. šolski ' kolektivi naj razvijajo nagrajevanje po delu tako, da bo kvaliteta dela bolje stimulirana, hkrati pa vlože vse svoje sile za intenzifikacijo in ekonomizacijo vzgojno izobraževalnega dela ter pravilno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi in premoženja. 6. K pravilnemu vrednotenju vloge in mesta vzgoje in izobraževanja, v prizadevanjih za doseganje smotrov gospodarske reforme, naj prispevajo vsi občani in vse organizacije, da bo možno čim hitreje ustvariti vse tiste pogoje in okoliščine, ki so porok večjih delovnih- rezultatov na tem področju. 7 Delovnim organizacijam, ki še niso izpolnile dogovorjene obveznosti (prispevek) za financiranje šol II. stopnje, se priporoča, da to obveznost čim prej izpolnijo. 8. Delovne organizacije naj zapo-' slenim staršem katerih otroci so potrebni varstva v varstvenih oddelkih osnovne šole, prispevajo nekaj sredstev k vzdrževalnini in na ta način pripomorejo k razbremenitvi skrbi za STKAN 134 URADNI VESTNIK DOLENJSKE ŠTEVILKA 24 njihove otroke v času, ko so zaposleni, in k zvišanju produktivnosti dela teii staršev. 9. Oddelek za splošne in družbene službe občinske skupščine se zadolži, da prouči stanje in predvidi, kaj je potrebno storiti na osnovni šoli v Mirni peči za varnost otrok ter predvidene ukrepe predlaga v sprejetje pristojnemu svetu, občinske skupščine. 10. Svet za izobraževanje, telesno in tehnično vzgojo občinske skupščine naj razpravlja o zadevi verifikacije gimnazije Novo mesto glede na stališče republiške komisije za ugotavljanje pogojev za verifikacijo, da se preklice verifikacija gimnazije Novo' mesto, ker niso izpolnjeni vsi pogoji. 11. Republiški organi, pristojni za šolstvo, naj pospešeno izdajajo predpise, ki urejajo nekatera vprašanja notranjih odnosov v šolah, da bodo le-te mogle sprejeti svoje samoupravne akte pravočasno, to je do 31. decembra 1965, kot določa zakon o zavodih. Številka: 6.1-013/65-2 Novo mesto, dne 30. 9. 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r. 277. SKLEPI IN PRIPOROČILA o nalogah na področju knjižničarstva v občini Novo mesto Občinska skupščina Novo mesto je na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. septembra 1955 obravnavala poročilo Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu kot matične knjižnice. Na podlagi poročila in razprave je ugotovila, da je bil na področju knjižničarstva v preteklih letih dosežen znaten napredek, vendar ostaja še precej nerešenih problemov, ki jih bo treba načrtno in pospešeno reševati. Skupščina zlasti ugotavlja, da se delovne organizacije in krajevne skupnosti še vse premalo skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami zavedajo, da pomenijo dobro organizirane in s kvalitetnimi knjigami preskrbljene knjižnice enega od pomembnih faktorjev za širjenje znanja in razgledanosti občanov — delavcev, zlasti pa še mlade učeče se generacije, od katere naš razvoj vsak čas več pričakuje in zahteva. Skupščina se strinja z ugotovitvami in s stališči poročila. Da pa bi skrb za knjižnice resnično postala skrb vseh, ki so in ki bi morali biti zainteresirani za njihovo dobro delo, je skupščina sprejela naslednje SKLEPE IN PRIPOROČILA 1. Študijska knjižnica Mirana Jar-ca v Novem mestu kr*. matična kniiž-nica — naj pospešeno nadaljuje z urejanjem ljudskih knjižnic v večjih centrih in njihovih podružnic v manjših krajih ter uredi ustanoviteljstvo teh knjižnic s krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami na njihovem območju; — naj si še nadalje prizadeva, da bodo vse knjižnice tako urejene, da bodo zmožne za registracijo po zakonu o knjižnicah in da jim bo tako omogočeno medknjižnično sodelovanje in izposojanje knjig; — naj si prizadeva, da se razne sindikalne knjižnice združijo z ljudskimi knjižnicami in tako povečajo knjižni fond ljudskih knjižnic; ravno tako naj tudi skuša doseči pri delovnih organizacijah, da združujejo v ljudskih knjižnicah tudi stalna ali občasna sredstva za nabavo knjig, kajti tako združena sredstva in že obstoječe knjige bodo na ta način bolje izkoriščena; ljudske knjižnice pa naj članom delovnih skupnosti, ki bodo tako združevale knjige in sredstva, nudijo primerne olajšave; — naj prouči možnost izročitve manjših strokovnih knjižnic delovnih organizacij njej in se skuša z njimi o tem sporazumeti; — naj poskrbi, da se v srednjih šolah združijo strokovne in dijaške knjižnice in tako omogoči dostop do strokovnih knjig tudi dijakom. 2. Delovne organizacije — naj knjižnice uredijo in registrirajo kot zahteva zakon (večje); — ki imajo manjše število zaposlenih, naj tako urejene knjižnice združijo z ljudskimi knjižnicami ter tako omogočijo dostop do knjig širšemu krogu občanov, katerim so knjige namenjene; — naj pomagajo študijski knjižnici pri urejanju knjižničarstva v občini. 3. Osnovne šole naj šolarske in strokovne knjižnice združijo, in sicer tako, da bosta obstajala dva oddelka. 4. Pionirska knjižnica Novo mesto in občinski družbeni sklad za šolstvo naj se sporazumeta, da družbeni sklad za šolstvo prispeva del sredstev za financiranje Pionirske knjižnice. 5. Prostori v stavbi Študijske knjižnice Novo mesto, ki ne služijo za osnovno dejavnost knjižnice, naj se čimprej izpraznijo. številka: 63-07/65-2 Novo mesto, dne 30. 9. 1965 Predsednik občinske skupščine Novo mesto: Sergij Thorževskij, 1. r 278. PRIPOROČILO o nalogah na področju spomeniškega varstva v občini Novo mesto Občinska skupščina Novo mesto je na svoji seji dne 30. septembra 1965 obravnavala poročilo Dolenjskega muzeja kot spomeniško varstvene službe v občini Novo mesto in na podlagi poročila in razprave ugotovila: Na področju spomeniškega varstva, katerega namen je, da ohrani poznejšim rodovom nepremične in premične stvari in skupine stvari, ki so zaradi svoje znanstvene, tehnične ali druge kulturne vrednosti kulturne dobrine posebnega pomena za družbo, je bilo storjenega precej, vendar zaradi pre- majhnega vključevanja delovnih organizacij v ta, za celotno družbo tako pomembna vprašanja in zaradi pomanjkanja sredstev, še ne dovolj. Da bi spomeniško varstvo postalo bolj načrtno in smotrno in da bi pri opravljanju njegovih nalog ne sodelovala le spomeniško varstvena služba, pač . pa vsi zainteresirani, občinska skupščina priporoča: 1. Dolenjskemu muzeju v Novem mestu kot nosilcu spomeniško varstvene službe v občini: — da popiše, opiše in izmeri vse spomeniško varstvene objekte, ki še niso popisani, opisani in izmerjeni; — da čim prej prevzame vse objekte, ki so pod spomeniškim varstvom, v svojo uporabo; — da se z vsemi delovnimi organizacijami, katerim služijo objekti, ki so pod spomeniškim varstvom in so ali pa še bodo v uporabi spomeniško varstvene službe sporazume, da se sredstva iz tega naslova vlagajo le za vzdrževanje objektov, ki so pod spomeniškim varstvom; — da pripravi program in predloge potrebnih aktov za razvoj spomeniško varstvene službe v občini; — da sodeluje z urbanistično službo v občini; — da skrbi za popularizacijo pomembnosti spomeniško varstvene službe. 2. Delovnim organizacijam: — da objekte, ki so pod spomeniškim varstvom, vzdržujejo v skladu s težnjami spomeniško varstvene službe; — da pri preurejanju stavb ali skupine stavb le-te preurejajo v skladu s programom spomeniško varstvene službe. 3. Službe, ki urejajo in pripravljajo gradbena zemljišča, naj pravočasno obveščajo spomeniško službo, kje nameravajo graditi. 4. Delovnim in družbenim organizacijam se priporoča, da posvete večjo skrb arhivski službi in jo vodijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko službo. Številka: 63-06/65-2 Novo mesto, dne 30/10-1965 Predsednik občinske skupščine novo mesto Sergij Thorževskij, l.r. občina Ribnica 279. Na podlagi 9. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 20/65) in 65. člena statuta občine Ribnica je Občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. oktobra 1965 sprejela ODLOK o samoupravljanju delovnih v'judi v upravnih organih občine Ribnica 1. člen Upravni organi občine Ribnica veljajo glede samoupravljanja za en sam STRAN 135 organ, če za posamezne organe ni z zakonom drugače določeno. Pravice predstojnikov občinskih upravnih organov v zvezi z uresničevanjem samoupravljanja delovnih ljudi v teh organih izvršuje tajnik občinske skupščine. 2. člen Pravice samoupravljanja uresničuje jo delovni ljudje v občinskih uprav ni» organih s samostojnim odločanjem v soglasju s predstojnikom organa ter s tem, da dajejo predstojniku mnenja in predloge glede vprašanj s področja notranjih odnosov v organu. 3. člen Delovni ljudje v občinskih upravnih organih samostojno: — volijo in odpoklicujejo člane sveta delovnih skupnosti; — sklepajo o poročilih sveta delovne skupnosti; — dajejo svetu', delovne skupnosti smernice za delo; — odločajo o uporabi sredstev skupne porabe; — dajejo mnenja in predloge o osnutku programa dela organa; - — dajejo mnenja in predloge o drugih vprašanjih s področja notranjih odnosov v organih; — sprejemajo poslovnik dela sveta delovne skupnosti in njegovih komisij. Delovni ljudje v občinskih upravnih organih v soglasju s predstojnikom: — sprejemajo pravilnik o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih, pravilnik o sredstvih in delitvi dohodka ter druge splošne akte, s katerimi se ureja vprašanje s področja notranjih odnosov v upravnih organih; — sprejemajo finančni načrt in zaključni račun; — odločajo o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest; — odločajo o medsebojnih delovnih razmerjih, kadar je to z zakonom ali s pravilnikom organa določeno; — delijo osebne dohodke po rezultatih dela; — skrbijo za strokovno izobraževanje; — skrbijo za zboljšanje delovnih razmerij in poslovanja ter zagotavljajo varstvo pri delu; — sprejemajo plane rednih letnih dopustov, — opravljajo še druge naloge, ki so določene z zakonom ali z drugimi predpisi. 5. člen Predstojnik samostojno odloča na področju notranjih odnosov v upravnih organih o vprašanjih, za katera je pooblaščen z zakonom ter s pravilni kom organa. 6. člen če se pri sprejemanju -splošnih aktov ne doseže soglasje med delovno skupnostjo in predstojnikom organa, odloči o spornem vprašanju svet za notranje zadeve, če se pri posamičnih aktih, ki jih izdaja predstojnik organa v soglasju z delovno skupnostjo, ne dosežejo suglasje, velja odločitev predstojnika organa. V takem primeru lah-s.o delovna skupnost zahteva, da se o tej stvari obvesti svet za splošne in notranje zadeve. 7. člen Predstojnik zadrži izvršitev akta delovne skupnosti oziroma sveta delovne skupnosti, ki jih ta samostojno sprejema, ce meni, ua so v nasprotju z zakonom ah s splošnim družbenim in-Dresom, V primeru iz 1. odstavita tega člena mora predstojnik o svojem ukrepu takoj obvestiti svet za občo upravo in notranje zadeve, ki o'njem dokončno odloči. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uraanem vescniku Dolenjske. Številka: 02—17/65-01 Datum: 8.10.1965 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. 280. Na podlagi 7. člena Zakona o dimnikarskih službah (Ur. list SRS št. 11/65) In 65. člena Statuta občine Ribnica je ODčinska skupščina Riom ca na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. oktobra i965 sprejela ODLOK o rokih čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav in Uiirmih vodov na območju občinske skupščine Ribnica 1. člen Kurilne naprave in dimne vode je treba čistiti in pregledovati po določilih tega odloka. Čiščenje in pregledovanje Kurilnih naprav in dimnin voaov sme opravljati le usposobljeni dimnikar, is. čiščenju ne spada odstranjevanje pepela in kurišč, vodovodnega kamna pri parnih kotlih, kakor tudi ne čiščenje plinskih štedilnikov in peči na gorilni plin. 2. člen Kurilne naprave na trdna in tekoča goriva in njihove dimne vode je treba čistiti mesečno, kurilne napra ve v zasebnih gospodinjstvih, kjer se v pretežni večini uporablja elektrika, pa je v času od 1.6. do 30.9. treba čistiti po potrebi. Pri dimnih vodih (dimnikih) se mora opraviti v istem času dvakrat kontrolni pregled. 3. člen Kurilne naprave in dimne vode v gostinskih obratih, menzah, pekarnah, slaščičarnah ter podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, je treba čistiti na vsakih 14 dni, po potrebi pa tudi na 8 dni Prav tako je treba čistiti na vsakih 14 dni oziroma 8 dni centralne kurilne naprave in njihove dimovode. 4. člen Industrijske parne kotle in njihove dimne vode ter tovarniške dimni- ke je treba čistiti v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimne vode v obratih lesne industrije je treba čistiti najmanj na dva meseca. Na zahtevo stranke mora dimnikar čistiti tudi v krajših rokih, kot je zgoraj predpisano. 5. .člen Dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunati odškodnino za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja. Dimnikarska organizacija oziroma dimnikar sta opravičena zaračunati čiščenje po določeni ceni za kurilne naprave in dimne vode, če uporabnik ni dovolil in dopustil v določenem roku čiščenje ali kontrolnega pregleda po pristojnem dimnikarju. Dimnikarska organizacija ali dimnikar sta upravičena zaračunati za kontrolne preglede 75 odstotkov določene cene. 6. člen Izžiganje dimnikov je treba opravljati po potrebi. 7. člen Dimnikarska organizacija ali dimnikar sta dolžna pred nastopom zime pregledati kurilne naprave in dimne vode po vaseh in naseljih, ali so v uporabnem stanju. 8. člen Pristojni dimnikar mora sodelovati v komisiji za lokacijo, prav tako pa tudi pri tehničnih prevzemih zasebnih družbenih stavb in zgradb, kot tudi objektov splošnega ljudskega premoženja. 9. člen Dimnikar je za svoje delo odgovoren občinskemu upravnemu organu za požarno varnost pri občinski skupščini Ribnica. 10. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 010-6/65-01 Datum: 8.10.1965 Predsednik občinske skupščine Ribnica: France lic, 1. r. OBČINA TREBNJE 281. Na podlagi 1 člena Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, številka 29/65) in 153. člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora / delovnih skupnosti dne 21. oktobra 1965 sprejela ODLOK o komunalnih taksah v občini TREBNJE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Trebnje se pla- STRAN 136 URADNI VESTNIK DOLENJSKE ŠTEVILKA 24 čujejo komunalne takse po tarifi, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o vpeljavi turistične takse v občini Trebnje (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 13/62 in »Glasnik«, uradni vestnik okraja Ljubljana št. 83/63) in odlok o občinskih taksah v občini Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske št. 2/64). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. II. TARIFA Tar. št. 1 Za začasno prebivanje proti plačilu v gostilnah, prenočiščih in zasebnikih v občini Trebnje se plačuje turistična taksa, ki znaša: a) v glavni sezoni 120 din dnevno, b) izven sezone 80 dinarjev dnevno. Čas glavne sezone je od 1. julija do 31. avgusta. OPOMBA: Takse po tej tarifni številki ne plačajo: 1. otroci v starosti do 15 let, 2. vojaški vojni invalidi in delovni Invalidi, 3. vojaki (mornarji) in gojenci visokih šol, 4. člani Zveze slepih Jugoslavije • in člani Zveze gluhih Jugoslavije, 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih, 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole in fakultete, 7. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini, 8. tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v med'1 narodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni te takse, 9. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih. Osebe, naštete v točkah od 1 do 9 morajo dokazati, na kakšni podlagi so oproščene plačila turistične takse po določbah te tar. številke. Plačano turistično takso so lastniki prenočišč dolžni do 10. v mesecu za pretekli mesec plačati na ustrezni zbirni račun dohodkov občine Trebnje. Številka: 423—010/65-1 Datum: 21. 10. 1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 282. Na podlagi 2. in 5. člena Zakona o nagrajevanju vajencev (Uradni list SRS, št. 29—303/65) in 153 člena Statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. oktobra 1965 sprejela ODLOK o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev 1. člen Višino mesečnih nagrad vajencem določijo delovne organizacije s svojimi splošnimi akti, vendar le-te ne smejo biti: — v prvem učnem letu manjše od 12.000 dinarjev, — v drugem učnem letu-manjše od 16.000 dinarjev, — v tretjem učnem letu manjše od 20.000 dinarjev, Minimalne mesečne nagrade iz tega člena veljajo tudi za vajence samostojnih obrtnikov. 2. člen Delovne organizacije in samostojni obrtniki, ki plačujejo za vajence stroške prehrane, delovne obleke in stanovanja, lahko te izdatke všteje v vajensko nagrado. Od zneska vajenske nagrade, določenega za posamezno učno leto v prvem členu tega odloka, se mesečno izplačuje vajencem neposredno v gotovini najmanj 60 odstotkov, ostanek pa se lahko obračuna za stroške prehrane, obleke in stanovanja. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske. Številka: 12—03/65-1 Datum: 21 10 1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. 283. Na podlagi 8. m 13 člena Zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št 37/64) je Skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. oktobra 1965 sprejela ODLOK o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov občine TREBNJE 1. člen V 3. členu odloka o prispevkih in davkih občanov občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjske št. 5/65) se stopnja prisnevka iz osebneea dohodka od delovnega razmerja spremeni od 7 odstotkov na 5 odstotkov 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Dolenjske, uporablja pa se od 1. avgusta 1965. Številka: 422—04/65-1 Datum: 21.10.1965 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ivan Gole, 1. r. Izdala OULENJSK1 US1 Novo mesto izhaja po potreb) - UlavnJ m odgovorni urednik Tone Oo&mk - Rosoptse ta objavo P°s