eno leto? Pri Przemyslu naši zavzeli nove liribe.—-Pri Jaroslavu odbili ruski napad. — Pri Varšavi zapodili rusko kavalerijo v beg. — Rusi se morajo dosedaj dosledno umikati. — Angleži in Francozi nevoljni na Ruse. — Francozi se uniikojo na celi črti. — Rusi položijo bombe v Donavo. — Spori med ruskimi in srbskimi častniki. — Štiri nemške torpedovke potopljene. Prestolonaslednik poroča* cesarju Dunaj, 10'. oKLobra;. 1 Z bojišča se uradno poroea: Prestolonaislednik nadvojvoda Karl Franc Jožei se je pripeljal iz Galicije na Dunaj, da osebno poroča cesa[rju o vojnih dogoclKih v (Galiciji. Prestolonasledniik^ se bo čez nekaj dni tfopet vrnil na. bojišče. Vojna še najmanj eao leto ? Vojafški sotrudnik londonske ,,.TSmes" ugovarja trditvam nekaterih angleških časopisov, da bi mogla Anglija postaiviti le 600.000 inož ter trdi, dfa. se na,liaja pod zastavami angleške armade že 1,200.000 mož. Novi rekruti pa &e javljajo v ta.lcki velikem številu, da jih vfiada s svojimi pripra|\V^ii kar dohajadi ne rnore. Sedaj se nahaja 100.000 indijskih in kanadskih čet v Evropi T(e čete in pa one, k\ se sedaj še vežbajo v naselbinah, so temelj, na( katerem bo treba graditi naprej/ Anglifa je poslalai v Francijo del svojih najboljših čet. Ostale čete bodo sledile s p o m 1 a d i 1915, glavna angleška sila pa pride — k o n c e m 19 15 na bojišča. Angliji se n|i/kamor ne mucli. Ker se je priglalsilo toliko prastovoljcev, se glede telesne sposobnosti zahteva več, fc/akor. kjerkoli /V Evropi. Sicer bi bil pritok prostoMoljcev generala Kitchenerja naravnost preplaivil. (Nemškp] Wolffov urad pripominja. k temu Članku: Iz teh razkritij izha,jh( pred vsem, da Anglija ne upa pregna,ti Nemčije pred potekom leta 1915. tFrancozi ne bodo posebno veseli, da se Angliji nikakor ne raudi, jih uspešnejš-e podpirati, kakor se je to člosedaj godilo. Izgled na krepkejšo podporo spomladi je le slaba tolaižba. Usoda Belgijcevh| k!i so se zanašali na angleškb pomof', (govori le preveč jasno.) j Angleži dosedaj s svojimi prerokoAiaiiiji o razvoju vojske niso imeli sreče, za to tud'i ( ni nobehega razloga, da bi jim usedli na prerokovanje, kako dolgo še bo trajala vojska. Avstrijsko=rusko bojišee. Na celi črti napreduj^mo. Duriaj, I9.'bktobra opoldne. Avlstrijski generalni Stab razglaša: V, bitid izhodno od Przemv-sln in Chyrowa je včeraj (v nedeljd, dne 18. oktobraO dosegla naša ar" mada zopet lepe uspehe. Posebno liuda, je bila borba pri mestecu Miz^niec. Vfeino Magiera, kateira je b$a doseda,i v rokali sovražnika in odkoder $q ,Rusi z velikiin uspehom zadrževali naSe proctiranjc,; smo včeraj popoldne po daljšem in močmem obstreljevanju s topovi zavzeli. Severno od Mizyniecai sa naše četei že tako daleč napredovalG proti soVražnim vrstam, da so se v bajooetnem juri^u zakadile v ruske čete, ki so stale naizhodni strani )Przemyslai. NaSim se je posrečilo, d^ so prodrli celo na višine prf mesjtecu Medyka, i • l Na južnem krilu so Rusi neprestano, tudi po noči, napadali naše postojanke na višinah na južnozahodni strani Starega Samborja. Naže 6ete pa so Lvse ruske napade krepko odbile. V dolini rek Štryj in Swion so naša.'yrdelai v vednem boju.s savTažnikom ter so doseglaže znatne uspehe. "•: T.udi ob reki Sau so se včeraj na več mesjtih vr^šli.li b»]i. Rusi sd napravili včeraj (nedeljo) zvečer, ko je nastopila tema;, napad na naše postojanke pri mestu Jaroslav nPiVlizliodnem bregu reke San. Sovražni napa.di -so bili krepko odtiti. Na Rusko-Poljskem je združena avstrijsko-niemšk!a, kavaleriia porazila moeno rusko kavalerijo. T;a sovražna eeta je poskušala prodiralno napadati naše zavezne oddelke v smeri zahodno od Varšave, a je bila vržena pri mestu Sochaczew nazaj. * * - * -i.. .. Miesto ''Mizjrn"eee in gora Magiei'^ ležita k'akih 35 km izlio'cliio od Przemysla v sredini med Lvovom in I'rzomysloni.. Stary-Sa.mbor, imenovan tudi StaroMiasto, leži nb gornjem toku reke Dnjestr 45 km ju-< goiziiodno od Przemysla. Reka Stry| izvira v Karpatih pri prelazu Uszok in Ł>č-e po jugoizhodiiem deiii Cailicije. ro.eliiiik Przemysla priznava- junašfcvo Ilusov. Po\oljp.iic trdnjave Przemvsl, podmairšal Kus;nn :ek, priz-iava polivalno neii&traše^o -junažtvo rus!:ili eet, katere so ollegale Przeniysl|. Bajka o r.ojuiip^tvu Rusov se.jnora enkrat za vselej pozabLti. Podmnrš:il je kaz.il neke škarje, s khterimi se morcjo boCoče žice, ki braniio biižaujs sovražnika do trdjijave, tako t;lio prerez;iti, da posndka trdnjave tega ne sliši. Te škarje so iiemškfega izvora iu jih je naSla jvosadka, po vsakem naskokii v velikem, številu pri [»aifllili ruskili vojakili. Podmaršal Knsinaiiek je pripoinnil, da je sam prerezal brez' najmanjšega napos'a. s takinii šknrjsmi 5 nijn debelo boflečo žico. Tudi je pokazal znplesijepo rusko piiStlvO-rep^tirko, ki je popol;;o:na novega izvora in ki imai namesto bajoiu-ta škarje. s kniterimi more &trel-&c, ziavarovan v strolskem jnrkii, pfte;rezati pred seboj vso bodefe žice, ne da Wi se- pri tem- izpostavl kaki nevanvjsti. Tudu ta 'z'injd'ba je IMlaiV avstrijski armacli popoln.onia nova. AJL **V'i f S t ••VV VMilj>kuBSit;SKO C0I1SC6. Nesloga mwl si'I)uldml In ruskimi častniki. Sofija, diie 18. oktobra. Poveljiiik\v Srbiji se iialia.ja-jočih ruskih ^et. princ Arzeu Karagjorg^evif, je radi needinost', ki se jo po.javla n%(C rusk;mi in srbskdmi častniki, zapustl Srbijo ter se podal r.a Kavkaz. Ruskl saiici']i položili mine v Donavi. ,.Sudsla:\vfsclie Korrcspondenz" poroča iz BukareStai: Rii,nnu»slci Jisti poro5ajo, da se je peljal skozi Riiiinunijo neki ruski zdravstvfini vlak na progi Jassy—Uiigli«ni. Krlor ve, kako slabo da je preskrbljero v Rusiji za ranjence, se je moral fiudi',1!, da so Rusi niorejo pečat' še s srbskimi ranjenci, Bilo je tudi veliko santetnega osobja. Tz 'Orsove se zdaj pojasnjuje j)ravi najiien te pošiljatve. Rmski saperji, to je oddelek pijoiiirjev, ki delajo jarke, ccste in okope, so iiamreč' položili v zadnjih liočeh med Tnriiseverinorn, Kladovo in Orsovo mine, Ruski saiperji so bilipreoliIe6eni v usltižbence Raidefega križa in so-se kot taki peljali škozi Rumuniio. Zloraba Rudečega križa v ta iiamien, kakor pravijo nemška poročila, da izrab- Ijajo Rusi mednarodno zastavo i,n da obstfeliu.ie.io nemške lazaretne (zdravniške) vJa-ke, vzbiijd veliko pnzornost. Nemško-rusko bojišče, Kje so Nemci ? 'O vojnem postopanju Nemcev v izliodni Prusiji in na RusKO-Pol.isk'3'm zadnji čas ni bilo dovolj .iasnih porofiil. Ali se še naliajajo nemške čete v ruski pokrajini S-.uw,alki, katero so Nemci zasedli, kakor lntro so izgaali Ruse iz izhodne Prusije, in če se nahajajo; kako velika je približno njiliovai moč, o tem vAsmo bi!i zanesljivo poučenl. 0 vsem tem nas pouoi sedaj poročilo nemškega zunaiijegar urada nemškemu poslaništvu v Bernu, v katerem se glasi: ,,Ko smo pregnali Ruse iz ialiodne Pmske, smo jih najprvo zasledovali čez mejo, t e ž i š č e naših vojiuli pcclvzietij smo pa p r e n e s 1 i na Poljsko. Pri tem. smo imeli popoln vispeh. Vsa Poljska zapa.dno od Visle je v n a š i. h rok-ali. Rusi iinaio le še V a r š a v o, Dia smo z a p u s t i 1 i zasedeno rusko ozemljeob izhodno-pruski mcii, nima nobenega pomena, posebno, ker nismo nikdar naarveravali stalno zasesti gubernijo Svnvalki. "O tem, da smo opuffli obleganje Ossmvieca, ne more biti govora; kajti trdnjave nismo nikdar oblegali, pač pa sn,mo ottstreljevali, da smo mu s tem v okvirju takratnih podvzetij lahko zaprli prehocl težke oblegoval:ie artilerije." V zasedeni pokrajini Smvalki torej ni ve6 nemških čet, glavna mo6 nemške izliodne arma" stoji sedai na R.usko-Poljskem. Tb je za presojanje položaja vellfee važnosti, «__^ General Hindenburg o koncu vojske. Neki deklioi v Briksnu, ki je pozdraVila pismav.o generala Hindenburga, je ^eneral odgovoril: Prisrčno se zalivaljujem, ker ste se me prijazno spomr.ili. Vojska, kakor upam, bo trajala toliko časa, doklor se vse ne ukloni naši volji. ', Nemško=fr ancosko bojišče Francoska armada se umika na celi črti. Francoski poizkuisi, da bi obkolili nemSko desno krilo, sO se po;>esre6ili. Sedaj, ko je padel Antwerpen in dobi vslcd tega ravno nemško desno krilo nova ojafienia,- je Se manj upanja na uspehe. Francnski wjskovod.ja 'Jolfrei je hitro presodil polbžai in spremenil svoie naftrte. Sklenil je, braniti se na plalOti Morvan, Corte d'Or (južno od Dijona) in v doli,,i reke Saono. V resnici je že, kakor porofiajo ,.B:iseler Nachrichten", 00 polkov, to <e okroglo 000.000 mož zbranih na pla-,oti Morvan, Vsapretnikanja trancoskih fcet kažejo, da je general Joffre z,amisld za priliodnje boje nove načrte. Bo;i, ki se vrše še ob sodanji črti z Nomci, so le navidezni. ' Ze ob 6asu, k.o so se Nemci po zmagovitih bojih v severni in izhodni Franciji bližali Parizu, je gencral Joffre razglasil, da se misli franooska armada postaviti na Crti Nevers-Dijon, Toda takrat so poli- tični razlogi povzročili, da, se ta namera ni izvrriila. Saj je znano, da je bila za Angleško mlsel, da bi utegnili Nernci pritl v posest severne belgi^ske in irancoske obali, stra.šna in nezimosna. Francozi in Angleži primestu Lrille odbiti. Berolin, dne 19, oktobra. ,Veliki generalni šta,b poro'5a: Napadaliii pnizkusi sovražnika so bili na zaliodni in severozahodai strani mesta Lille od nemških čet odbiti. Sovražnik je imel zelo velike izgube. Obstreljevanje Belforta. Neka brzojavka iz Curiha, ki jo prinašai >,Kolnisclie Zteitung",. zagotavlja, da so težki nemški- možnarji Že v torek pričeli strelja.ti n& izhodno od Belforta ležeče francoske postojanke. Boji so bili. silno ljuti. Nemoi so napredovali l-]orak za korakom, Nezgoda avstrijskih motornih baterij v BelgijL Stotnik Aman mrtev. t Dunaj, 19. oktobra. Iz nem&kega, glavnegai vojnega stana se poro6a: Pri prevažanju avstrijskih motornih bai*erij, ka<tere so se nahajale pred Antw,erpnom, po železnici proti izhodu, se je pripetila pri Llilttichu velika nesreSa. Nekaj železniških vozov, na kiatere je bila naložena ena baterija, je skioSila iz železniškega; tira. Pri tem je ubilo poveljnika divizv,iei, l sito,tn)ika. Ferclinanda Amanaj našega rojaka, Soma iz Ajdoviščine na Goriškem. Praporščaku Wollnerju je pa zlomilo nogo. Poškodovanih je še bilo ve6 drugih častnikov in vojakov. Baterija je pa ostala nepoSkodovana. — Stotnika Amana so prepelie|U v Ko('Jin, da ga tamkaj Slovesno pokopljejo. Ponelsrečeni stotnikj Amari je bil eden najbolj nadarjenih častniikov avstlrijske trdnjavske artilerije. iOn, kalcor tudi .praporščak AVollner sta bila vsled svojih junaških činov pred Antwerpnom odlikovana z železnim križcem, Slovenskemu ju*naku bodi zemljica lalika! Angleži kregajo Ruse. Angleži v sedanji vojski inalo delaio, a velilco govorijo. Sedaj jim ni kaj pri Fraiutozili prav, pct';m pri Belgijcih, a tudi z Riusi niso več zadovoljni.. Vojaski sotrudnik ,,.MorHiiiypos't" piše, da se na izliodu stvari ne razvijajo tako, kakor bd bilo pričakov&ti, 'Bitkai, katero je vse pričakovailo v 'b 1 i ž i n i K r a ko v a , se vrši sedaj daleč p r o 6 na izhodu. R-usi, ki so skraja napadali, so teli prisiljeni, da p.o to ugodno taktikci morali prepustiti nasprotnikoni. Prodirajočim nemškim četara je frlo ra-di tega ctnogoeeno, da so prekoračile Vislo brez odpora. Nazadnje se poroftevalec izijavlja: Pom,e:i Piv.emysla je sedaj jasen. Zelo se mora obžalovaf, da s? ni posrečilo, vzeti trdnjavo. Angleži, ki v celi vojski nacmanj trpijo in grdo izrabljajo svoje zaveznike, si dovoljujejo še tudi, da oštevajo svoje zaveznike in jim dajeo dobre nauke. Francozi z Itusi nezadovoljni. Rusi so Francozorn ve6 obetaii kakor so mogli izpolniti. Koj v začetku bi bili mcrali po dogovoni preplaviti s svojimi četami izliodno Prusi^o in Galicijo.. Pričeli so, toda izpolnili niso nikjer svo,;e obljube. Najprej so morali iz izhodno Pfusije, seda.j jih pa naganjamo iz Galicije^ Rusi se morajo umikati. V nizozeraskem. časniku se tolaži francoski požočevalec: ,,Za sedaj je prva naloga, da rešimo Varšavo. Potem bo boljše. Poincare in Joffre sta imela posvetovanje, na katerem je Joffre izrekel upanje, da poseže giavna moč Rusije v novembru odločili-o v boi. Takrat bo imela 8 inilijonov vojaštva na razpola.go. "\Ta irancoskem bojišču pa možnost ni izkljufiena, da pade že v začetku nove-mbra odločitev." In franooski general piše: ,,'Skoda je, da Francija in Rusija ne nastcpatai po dogovoru, Naparl na sovražnika bi se moral priC-eti istočasno." Francoski duhovnikl v vojni. Francoski list ,,Soteil du Midi" priobčuje prvi seznaimek 70 francoskih dirhovnikov, ki so padli na bojišču. Na morju. 4 nemške torpedoike potopijene. Berolin, 18. oktobra. Uradno se poroča: Dne 17. oktobra popoldne so se zapletle našo (nemške) torpedovke S 115, S 117, S 118 in S 119 nedaleč od holandske obali v boj z angleško križarko ,,Undaunted" in štirimi angleSkimi torpednimi ruKi-'ci. Glasom uradnih angleških poroftil so biile nemŁke torpedovke potopljene in je bilo od njih posadk 3! mož na Angleškem izkrcanih. Najdomestujoči šel admiralskeg.i štaOai-. Behneke. jUndaunted" je lahka angleška križarka 125 m dolga, 11.9 m široka, z globino pod vodo 3.1 m. Prostora ima za 3.500 ton in 30.000 konjs'kih sil ter i,ma liitrost 30 morskih niilj. Potopljene nemške torpedovlce S 115, S 117, S 118 in S 119 so starejšega sestar va, zgrajene ao bile v letih 1902 in 10(03 ter so imele liitrost 27 morskih m,ilj. Dolge so bile po 01 m, široke 7 m in globoke 2.3 m pod vodo. Proatoijt so imele j;o -420 ton in stro;i so bili raočni 6000 konjskih sil. Vsalda torpedovka je tmela posattkb 56 mož. Igra med Nemgijo in Anglijo na morju. Gurih, dne 17. oktobra. ,.Neue Ziiriclier Zeltung" razpravlja v uvodaiku o upili Anglije, da bi uničila nem&ko brodovje, ze- 10 nezaupno.. Zemljepisni pjgoji so za brodovje v Sever.iem morju izredr.o ugpdni; udreti v Vzhodno morje, je skoraj nemogoče; strali pred groznirai učinki podmorskili in torpednili čolnov, vse to ne dopušča angleškira adiniraloan, da bi nemško brodovje prisili- 11 k bitki, Tauli se ne dajo čete izkrcati na nemški obali Severnega morja, ki je preplitvo in bi se morale čete v č-obiih prevažat; do kopnega. Riavno tako ni mogo&e zasesti Amsterdam. Angleške nade so torej zelo male. Upoštevati pa je tudi še nadkriljujoče nera^ke to])ove iz oklepnili ofcirotrev. Ti topovi oddajo clo 220 strelov, dočim se angfeški topovi iz žičnih cevi ,že pri 00. strelu izžŁ?o, radi fiesar ne Tiiore.io ve6 tocno zadet . Angleški industriji se izdelava topov z oklepnimi obroči ni posreeila, ker na Angleškem niso mogli izielati dovolj lepih in dovolj trdnili kosov jekla. Tudi v tem oziru je torej Nemfiija na boljšem in je prif^nkovati, da končno dobi sir-er izenačeno igro. Bojiie moči zaveznikov izčrpane. Kolin, dne 16. oktobra. Kol i ski l'st ,,Ivolner Zeitung" poroca sledeče: Zavez liki i.imajo več nobei.ili novih čet. Anglija ne more poslat: v Fraacijo rjAenMi oet ve8«in le še 6aka iiai t-), da se drugi mecl seboj uničijo. AngHia se zslo ba.lia. s Srojim gospodairgtvoin na morju, "toda f!ose;la,j si šo ni upala s;)ustiti v no1 eno tako pod.ietje, kak'or je bilo n. pr. ono Neoičije že koj oh pričctkn vo'ske, 1 o so nemške vojr.e ladje polagale niinc ob izlivu reke Themse.. VstAja proti Angl^žem. j CarigraS, 19. oktobra. Carigrajski iisti so izvedeli iz zanesljivega vira, da so se uprli molia-medanci alrikjamske pokrajine Somali in napadlli pocl povelj&jtvom i^veh šejhov Berbero, glavno mesto te naselKne. Ujeli so vse angleške častnike te posadke in zastHUi mesto. Isti Casniki javljajo, da je neka neiMška križa-rkai bombardf.rala železniško progo Džibati—Addis-AbeUia,' ki jo grade Francozi. Proga je bila razdejana. PošTcodovana so bila tudl poslopja francoske najseEune. Kakor je izvedel ,,Taijvir i eikiar", so Angleži v zadajih dneh odstavili 12 0 e g i plt s|'ki.i h uraldriilkov1. in odpustili iz armade 20o* egiptskih fiastmktov. Domneva se, cla so Angleži vse to ukrenili, da rešijo situricijo v Etgiptu. Listi priobčujejd iz oficijoznega. algansi^ega organas ,,-]Sa,ra Djulalibar" povzeto verit, da so se zaracli aretacije mohamedainskega indijskega 5ajr stnika Mehmeda Hafiza, bra,ta "kneginje Begum iz Bhopala, uprla plemena, katerili glavaij fa bil 'Mehiroed Hafiz. Angleški glavni upravitelj je obljubil, da bo Mehmeda Hafiza izpuistil aa svobodo.. Uporna plemena v Djibburu silijq,j^ da bi se Indlijci' uprli proti Angleženu Burba med Slovencein in Rusom. Žo nitid prvimi ranjenci Smo čitali ime Martin Režek, alpinist 27. brarabovskega ali planinskega polka iz Ljubljane. Ti planinci so se dne 15. avgusta iz Goriškega odpeljali skozi L,ubljano in Dgrsko v izliodno Galicijo blizu do Tarrioj>ola. A pri svojem dohodu so po napornem raaršu že zadeli na sovražnika. D;.e 24. avgusta so se že začeli maniši boji, v katerih je bilo mnogo naših ranjenih. A dne 27. avgusta je bila lmda bitka pri Premislany-ju. Oddelok, v katerem je bil Režek, je dobil povelje, da zavzame sovražnikovo baterijo. Planinci so se vrgli na-n.io kakor levi, Vnelo se jo niesarsko klanje s puškami, meči in puškinimi kop ti. Padalt so na Ob«h straneh. Kogar ni podrla krogla, prebodel ga je meč. V tem metežu je R-ežek dvema Rus1om.a s kroglo pomagal na oni svet, enega pa je z mečem zabolol, da se jo kar sesedel. Med tem pa se proti Režeku zakadi močan Rus, pravi Haraimbasa, ter ga začne, zgrabivSi ga za vrat, kar daviti. A naš alpinist ne izgubi sa.mozavesti, mahoma odrine Rnsa ter ga istotako zgrabi za vra^, z drn^o roko še puško držeč, in tako se rovata na življenje in smrt, Režeku se posrefii, da ppdoro Rusa na t!a, Hitro z^rabi za pn&to In s kopitom promaga šre5no sovražnika, ki S3 ve5 ne gane. A med tem metežem je eden izmed ruskKh ranjeneev ustrclil proti njemu. Zato Režek skoči tudi na tisto stran ter mu vi*ne to prijaz':iost s kopitam., da ruski vojak ni nikomur1 vefi škodovaU Rožekov lovariš'pripovcduje dal.;e: Pa i)Oza.bil som povedati tudi, da mi je prej ena izmed frča.iočih krogel ena Hk ob sencu odstrelila perosni šopek na f'opi!-i, in kmalu nato jo priletel Srapnel, ki mi je telornjak na Jirbtn odrezal s takim pritskom, da mi ie brulinila kri iz nosa ia skozi usta. Ne vem, aliisti ali drugi šrapnel, je tovariša raztrgal na kosce, ki so se vsuli na nas. — A vs& to me je zadržalo, sam ne vem, kako, da sem se pri zgoraj opisanem naskoku obrajiil sovražnika. — A kaj je to? Zemlja okrog mene je suha — in vendar fiutim v č.evlju mokroto; na kar me tovariš opozori, da sem ranjen na levi nogi, rekoft: ali ne vidiš, da je vsa blačaica krvava? Zdaj še-le se zavem, kaj se je tudi z raenoj zgodilo. Cutim se trudnega in si za silo obvežem prestreljem kraj s pripravo, ki jo dobi vsak vojak za najveftjo potrebo. Potera pa sem se onesvestil in ne vem, kaj se j,e z nienoj godilo. Pozne;e sem izvedel, da je prišel naš zdravstveni oddelek, ki nas je pobral in nas odpravil v mesto Stryj v bolnico, A tudi tu nain ni bilo obstanka, kajti glasilo ae je pcvelje: težko ranjeni zvečer na kolodvor, lahko ranjeni jutri zjutraj. Ali še ne preteče ura, ko se nam zapove: vsi na kolodvor (kajti sovražnik se je približal mestu). Na postaji je bil takmetež prinešenih in saanodošlih ranjenoev ter nebrojnih beguncev, da je bil sre'čen, kdor je dobil kak prostorček. Vriak odhaja za vlakom Slcdnjič tudi jaz dobim prostor in vlaki nas odpelje na Ogrsko v mesto (Jngvar, kjer sa me loti povrh še gri' ža. Ker ni bila hrana za moj želodec, prosil sem, da bi smel iti zdravit se domov, kar so mi uslišali ter me čez Dmnaj poslali na Kranjsko." Cast temu vojalfti3 ki je doma v Bojanji vasi, obfiina Radovioa pri Metliki. Za spomin je pustil doma naram.no sponko ruskega vojaika, ki jo je odtrgal (mrtveou. Seboj pa je z bojišča vzel puško ter jo odr dal še-le v Ljubljani, Kje Je telečnjak, me?;, pelerina, Bog v.e. Dne 9. oktobra se je dokaj ozdravljen vrnil v Ljubljano, Promoviral je dne 17. t. m. Bmil Schlander v GradcLi z,a doktorjai vsega zdravilstva. * Ptujski odvetnlk dc Gosak mrtev. Ljubljanemu ,,Sloveaskemu Narodu" se poroča: Z južncga bS^šča je sluga Ijubljai slce Mestne hranilnice, Rak, pisai svoji soprogi, da je živ ia zdrav, da je pa te dni pVlel rezervni eastnik, odvetnik v Ptuju, g. dr. Tone Obsak. Pokoinik, simpatičen, mlad mož, ki je še-le preV kakim letom otvoril svr.iio odvetniško pisarno in se poroeil s hčerko ugledne narodne rodbine Mohori6 v Ptuju, je bil mož, ki je ljubil naroclno delo, mož, poln idealnega. naivdušenia za sšlovcnsko stvar, ocl katerega je mogel slovenski narod še mnogo pričakovati. Bodi mu oliranjen blag spomin. Njegovi vdovi in celi rodbini na&e iskreno sožalje! * Vojaški škof na bojišču. Vojaški fekof Bjelik cdide prihoclnje dni na bojišče, da bo nadzoroval vojaško dušno pastirstvo na bojišeu in v zdravstvenih zavodih. *'Na severnem toojišžu je bil ranjen g. Tomo Sorli, c. kr. notar v Podgraidu na Primorskem, poročuik 47. polka v rezervi. * Francozi in Angleži nimaio korajže. Crnovojnik četovodja Alojzij Kreii, doma iz Svečine, piše svojerau prijatelju iz Drinjaiiia pri Ptviju: ,,Franeozi in Angleži nimajo korajžle in s; ne upajo pred I'olo. Najbrže so že izvedeli, da so mairiborsld črnovojniki tara na straži. Na,i le pride sovraižnik, izkus 1 bo, kako znamo črnovo.iniki streljati." * Poljska služba božja. Preteklo nedeljo dne 18. oktobra, se je vršila v farni cerkvi v Slivnici pri Mariboru popoldanska služba, božja za poljske liegunce, nastaniene v slivni'ški fari. Pridigo, ro/nl venec in liianije je imel poljski diiiliovnik, begunoo iz Kalusza, kjer je bil kateliet na poljslkih ljudskih šolah. Kastanjen je v gradu pri grofu Sohonbornu. Vsi begunci občudujejo lepoto naših krajev in rodovitnost naše zemlje.