FR. PALNAK
Slike iz živalstva. ^^- ..
2IVLJENJE V AMERIŠKEM PRAGOZDU.
II.
akor je števifo pirebivakev po drevju aiirteriških praigiazdoiv ve-lilko, tako raznovirstne žwali žiive 'tuikaij tutcbi po tileh. A kakor jc živadski toraJj v Afriki iev lin v azijsikiih dižmnsflaih iiiger, je kralj tudli tukaj iz mačieiga plemena.
Jaguar je, k!i si je .prisivojiil to veiličamstno. Nič mamg krvollo-čen ini kakor njegiova visoka soirodnika, im četudi Je nekaj manj-ši ikakor tager in wi itako progast kaikior ta, je 'vendar tudli lep.
Saj je ojegov gosti, srveitld in miehki, zfforaj kiratici, po prsili \n trebuhu daljši ikiažuh vsapovprek ponisan. Detoinia z mainiišimii čnnimi, okroiglastiimi, podiollgasto a'li tudi neipraviilno odilikcivanimi foaimi, deiloma / večjiimii pegami li/n kiotobarji, kii so ruimieinlkostardeči in čroo .oibroibljesni in imago v sreidi še po eeo aili d)ve črmi piki Cele ilise inia zJaisti po glavi, viratu, prsih m .raogaih, bolj gaste tasm, ikjer je kožuihava barva rjasta aJi sploh temmejiša, bolij redke 'na beildh prsih in belem tre5u.hu. Kotobarji su zaidaj po itruplu veoji, po vsem pa razposfavljeoi v vrstah; prav lepi in pofai mu krase dalgi, einakio debeili irep.
Lopa imačka je jaguar in prostrainio je njegovo kiraljestvo. Samica s& skriva sicer 'bolj v ffozdno ffoščaivio, 'kjer se igra s svojimi dveimi ali .tremi ¦ miliadički, a jaffuarju, kralju, je še pragioizd ipramajhen. Lavii pač po injam vse živaili, ki jih Je more doseči, hodi itudi ik Takatn, kijer si lovi ribe, vx-letava pa &e tud vuin Lz gioe-da v brezmejme stepe, kijer mu dajeta visoka trava m biičeivje udiabnoi skriivališoe.
Bo stepaih napada antiilope, ovce iri vodme^a .pirašica; manjše živia/li požre s ikosttmi in tažo. V sitepali zalazuje diiivje ikraimje immšitain«e. Srednje viiisolkli, z veiiko gilavo in doilgiimi ušesi, na inogah debele olemke, sc pasn muštaimgii v oredah po visakd \vm\. Opreizni so ter uiberejo pot pod >noge, kakar hiitro zasktijo meivainnost. A jagiuar je zvit davec z veliilko potrpežlji-vostjo in ivztraanostjo. Kakor nnacka. se potuhne ter opazuje isz zatiš'ja svo-jo izbramo žrtev z n&premiičniim poglediam. Občudovainja je vredna nde-gava sprebnost, M se z njo tibo iplazi bliže iii bliže. Ko pa >si je svojeg-a plana @atov, skoči z enim s.airrnim sfcoikom n>a žrtev ter ji pregrizme žiie. na vratu.
Kalikor miDre -požreti, pažire, nato se zavileče v g?oišoo itor se spravi sipait. Ko se prebudii, se vrne k ostanikom in žre naprej. Kjer ga je raivino zasefflo isalnce, tam leže k dinevineitniu počitku ter zasipi, če je ile svot vamo skrit.                             •                                               ¦    &&$#
Kadar pnide jaguar do .reike, .se 'miu večkrat maimeri, da mora lbojevati baj s paipet roetrov dialgiiim kušoarjem aiLiigatorjesm. Če zasaoi aligaitorja na
158
$.unem, .kjer je ta jako .naakreten, <je všeč še jaRtiarju. Oteda toliikor more, da potpade ikuščarja pri <tr©butiu, kjer ta mima irožonega ščMia kakioir po hrbitu, iin imarsikdaj se pamiasti ob takili priilikah z aMgiatorjaviiim masom. Dragače pa je, če imora joigiuar v vodo, da preplava reko. Navadno se vstopi talkrat na bveg iin fjove, dk italko iprepodii alfeatoirja, ikii ibi twil ikjt bliziu v vodi A vendar ik-uiščar ee poibegne vedin©. Tedaj se vname iv va-lovih boj, in oe se ne iposreoi jaguarju, da ailigatorja ivtopi, je izguibljein, ain aliigiatoT imiu vnne imiilo aa drago. Po kiomčainem boju &e vrača itedaj zmagio-slavflii kužčar v moj tolimun, kjer prežlivljai srečaie čase; saj imiu lete Tihe v preveliikii imeoižiinii itakorekoč saroe v ,vedino lačmi žetodec. —
Polm ždivljenija! je ipragazd vsepovsod v sivojl obsežniasti. A še balj živ, kalkior diainidaines, je biil v dav,ruh, davmih ča&i!h. Talkrat so ga 'odililkovali ve-tikanii w. rcdu sesajloev s svojifmi čudmimi telesmtimii otolikami. Od vseh teli iz.uimriliih predmikov so se ohranli db današnijeiffia dne le še itnije iod starega rodu pasancev, mravljičaTjeiv in leMvoeiv.
Da/nes žiiivečii miiso več veilikaini in zde se nam starikaivii ziainemairjemcl, kii me sodijo več v našo doibo. Mmago svojcev jim je že paginilo iin fiiziuimirlo, dane.s stoje, živeci v braziLlskih pragceidlih, osaimlljenii in vredmii ,prav zato še posebe, da s.i jih offledamo natanioneje.
Pasancem je usmjata ikoža že tako clkositane;la, da jiim je truiplo ipokrfito s ikoščeniim cklepom, M >je na ¦minoigiih imtesitih predel)e;n; zato je žiiviail vi-deti, kakioir da jo obdajajo po hrbtu naženi pasovi. Rožene šoite ima še na gla^i, po iplečili, po fcrižu in po zmnainjih stiraineh nog. Le spodinji delH trupla so lOibdržaili mehiko kožo, iki je poi-asla s ščetiinastiimii dlalkiamli. T.alk>o raz-predel'ian se mansikaiteri pasanec z>v'ije v sliučaju nevarniosti v klopko kakor jež.
Nekaj posebnega je tudi nphio^vo ziotboivje. Dasi je števio z<ob časih jako veliko in jih inra nekateri v čeljuistih ceilo do sto, so ivondiar ti tialko slahi, da žival z njimi ne m&re ne diabno griztri in ne žvečiti. Jezik izteza laliko iz giobca, in ie na kiancu 'piostr«ti na itni .agile.
Ko se pribiliža večer, se iprikaiže oklepni saimotiar iiz gitabokiih poidze-melljskiiih tovov, kii si jih tizikioplje v pragtoizidu s svojimd imooniitnii krempljii, ler ise potmlika' poča&i -in neradno inaprej. Raivna tla so njegiav sivat, ikjer je dcma, kakioir matokatera žiival. Kaikor je v:id©tiL pačaisem in lem, kadar se pamiika dailije, tako je uren in ročem, oe je treba, da se ziaikoplje. Če se ipre-phiiši ali če mu kdlo siledii, se Szroči zemlji v varsitivo iin &e zagreblje itako naglo, da se res ipred oami pogreizffie iv tlia. Vzlic svojemiu «klepu bi iizigiMifi pasanec mairsiikdaj v raizibojraškam1 žreilu zverri. ker nlima iniič©sar, s čiimer bii se je drugaoe uibranil. Še 6e se zviije iv kflicpko, že tuidi kotpl'je luikinjo v zamiljo.
Na 'svojih nooniith poitih se potilka okroig, da si paišče črvov im žužkov, da izkaplje iraravilje ali si majde sadja iin koreinin. Če priide na svojem po-bodu dio ikosčka mrhiavime, oe zametava tudi te. Na teh potiih mu }e naj-boljši vadniik nos, zakaj mjagiave iruale, bnloaive 'Oči misio kaj prida.   Tako
159
pnetociovratii noč, s pnvo jutranjo zarjo ipa že ispet izghre v zam/ljio, ida ,pre-spi dan ikot puiščotien m sfcrdt saimiatar. Ljudje ga poišoeijo 'tuikaij s ipsd, da si privioščijo njegovio inre&o, ikii je beilio iim nežnio fcaikor piščairroevo. A ne dabe ga laifoko. Če ga zasiačiijo ;psi ma zemljii, ga ujaimejc> Jaižje, zlasit oc ¦si ne more miajti pasa/netc hitro kake luknje. Kadar .pa je v tej, ga psli ne niorejo liztopatii, ker se zagreiba žiivail vedmo gilicibilje. Če <je iprii rdki loivec, iki zgraibi inaipci zakopamega preplašeinca :za irep, ,ga itudii še me iiavileoe sam iz luikmje, če je le tako o^ztoa, dia se oprime pasanec s krempilji tal ter se uipre izigionaj s hrbtam. Dva 5de ga spraiviita 'vun, da ga vileče eden za rep, dirugi pa hiiifcno -oidgneba zetmiljo ter <pograibi ždiviail z.a zadimjo nogo. Njego^ vega mesa T>a si ne prtvioščd samo čloivelk, aitnipak še nnnoige uaedne živalii.
Samicitar toaitor pasainec je ibuidii imraivljiiinioaT, tai je taiko ouidovit sesa-lec, da si ga doimlišljija ne imore imistiiti boilj oudbeiga. -Njegctva giava se je ziožila imaprej v 'dotlgjo, tbreiz^abo oev, az ikatere pniletava spredaj pri ima-lii ustini odpntirti okragl, taimka m ctofei jeaisk. Ta 'je »vbčen kator kača vn vedmo leplijiv, da se prtimejo :nanj vse mravilje, ikadar ga ipotisine živiall v imravljišče. Tako potoeiga ga pategne nazaj <v svoj cevasti gabec, da rnaj-dlajo ujete živaloe od -tiu i>ot v imiraviliraičarjeiv želodec. Da potisne jezik v rrsnavlijišče ter pategne z tnijiim na dain razikačeni droibiiž, imu gre -taikio nagjlo, da naii)ra(vii to lahko po petdesetkrat v iniiinuti.
Kje se zaoanja za gobcem ipravz.apir.aiv gJava, .pakažejo šetle tnalle, ne-unnne oSi liin pnavtako nnala, K^kiroigila ušesa. Vraitu skioraj nd, doligo' itrupkv pa dailjša še ddgi, široki metlasti rep, da do&eza vsa žival v dolžiiriri inad diva imetra. Vse truplo irazen g'l.ave je poraslo z dolgio, tkiocasto dlaiko, vso r]aivo razen spredaj po prsiih, kj&r je beila. V to beliino ipa sega. ctd stnainii na pleča čnn itiikoit.
Kadair istopa po gio®du ter išče trdc zidania biivaliišča veililkiih bellih mravelij itenmiitorv, upogne predinje Tiiosre na znotraj, da sii tako ne obrusii zilasbi krepfcega 'kreniplja na srednjeim prstu. Zato pa z nijiiim tudi lahko nazbije teirimiitoim !stamio.vaMšča, za katera imora iraibiitd okivelk želeiziinv orcdfle. Z njtm &e tudli postaivi, stoje na zadmjih noigah, >v bram sovražtiiilkiU, kii imu zasadi ikrempdlj časih itako globciko, da ga sam kiomaj izdere. Zato se z raakaičenam imravliiinčarjem ni šaMti. Mamjše živaili obiaime tu<i» s spreidinjirna! nogama ikaikor imedved ter jih za^iuši.
No, atovak hodi vizillic temu nadeaj, ziaikaj daje tmu nek'i prav taiko pe-čenko kakor »ois. Zato ga tudi išče pg g.oedu ki njegovdh obrcmfcih, kjer niiima sttalinega blivailišča. K«der ga je zasegfa n^oč, taim sii poiišoe kiotiiček v visakii travi aM v girmotvju, kaim»r ileže \n zais.pi. Dveh skupaj teh samo-tarjeiv ni mitS; le isamiica premaša časiiili sivojeigia ediiinegia iiniladiičlka s seboj na hrbtiu.
Tret/ji v drožbi »teh dioiligiočasmih ipusrtežev je 'lemiiveG, tap m lein mnač-njak, da ffa je žalositno pagiledati. Kar ustvarjen je lemivec zia to, da ;miu leti hraina tak.oireikoč satna v gobec. Vetnomer je na drevju, ikjer se drži veje s treimii imoornimi ikrempl'ji iz zraslši prsitov na niagah ter visii s hrb-
160                                                                                                     J
J
tom otormjetn mavizdioil, ne da bi se napenjiail za to majmanj. Še padlpliati na nogaih so mu upoiginjieitili ma arioitraj, da se 'opriDjelmilie tem laže. Sprednje noge so diail'jse kakior zaidinje, vse ipa jaiko tainke iin siuihe. Če imiona 'lemiivec v veHki siilli le kdad ina tla, »e opira iprii hoji na gionnje členlke iter tse taikio pamiiikai prav nerodmo 'naprej. Pri spamlu se ¦zrviije tropto kar <v zvežemj, žiival objajmie vejo z vsemli štinimi, iiri talkega vidiimo /l-emivca sfcoina vedmio, z-akaij navadMO' zimieraj spi. Obnnjememiu s hnbtinim z drevcsa ipnoiti tilam, . se mu |je oibnnto ceilo dlaika taikio^ da gre oid itrebuhia proti hrbtu im ne ka-kor pri dnuigiih živailMi, od tobta pratii trebuhu.
V ito dllako pa so ise mu zarasile že pri živlieinju uraile zeil-e:ne rastJiinioe, zaredili so -se mu v (kožuhu ceilo tmiravilje in moiljli. D.a jiim je 'bilto to imn?-goče, kaže ipač davolj očkio iprelemo letiivčevo avvijenije. Zeilenikiaisitosjv, kiaikršen ge, žijvi lahkio v miru ma drevju, 'saj ^a je kcimaj v.ideti, četudii je dcilg do tiri četrt imeitra. Na drevesu oibrne svoijo loiknciglio, opičji p»od,o/bin» gilaivio dio listov, ipopiboiv m sadja, jih poitegne z iiiogc ik sebi, ¦odpre trnaila usta lin se naje. Če je žegetn, posreibilje z listoiv roso, ikii je *udi mcikTa.
Taiko se me »tnufdii za 'nič ma svetu, nikdar :ni veseil, ne kaže tudti no-bene 'prepiašenosti, le časih se čemierno loffliaša s sviopm žatositniim, zatetg-lim »i-ii-i«. Olavek bii dejal, da je celo .preilein, da b!i ouitiil ikako bol.eci.no, iin če je ranjen še tako hudio, mu počasi iin leno ugaša Juč življenja.
Taik ije ikiriiv&c vise svoje 'dinii. Ko je še miladl, ne 'visii še ma dreviju, zatio pa se ioikileine takoj po iroijstivu sivoiie imatere, (k;i ^a niosi vedimo s sdboj, da ga tatoo že v mladosti vzgoji za pravega fcniivca. Ce ga je zailezd 61o-vek na drevesu, ga ne »pravi zlahika proč. V bran se sicer ne postaivi, ie tapo iin žaiositoo gleda ter se oprii/me s kiromiplii tako čvrsto, da je tireba precej siile in mai>ora, preden se g>a odtrga. S prosito nictg© pa raid zada kiakšno iraoo, ziakaj v astrih torempljih niima ravmo slaibega orožja. Tudil če se ga zasači na tleh, ne gre brez bo*ja. Lemlivec se vrže na hnbet itei-
161
izkuša (Oibjeti sviajegra sovraižmiika s ikremplji. Vendar »ovinažmikoiv niima dosti, ker roeinda ne daši nobemi živaili; piri njihovi silaibotni oibraimibi bi jih tudii ikaj fritro iztreibii jaguarji in 'velikenskie ikaoe aimieriških pra-giazdov.
Znaibitli da imajo živali med sebioj pcimenek, da puste lonivca, naj pase svioijo Jenobo v taiko žiiveim praigoizdu! Znabiiti poizabljajo na ienuha pni vseioibčem življenjn ... Saj spada po v&ej priliki jaikio mallo v praigozd, taiko je dinugačem od ojetga. Še ceilo sami b!i slkoiro pozaibilii ioib mije/m im nje-goviih samoitairskih tavariših, da stojimio sredi palmeffa žiiviljemija, kii mas navdiaja z miisTijo, da simo isredi ipnirodwe©a naja.
Raj je pragczd itudi za člo^veika, ki je preveeil iz nisrga toiliiko dobrort. Pnagiazd mu ie dail plod za kakao in ccikioilado, v praffoizdu si or;pa fe po-sebnega drevesa s:umii, od tukaj je presadil dišeoo vandliio i.n še dringe ko-nistne in kirasfitae rasfcline. V pragiozdu pa si je podjairmil tudii živailst/vo. Papii^e uči eoViOriti v svojih stanioivaTijih oloiveške gcvorice, iagfuar satm mu niora prepnščati sviod lapd poinisaini kožuh, iin minoige živalii mu morajo dajati tečne pečemke.
Taiko je vdd 'čilovek v praiffozd s siiilo, najrvečkrat si je pridoibil ikorak za fcorakom pot šele s sekiro v nioikii, da je itreibiil pred sehoa ^nmioivije -m mn-nge zaviijailke, a uiktonil se .mu je ti&oč m itisiaotetni prag>oizd v vsem s-vo-iem voMčanistviu.