c®na mr ao PoStmna ptoCana • 8p«l abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO r R G O V I N F I N N C D U SIRIJ OBRT KMETIJSTVO leto xi št. 248 PETEK, 22. MARCA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 ‘A. v stri j ci so že naročili Prvo ladšo >• i>«~- _ . - — j. ^ J. . Prve avstrijske ladje že gradijo, na 9 plost ne v tržaških, temveč v nemških ,j “'-'iedelnicah. še preden je avstrijsko ' Prometno ministrstvo izdelalo načrt za j *akon, ki naj položi pravno osnovo za ‘rgovinsko mornarico, na kateri hi pla-^lala avstrijska zastava, so avstrijske «klame VOEST (Vereinigte Oesterrei-. Poische Stahlwerke v Linču) naročile avtrijsko ladjo (14.300 ton) v la-“Jedelnici v Flensburgu. VOEST bodo 1 jtaročije še drugo podobno ladjo, za ka ' lero pripravljajo načrt. Poročajo, da je za naročilo teh ladij pobudo okolnost, da so v omenje-llll» avstrijskih jeklarnah izdelali novo Vr8to jeklene pločevine, ki Je zlasti priti 4,r?Vna za graditev ladij, in da so nem-industrljci izrazili avstrijskim je-K1amarn željo, naj Avstrijci sami prvi Preizkusijo praktično vrednost svojega ‘ ‘'■uma. Bolj verjetno je, da je za gra “ ‘lllev avstrijskih ladij dala pobudo po-, ,eba po ladjah, ki bi prevažale suro-\ V'ne za avstrijske jeklarne poceni. Dej-ni fy° je namreč, da si je vrsta nemških ,. "*darn in železarn omislila graditev o ‘ zronia nakup lastnih ladij, ki bi do-'aiale surovine za nemške železarne in jeklarne iz čezoceanskih dežel prav za-1 t1ac'i tega ker so se prevoznine preveč £ Ognile. J, Avstrija bo torej v vsakem primeru lmela lastno trgovinsko mornarico, če-L Prav nima neposrednega dostopa na ... l;'Qr]e. To ne bo prvi takšen primer, 1J. Ker imata n. pr. tudi Švica in čeho-'0vaška lastne trgovinske mornarice. ; SvIear]i so se odločili za ta korak med '°]ito, ko se je pokazala potreba, da bi i1 dovažanjem žhll iz čezmorskih kra-j*-"1 zagotovili prehrano svojemu pre blvalstvu, ki Je med vojno ostalo ne-a’ '*ralno. Nekateri menijo, da bo tudi ^ J^ZVoj avstrijske mornarice pospeševa-11 Prav nevtralnost Avstrije. 'j. Avstrija še ni uradno Izbrala prista-j. n'žča, ki naj bi postalo opremna luka *a »Jeno ladjevje. AU bo to Trst? Dr. .mlnlnghaus, predsednik posebnega od-;jil “°ra za Trst pri dunajski gospodarski A Gornici, je v svojem predavanju pod priljem Instituta za proučevanje vpra-'Pnj Podonavja na Dunaju ugotovil, da , f razdalja med Avstrijo in Trstom pri-1 bdŽno za polovica krajša kakor med 3 Avstrijo in severnimi pristanišči ter je ,e. '"'drobno razčlenil razloge, Iz katerih 1. Avstrija z velikim zanimanjem sledi razvoju tržaškega pristanišča pa tudi .j, drugim dogodkom okoli njega. Iz nje-Sovega predavanja se da zaključiti, da ,, 8e bo Avstrija odločila za Trst. Za to vs ?dlo41tev govorijo pač gospodarski raz-kj °8l, ker gre še vedno večina njene čez-ntarske trgovine v tranzitu čez Trst. Z druge strani pa ima Avstrija v Trstu že 8tare tradicije, ki ji zagotavljajo poleg ®°spodarskega tudi določen politični "PUv. Dr. Relnlnghaus si je takoj za-Varoval hrbet proti morebitnemu sum-W{6nju, da postavlja Avstrija tudi kakš d® Politične zahteve, ko je med progra-"^tičniml točkami, ki naj tvorijo osno 0 sodelovanja med Avstrijo in Trstom, bavedel tudi peto točko, ki pravi, da je Pijanstvo Trsta nesporno. Avstriji je bila že večkrat dana pri-Pzuogt, da bi si svoje gospodarske poslanke v Trstu zagotovila z medna-Sdnimi določbami. Ena izmed teh se , Pojavila v trenutku, ko se je med Stom 19S3 in 1954 bil vroč boj za Trst da mednarodnem pozorišču. Avstrija je edaj molčala, kakor je potem molčala da rimski konferenci, ki naj bi v smi-8111 mirovne pogodbe in londonskega ^razuma (5. oktobra 1954) določila rdJno obliko sodelovanja zalednih dr-*dy Pri upravi tržaškega pristanišča, še a®- sklenila je na lastno pest z Italijo dgovor glede uporabe tržaškega pri-anišia ne glede na gledišče Jugoslu-JdJe, ki je v duhu mirovne pogodbe in dddonskega sporazuma težila za več-ganskim sporazumom glede uprave riaškega pristanišča. ( Jedaj so celo vladni listi kritizirali akšno avstrijsko politiko, češ da ni rdotlstila ugodne priložnosti, da bi si .jdtrlja zagotovila v tržaškem prista-jdteu primerne pravice z mednarod-j®1 dogovorom. Danes nastopa Avstrija "dko samo z gospodarskimi argumen-’■ Tudi ti so močni, ker ima za svojo jd°rnarico na izbiro več pristanišč: na vadranu poleg Trsta še Reko, na se-Pa poleg nemških še belgijska, ho-adclska in poljska pristanišča, ki so "fadi znižanja železniških tarif še veda konkurenčna Trstu in Reki. C«lo »u Traffico«, ki navadno brani * edlšče tržaškega pomorstva in gospo-arstva, postavlja Avstrijcem pogoje: ® bo Avstrija izbrala Trst kot o-. emno luko za svojo mornarico, potem (j dtorala Trstu pogodbeno zagotoviti ■učeno količino tranzitnega prometa 1 b dati graditi svoje ladje tržaškim ladjedelnicam. Edino pod temi pogoji v Trstu sprejeli avstrijsko momari-ski k* b° konkurirala italijanski. Rim-m Ust »U Globo« zamerja Avstrijcem, a so prvo ladjo naročili v Nemčiji, a 06 v Italiji. . £e sami ti ugovori kažejo, da je vpra-,/dje opremne luke za avstrijsko mor-Hco težavna zadeva. Formalno sta Cl mšila že Mussolini in avstrijski kan-dd Seipel s posebno pogodbo, po kate-lt ddj bi bil Trst izhodna luka za av->11 S^° ITlornarlco. toda na zadnje ni I 0 Iz vsega nič, ker je fašistična vla-zavlačevala izvedbo tega sklepa. Pobili ra2'°&ov pomorske konkurence so ' ledaj in so verjetno tudi danes na d Še politični, ker ne bi italijanska (.r^ddJa politika rada videla Avstrije v "dšulkoli obleki na Jadranu. Dolarji odhajajo v Azijo Nanje se opira ameriška zunanja politika Američani so s pozornostjo sledili zadnjemu zasedanju znane mednarodne organizacije SEATO (South East Asia Treaty Organization), ki ima namen organizirati obrambo proti prodiranju kitajskega vpliva v sn»-ri Južne Azije. Zasedanja v Canberri se je udeležil tudi sam ameriški zunanji minister J. Dulles. Obramona moč SEATO se po mnenju Američanov niti zdaleč ne da primerjati z udarno močjo Atlantske pogodbe (NATO). že samo zaradi mednarodnih za-pletljajev posveča ameriška zunanja politika mnogo večjo pozornost Aziji kakor sami Evropi; saj je znano, da še vedno ni konec velike napetosti i?a Srednjem vzhodu. Uresničenje znane Eisenhowerjeve doktrine naj bi stalo Ameriko okoli 200 milijonov dolarjev. V Azijo je šlo lansko leto 70% vse ameriške gospodarske in tehnične pomoči. Od leta 1953 je delež Zahodne Evrope na ameriški gospodarski in tehnični pomoči padel od 66% na 8%. V finančnem letu 1957 bo ameriška gospodarska pomoč azijskim državam narastla od 960 milijonov na eno milijardo 140 milijonov dolarjev; gospodarska in vojaška pomoč skupaj se bo dvignila od 1 milijarde 500 milijonov kar na 2 milijardi dolarjev. V ameriškem proračunu za leto 1957 bosta med evropskimi državami, članicami NATO, prejeli gospodarsko pomoč samo Grčija in Turčija. Lansko leto je komaj 30 let stara republika Južni Vietnam prejela več ameriške pomoči (197 milijonov dolarjev), kakor Je Francija prejela od Združenih ameriških držav v letih 1955 in 1956 (126 milijonov). Tri azijske države, to je Koreja, Formoza in Južni Vietnam so prejele 78% gospodarske in tehnične pomoči (600 milijonov dolarjev), ki so jo Združene ameriške države namenile lansko leto Daljnemu vzhodu. Amerika je Paki stanu podelila pomoč 108 milijonov dolarjev, to je 60% vse pomoči, ki so jo prejele azijske države na področju od Afganistana do Burme. Indija, katere prebivalstvo je vsaj 5-krat večje kakor prebivalstvo Pakistana, je prejela lansko leto 60 milijonov dolarjev pomoči. Ameriški državniki so mnenja, da Zahodna Evropa ne potrebuje več toliko pomoči, ker se Je njen gospodarski položaj zboljšal; z drage strani pa so ameriški politiki prepričani, da so azijske države bolj izpostavljene nevarnosti, in sicer zaradi načrtov Kitajske. Kam je zginilo 972 ton zlata Ker so v Južni Afriki odkrili nova ležišča zlata, se je proizvodnja te dragocene prvine lansko leto dvignila za 3 1/2% in dosegla 28,100.000 unč (1 unča tehta 30 gramov). V to količino pa ni vključena proizvodnja Sovjetske zveze. Londonski izvedenci računajo, da je Sovjetska zveza leta 1956 prodala na svetovnih trgih 4,300.000 unč zlata, to je toliko kakor nikdar poprej po drugi svetovni vojni. Domnevajo, da predstavlja količina zlata, ki ga je Sovjetska zveza prodala lansko leto, manj kot eno tretjino letne proizvodnje. Neki pariški gospodarski publicist postavlja vprašanje, kam je zginilo 32,4 milijona unč zlata, to je 28,1 mil. pridobljenega in 4,3 prodanega sovjetskega zlata. Na to vprašanje odgovarja, da so po angleških cenitvah končali trije milijoni unč zlata na Srednjem vzhodu, in sicer po kanalih, ki vodijo čez Bejrut tudi v Indijo. Nekaj tega zlata so gotovo kupile tudi narodne banke na Srednjem vzhodu, ostalo pa je v zasebnih blagajnah. Na Daljni vzhod so prepeljali 2,251.000 unč zlata, in sicer s posredovanjem novega razdeljevalnega središča zlata v Macao. V Tajlandijo so ga uvozili oko- li 1 milijon unč. Nekaj ga je šlo tudi v Južno Ameriko, in sicer v Argentino in Urugvaj. Mnogo zlata so pokupili zasebniki, to je okoli 10 milijonov unč (1 milijon več kakor leta 1955) ter ga tiščijo doma. Manj zlata je šlo v industrijo in obrt, in sicer okoli 3 milijone unč. Zakladnice narodnih bank so lansko leto sprejele 19,4 milijona unč novega zlata. Zlate rezerve ameriških zveznih rezervnih bank so se lansko leto povečale za 305 milijonov dolarjev, to je za 8,7 milijona unč, rezerve drugih bank po svetu (razen v Sovjetski zvezi) pa za 400 milijonov dolarjev (11,4 milijona unč). Tako računajo, da je v blagajnah zasebnikov lansko leto končalo okoli 30 odst. nove svetovne proizvodnje in zlata, ki ga je prodala Sovjetska zveza, 10% sta ga uporabili industrija in obrt, medtem ko so ga narodne banke pokupile 60%. Čeprav so zasebniki pokupili precejšnje količine zlata, ni bil naval na zlato niti v trenutkih hude mednarodne napetosti kakor n. pr. za časa sueške krize, posebno velik. Splošna tržna cena zlata ne prekaša mnogo uradne cene, ki jo je določila Amerika, to je 35 dolarjev za unčo. Od Regensburga do Črnega morja Ali bo Donava še bolj konkurirala Trstu? Novejša poročila čedalje bolj pogosto omenjajo Donavo kot tržaškega tekme ca, ki se vedno bolj postavlja na noge. Ce izvzamemo zadnjo revolucijo na Madžarskem, ki je trenutno povzročila nove motnje, se tudi politični odnosi med državami ob Donavi urejujejo. Zaradi neurejenih političnih razmer je bilo nemško brodarstvo dolgo vklenjeno na krajše proge po Donavi, in sicer od Regensburga do Linča ali do Dunaja. Pozneje so bili sklenjeni sporazumi s Cehoslovaško, Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo. Danes lahko plovejo nemške ladje od Regensburga do Črnega morja. Tako je nemški tisk prav te dni s poudarkom zabeležil, da je po dolgi vožnji zopet pristala v Regensburgu ladja »Augsburg«, lastnina »Bavarskega Lloyda«, ki je na sedmih priklopnih čolnih natovorila v sovjetskih pristaniščih Reni in Ismail žito za Jugoslavijo ter se po izkrcanju vrnila v Regensburg. Listi pripominjajo, da je pred sedmimi leti prispela v Regensburg prva jugoslovanska ladja. Ker je rečna mornarica drugih držav na Donavi močno zaposlena, ji nemški brodarji radi priskočijo na pomoč in sami na svojih ladjah prevažajo za račun drugih mornaric. Lansko leto je promet v Regensburgu dosegel 3 milijone ton. To pomeni, da se je promet v tem pristanišču več kot podvojil v primeri z letom 1938. Izvedenci opozarjajo na sestavo tega prometa, ki ni tako ugodna kakor leta 1938, ko je šlo po večini za kosovne pošiljke. Zdaj prevažajo ladje zlasti na relaciji Regensburg-Linc predvsem pano žično blago, kakor premog in rude, oziroma jeklo in pločevino. Samo ena desetina celotnega prometa gre iz Regensburga dalje čez Dunaj proti balkanskim deželam. V smeri proti Linču predstavljajo premog in rude za znane železarne VOEST (Vereinigte Oesterrei-chische Stahhverke) v Linču glavni predmet prometa po Donavi; v nasprotni smeri to je iz Linča proti Regensburgu vozijo ladje proizvode te železarne in jeklarne. Nemški brodarji se pritožujejo, da je promet iz balkanskih dežel po vojni ubral novo pot, in sicer po železnici; tako vozijo zlasti Čehi in Slovaki, ki imajo sicer na Donavi samo kratko obalo, blago proti Zapadu povečini po železnici. Tudi Bolgari uporabljajo vedno bolj železnico, in sicer vozijo blago na splavih čez Donavo pri Djurdje-vu in ga usmerjajo po železnici čez Černovice na Cehoslovaško. Sledijo jim tudi Romuni. To seveda škoduje prometu po sami Donavi. Francozi iščejo vodno silo v Mi Velika tovarna aluminija v Kamerunu Evropejci iščejo.nove oblike za uspešno sodelovanje na gospodarskem področju z afriškimi deželami, ki se prebujajo. Te dni so Angleži priznali afriški deželi Ghani politično neodvisnost in jo kot neodvisno državo sprejeli v sklop Britanske skupnosti. V Kamerunu, ki je po sklepu OZN začasno pod francosko upravo, postavljajo Francozi nove gospodarske osnove, ki bi omogočile njeno industrializacijo; danes je kamerunsko gospodarstvo kmetijske narave. Prvi takšen poskus predstavlja nova velika tovarna aluminija v Edei, ki je pričela delovati prav te dni. Tovarne aluminija brez električne energije si ni mogoče zamisliti. Nobena draga kovina ne zahteva takšne množine električne energije kakor prav aluminij, ki se pridobiva z elektrolizo, to se pravi pod učinkom električnega toka, ki loči ogljik in aluminij. Za proizvodnjo ene tone aluminija je treba porabiti .18-20 tisoč kilovatnih ur električnega toka. 2oo km. ac Idioti- J r-. : pl Naraščanje proizvodnje jekla na Angleškem Britanska proizvdonja jekla je v februarju dosegla nov rekord z letnim povprečjem 22,47 mil. ton, kar znaša 3,4% več kot v februarju preteklega leta. Zadnji rekord so dosegli v preteklem novembru; v letnem povprečju je znašal 22,17 mil. ton. Narasla je tudi proizvodnja surovega železa; v februarju je dosegla letno povprečje 13,92 mil. ton in je bila za 1,7% višja od največje mesečne proizvodnje, ki so jo dosegli lani. Računajo, da bo v vsem letu 1957 ostalo pri čvrsti težnji v proizvodnji surovega železa in jekla in da bodo v tem letu proizvedli 22,4 mil. ton jekla. V uradnih krogih opravičujejo optimizem po eni strani z ugodnejšim polo- Tako Je francoski karikaturist prikazal zadnji poraz Izraela In predsednika njegove vlade Ben Gurlona, ki je Izrael vodil v bitko proti Egiptu. Ben Gurlon je zmagal na bojišču, zgubil pa je diplomatsko bitko, ker Je bil prelahek nasproti Naserju, Ibn Saudu In drugim predstavnikom arabskih držav; ludl arabski petrolej je pritisnil tehtnico navzdol. Ben Gurlon se Je moral u-klonitl pritisku OZN In Združenih ameriških držav. Po umiku Izraelskih čet Iz Gaze je egiptovska vlada imenoval guvernerja In obnovila egiptovsko upravo, s katero sodelujejo tudi čete Organizacije združenih narodov. Zdaj je prišlo na dan, da niso Američani ničesar uradno obljubili Izraelcem za Izpraznitev Gaze. Naser si Je hotel ohraniti popolnoma proste roke ter ni nasproti Američanom oziroma OZN sprejel ni-kakšne obveze ne glede Gaze ne Akab-skega zaliva, ki naj bi se na željo Izraelcev internacionaliziral. Tajnik OZN, Hammarskjoeld bo Imel težko opravilo v Kairu. žajem v preskrbi z nafto, po drugi stra ni pa s tem, da upada uvoz jekla, kar gre v prid domači industriji. Povpraševanje po jeklu se je povečalo na področju ladjedelniške industrije, s strani premogovnikov, gradbene industrije ter železnic in industrije železniškega voznega parka, zmanjšalo pa s strani industrije motorjev, žice, kuhinjske posode, opreme in konzervne industrije. Tudi iz Kanade poročajo o naraščanju proizvodnje v metalurški industriji. Tako so v prvih dveh mesecih 1957 proizvedli 859.000 ton ingotov proti lanskim 816.000 v istem razdobju ter 597 tisoč ton surovega železa proti lanskim 554.000 tonam. TRGOVCI. POZOR! Tudi letos bomo Zagrebškemu velesejmu posvetili posebno številko »Gospodarstva«, ki bo razdeljena brezplačno med razstavljalce. Ta številka Izide 17. aprila. Tržaškim podjetjem hočemo dati priložnost, da s primernim oglasom opozorijo nase razstavljalce na spomladanskem Zagrebškem velesejmu. Skoraj v Istem času bo tudi milanski velesejem, o katerem bomo poročali v isti številki. Prav ta številka bo tudi primerna za velikonočna voščila. ..Eurofima" za zboljšanje železnic Od Edee do velike hidrocentrale, ki ji dovaja potreben električen tok, je dobrih 600 metrov, medtem ko leži sama Edea okoli 100 km od pristanišča Duale (Douala). Zanimivo je, da pridobivajo zdaj v Edei aluminij iz boksita, ki ga dovažajo iz Francije; pozneje bodo surovino dovažali iz Gvineje. Ker je električna energija potrebna v tako velikih količinah za proizvodnjo aluminija, je pri tej proizvodnji postala odločujoč činitelj. Tista tovarna aluminija ,ki si zagotovi električni tok poceni, si je s tem že zagotovila konkurenčno moč nasproti drugim tovarnam. V Franciji stane kilovatna ura električnega toka 34 franke, to je toliko, da francoska proizvodnja aluminija že ne vzdrži konkurence ameriških tovarn, ki prejemajo električni tok po nižji ceni. Hidrocentrala na reki Sana-gi v Kamerunu dobavlja novi tovarni aluminija v Edei električni tok po ceni 1 fr. franka za kilovatno uro. Tako nizko ceno omogočajo vodne sile te reke. Ko bo elektrarna popolnoma dokončana (leta 1959), bo dajala 1,3 milijarde kilovatnih ur električnega toka na leto. Tovarna bo tedaj proizvajala lahko okoli 45.000 ton aluminija letno. Tedaj bo v tovarni zaposlenih 80-90 Evropejcev in 250 domačinov. Število Evropejcev se bo zmanjšalo, ko se domačini dovolj izvežbajo. Tovarno aluminija je zgradila francoska družba »La Compagnie camerou-naise de FAluminimn Pechiney-Ugine« (ALUCAM). Francozi so izdelali načrte še za večje elektrarne v Afriki, tako v Suapitiju (za 3 milijarde kWh), v Kui-liju (7 milijard kWh) in v Ingi na Kon gu (za 160-170 milijard kWh). Kakor znano ima organizacija EURO FIMA namen finansirati načrte za izboljšanje železniškega prometa v Evro pi. Organizaciji se je pridružilo 14 evropskih držav, in sicer Italija, Francija, Nemčija, Belgija, Holandija, Švica, Švedska, Danska, Norveška, Luksemburg, Avstrija, Jugoslavija, Španija in Portugalska. Sedež organizacije je v Švici. Na razpolago ima glavnico 11,5 milijona dolarjev. Za zdaj je sklenila naročiti 2000 tovornih vagonov, s katerimi naj bi se pospešil tovorni promet na evropskih železnicah. MODERNIZIRANJE ITALIJANSKIH ŽELEZNIC Glavno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je objavilo obširno poročilo o razvoju železnic v preteklem letu, ki daje pregled tudi za vsa povojna leta. Vlaki v Italiji so lansko leto prevozili 602 milijona potnikov in 53 milijonov ton blaga, to je precej več kakor leta 1955. Ta napredek pripisujejo v glavnem postop ni elektrifikaciji železnic, železniška uprava je najela četrto posojilo pri konsorciju »Consorzio di Credito per le Opere pubbliche« v znesku 40 milijard Ifr, Blagajna za gospodarsko obnovo Juga je dala na razpolago 75 milijard za izpopolnitev železnic v Srednji in Južni Italiji. Napredek tehnike zahteva sposobnejšega človeka (V premislek našim gospodarskim organizacijam) Živimo v dobi vsestranskega in naglega razvoja tehnike in gospodarstva. s tem v zvezi se vsak dan bolj pojavlja vprašanje, kako priti do sposobnega tehničnega i n gospodarskega kadra. Ni treba, da posežemo nazaj v začetek našega stoletja, da bi videli razliko v splošnem napredku zadnjih pet desetletij, dovolj je, če primerjamo napredek zadnjih dveh desetletij, da spoznamo, kako velik korak naprej je bil storjen na področju tehnike in v vseh panogah gospodarstva. Znanstveniki so neutrudljivo na delu. Sko-ro vsak dan beremo o kaki novi iznajdbi in kmalu zatem o njeni praktični uporabi bodisi v vojaške, bodisi za namene široke potrošnje. Tako so neprestano razvijajo vse panoge gospodarstva v zvezi z novimi izumi, ki jih je treba vreči na trg, da dosežejo potrošnika. Vse to zahteva izkušene moči tako na tehničnem kot gospodarskem področju. Skoro v vsaki številki »Gospodarstva« beremo, kako pomagati našemu kmetijstvu, kako naj se odpomore na- Toda avstrijska mornarica je že tu! Zdaj Je samo vprašanje, ali je za tržaško gospodarstvo bolje, da jo Trst sprejme, ali da ji pokaže vrata. V tem primeru ne bodo Avstrijci prav nič v zadregi, ker lahko Izbirajo. Šim obrtnikom itd., ne beremo pa, kako naj bi dvignili strokovno raven našega mladega kadra, ki je že zaposlen in tistega, ki se bo še zaposlil. Iz naših šol prihaja v življenje vsako leto lepo število absolventov. Tu mislim predvsem na naše strokovne šole, ki pripravljajo dijake za praktično delo v obrti, trgovini, industnii In dragih panogah. Posebno pozornost bi morali posvetiti dijakom trgovske akademije, ki gredo v življenje s precejšnjim strokovnim znanjem, a ne vedno sodobnim. Tem in tistim, ki so šolo že absolvirall, bi morali nuditi najsodobnejše teoretično in po možnosti praktično znanje iz strok, ki so jim najbližje, če nam je skrb, da se bodo v življenju uveljavili in dosegli, vsaj najsposobnejši, vodilna mesta v raznih gospodarskih in tehničnih panogah. Sola nudi, kar lahko nudi. Posebni izpopolnjevalni tečaji bi lahko nudili, kar šola zaradi obstoječih razmer in njene zastarelosti ne more dati. Ne mislim tu na profesorski zbor, ki da kar more, pač pa na pomanjkanje sodobnih učil in učnih pripomočkov ter strokovnih knjig. Cernu naj bi služili ti izpopolnjevalni strokovni tečaji? Vsi vemo, da so vodilni položaji v podjetjih in raznih ustanovah poverjeni najboljšim močem, ki so se postopoma selekcionirale v času zaposlitve pri podjetju. Taka izbira ni še jamstvo za čim boljši uspeh. Vodilna funkcija zahteva obširno in raznoliko znanje, ki je nujno potrebno, da se medseboj povežejo in uskladijo razni proizvajalni in trgovski sektorji. Potrebni sta nadalje sposobnost in izkušenost, ki jih najboljši izvršni organ večkrat ne poseduje, četudi je postopoma prešel vse stopnje notranje hierarhije. To vprašanje se danes še posebno čuti v moderni ureditvi industrijskih podjetij, ki predstavljajo določeno mero specializacij, večkrat zelo različnih ena od druge. Kdo ne ve, da imamo danes v podjetjih oddelke, ki predstavljajo pravzaprav svetove zase in ki v objemu od enega sektorja do celotnega pregleda lahko ustvarijo vrzel, ki postane usodna tudi najboljšim in nadebudnim silam. V mnogih državah z naprednim gospodarstvom, posebno v Milanu, so te verste izpopolnjevalnih tečajev dosegle zavidno višino in tradicijo. Berem, da deluje v Milanu tak tečaj že od leta 1934. Obiskovalo ga je nad 3000 oseb, ki so se vedno strokovno uveljavile, potem ko so z uspehom naredili izpit pred precej zahtevno komisijo. Obiskovalce teh tečajev pripravljajo priznani strokovnjaki, ki jih tudi izprašujejo. Pri izpitu posluša kandidata komisija treh strokovnjakov za tehnična in organizatorična vpraša- nja industrije. Kandidat razlaga n. pr. zamotan načrt cestne mreže in zdi se ti, da si v nekem podjetju v trenutku, ko mora pasti odločitev za izpeljavo načrta z vsemi posledicami finančne narave, možnosti zaposlitve, razvoja prometa, proizvodnje itd. Na eni strani torej možganski »trust« treh strokovnjakov, ki so lahko tudi vodilni umi velikih podjetij, na drugi strani mladi kandidat, ki skuša dokazati in braniti pozitivne strani načrta in izpodbiti vsako kritiko izpraše-valne komisije. Vem, da mi ne bi mogli začeti takoj s tako široko potezno akcijo v korist nove generacije. V mejah naših moči bi vendar lahko nekaj storili. i;a»e gospodarske organizacije naj bi skupno proučile možnost ustvaritve podobnega tečaja in s pomočjo naših tehnikov, komercialistov, pravnikov in dragih strokovnjakov bi lahko vsaj deloma odprli pot naši mladini k sodobnemu strokovnemu izpopolnjevanju. Prepričan sem, da bi podobne tečaje obiskovale rade volje zaposlene in nezaposlene mlade sile. V zvezi z ustanovitvijo skupnega evropskega tržišča se bo pojavilo veliko vprašanj bodisi v preureditvi industrije bodisi v komercialni organizaciji, proizvodnji, prometu, uvozu in izvozu, kmetijstvu, finansiranju itd., ki jih bo treba proučiti in temeljito spoznati zaradi lažjega uveljavljanja v odnosnem poklicu. Dokler ne bo strokovno šolstvo urejeno tako, da bo ustrezalo sodobnemu tehničnemu in gospodarskemu razvoju, si moramo pomagati z izven-šolsko izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi V dolžini 500 km so obnovili proge s polaganjem težkih tračnic, ki tehtajo 60 kg na meter dolžine. Uprava nadaljuje z varjenjem tračnic, da pridobi dolžino 48 metrov od presledka do presledka na tračnicah. Za elektrifikacijo so potrošili 34 minjard Ur. Elektrificirane so bile proge Bo-logna-Benetke, Milan-Benetke in Ba-ri-Foggia-Pescara v skupni dolžini 679 km. Lansko leto so stavili v promet 64 novih električnih lokomotiv in 40 Dieslovih, 182 potniških in 310 tovornih vagonov. V pogonu Je 1562 električnih lokomotiv; za nabavo lokomotiv in prevoznega parka so potrošili okoli 26 milijard. Dohodki potniškega prometa so vrgli 118 milijard 40 milijonov lir, dohodki tovornega prometa pa 109 milijard 962 milijonov lir. Prvi so bili lansko leto za 5,32% višji kakor leta 1955, dragi pa za 8,52%. Primanjkljaj je v finančnem letu 1955/56 znašal 75 milijard 27 milijonov lir- PRORAČUN ITALIJANSKE ŽELEZNIŠKE UPRAVE za finančno leto 1957-58 predvideva 389 milijard 950,3 milijona lir dohodkov, od tega 284.221 milijonov rednih dohodkov železnic, 54.493,2 milijona prispevkov države za kritje primanjkljaja in 51.246,1 milijona lir drugih državnih prispevkov, in sicer 40 milijard za usluge državnih železnic drugim ministrstvom. Stroški bodo naslednji: 207.936 milijonov za vzdrževanje osebja, 168.501,3 milijona za obratovanje in 13,513 milijonov za popravila vojne škode. PRIMANJKLJAJ TUDI NA NEMŠKIH ŽELEZNICAH Na zadnji seji zahodnonemške vlade so sklenili, razbremeniti upravo državnih železnic za okoli 300 milijonov nemških mark. To obremenitev predstavljajo razni Izdatki, ki niso v neposredni zvezi z nemškimi železnicami, kakor n. pr. izplačevanje pokojnine železničarjem, ki so pribežali iz vzhodnoevropskih držav v Zah. Nemčijo, ali pa tudi odškodnina železničarjem, ki so bili ranjeni med vojno. Primanjkljaj zahodnonemšklh železnic je od časa denarne reforme dosegel okoli 1 milijardo 900 milijonov nemških mark. Osrednja uprava se je uprla načrtu, da bi uvedli delovni tednik 45 ur. Pri sedanjem številu železničarjev je namreč neizvedljiv. Ce bi skrčili delovni čas posameznika samo za eno uro, :bi morali najeti 9000 železničarjev več. Finančniki so mnenja, da bi bilo treba za popolno ozdravljenje financ državnih železnic zvišati tarife. Do tega pa ne bo prišlo pred volitvami. naše gospodarske ustanove in zasebniki gospodarstveniki o tem vprašanju razmislili in pristopili k njegovi ustvaritvi. Le tako bo lahko naša mladina kos konkurenci in zahtevam današnjega življenja, ki postaja vedno bolj zahtevno v vseh gospodarskih panogah. Lat. Usodno vprašanje V noči med 22. in 23. februarjem se je v Parizu policijska patrulja spopadla s skupino Arabcev, ki so bili oboroženi z majhnimi brzostrelkami in revolverji. Poročilo pravi, da je padlo okoli 50 strelov. Francoski listi opozarjajo, da so Alžirci s tem iz vršili zakletev organizacije Efhat Abbas, da bo vojno prenesla na francoska tla. Abdul Amir Kubbah, minister za gospodarstvo traka, je pisal nekemu uglednemu angleškemu listu, ki je sicer grajal angleško-francoski in izrael ski napad na Egipt: »Mislim, da fe skrajni čas, da poveste svojim bralcem, da je Izrael rakova rana na arabskem telesu; da so palestinski Židje skupina evropskih osvajalcev, ki so zavojevali kos arabskega ozemlja, ki je Arabcem pri srcu, ter zapodili 1 milijon nedolžnih ljudi iz njihovih domov pod begunske šotore. Noben Arabec ne bo sprejel obstanka Izraela kot trajno dejstvo«. Svoj čas smo že omenili mnenje slovitega ‘angleškega ' zgodovinarja Tognbeeja, češ naj se Evropejci ne čudijo, če se Azija upira zahodnemu svetu, ko je vendar Evropa v stoletjih svojega širjenja hotela vsiliti Azijcem svojo miselnost in svoj način življenja. Tognbee je to zapisal, ko se je vnela vojna v Itidokini. Evropa se torej mora pokoriti za svoje stare grehe, Angleži, Francozi in Izraelci so drago plačali napad, na Egipt. Na pritisk Organizacije združenih narodov, za katero so stale seveda druge sile, so morali zapustiti egiptovsko ozemlje brezpogojno, brez slehernega jamstva, da bodo kasneje zavarovane njihove gospodarske in politične koristi, med temi prosta plovba skozi Sueški prekop. Poleg tega sc morali v Egiptu prekiniti svojo gospodarsko delavnost. Njihov nepremišlje ni korak je moralo plačati tudi mno go drugih Evropejcev — med temi tudi nekaj tržaških družin — ki so morali oditi iz Egipta. Vprašanje je zdaj, kako daleč poidejo Arabci v svojih zahtevah. Kje so postavljene meje med upravičeno obrambo pred evropskim izkoriščanjem in krivičnim napadom: kje se pričenja nacionalizem in fanatizem. Predsednik Tito je v Pulju razkril, da je Francozom in AlžUcem svetoval moder in realističen kompromis. Jugoslovanska diplomacija je tudi za to da se Egiptu da primerna odškodnina za škodo, ki jo je povzročil napad Angležev in Izraelcev. Krivico je tre ba vsekakor popraviti. Toda za Evropo je življenjsko vprašanje, ali bo OZN imela toliko moči da bo svojo voljo vsilila arabskemu svetu; saj je gospodarski razvoj Evro pe tesno povezan s sodelovanjem z Bližnjim in Srednjim vzhodom, ki poleg vsega hrani neizmerno bogastva svojih petrolejskih ležišč. Kdo lahko trdi, da res pozna arabsko miselnost in dejanske arabske načrte, ko so s celo Angleži, ki že stoletja pošiljajo svoje ljudi med Arabce, zmotili v svojih računih, ko je Eden dal zname nje za napad? OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA TRST - ULICA SAN NICOL0 22 - TELEFON 31138 - TRST BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANES! NENADNA SMRT JUGOSljOVANjSKJEG-A DRŽAVNIKA V zadnji številki smo kratko poročali o obisku jugoslovanskega parlamentarnega odposlanstva v Londonu pod vodstvom predsednika Zvezne skupščine Moša Pijade. Ko se je M. Pijade na povratku iz Londona ustavil v Parizu, ga je na jugoslovanskem poslaništvu zadela srčna kap Jugoslovanska vlada je odredila petdnevno splošno žalovanje. Rajnemu so v Beogradu priredili svečani po greb. v svojih mladih letih je bil po kojni akademski slikar, nato je prešel v novinarstvo in politiko, že pred vojno je postal član komunistične stranke, za katero si je pozneje pridobil velike zasluge- kot njen teoretik Med vojno se je udeležil osvobodiln borbe ter je bil izbran za podpredsed nika A. V. N. O. J. Po zadnjih voli tvah je postal predsednik Zvezne ljud ske skupščine in s tem zavzel ene najvišjih mest v državni upravi; sa.^ je Zvezni izvršni svet (zvezna vlada' samo odtenek Zvezne ljudske skup ščine. JUGOSLOVANSKI ZUNANJI MINISTER v PARIZU. Državni tajni) za zunanje zadeve Koča Popovič jr iz Belgije šel v Francijo na kratek oddih. Tako vsaj poročajo francoski listi. v Parizu ga je sprejel francoski zunanji minister Pineau. Po lanskem Titovem obisku v Parizu se diplomatski in gospodarski odnosi med tema dvema državama vidno izboljšujejo. ADENAUER ODPOTUJE V PERZI JO. Nemški kancler dr. Konrad Adenauer prispe 28. marca v Teheran, prestolnico Irana (Perzije). Poleg zgodovinskih znamenitosti si bo ogledal tudi iranska industrijska središča. Govorili bodo predvsem o gospodarskih zadevah. VON BRENT ANO V AVSTRALIJI Zahodnonemški zunanji minister Bren-tano je odpotoval v Avstralijo, kjer se je v Canberri sestal s predsednikom vlade R. Menziesom in zunanjim n nistrom Caseyem. Podkancler Blue-cher je obiskal Pakistan ter si ogledal pakistanska industrijska podjetja. V Karačiju se je sestal s predsednikom vlade. TUJE ČETE IZ SREDNJE EVROPE? »Manchester Guardian« poroča, da se približuje čas, ko se bodo tuje čete umaknile iz Srednje Evrope na podlagi medsebojnega sporazuma. Zahodna diplomacija naj bi Sovjete prepričala, da bi umik čet bil koristen in brez vsake nevarnosti. V tem pogledu bi bilo treba posnemati Angleže, ki hočejo u-makniti velik del svoje vojske iz Evrope. GRŠKI NADŠKOF SE BO VRNIL? Francoski listi poročajo iz Londona, da je angleška vlada proučila vprašanje, ali ne bi kazalo dovoliti nadškofu Ma-kariosu, da se vrne iz pregnanstva v London, kjer bi razpravljali o ureditvi položaja na Cipru. Minister za kolonije se je v tem pogledu posvetoval z maršalom Hardingom, poveljnikom angleških čet na Cipru. Ta je menda angleški vladi priporočil, naj sprejme najnovejše predloge grškega osvobodilnega gibanja EOKA, ki je pripravljeno ustaviti oboroženo borbo pod pogojem, da Anglija osvobodi nadškofa Makariosa Doslej je angleška vlada od njega zahtevala, da javno obsodi oboroženo vsta jo proti Angležem. Šele nato bi ga izpustila. Na Cipru so te dni obesili 19-letnega Grka, ker so pri njem našli strojnico. SVOJEVRSTEN ATENTAT NA IRSKEM. Na Severnem Irskem, ki je pod angleško upravo, so maskirani irski u pomiki (člani tako imenovane Irske republikanske armade) ustavili tovorni vlak, odstranili strojevodjo in vlak nato pognali z veliko brzino proti naslednji postaji. Sedem vagonov je bilo hu do poškodovanih, ranjen ni bil nihče. Škoda znaša 20.000 funtov šterlingov (okoli 35 milijonov lir). SPANCI NISO ZRELI ZA DEMOKRACIJO? Po zadnji preosnovi španske vlade se ni ojačil samo vpliv vojaštva in katoliških organizacij, tam več tudi monarhistov. Med ideološke pobudnike monarhije sodi zlasti vse učiliščni profesor Rafael Calvo Serer Ta je pred štirimi leti v pariškem časopisu »Ecrits de Pariš« napadel teda njega prosvetnega ministra in več po litičnih ideologov falange. Pričakovali so, da bo Franco dal odstraniti pisce tega članka, v resnici pa ga je pozneje še večkrat sprejel. Prof. Serer za govarja »socialno ljudsko monarhijo« in trdi, da špansko ljudstvo ni zrele za demokracijo v evropskem smislu ker ni bilo v Španiji nikdar neposrednega odnosa med ljudstvom in drža vo. KAJ JE »OPUS DEI«. Zaradi razumevanje dogodkov na Španskem objavljamo nekaj podatkov o katoliški organizaciji »Opus Dei«, ki si je zagotovila v novi vladi enega predstavnika. Uradno se organizacija imenu je »Sociedad Sacerdotal de la Santa Cruz y del Opus Dei«. Ustanovil Jo je duhovnik Jose Maria Escriva de Ba-iaguer oktobra 1928. Zbrala naj bi pod istim okriljem duhovnike in laike, ki bi bili pripravljeni nastopiti s katoli škimi idejami v javnosti. Proti njej so vstali španski jezuiti, vendar jo je papež leta 1947 potrdil. Organizacija ima danes 200 domov. Njeni člani se delijo v štiri kategorije, v prvo spada 7000 članov (duhovnikov in laikov), ki so zaobljubili poslušnost in čistost; v drugo spada 12.000 razumnikov, delavcev in kmetov, ki so napravili manj obvezne zaobljube; 25.000 članov, ki sodijo v tretjo kategorijo in nadaljnjih 50.000 iz četrto kategorijo ima še manjše versko-stapovske obveznosti Opus Dei ima svoje organizacije tudi v Ameriki, in sicer v Chicagu, Wa-shingtonu, Bostonu in Madisonu. V Navarri ima Opus Dei lastno univer zo. Jezuitski red se je temu gibanju več časa protivil, češ da zagovarja preveč svobodoljubne ideje. ANGLEŠKA VOJSKA OSTANE NE OKRNJENA. Od svojih 75.000 mož na evropskih tleh so Angleži hoteli poklicati domov 20-30.000 vojakov. Zahodno evropski ministri so se na sestanku v Londonu temu uprli. Zadeva je bila zdaj predložena glavnemu stanu atlant ske zveze (NATO). Angleži trdijo, da bi udarna moč skrčene vojske, ki bi bila opremljena z atomskimi bombami, bila enaka udarni moči sedanjega števila vojakov. Poveljnik NATO gen. Norstad ni tega mnenja in zahteva številno močno vojsko tudi na kopnem. Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg Položaj na tržaškem lesnem trgu je zaradi zaprtja Sueškega prekopa še vedno nejasen. Lepo vreme je nekoliko pospešilo povpraševanje po gradbenem lesu s strani italijanskih odjemalcev. Cene avstrijskega lesa so čvrste in se bodo po mnenju mnogih trgovcev še nekoliko zvišale. Jugoslovanske oblasti ne izdajajo še novih licenc; vse kupčije z Jugoslavijo se vršijo še v okviru prejšnjih izvoznih dovoljenj. V tržaških lesnih krogih se širi glas, da bodo Jugoslovani v bodoče usmerjali svoj izvoz v glavnem v levantske države in na Srednji vzhod. Italijanski odjemalci so zaključili nekaj kupčij z romunskimi izvozniki, ki čedalje bolj prodirajo s svojim blagom na evropska tržišča. PREPOVED UVOZA ŽIVINE IN MESA IZ FRANCIJE ITALIJA-JUGOSLMIJA ITALIJA NUDI Kaljače, gumene čizme Calzaturificio Superga, Torino, Via Verolengo 20. Frižideri za radionice i trgovine Ezio Mazzoleni, Šesto Calende (Va-rese), Via Angera 11. Ribe svježe i spužve CO.ME.OR., Milano, Via U. Foscolo 1. Strojevi za proizvodnju boca Industria vetraria italiana S. Cristo-foro, Milano, Via Guintellino 26. Carape i gležnjake od najlona Fontana Bruno, Torino, Via Aosta 31. Strojevi i aparati za limene konzerve Oreste Luciani, Parma, V. Bologna 31. Oreste Luciani, Agenzia di Napoli, Napoli, Corso Garibaldi 52. Tkanine pamučne i vunene i upredena vuna Filatura Superga, Trivero-Biella Tekstil Lemital S.r.l., Milano, V. Guerrazzi 9. Vodom j eri Bosco and C., Torino, Via Buenos Aires 4. čarape pamučne i od najlona, konfekcija intercoop, Bologna, Via Oberdan 24. Pločice za teraco podove Matedil, Torino, Via Governolo 24. Proizvodi od plastičnih masa: cijevi, profili itd. Vinilplastic S.r.l., Busto Arsizio. Strojevi šivačl Wilson di Angelo e Piero Malterra, Torino, Via Passo Buole 16. Alat nični, pile Paolo Morassutti S.p.a, Padova. Dvokolioe Industria Cicli Torpedo, Padova. Aparati električni za visoki 1 niški na-pon Romano Giovanni, Torino, Via Ri-casoli 28. ITALIJA TRAŽl Boje aluminijske Silvio Scherli, Trieste, Via Giorgio Vasari 11. Ugljen drvenl Magnani Emilio, Milano, Via Archi-mede 22. Ruda kromna, tungstenova i manganova Fontana Bruno, Torino, Via Aosta 31. Proizvodi poljoprivredni, gradjevno dr-vo, gorivo drvo Intercoop, Bologna, Via Oberdan 24. Divljač smrznuta (zečevi, fazani i dr.) Marcello Montano, Rapallo, Via S. Rocco - Blocco Garbarino. Telad živa i zaklana, konji za klanje Emeri Emilio, Milano, Via Morozzo della Rocca 9. Papir, drvenjača, celuloza - želi zastu-pati Rag. U. Bartoli, Udine, Via S. Daniele 7. Celuloid u listovima za izradu okvira za naočale Dario de Cesaro, Domcgge Cadore, Via Talamini 81. Trupel borovi za rudnike Banco di Roma, Cagliari. NAPETOST RASTE. Na otoku Ber-mudi, angleški koloniji ob severoameri-ški obali sta se sestala Hisenhcvver in angleški predsednik Mac Millan. Žukov je v svojem govoru napadel Ameriko. Moskva skuša pridobiti Zahodno Nemčijo za tesnejše gospodarsko sodelovanje, ki naj bi vplivalo tudi na politiko. DRŽAVA IN CERKEV. Predsednik Zvezne ljudske skupščine M. Pijade je na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da država ne more dovoliti Cerkvi položaja države v državi. Oko- li tega vprašanja se je v Italiji vodila polemika okoli 80 let. Kaže, da je niti lateranski sporazumi, s katerim) je bila dosežena sprava med Cerkvijo in Italijo, niso dokončno spravili z dnevnega reda. Papež je te dni z neko svojo izjavo zahteval več javne morale v Rimu, ki je hkrati sedež katoliške cerkve, in se pri tem skliceval tudi na konkordat oziroma lateranske sporazume iz leta 1929. Obregnil se je ob neko razsodbo ustavnega sodišča. To je zopet razvnelo duhove ki so postavili vprašanje, kako daleč lahko Cerkev posega v državne zade ve. Celo milanski »Corriere della Se ra«, ki podpira sedanjo vlado, vidi v papeževi izjavi nedopustljivo vmešavanje v notranje razmere Italijanske republike. Katoliški listi so proti taki razlagi. Domnevajo, da je papežev nastop vplival tudi na odstop predsednika ustavnega sodišča De Nicole. Visoki komisariat za higieno in zdravstvo je z odlokom z dne 21. februarja t. 1. začasno prepovedal uvoz prežvekovalcev in prašičev, kakor tudi njihova mesa, bodisi svežega, ohlajenega ali zmrznjenega, iz Franclje. Odlok je stopil takoj v veljavo. UVOZ SLADKOVODNIH RIB IZ JUGOSLAVIJE LES IZ VZHODNIH DRŽAV ZA TURČIJO Les iz vzhodnih držav, zlasti iz Ro munije, je na nekaterih trgih že skoraj izpodrinil les iz Avstrije in drugih držav. Tako je n. pr. Turčija preveč zadolžena in nima na razpolago dovolj deviz za uvoz lesa iz držav s čvrstejšo valuto. Ta trg so si osvojile vzhodne države s tem, da dovoljujejo Turčiji posebne plačilne olajšave. Kontingent za uvoz romunskega lesa v Italijo je bil pri zadnjih pogajanjih povišan kar za štirikrat. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo, da je pod postavko »svežih in soljenih rib«, ki se v blagovni izmenjavi z Jugoslavijo uvažajo čez carinarnico ter z vizumom ICE (Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino), treba razumeti tudi žive sladkovodne ribe. Potemtakem za njihov uvoz ni potrebno posebno uvozno dovoljenje. IZVOZ OLJNIH POGAČ IZ ZEMELJSKEGA OREŠKA Ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo izvozni kontingent 10.000 ton oljnih pogač in moke, dobljenih iz semena zemeljskega oreška (arašisa), za izvoz v tiste države, za katere velja »tabela Esport«; kontingent velja do 31. 7. 1957. Prošnje za dodelitev kontingenta se morajo vložiti do 31. marca; v poštev pridejo samo operaterji, ki so vpisani v kartoteko izvoznikov in ki dokažejo, da so v zadnjih letih opravljali posle Izvoza oljnih pogač. JUGOSLOVANSKA TOVARNA BO IZDELOVALA ŠIVALNE STROJE PO ITALIJANSKI LICENCI. Tovarna »Via do Bagat« iz Zadra je sklenila z neko italijansko tovarno iz Pavije sporazum o medsebojnem sodelovanju v proizvodnji šivalnih strojev. Predvidevajo, da bo za 5 let jugoslovanska tovarna proizvajala že končne izdelke po tej licenci. Tovarna »Vlado Bagat« je nekoč proizvajala predmete za vojaško uporabo, zdaj pa je preusmerila svojo pro izvodnjo za civilno potrošnjo. NOVA REČNA TOVORNA PROGA Po informacijah iz jugoslovanskega rečnega brodarstva bo 15. marca začela obratovati nova rečna tovorna linija. Iz Beograda bo vsako sredo odplula tovorna ladja v Budimpešto, dalje v Bratislavo in na Dunaj do Regensburga. Ta proga bo omogočila pospešitev prevoza blaga čez Madžarsko in Avstrijo do Zahodne Nemčije. ZA 22 MILIJONOV DOLARJEV BOMBAŽA bo Francija nabavila v Ameriki. Poleg tega bodo Američani prodali Francozom za 3 milijone koruze in 8 milijonov dolarjev drugih kmetijskih pridelkov. Denar za nakup tega blaga bo stavila Francozom na razpolago a-meriška uprava za mednarodno sodelovanje. Francozi bodo plačali protivrednost v frankih. S temi franki bo Amerika nabavila blago v Vietnamu in Kam bodži. PODRAŽITEV ALUMINIJA V FRANCIJI. Francoski uradni bilten za cene je 16. marca objavil odlok ministrstva za gospodarstvo, s katerim je bila cena alu minija povišana za 5% ter določena na 183 frankov za kg. PROIZVODNJA ŽELEZA IN PREMOGA EVROPSKE SKUPNOSTI Iz Luksemburga poročajo, da je doseglo šest držav - članic Evropske skupnosti za premog in jeklo v januarju proizvodnjo 22,016.000 ton premoga, kar je največja proizvodnja od marca meseca lanskega leta dalje. Proizvodnja jekla je znašala prejšnji mesec 5 milijonov 082 tisoč ton, v primerjavi s 4 milijoni 735 tisoč ton v decembru lani. ANGLEŠKO IZSEUEVANJE V KANADO. Kanada podpira priseljevanje angleških izseljencev. V letu 1956 se je izselilo iz Anglije v Kanado nad 50.000 oseb, letos pa pričakujejo, da bo to število naraslo na 80-100.000 oseb. K RAVREDNOTENJU ZLOTIJA Poljska vlada se je odločila k denarni preobrazbi ter določila nov tečaj zlotija nasproti dolarju. Doslej je veljal tečaj 4 zlotije za 1 dolar, po novem tečaju pa bo 1 dolar vreden 24 zlotijev. Poročila iz Varšave trdijo, da ne bo zloti niti sedanjega tečaja dolgo vzdržal; dejansko se namreč dolar prodaja po 95 zlotijev. Izvedenci navajajo, da ne bo imela zunanja trgovina od te preobrazbe nikakšne koristi, ker se razvija že zdaj v funtih šterlingih ali v rubljih. Tečaj zlotija nasproti rublju je ostal neizpreme njen. Verjetno je, da bo novi tečaj zlotija nasproti dolarju prinesel precejšnje koristi poljskemu turizmu. DEVIZE V FRANKFURTU 15. MARCA: 100 danskih kron 60,42 DM G (denar), 60,54 B (pismo); 100 norveških kron 58,745 G, 58,865 B; 100 švedskih kron 81,10 G, 81,26 B; 1 funt šterling 11,745 G, 11,765 B; holahHski florint 110,14 G, 110,36 B; 100 belgijskih frankov 8,344 G, 8,364 B; 100 francoskih fr. 1,1901 G, 1,1921 B; 100 švicarskih frankov 95,725 G, 95,925 B; 1000 italijanskih lir 6,666 G, 6,686 B; 100 avstrijskih šilingov 16,115 G, 16,155 B; 1 ameriški dolar 4,197 G, 4,207 B; 1 kanadski dolar 4,388 G, 4,398 B; 100 švicarskih frankov 97,875 G, 98,075 B DM. NOVA POBUDA SOVJETSKE ZVEZE Sovjetska vlada je vladam v Evropi in ZDA poslala noto, s katero predla ga svojevrstno gospodarsko sodelova nje v Evropi in s tem posredno odkla nja enotno evropsko tržišče ter Evra tom. O svojem predlogu je obvestila tudi Evropsko gospodarsko komisijo ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov v Ženevi. Gospodarsko sodelovanje bi se po zamisli Sovjetske zveze ne smelo omejiti na posamezne države, temveč bi moralo zajeti vso Evropo. Ustanovili naj b1 enega ali več institutov za raziskovanje atomske ener|ije, do katerih bi imele dostop vse evropske države. Te naj bi skupno sodelovale tudi pri usta novitvi podjetij za izkoriščanje atom ske energije v industrijske namene. Sovjetska zveza je pripravljena pomagati s svojimi izkušnjami. Drugi pred log govori o gospodarskem sodelovanju tudi na naslednji osnovi: ustanovil naj bi se hidrocentrale, ki bi dajale električno energijo nekaterim državam; organizira naj se skupno izkoi ščanje premogovnikov, da bi tako za-gotovih gorivo tudi državam, ki ji primanjkuje; sklenili naj bi sporazum za razvoj mednarodne trgovine; zagotovili naj bi medsebojno gospodarske in finančno pomoč posameznim drža vam. SKUPNO EVROPSKO TRŽIŠČE IN JUŽNA AMERIKA Bližnja ustanovitev skupnega evropskega tržišča je vzbudila v Mehiki in nekaterih južnoameriških državah precejšen strah, da bi se utegnila zmanjšati trgovinska izmenjava med njimi in Evropo. Zlasti se boje neugodnega vpliva na blagovno izmenjavo z Mehi-kom, ki je bila v zadnjih letih precej narasla. Poplah gospodarskih krogov povzroča zlasti morebitna vključitev francoskih čezmorskih posesti v skupno tržišče, ker gre pri proizvodnji teh posesti za blago, ki ga dobavlja na evropski trg tudi latinska Amerika. Računajo, da bodo nekatere dežele latinske Amerike prisiljene revidirati svoje trgovinske odnose z nekaterimi evropskimi državami. Na poljedelskem sejmu v Veroni Sodelovanje z Novosadskim sejmom - Mehanizacija kmetijstva Verona, 16. marca (Izvirno poročilo za »Gospodarstvo«) V času od 10. do 19. marca je bila Verona središče zanimanja poljedelcev, živinorejcev .agronomov, kmetijskih izvedencev in tehnikov od povsod. Organizatorji so se potrudili, da na prostoru 270.000 kv. m pokažejo stanje in napredek modernega poljedelstva, živinoreje, perutninarstva, vrtnarstva, sadjarstva in cvetličarstva. Udeležba 1688 razstavljalcev, od tega 729 iz raznih držav, pomeni znaten organizacijski napor, ki rodi iz leta v leto večje uspehe. Veronski sejem, ki o njem poročajo še srednjeveški viri, je namreč leta 1898 dobil uradni značaj in se je po letu 1930 specializiral za poljedelstvo, agrarno mehaniko in živinorejo v mednarodnem merilu. Znani živinski sejmi, velikanska skladišča in hladilnice ter veletržnica sadja mu dajejo trdno oporo. Udeležba inozemstva je razveseljiva in šteje 21 držav, ki uradno razstavljajo ali pa imajo na sejmu trgovinske urade in posamezne razstavljalce. Uradno razstavljajo letos: ZDA, Zapadna Nemčija (v lastnih paviljonih), Holandija, Švedska, Švica in Francija. Udeležba teh držav je pomembna, saj šteje n. pr. Nemčija 269 razstavljalcev, Francija 55, Avstrija 51, Holandija 47, ZDA 57, Anglija 31. Švica 16 itd. poverjenika za poljedelstvo Vojvodine g. Kmezič Nikole, podpredsednika MLO Novi Sad g. Bačkaliča, gen. dir. Novosadskega sajma g. Djure Sekickog, strokovnjakov ing. Pavloviča in ing. Gips-mana je bilo opaziti tudi poverjenika za poljedelstvo Bosne in Hercegovine g. dr. Šegrt Vlado, predsednika Poljo-privredne Komore BiH g. Bukovič Ivana in druge. Iz razgovora s članom izvršnega odbora veronskega sejma bar. T. Salvot-tijem, ki je hkrati tudi »zunanji minister« sejma, smo izvedeli — kar je bar. Salvotti naglasil s posebnim veseljem — da je obiskalo sejem veliko število jugoslovanskih agronomov, profesorjev kmetijskih šol z dijaki vred, gozdarskih inženirjev, vodij kmetijskiii zadrug in tudi kmetov. razvija in da so seveda še mnoge moi ž nosti odprte. Italijanski kupci in obi skovalci so pokazali mnogo zanimanj^, za jugoslovanske izdelke in pridelke-^ Glede živine ni težav in gre prodaj*]^ gladko od rok, za ostalo pa bo še trij, ba obdelati tržišča in povečati kontir-V gent. MEHANIZACIJA POLJEDELSTVA P( Jugoslovanski obiskovalci sejma pri111 učujejo zlasti vprašanje mehanizacij19: poljedelstva, in sicer dve skupini od Instituta za mehanizacijo v Zemunu if*-Zagrebu. Ko smo omenili, da ni leto1 v< težišče zanimanja obiskovalcev sejn^J' več v težkih strojih, marveč v srednj mehanizaciji, je tudi g. Fleischer popt trdil, da zanimanje jugosl. strokovni11 Jr kov sovpada. Razen tega zanimajo kft;i 111 ^ i v ¥ • _ _,/i. I[i SODELOVANJE Z NOVOSADSKIM SEJMOM UDELEŽBA JUGOSLAVIJE Podonavske države zastopata Jugoslavija in Madžarska z razstavljanjem živine. Jugoslavija je letos uredila na sejmu tudi trgovinski urad, pod vodstvom odposlanstva Novosadskega sejma. Udeležujejo se razstave v tem uradu: Avala in Jugoexport iz Beograda, Kulpin, Jugovino, Vojvodina - Coop in Planta - Coop. iz Novega Sada. Dne 18. marca je bil prirejen »Jugo slovanski dan«, ki so mu prisostvovali razen uradnih predstavnikov z italijanske strani in sejemska uprava, tudi jugoslovanski delegati. Obiskovalcev iz raznih strani Jugoslavije je vedno več: lani 160, letos že 550, kar kaže bodisi na vedno večje sodelovanje med obema državama, bodisi na uspeh veronske prireditve in na večjo skrb za področje kmetijstva v Jugoslaviji. Razen Vodstvo sejma predvideva za letos še več poslov z Jugoslavijo v primeri z rezultatom v letu 1956, ko je bilo realiziranih za okrog 500 milijonov lir poslov v obeh smereh. Sejemski kontingent je predviclen za Jugoslavijo letos v znesku za okoli 30 milijonov lir za: suhe gobe in zelišča, mesne konzerve, slivovko in podobno, celulozo, les in izdelke. Nadaljnjih najmanj 150 milijonov lir predvidevajo za konje in govedo. Dokončna višina bo določena na podlagi kupčij in protipostavka, t. j. italijanski izvozni kontingent bo dozorela na Novosadskem sejmu, ki je nekak jugoslovanski »pobratim« veronskega. Sodeč po lanskoletnih rezultatih in po kreditih, ki so za letos odobreni poljedelstvu v Jugoslaviji, italijanski izvoz ne bo nazadoval. V poštev prihajajo zlasti traktorji in drugi poljedelski stroji, umetna gnojila, specialna krmila, gume in izdelki. Pirelli, Fiat, Landini, Orlandi, Vitasol itd. so bili lani glavni dobavitelji, letos pa se uvrščajo še mnogi drugi. Sodelovanje veronskega z novosadskim sejmom se je pokazalo kot izredno uspešno in predstavniki Verone ne skrivajo svojega zadovoljstva. Prav tako nam je tudi komercialni ravnatelj Novosadskega sejma g. Fleischer poudaril da se to sodelovanje uspešno mična sredstva, gnojila in zaščita r» stlin, nadalje naprave za namakanj^ in drugo. Predvideva se že italijanska udek211' ba na novosadskem sejmu in ni izklj11111 čeno, da pride tudi do kolektivne ^ l’.da se nikomur ne mudi — ne stav- 16 e)1 teci bodo izgubili plačo za 3 s. ai p ne), ne oblastem ne prebivalstvu! 3Va gosP°s*ca stavka torej. ri, .f sfP^CrA STAVKA. Pretekle dni so ‘anit hni ali delavci podjetja SALVA. Nji-'i če zal:iteve se tičejo povišanja pla-m v , za neka izredna dela, izboljšanja :r r3, ane v menzi ter delovne obleke za tsW' mazana dela. ikW JRETJA STAVKA. Uslužbenci trža-vd' Ur2 Pokrajinske uprave so stavkali 24 2v' . azloge je iskati v zavlačevanju v nel'’ ?„lZi. z odobritvijo nekaterih mezdnih poljf Zahtev. > V °:r3! PONEDELJEK BODO ŠOLE ZA- strC določi ^nister za Prosveto P. Rossi je oCf ‘b da ob priliki podpisa pogodbe o sa na šolah v Italiji. te$ p0Upnem tržišču in Evratomu ne bo na -ela»sluI0VE ULICE- Te dni 50 odobrili ’’ c . eP občinskega sveta o preimenova-P Ju nekaterih ulic v Trstu. Tudi nove v ^Imauri, na Greti itd. bodo se-• H Kr- >,'crstdi«. Vsega skupaj gre za pri-■a 1(1 1Zn° ^ imen. ^Ji?AMVAJ V TRSTU dražji. Tr-a ra Un1:1 občinski svet je odobril zahtevo 2 \ glavnega odbora AOEGAT po povi-' Cf>njU tramvaJSke prevoznine za 25°/o. lot : sk normalne vožnje bo torej pre-■v . z 20 na 25 lir. Medtem se stav- :rP" Uslužbencev nadaljuje. )dpr taci) 2 OBMejnj promet. Februarja je Is h1 °brnejno propustnico prešlo mejo Z- 35-5?4 ljudi. *** g.^NOGO ŽENSK. Ob koncu lanske-2«- ’eta je bilo v Trstu registriranih '53° oseb, od katerih 131.849 moških 3! u% jeni >V 153.681 žensk. Teh je torej več kot moških. Nova TRŽNICA, Dne 16. marca je , a v Trstu slavnostna otvoritev no- ^ f PUnister ,111’ tržnice za prodajo sadja in zelen jata rniJ?-21, debelo. Slavnosti je prisostvoval za kmetijstvo Colombo. a * ired sice' >estf isfli; lad1 zof( jaii'- ni>' rji; ide*; os(i ^ ,,visir.. ^8ST, Ul. Cardocci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in po-trebšiin za višje šole, toplomerov ,n fotografskega materiala. IZ EGIPTA V TRST. Zaradi politične napetosti v Egiptu se je moralo vrniti v Trst tudi nekaj Tržačanov, ki so pustili svoje prihranke v egiptovskih bankah. Tako so se pridružili številnim brezposelnim na Tržaškem. TOVARNA PAPIRJA OB TIMAVI Ustanovljena je bila družba »Cartiera del Timavo« (Tovarna papirja ob Timavi), ki bo zgradila tovarno ob ustju Timave. Zato bo potrošila 4 milijarde lir; iz državnega rotacijskega sklada bo prejela 1,6 milijarde lir posojila po nižjih obrestih. Ko bo popolnoma dograjena, bo lahko izdelovala po 100 ton papirja na dan. Letna zmogljivost bo znašala 50.000 ton. Proizvajala bo rotacijski papir. V tovarni bo zaposlenih okoli 400 oseb. (Ali bodo to domačini?). Porabila bo letno 100.000 ton lesa, 10 003 ton celuloze in 40.000 ton nafte. Sama bo proizvedla okoli 90 milijonov kW električne energije na leto. ŠTEVILO TURISTOV V TRSTU PADA. Leta 1954 so zabeležili 403.800 dni prisotnosti, leta 1955 530.300, leta 1956 pa 507.800. Padec števila je v glavnem pripisati italijanskim turistom, saj prihajajo inozemci še vedno v dobrem številu. GORIČANI ZA DEŽELNO AVTONOMIJO Med razpravo o deželni avtonomiji v goriškem pokrajinskem svetu jr predstavnik goriških naprednih Slovencev Miladin Černe odločno nasto pil za ustanovitev avtonomne dežel FurlanijaJulijska krajina. Deželn-statut mora zajamčiti pravice Slovencem. Sedež deželne uprave naj bo v Trstu, široko samoupravo naj imajo tudi pokrajine. OBMEJNI PROMET OBMEJNE PROGE JADROLINIJE Proga Trst - Koper - Umag: odhod iz Trsta vsak dan razen nedelje in sobote ob 13. uri, prihod v Koper ob 13.40, v Izolo ob 14.55, v Piran ob 15.25, v Portorož ob 15.45, v Umag ob 16.30. Ista proga ob sobotah: Odhod iz Trsta ob 20. uri, prihod v Koper ob 20.40, v Izolo ob 21.55, v Piran 22.25, v Portorož 22.45, v Umag ob 23.30. Povratna proga: Odhod iz Umaga pro ti Trstu vsak dan razen nedelje ob 4.30, iz Portoroža ob 5.20, iz Pirana ob 5.40, iz Izole ob 6.10, iz Kopra ob 7.20, prihod v Trst ob 8. uri. Proga Trst - Pula - Zadar z vmesnim pristajanjem v Kopru, Piranu in Umagu: Odhod iz Trsta vsak petek ob 7.30, prihod v Koper ob 8.15, v Piran ob 9.45, v Umag ob 10.35, v Zadar ob 21.40. Potratna proga proti Trstu vsako soboto: odhod iz Umaga ob 13.iO, iz Pirana . 14., iz Kopra ob 15.25, prihod v Trst o bl6.10. Proga Trst - Pula - Reka z vmesnim pristajanjem v Kopru, Piranu in Urna-’ gu: Odhod iz Trsta vsako nedeljo ih torek ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.45, v Piran ob 9.45, v Umag ob 10.35, na Reko ob 19.30. Povratna nroga proti Trstu: odhod iz Umaga vsak conedeljek in četrtek ob 15.30, iz Pirana ob 16.20, iz Kopra ob 17.45, prihod v Trst ob 18. uri. Nihanje brodarln Brodarine za prevoz ameriškega premoga v Evropo so v zvezi s sueško krizo dosegle pred kakimi tremi meseci najvišjo točko okrog 120 šil. za tono. Od takrat dalje stalno padajo in so se v začetku prejšnjega tedna gibale med 62 in 63 šil. Sredi tedna so se sicer spet povišale na 69-70 šil., kazno pa je, da je to zvišanje le prehoden pojav, ki ga je pripisati povečanemu povpraševanju po ladijski tonaži zaradi obveznosti, ki so jih brodarji prevzeli še pred meseci, ko so bile brodarine še visoke. Tudi brodarine za prevoz ameriške pšenice v Evropo, ki so v začetku decembra dosegle 152/6 d. za tono, ne dosežejo danes niti 95 šil. Vzroki za naglo padanje brodarin so po enem delu očitni; že sam porast v zvezi s sueško krizo, ko sta britanska in francoska vlada zasegli za svoje vojaške podvige do 140 ladij in odtegnili tako nad četrtino svoje razpoložljive to-naže redni prevozni službi, ni mogel biti kaj drugega ko prehoden. Po drugem delu pa je padanje cene za prevoze s tramperji pripisati izredno mili zimi: izredni sezonski poseg v premogovne zaloge preko dolgoročno planirane mere je izpadel in zima tudi ni prizadela evropskih setev, tako da si obetajo precej ugodno letino. Kljub temu pa brodarski krogi v Londonu ne računajo s pravo depresijo v trampu, dasi ne izključujejo še nadaljnjega padca brodarin; potrebe evropskega targa zaradi redne preskrbe s premogom se ne bodo zmanjšale in tudi ameriške pšenice Evropa ne bo mo gla pogrešati, pa najsi bi bila letina še tako ugodna. Poročajo, da so glavne paroplovne družbe, ki oskrbujejo zvezo med Evropo in Daljnim vzhodom, sklenile povišati brodarine s 1. majem za približno 10 odstotkov. ZVIŠANJE BRODARIN MED VEL. BRITANIJO IN JAPONSKO. Pričakujejo, da bodo zvišali brodarine med V. Britanijo in Japonsko za 10%; ukinili pa bodo povišek 15%, ki je veljal na progah Japonska - Vel. Britanija po zaprtju Sueškega prekopa. ZVIŠANJE BRODARIN NA PROGAH EVROPA-JUŽNA AFRIKA. Potem ko je družba Union Castle Line zvišala potniške brodarine med Anglijo in Južno Afriko, so to storile tudi druge pomorske družbe, in sicer Natal Line za 20 odst, Ellerman and Bucknall Line za 15% ter Holland Afrika Line za 20%; za povratno potovanje bo zvišanje doseglo le 10%. Tudi Tržaški Lloyd, ki vzdržuje progo med Južno Afriko in Južno Evropo, namerava v kratkem zvišati prevoznino na tej progi. Elektrifikacija koprskega okraja Razmejitev je pretrgala dobavo iz soških elektrarn - Od „Selveg“ do podjetja „Elektro=Koper“ - Silen porast potrošnje električne energije Koper, febr. 1957 “ ’ r)tCe *zvzarnemo pomorstvo in pomorski jY1°niet' niso teritorialno politične spre-pe® Saernbe zadnjega desetletja na področju ;irS t banjih občin Kopra, Izole in Pirana, l- j. 0, na področju prejšnjega koprskega j. raJa’ v nobeni drugi gospodarski pa-jngl Povzročile tako ugodnega razvoja ko t0likšnega resničnega napredka ka-' v panogi elektrogospodarstva, du 50 *eta -^48 na konferenci na Ble razpravljali o vprašanjih sporazum-oskrbovanja tedanjega Svobodne-su1 h tržaškega ozemlja z energijo iz so-sj< l‘i hidrocentral, so cenili maksimal-oelotno potrebo električne energije a ozemlju bivše cone B na 6 milijo-,ov kilovatnih ur na leto; na tedanji °Prski okraj sta od te količine odpad-‘ nekako dve tretjini (štirje milijoni ^atnih ur). Toda v letu 1955 je na j ern področju poraba znašala že nad . niilijonov, v letu 1956 pa je presegla 'e žl milijonov kilovatnih ur. tega ogromnega porasta, ki ^ Zaradi pf^aša normalno naraščanje potrošnje dktrične energije tudi gospodarsko U razvitih področij, je zanimivo ugo-: d', kako je prišlo do takega razvo-m kakšni so njegovi razlogi ter nje U socialni in gospodarski učinki, liti ° Sta po mirovni pogodbi Soška do-, ,a z elektrarnama Doblarji in Plave 'Skupno 50.000 KVA) in vsa Kraška pla- nota severno od Tržaškega ozemlja pri- j^ti Jugoslaviji, je ves sistem tehnič- nih . Slov naprav, ki so služile preskrbovanju 'enskega Primorja in Istre z elek- trično energijo, bil razrezan na več delov. Energija, ki je bila potrebna področju tedanjih okrajev Koper in Buje, je prihajala na to področje iz obeh e-lektrarn na Soči, po daljnovodu, ki je od Doblarja skoraj do Opčin bil speljan po jugoslovanskem ozemlju; pri Opčinah je prihajala na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja, prešla to področje čez Rocol in čez de markacijsko črto prihajala na področje jugoslovanske cone, kjer je napajala krajevne razdeljevalce omrežja. Drugi daljnovod pa je bil z Opčin speljan čez obe coni Tržaškega ozemlja proti jugu na Pulj in Reko. Potrošnikom na področjih koprskega in bujskega okraja je tedaj dobavljalo električno energijo podjetje »Selveg« (Societa Elettrica della Venezia Giulia), delniška družba s sedežem v Gorici in podružnico v Trstu. Ta družba, ki je dobavljala iz omrežja soških in severno italijanskih elektrarn energijo vsemu tržaškemu področju, je na ozemlju jugoslovanske cone bila lastnica vseh preskrbovalnih instalacij, namreč glavnega daljnovoda z napetostjo 27.000 voltov (27 KV), ki je bil speljan z Rocola čez Koper, Izolo in Portorož v Buje, nada Ije raznih stranskih daljnovodov z na petostjo 10 KV, celotnega razdeljeval-nega omrežja z napetostjo 380/220 V, podpostaje v Kopru in vseh ostalih transformatorskih postaj. Te naprave so pa preskrbovale z električno energijo v glavnem le bolj gosto obljudena obmor- ska mestna naselja, dočim podeželje ni bilo elektrificirano. Zaradi razmeroma redke naseljenosti celotnega ozemlja jugoslovanske cone (v primerjavi z gosto naseljenim področjem samega tržaškega mesta) pa tudi zaradi dejstva, da je to ozemlje tudi v gospodarskem pogledu bilo dosti manj pomembno kot ono področje, se družba »Selveg« ni hotela odločiti za elektrifikacijo podeželja v bivši coni B. To jc razumljivo, ker je po kapitalističnih načelih zasebnega gospodarstva mogla računati le s povsem nezadostno donosnostjo investicij na razmeroma siromašnem podeželju. Za namene široke elektrifikacije družba že iz omenjenih razlogov ni mogla prihajati v po-štev. Razen tega je bilo po začasni raz mejitvi v smislu določb mirovne pogodbe njeno poslovanje zaradi razdelitve njenega področja zelo otežkočeno; med temi težavami je bila razlika v valuti med obema conama in v zvezi s tem tudi vprašanje prenosa primerne kvote njenih prejemkov z jugoslovanske cone za kritje stroškov centralne režije, a-mortizacije novih investicij itd. Leta 1953 je sicer za poslovanje v tej coni družba »Selveg« ustanovila posebno predstavništvo. To je omogočilo vsaj ločeno računovodstvo za to področje, toda potrebne temeljite izpremembe v socialno gospodarski funkciji podjetja tudi taka ločitev ni mogla povzročiti. Že leta 1949 je sam koprski okraj ustanovil posebno novo podjetje, »Elte« KULTURA ut iu/tfaHfa TRST IN NJEGOV KRAS Bogdan Grom — deset originalnih litografij. Trst, 1957. Pravkar je izšla elegantna mapa originalnih litografij, ki so upravičeno vzbudile mnogo- zanimanja med tržaškim kulturnim občinstvom obeh narodnosti. Naš znani slikar Bogdan Grom, ki si je pridobil dober sloves tudi po Italiji z razstavami v Milanu, Benetkah in pred kratkim spet v Trstu (v galeriji Rossoni) z razstavo slik z izvirno slikarsko tehniko »batika« je z novo mapo le potrdil sloves mojstrskega risarja. Z malo virtuoznimi potezami povzame bistvene značilnosti pokrajine, posebno Tržaškega krasa, s svojimi krajinarskimi lepotami kot z našimi narodopisnimi posebnostmi, ki jih temeljito pozna ne le po slikarskem obdelovanju naše ljudske ornamentike in kot umetnik — krajinar, marveč kot rojena kraška korenina, ki si je s široko umetniško razgledanostjo izčistil okus. Iz uvodnega ex librisa v nežno ope-kasto rdečkastem tonu, baročno stilizirane jadrnice s polno razpetimi krili, diha rahlo zgodovinsko vzdušje. Krepko realistično slikanje vseh grafični!) listov v raznih tonskih odtenkih od temno svinčeno sivega do opečno rdečkastega, nam'ohranja ta ljubek privid starinskega, a brez romantičnih obžalovanj in domotožnosti. V tem je Grom toliko moderen slikar, ki zna z naglo neposredno potezo in z abstrahiranjem od vseh nebistvenih podrobnosti izklesati prave umetniške dragocenosti, ki delajo semintja vtis japonske grafike, — posebno n. pr. s fino risbo Repenča. Krajinarsko je Grom na teh listih obdelal vse najvažnejše zanimivosti Tržaškega ozemlja. In to nele tradicionalno obdelovalnih motivov kot Devinski grad, grič Sv. Justa, Glinščico, Miljski grad in luko, četudi iz lastnih zrelišč in izvirno obdelavo, marveč tudi s čisto novimi temami, izbranimi z izbrušenim okusom krajinarja in etnografa. Tak je n. pr. že omenjeni Repenč, slikarjev Prosek, Stara na-brežinska vas. Poleg panorame naše male »tržaške Švice« — Glinščice, podane s trdim skoro snovnim realiz mom, je izbral še dva široka razgled-s kontovelske višine na ves vzhodni Tržaški zaliv onstran strme Velike stene kontovelske Rebri, — drugega pa na zapad preko vse obale od Mira mara in Devinskih Sten v Soške lagune. Mapa je prava umetniška poslastica za bibliofilskega zbiralca, kot naj tudi služi za čisto praktično opremo naših domov, posebno z modernim pohištvom, če vsak posamezen grafičen list elegantno okvirimo. S tem napravimo avtentičen kulturni čin, če odstranimo iz naših domov še toliko neokusnegr importiranega tujega kiča, ki kulturnega človeka tako neprijetno dime nr prvi pogled, ko vstopi v hišo. To je toliko laže, ker je mapa dosegljiva tu di širokim, gmotno neprivilegiranim slojem. Jelinčič ■Slikarja Groma je sprejel tržaški župan ing. Bartoli, ki se je zanimal za njegovo delo ter v imenu občine odkupil več map. RAZSTAVA AVGUSTA ČERNIGOJA Znani tržaški slikar prof. Avgust Černigoj razstavlja v občinski galeriji (od 16. do 27. marca) vrsto svojih najnovejših del. že s tem, da mu je tržaška občina dovolila, da razstavlja svoja dela v občinski galeriji, mu je izrekla priznanje. Černigoj ni znan samo v Trstu, po Italiji in Jugoslaviji, temveč tudi v zunanjem svetu. Saj je razstavljal tudi v Berlinu, Pragi, Švici in drugod. Vsekakor sodi z močno lastno o-sebnostjo med najbolj impulzivne tržaške slikarje. Po njegovi lastni oznaki je njegovo slikarstvo »abstraktno - impresionistično«. Mislimo, da je zanj sa mo škoda, da se v zadnjih letih čedalje bolj oprijema abstraktnega slikanja, če prav je to v modi. Podoba je namreč, da je ta okvir za njegove sile preozek. 125. OBLETNICE GOETHEJEVE SMRTI se bo kulturni svet spominjal 22. marca. Na ta dan je leta 1832 umrl v Weimarju na Nemškem 83-leMi kla sik nemškega jezika in človečanske misli, pesnik, pripovednik, dramatik, filozof, naravoslovec in slikar Johann VVolfgang Goethe. Njegovo življenjski delo, namreč dramatizirano biografijo »Faust«, smo Slovenci dobili prvič že pred petdesetimi leti. Ne dolgo tega pa je to mojstrovino vnovič prevedel v slovenščino pesnik Božo Vodušek. Na-splošno je Goethe med Slovenci precej znan. (»Eelektrotehnično podjetje«), ki je prevzelo nalogo, da se s finančno pomočjo iz sredstev tedanje Vojaške uprave v Kopru in koprskega okrajnega ljudske-" ga odbora posveti elektrifikaciji pode-želja.To podjetje je v razmeroma kratki dobi v dopolnitev že obstoječega o-mrežja družbe »Selveg« zgradilo okrog 40 kilometrov daljnovodov z napetostjo 10 KV in nad 70 kilometrov razdelje-valnega omrežja za nizko napetost (380 220 V). Napajanje te razširjene mreže z zadostno električno energijo in obenem osamosvojitev omrežja jugoslovanske cone od prenosa energije iz jugoslovanskih elektrarn čez področje anglo-ame-riške cone je pa omogočil novi daljnovod Sežana-Koper z napetostjo 50 KV, ki ga je zgradila Jugoslavija leta 1951. Ta daljnovod se v Sežani odcepi od daljnovoda z napetostjo 110 KV, ki jc speljan proti jugovzhodu na Vinodol in Reko, z omrežjem koprskega področja je pa spojen čez nove transformatorske postaje v Škocjanu pri Kopru, kjer se električni tok od 50 KV pretvori na na-napetost 27 KV, t. j. na napetost glavnega daljnovoda družbe »Selveg«. Leta 1955, ko je bil že v veljavi londonski sporazum, je uprava celotnega elektrogospodarstva na področju prejšnjega koprskega okraja prešla na novo podjetje »Elektro-Koper, podjetje za pre nos in razdeljevanje električna energije«, s sedežem v Kopru. Za prejšnji buj skl okraj pa je bilo ustanovljeno pod jetje »Elektra« s sedežem v Bujah. Pod jetje Elektro-Koper, ki je del Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, je na podlagi začasnih sporazumov prevzelo vse naprave družbe »Selveg «in podjet ja »Elte« in predstavlja tako sedaj no vo, s tehničnih in socialno gospodarskih vidikov povsem primerno in trdno osno vo za izvršitev še potrebnih investicij. (Konec prihodnjič) Dr. O. \ težaških filatelističnih klubih je žii/u Tržaški italijanski filatelisti so organizirani v dveh klubih: v Circolo fi-latelico triestino« (v Ul. Valdirivo) in »Associazione filatelica triestina«. Slovenski pa v filatelističnem krožku »I. Košir«. Prvi obstoja že nad 50 let. To je najstarejši filatelistični krožek; pred nekaj leti so se nekateri vidni in vplivni člani ločili od njega zaradi programatičnih in strokovnih razlik ter ustanovili posebno filatelistično društvo (Associazione) s sedežem na Trgu sv. Ivana. Slovenski klub »I. Košir« pa ima svoj sedež v Rimski ulici 15. Zanimivo je, da predsedujeta obema tržaškima italijanskima krožkoma znana zdravnika — prvemu dr. Rava-sini, drugemu pa ginekolog dr. Gal. Oba kluba sta približno enako močna. Imata okoli 200-300 članov, ki plačujejo 2400 oziroma 1200 lir letne članarine. Poleg teh imamo še nekatere druge manjše filatelistične krožke pri raznih tržaških podjetjih; tako imajo celo nameščenci železarne »Ilva« v Skednju svoj krožek, železničarji svoj »Circolo filatelico ferroviario« itd. Kakšno je življenje v teh klubih? življenje v manjših klubih se razvija po vzorcu poslovanja dveh glavnih tržaških klubov, v teh prirejajo filatelistične sestanke trikrat na teden, in to navadno zvečer in ob nedeljah dopoldne. Dostop imajo tudi nečlani. Sestanki so redni in potekajo čisto v trgovskem duhu. Gostje in člani kupujejo in prodajajo kakor v kaki navadni trgovini. Nekateri filatelistični trgovci v Trstu ne gledajo radi te izmenjave med filatelisti v klubih, vsa važna trgovina z znamkami se vrši prav v teh klubih, kjer si filatelisti včasih lahko nabavijo znamke ceneje kakor pri rednih trgovcih v mestu, ki so obremenjeni z davčnimi dajatvami. To bi bila nekako zunanja stran življenja glavnih filatelističnih krožkov v Trstu. Notranje življenje pa se razvija na osnovi medsebojnega tekmovanja v prirejanju filatelističnih izložb posameznih članov, ki razstavljajo svoje zbirke v klubskih prostorih. Njih namen je, da bi pokazali članom in drugim, ki se zanimajo za filatelijo, napredek, ki so ga dosegli v zbiranju znamk in da bi tako vzpodbudili tudi druge, posebno mladino k nabiranju. Pri takih razstavnih prireditvah zaslužijo nekatere zbirke posebno pozornost. Tu mislimo predvsem na zadnjo razstavo znanega odvetnika in filatelista Adamija, ki je bila prirejena v prostorih Tržaškega fil. združenja na Trgu sv. Ivana pod imenom »Zemljepis v znamkah«. Strokovnjaki menijo, da je to bila ena najbolj uspelih filatelističnih razstav ne samo v Trstu, ampak v vsej Italiji. To dokazuje tudi dejstvo, da je morala biti na zahtevo dvakrat podaljšana. Vsi italijanski strokovni časopisi so obravnavali to filatelistično prireditev; nekateri so priobčili tudi slike posameznih razstavnih oddelkov. Odvetnik Adami jg na razstavi pokazal zemljevide posameznih dežel in držav ter globuse v znamkah, ki jih je s trudom in denarnimi žrtvami zbiral po vsem svetu. Ne smemo pozabiti, da je na svetu kakih 100 »živih« držav, ki izdajajo poštne znamke in nekih 40 držav, ki ne obstajajo več. Človek si ne bi mislil, kako obširno je to področje zbiranja in kako zelo poučno je obenem, zlasti za učečo se mladino in sploh za vse, ki imajo opraviti z zemljepisom. DELOVANJE SLOVENSKEGA KLUBA Slovenski klub »I. Košir« prireja sestanke v Rimski ulici navadno v nedeljah dopoldne. Poleg rednih članov se udeležujejo teh sestankov tudi drugi filatelisti; tu izmenjujejo med seboj znamke vseh vrst, med temi tudi jugoslovanske, ter čitajo revijo »Nova filatelija«, na katero je klub naročen, in druge strokovne časopise. »I. Košir« šteje danes okoli 80 članov.'To je za naše razmere že lepo število. Med slovenskim klubom in italijanskimi filatelističnimi organizacijami ni pravega stika. Gotovo bi bilo v korist vseh filatelistov v Trstu, če &f- se vsi klubi med seboj bolj zbliSali 'in spoznavali. Tako se pri današnjih razmerah dogaja, da mnogi italijanski filatelisti niti ne vedo, da obstaja v Trstu tudi slovenski filatelistični klub; z druge strani pa nimajo slovenski filatelisti pravih stikov z italijanskimi klubi. Ko bi se n. pr. predstavniki vseh klubov sestali vsaj en- krat na leto, bi to mnogo pripomoglo k medsebojnemu spoznavanju, z druge strani pa bi bilo koristno tudi za samo izmenjavo znamk. Na takšnem sestanku bi lahko sprožili vprašanje, ali bi ne kazalo prirediti v Trstu veliko skupno filatelistično razstavo, kakršne bi en sam klub ne zmogel, ker so finančne težave prevelike. Naj ob zaključku še pohvalimo prizadevanje nekaterih tržaških filatelističnih klubov, ki so pričeli že pri mladini vzbujati zanimanje za zbiranje znamk. Tako sta kluba »Circolo Ferroviario Triestino« in »Associazione Filatelistica Triestina« ustanovila mladinski odsek, v katerem starejši in izkušeni filatelisti razlagajo mlajšim smisel filatelije, pa tudi kako se znamke zbirajo. — č — _ AUTOnOTOR _ IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO *a nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov sa DIESEL motorje, pumne, injektorje ter traKtorje IRIESIE-TRSI.Via UdintlS TELEFON 30-197 - 30-198 Vozni red avtobusov za Jugoslavijo Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljana) Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje - Kozina Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSICHE) S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih In nedeljah Odhod Prihod 7.30 TRST 19.20 8.35 SE2ANA 18.15 8.50 SEN02ECE 18.00 9.25 POSTOJNA 17.25 10.30 LJUBLJANA 16.20 Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15. septembra. »AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod 10.45 8 15 prih. HERPELJE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto. A. doHdfrCjia TRIESTE U&tanoulfma lela 1912 | IMPORT-EXPORT| 0o° 2alo(ja Sluga %a ienblio in nioiiko obtoku in podlogo TRST- RIVA TRB NOVEMBRE O THL. 94-803 TELEGRAMI! DONAGGIO CH IBS A G RECI TRIESTE ,»GOSPOD ARSTV 0“ izhaja vsak drugi pelek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geptpa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna Številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletma 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za oslalo inozemstvo 2 dolarja Jetrno. Naroča se pri A.D.I.T., DR2. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. raž. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni uredmik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodar- tva« Tiskarna »Graphis« v Trstu Oglasi ŠIVALNI STROJ SINGER, z okrog lim čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z leseno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 let. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzonl 4, tel. 96-925. ZA PRAVIČNO RAZDELITEV LADJEVJA Ta teden so se sestali v Raveni predstavniki italijanskih pristanišč na Jadranu. Za Trst je nastopil prof. G. Roletto. Obravnavali so vprašanje o razdelitvi ladjevja med Tirenskim in Jadranskim morjem. Genova ima v tem pogledu seveda prednost. SPOR ZARADI OBČINSKIH MENZ Občinske menze delajo velike preglavice tržaškim restavracijam in gostilnam. Veliko ljudi se hrani — zlasti opoldne — v teh menzah, kjer lahko naročiš kosilo za 200 lir v več izbirah. Voditelji restavracij in okrepčevalnic pa so se sedaj pritožili na oblasti, češ, da so bile menze ustanovljene za revne ljudi, sčasoma pa da so se jih začeli posluževati vsi; kljub temu pa je njih davčna obremeni-rev znatno lažja, ker gre za dobrodelne ustanove. TRI CERKVE Na Opčinah bodo te dni pokrili novo cerkev (20 x 9 m) za istrske begunce. Novo cerkev bodo zgradili tudi med Štandrežom in Gorico v novi naselbini za begunce, tretjo pa v novem naselju »San Ser-gio« pri Trstu, ki naj bi štelo 8.000 ljudi. JUGOSLOVANSKA PROSTA CONA V SOLUNU Pred vojno je šlo skozi jugoslov. prosto cono v solunskem pristanišču okrog 200.000 ton jugoslovanskega blaga, predvsem v izvozu svinca, cinka in kroma. Cono so vzpostavili leta 1954 in je šlo naslednje leto skozi njo 10.752 ton, leta 1955 pa 137.000 ton jugoslovanskega tianzit-nega blaga. Prizadevajo si, da hi promet še ojačili ne samo zato, da bi znižali pievozne stroške, marveč tudi zato, da bi razbremenili jadranska pristanišča. „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 telegrami : GONDRANO - TRIESTt PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ OOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali Toldha SILA JOŽEF U VOZ IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mahkl In trdi les, jamski las in za kurjavo TRST — Ulica F. Filmi št. «2 - Telefon 37-004 Kmetovalci in vrtnarji! I Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« In v«e druge domače In uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice Ud. — Poljedelske stroje In druge potrebščino. ____________________I Marinac Vladimir Strada Vecchia por ITstria Tel. 41-176 Sedež v Trstu. Ulica Foscolo št 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 — Milje, Ul- Roma 1 Mudimo Vam ven potrebščine za vinogradništvo, polje-dalstvo to živinoreja! URARNA Actiricnti TRST LARG0 SANT0RI0 4 PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA Giorgio Vitturelli GORICA. UL. ALFIBH1,17/A Talef. 5004/5404 TRST UL. LAVATfliO, 2 Telefon 2 4.0 01 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telelon pisarna 34-97 „ dom 20-70 AVTO PRE VOZN iSKO PODJETJE JL POŽAR TRST • ULICA M0RER1 ST. 7 Tel. 28-373 Prnvzemamo vsakovrstna pruvozo za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cena ngodne G. M. COLOM 0 FIGLIO UVOZ - IZVOZ PliUTOVIJTE in IZDEJLKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 04-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE TRŽNI PREGLED Tržaški trcj KAVA TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo se je povpraševanje omejilo; cene so ustaljene. Brazilska in srednjeameriška kava se malo prodajata. V kupčijah je nastopilo mrtvilo. Tudi v prodaji indijske kave je prišlo do zastoja. Nizke cene te kave so povzročile pocenitev afriške kave. Cene indonezijske kave so nekoliko popustile zaradi skorajšnje otvoritve Sueškega prekopa. Na drugi strani pa se je politični položaj v Indoneziji poslabšal; zato predvidevajo, da bodo cene kave zopet poskočile. Tudi na italijanskem trgu je malo povpraševanja po kavi, ker trgovci u-pajo, da bodo cene padle. Avstrijski u-vozniki so sklenili precejšnje število kupčij s kavo na tržaškem tranzitnem trgu. Največ so povpraševali po indijski, indonezijski in boljših vrstah afriške kave. Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N.Y. 5 640; Rio N.Y. 3 665; Victoria 5 good to large bean 580; Santos Extra prime good to large bean 880; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra su-perior naravna 55,50; Haiti naravna XXX 73,50; Salvador naravna 69; Ko starika 80; arabska kava, v šilingih za 1 kg cif: Gimma 410; Moka Hodeidah 1 495; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 279; Malesia A.P/1 268; Malesia A.P./2 225; indonezijska kava, v holandskih florin-tih za 100 kg ponovno pretehtana: Bali Robusta 10 12% nečistoče 255. Povprečne cene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah, za kg neto ponovno pretehtano: Rio N.Y. 5 1430; Rio N.Y. 3 1460; Santos extra prime good to large bean 1740; Victoria 5 good to large bean 1390; Ecuador extra superior naravna 1540; Haiti naravna XXX 1650; San Salvador 1740; Kostarika 1930; Gimma 1625; Moka Hodeidah 1 1720; Uganda oprana in prečiščena 1320; Malesia A.P. 1 1310; Malesia A.P./2 1215; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1250. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se opaža velika previdnost trgovcev pri sklepanju kupčij. Grosisti se vzdržujejo prevelikih nakupov in ku pujejo samo tisto blago, ki je nujno potrebno za neposredno prodajo, ker nočejo imeti prevelikih zalog. Bojijo se namreč, da bi se cene utegnile znižati, ko prispejo na trg novi pridelki. Omejeno je povpraševanje po mehki pšenici; cene so ostale v glavnem ne-izpremenjene. To velja tudi za trdo pšenico. Cene koruze so precej padle, ker se je povpraševanje zmanjšalo zlasti s strani živinorejcev. Mirno je na trgu z oluščenim in neolušečnim rižem. Cene krme še nadalje padajo. Predvidevajo, da bo prva letošnja košnja obilna. živahno Je na trgu s klavno živino. Cene se držijo krepko, ker je povpraševanje precejšnje. Tudi na trgu s prašiči sta bili ponudba in povpraševanje uravnovešeni. Za maslo ni veliko zanimanja. Predvidevajo, da bodo cene še padle, ker se je v tem razdobju proizvodnja mleka povečala. Mirno je na trgu z olivnim oljem. Z vinom ni bilo sklenjenih veliko kupčij. Normalno se razvija trg s svežim sadjem in zelenjavo. Cene padajo zaradi sezonskih razmer. Za suho sadje Je zanimanje manjše. ŽITARICE VERONA. Mehka pšenica fina proizv. 1956 6900-7000 lir stot; dobra 6700-6750, navadna 6500-6600; oves 5700-6000; inozemski oves 4600A700; inozemska rž 42504350; neoluščeni ječmen inozemski 4500-4650; koruza marano 5300-5350; moka iz trde plenice tipa »0« 9300-9500; moka iz mehke pšenice tipa »00« 8700-9600, tipa »0« 8300-8800, tipa »1« 8000-8200, tipa »2« 7600'7700; pšenični otrobi 3400-3500; koruzna moka boljše vrste 6400-7000, srednje vrste 58006200, navadna 5200-5800. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 53005600; Pierrot 5800-6100; Balillone 58006200; Roncarolo 5800-6200; Allorio 57006000; Ardizzone 6400-6700; G. Rossi 6800-7300; Maratelli 67007000; Rizzotto 6900-7500; Razza 77 70007300; R. B. 7100 do 7700; Sesia 71007400; Arborio 6400 do 7000. — Oluščeni riž: navaden 9200 do 9600; Pierrot 10.20010.600; Balillone 10.60011.000; Roncarolo 11.00011.600; Ardizzone 11.40011.900; Maratelli 12.000 do 12.700; Rizzotto 13.00013.500; Razza 77 13.600-14.000; R. B. 13.800-14.300; Arborio 13.50014.200. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 380460 tisoč lir par; breje krave 400500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 par; voli 430630.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360390.000 par; krave breje prvesnice 180.000 lir glava; krave 2 stota težke 86-95.000 lir glava; molzne krave 130200.000 lir glava. Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 305-350 lir kg žive teže, II. 250-260; krave 6 stotov težke 300340, II. 240-250; junci 5 stotov težki I. 350400, II. 310 330 Telički I. 480530, II. 380410. Prašiči: prašički za rejo 490535; suhi prašiči 310-370; debeli prašiči 100-150 kg 305-315, nad 150 kg 315-340. Konji za vprego 200220 lir kg ali 100 do 140.000 lir glava; konji za zakol I. 260280, II. 200220; žrebeta za zakol 350 do 370; mezgi za delo 90100 lir kg ali 6070.000 lir glava; mezgi za zakol I. 190200, II. 150170; vprežni osli 80-90 kg ali 50-60.000 lir glava. Ovce 230-260 lir kg; jagnjeta 430440. PERUTNINA IN JAJCA VERCELLI. Race 400 lir kg; petelini in kokoši 570; golobi 500550 lir par; piščanci I. 650, II. 600; piščeta 110 lir komad; račke za rejo 500 lir komad; purani 520 lir kg; pure 430; zajci 400. Sveža jajca: 250 lir ducat. MANTOVA. Kopuni 750800 lir kg; kokoši 650700; mladi piščanci 700-750; pegatke 850-900; purani 550600; race 500 do 550; gosi 350400; golobi 250300. Sveža jajca 19-20 lir komad. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 730 do 740; maslo I. 600-670, II. 610620, III. 590600; sbrinz svež 440470, 3 mesece star 560600; provolone svež 440470, 3 mesece star 550560; grana svež 390400, majski proizv. 1956 510-540; zimski proizvod 1955-56 80-590; majski proizvod 1955 590-600; emmenthal svež 490510, 3 mesece star 570-600; italico svež 370 do 390; taleggio svež 330-340. Na trgu prevladuje ponudba; cene težijo navzdol. KRMA MODENA. Seno majske košnje 2400 do 2500 lir stot; otava 2200-2300; seno III. košnje 1500-1600; detelja I. in II. košnje 1900-2000, III. košnje 1500-1600; seno z naravnega travnika 1300-1400; pšenična slama stlačena 700-800. VINO ALESSANDRIA. črno namizno vino 9-10 stop. 40004500 lir hi, 10-11 stop. 4500-5000; belo vino 10-11 stop. 6000 do 6500; Barbera 12-13 stop. 7500 8000; Bar- Kaže, da mednarodni politični dogodki, kakor n. pr. vstaja na Kubi ali velika stavka ladjedelskih delavcev na Angleškem, niso vplivali na gibanje cen surovinam na mednarodnih trgih. Sploš-no so cene ustaljene, le baker splošno nazaduje; to velja tudi glede cene pšenice. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 15. marca nazadovala od 232 1/2 na 227 5/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu; cena koruzi je napredovala od 129 3/8 na 129 7/8 stotinke dolarjev za bušel. V Chicagu so prodali nad 10,4 milijona bušlov pšenice in 2,2 milijona bušlov koruze. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v tednu do 15. mar ca zopet napredovala, in sicer od 6,05 no 6,15 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Vstaja na Kubi ni vplivala mnogo na sklepanje kupčij, nastopilo je trenutno mrtvilo. Mednarodni odbor za sladkor je poda! zelo optimistično cenitev o svetovni proizvodnji in ponudbi, češ da bo letos na razpolago 6,3 milijona ton sladkorja, medtem ko povpraševanje ne bo preseglo 5,650.000 ton. Kakor rečeno so izvedenci mnenja, da je bila proizvodnja cenjena previsoko, potrošnja pa prenizko. Marok je kupil 100.000 tor, sladkorja. Sovjetska zveza drugih 100 tisoč ton. — Cena kavi je nekoliko popustila, in sicer od 65 na 64,40 stotinke dolarja za funt (pogodba M) proti izročitvi v marcu. V Mehiki je bil sestanek proizvajalcev, ha katerem so razpravljali o ukrepih za ustalitev cen. Ameriške banke so pripravljene dati na razpolago kredite, da bi proizvajalci lahko shranili presežke pridelka za naslednja leta. — Kakao ni zabeležil posebnega nihanja cene. V New Torku je 15. marca notiral 20,81, teden poprej pa 20,76 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombažu je v Ne\v Torku v tednu do 15. marca napredovala od 35,15 na 35,23 stotinke dolarja za funt; bera extra 13-14 stop. 8000-9000; Freisa extra 8000-9000. ROVIGO. Cabernet 5500-7500; Rabo-so 5400-5500; Friularo 5500-5700; Clinton L 5300-500, II. 4400-5000; belo vino z brd Euganei 93009500; moškat z brd 10.000 do 11.000; Merlot 5500-5700. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 280-350; pesa 45-50; karčofi 2025 lir komad; korenje 46 do 65; cvetača embahrana 28-38; ohrovt 24-35; cikorija 40-65; čebula 23-30; nova čebula 57-90; olupljene čebulice 110 do 140; žajbelj in rožmarin 140210; koromač 20-63; solata endivija 46-80; glavnata solata 50105; krompir Bintje 32-37; Majestic 27-35 ;grah 170230; por 15-25; peteršilj 35-55; zelena navadna 15-35; špinača 25-32. — Jabolka L 3040, na vadna mešana 23-35; Delicious L 92-135, II. 46-70; Morgenduft 75-95; hruške izbrane vrste 175-195; navadne mešane 3050; navadne pomaranče 85-100, rdeče 120175; limone 75-100; mandarini 120 do 220 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1956, v škatlah 10 kg 200-210, v škatlah 5 kg 205-215, v škatlah 1 kg 215-225, v škatlah 500 g 225-235, v tubah 00 g 63-65 lir tuba, v tubah 100 g 36-80 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga, v sodih 205-215 lir kg; v škatlah 10 kg 210-220, v škatlah 5 kg 215-225, v škatlah 1 kg 225-235, v škatlah 500 g 235 do 245, v tubah 200 g 69-71 lir tuba, v škatlah 100 g 3941 lir tuba. Olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 115-120, v škatlah 500 g 65-70 lir. GRADBENI MATERIAL PIACENZA. Rečni pesek 400 lir kub. meter; debelejši pesek 500; gramoz izbran in opran 600; navadna polna opeka 10.000 lir 1000 komadov; štiriprekat-ni votlaki 8000; dvoprekatni votlaki 7000; strešniki marsejskega tipa vacu-um 25.000; navadni strešniki 18.000 lir. v Liverpoolu je middling 15/16 nazadoval od 26,12 na 25,28 penija za funt, proti izročitvi v marcu-aprilu. — Cene volne so bile v New Yorku šibkejše, in sicer 157 za suint stotinke dolarja za funt (teden prej 158). V Londonu so se nakopičile precejšnje zaloge volne. Kupci računajo na znižanje prevoznin, ko bo plovba po Sueškem prekopu popolnoma prosta. V kratkem se pričnejo v Londonu dražbe, ki bodo trajale od 25. marca do 5. aprila. Na razpolago je 52.700 bal, in sicer 34,700 iz Nove Zelandije in 13.200 iz Avstralije. V Franciji je ceha nazadovala od 1375 na 1365 fr. za kg. V Londonu stane vrsta 64's B, česana 140 penijev za funt (neizpreme-njena v primeri s prejšnjim tednom). KAVČUK V New Yorku se je cena kavčuku zopet utrdila ter je napredovala od 30,90 na 31,60 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Napredovanje cene pripisujejo politični napetosti v Indoneziji, kjer je vlada odstopila ter so se nemiri razširili tudi na Javo. KOVINE Vzbuja pozornost še vedno močno nazadovanje cene elektrolitičnega bakra. V Londonu je cena prvič po avgustu 1954 padla izpod 240 funtov zh tono. Pred tednom je baker notiral še 240, medtem ko je 15. marca padel na 239 1/2 funtov šterlinga za tono. V New Yorku je cena nazadovala od 29,05 na 28,68 stotinke dolarja za funt. Na svetovne trge so prišle večje količine bolivijskega cina, ki so ga doslej kupovale ameriške rafinerije. V New Yorku je cena napredovala od 98,12 na 99 stotinke dolarja za funt. Antimon Laredo je ostal neizpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 52,90 dolarjev za tono (neizpremenjeno proti prejšnjemu tednu), Buffalo 63 (neizpr.), staro železo srednji tečaj 49,50 (50,50 prejšnji teden) dolarjev za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 255-257 dolarjev za steklenico. Barvaste kovine v Zah. Nemčiji 15. marca: cin 916-925 DM za 100 kg ,cink 111,17 DM in svinec 131,43 DM. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 20. 2. 6. 2. 20. S. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 232*/, 233*/, 221‘/. Koruza (stot. dol. za bušel) . . . ■ 130*/, 129.V, 129*/4 NEW VOK Baker (stot. dol. za funt) . . . 32-- 30.50 30— Cin (stot. dol. za funt) . . 100.- 99.29 100— Svinec (stot. dol. za funt) . . . . 16 16— 16 Cink (stot. dol. za funt) . . . 13.90 13.50 13.50 Aluminij (stot. dol. za funt) 27.10 27.10 27.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . ... 74 — 74— 74— Bombaž (stot. dol. za funt) . . . 35-40 35.23 35 45 Živo srebro (dol. za steklenico) . . . 257,— 257— 257.- Kava (stot. dol za funt Santos 2) . . . 01.50 62- 62— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 243.- 243*/, 238*/, Cin (funt šter. za d. tono) ... 768- 769 771 Cink (funt šter. za d. tono) . 98- 98.- 93.»/. Svinec (funt šter. za d. tono) 113- 113.*/. 113.*/, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 499— 500— 490— B O R. Z A VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TASTU 8-III-57 20-IH-57 min. maks. 8-III-57 20-III-57 min. maks. Dinar (100) 83— 83— 83— 84— Južna ždezmea 1.650 1.672 1.650 1.672 Funt šterling 6550— 6550— 6475— 6550— Splošne zavarov. 22.550 22.600 22.550 22.600 Napoleon 4900— 4950— 4900— 4950.— Assicuratrice 4.650 4.650 Dolar 631— 630 5/8 630 5/8 631.— Franc, frank (100) 155— 154.50 154.50 155— Riun. Adr, Sic. 6.750 6.750 . Švicarski frank 147.25 147.25 147— 147.25 Jerolimič 10.450 10.600 10.450 10.600 Funt šter. papir 16850— 1683— 1683— 1685— »Istra-Trst« 555 555 . . Avstrijski šiling 241/8 24— 23 7/8 241/8 »Lošinj« 12.500 14.000 12.500 14.000 /.Ičl lo /lo.— /lo.— /lo.— Martinolič 6.500 8.000 6.500 8.000 BANKOVCI V CURIHU Premuda 21.900 23.000 21.900 23.000 20. marca 1957 Tripkovič 18.400 18.400 —.— ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 fr.) 8,40 Openski tramvaj 3.200 3.300 3.200 3.300 Anglija (1 f.št.) 11,45 Holand. (100 fi.) HI— Temi 325 324 324 325 Francija (100 fr.) 1,05 švedska (100 kr.) 81 — ILVA 575 570 570 575 Italija (100 lir) 0,67 Izrael (1 f.št.) 1,60 330 330 Avstrija (100 š.) . Španija (100 pez.) 8,19 1.450 Cehoslov. 10,50 Argent. (100 pez.) 11,05 Ampelea 1.450 7 Nemčija (100 DM) 100,75 Egipt (1 f.št.) 7,80 Arrigoni 1.000 1.000 — ‘"“V BOJ PONAREJEVALCEM KMEČKE ZVEZE VINA! Sicilijanski zavod Človeštvo je umiralo zaradi zemlje nikov in trije predstavniki kmetov-najemnikov. Komisija V članku »Zemlja — drago- sam, ker je naš namen poka- LVniških^pogodb50predsedovai cena glavnica« je bilo med zati, da je tudi pri nas mogo- bo ^redstaVmk posestnikov, drugim omenjeno, kako je na- če izvabiti iz zemlje kakšen »ču- J 1 b ,. SDOra,umno še kmetijstvo v zastoju. To je dež«; da so tudi v naši »revšči- SedS;tavgnaiki poSestnTtov m dejstvo, in sicer žalostno dej- ni« pogoji za bolj uspešno bor- Pa-emn kov P stvo. če se ne bomo kaj kmalu bo za obstoj. Ta ugotovitev se- 11 J 1 ' PREDAVANJA ZA NAŠE KMETE premaknili s te mrtve točke, veda izključuje gledanje na j Iinnai« naše razmere z zornega kota, 1111181 Ul VlUlOl HUI18L bomo zabredli v slepo ulico. Mar ne vidimo, kako se mo- kot je danes v navadi, češ da znosti zaslužka izven doma na- ne gre in ne gre. marca za vih gradništvo (Istituto Siciliat; della vite e del vino) je prB{ do zaključka, da je sedali); hude vinske krize na SiciK' krivo v prvi vrsti ponarejev* K poročilu o predavanjih na nje vina Napredek tehnike deželi, ki smo ga objavili v l0 0iaj§Uje takšno početje, kI’ zadnji številki, dodajamo, da f je Združenje neposrednih pri- slon\ Povsem na izdelovan ^ delovalcev priredilo tedenske umetmh vm 2 uporabo s*a( Dr tečaje o živinoreji, in sicer v korja' Zavod poziva vlado, PjEzI/ Cerovljah in Saležu. Predaval proti ponarejevalcem stro? je naš znani veterinar g. Legi- uporabi zakon od 31. juli.,| ša, ' “ 1954. glo krčijo? Tržaško gospodar- Najprej odgovorimo na neka- ^ diua^^olovich10'^ stvo je zašlo v krizo. Kdaj in t-— ------ ----- i,; posebno v drugi poiouci toko^DO^rešenaf Težak odvo- J6™ vPrašan.^- ki temperatura dvigne čez 10»; vor a čas beži in zeube se ne t6m odočaJ°' Na primer. Ali zato lahko zaenemo sejati in vor. a čas beži m zgube se ne poznamo sile zemlje? Poznamo ..., . .. ki 7flhtp. da tako lahko nadomestiti. življenje in zahteve rastlin in . .. k ,,, tonloto" Pro- Z ugotavljanjem dejanskega živaU? Ali Vem0 kaj pomenijo , teea meseca braio stanja, z jadikovanjem in kri- zrak, voda in sonce v odnosu fahk° b“ vsakm skrbi nosilko si nismo na boljšem. Kdor do zemlje (rastiin)? Poznamo m fižol k W P razume zakon življenja in ,a,i. jali. korUZOMn,. ohrani ravnovesje celd v naj težjih trenutkih, si skuša ka- odnose med posameznimi last- y vinogradu: Glede vino- linami? Kaj so glivice in kak- gradnišklh del bijejo že zadnje korkoli oomagati in išče prak- šno Pomembno vlogo vršijo v ure) to so ure zamudnikov. V korkon pomagali, in isce pra«. 11rTm1b a_orn. ,_,._. --------- jazniti z zaslužkom, ki nam mogoče ni všeč. Zakaj bi ne bili dani življenjski pogoji tu- di tam, kjer jih doslej nismo ‘n dalje. Vse nam je tuje. videli, ali smo jih mogoče pod- tično dosegljiv vir dohodkov. zemlJi? Kakšnih umnih agro- kratkem bo začela trta poga- V^tem primeru se moramo spri- “f?1 “m o%L°e nv^' nJaU' Zat° m0raj° biU ^ Že jemo? In vzajemno sodelova- zdavnaj zaključena. nje zemljedelcev za zaščito pri sadnem drevesu; Prene-svojih Interesov? In še dalje hati moramo s zimskim škropljenjem, ker bi prevelike kon-Kako moremo spričo vsega te- centracije škropil lahko zelo cenjevali? Tako-le pravi že iz- ga.trmasto vztrajati pri trditvi, škodile odpirajočemu cvetju, kušen poljedelec: »Zo mnoge je da v zemlji ni kruha. Upraviče' Sedaj ob cvetenju ne bomo Amerika tudi tukaj, in to brez na je samo ostra obsodba vseh škropili s pripravki DDT, ker izdatkov za dolgo vožnjo, brez onih, ki so krivi tega našega tl škodujejo čebelam. Ko za-zaskrbljenja za svojo usodo, neznanja. čnejo krožiti po deblu rastlin- brez rizika in večkrat tudi ra- Smo resnično v velikem za- ski sokovi, nastopi čas zn cep* zočaranja. Kdor ima zdrave ro- stoju in moramo to drago pla- Ijenje sadnih dreves. Ce ima-ke in zna živeti po zdravi pa- čevati materialno in moralno, mo matične rastline kutine, jih meti, se lahko znajde. Pošteno Pa poglejmo v prozo našega bomo odgrnili, da bodo iz ma-delo je bilo vedno častno. Sre- kmečkega gospodarstva! tičnih stebel zrastle mladike, čen kdor je za to sposoben, še T ,, Pozneje bomo te mladike za- bolj srečen, kdor se loti vsake- LAHKO BI PRIDELALI VEC grebli, da bi se ukoreninile. Ta-ga dela« Ce imamo sedaj 4500 glav ke ukoreninjene mladike pre- v mislih ie imel kmečke si- goveda, bi ga mogli rediti vsaj sadimo jeseni in jih pozneje nove. In te ima tudi ta članek. 5e Polovico toliko Kdor skrb- cepimo. Kutina je dobra pod-Naša mladina ne ceni več dela n0 sledl kmetijskim nasvetom laga za mzkodebelna drevesa brez stroja. A kdo je kriv, da v našem tisku, ve kaj bi bilo m za umetne oblike, ne znamo in ne moremo vedno za to potrebno. Naše senožeti A c vrtu: Na vrtu morajo bitega izkoriščati tudi tam, kjer dajajo po 20-25 q slabe krme ti vsi posevki na svojem mestu, bi bil prav tako uspešen in ko- na h a a bi mogle večkrat dati Začeli bomo z zalivanjem j to risten kot v fabriki in delavni- enkrat toliko dobre krme. delo bomo opravili rajši v pori? pn p-ieite še večie nrntisinv- Deteljo sicer cenimo kot odlič- znih jutranjih urah. Ce le mo-je clove^d se je razvilo le no krmo, a ne poznamo njene- goče, naj se voda za zalivanje množilo in napredovalo, se bo- ga pomena v kolobarju in kot ogreje na soncu. Ce grah ali rilo in umiralo zaradi zemlje, zeleno gnojilo. Ce dobimo iz druge rastline rastejo počasi, boljše- zaradi njenih dobrin! vinograda okrog 20 hi vina, ni jim bomo dodali manjše koll-a velik del človeštva in sirer to niti polovica tega, kar bi čine nitratov. Tudi pepel nam fz najbolj6 kulturnega' " reci lahko dobili. bo pozneje služil kot dobro mo raj še civiliziranega — sve- Pridelek krompirja je razme- gnojilo. Lesni pepel je kori-ta zemljo podcenjuje, jo orna- roma še visok, a bi ga mogli sten> dočim vsebuje pepel od lovažuje in delo v njej prezira, za 1/3 zvišati. Pesa kot krmo Prem°Sa za rastline škodljive Kot bi prezirali svojo lastno kravam — mlekaricam pozna- snovi- krušno mater. In z zemljo vred mo zelo malo. Mar menite, da Ifamija tnrii »a kmeta prezirajo tudi sami sebe, dasi niso naši kraji pripravni za lUUI £Ct nlllelo se tega ne zavedajo. Ni to sa- nekatero sadje? Za to se po- Kemija je znanost ali veda mo bedastoča, ampak je tudi nujajo vsa naša zemljišča. Tu- neizmernega obsega, ki razi-veliko socialno zlo. Sicer pa di tista, ki so že davno v napol skuje, kako so sestavljena te-naj o tem razmišlja vsakdo divjem stanju. lesa ali, bolje rečeno, iz česa so sestavljena telesa naše zem Gnoj Še vedno neprekosljivo gnojilo Ije. Ta so trojne narave to je trda, tekoča ali kapljevinasta Nobeli 0 sestavljenih hu' Razne tvrdke prodajajo ra- in plinasta. Zgrajena so Iz mo-1 ----- , zna kompleksna gnojila. Oglej- lekul, ki so silno majhni drob- gnojilih mo si nekaj sestavljenih gno- ci, ki se mehanično, ne dajo Zadnjič kmetu iz smo Brega, odgovorili Jil’ ki se najpogosteje pojavlja- več drobiti. Molekule so zgra-kakšno je na trgu. Italijanska družba jene iz atomov in le-ti Iz pro- gnojilo »Nitrofosca«, ki sodi »Caffaro« ima na prodaji sle- tonov, Jonov In nevtronov. med tako imenovana komplek- ^ča kompleksna gnojila; Atomski delci so istovrstni in sna gnojila. To so »sestavlje- L Troina sestavljena gnoji- tvorijo skupino prvin ah ele- ® J J In Ir i TrCoV-\114ri4/-\ rluSIlr frs c' -F/-v v« 4 1-1 14 2 ^ na« gnojila, ki vsebujejo vsaj ?a’ ki vs®b,fjej0 ,f~s^Pr.in mentov' -hh J® na našem po dva osnovna, GlGmonta rast- • »Caffaro Saint-Gobain« planetu nekaj nad 100« Z razi-linske prehrane. -4-10-10 ki vsebuje 4-5% du- skovanjem snovnih teles so Ne pozabimo nikdar, da vsa slka v obllkl amoniaka, 10-12% dognali čudovite reči; tako umetna gnojila služijo le kot fosforne kisline, 10-12% vodo- n. pr., da je zrak, ki ga diha-dodatek osnovnemu gnojenju, topnega kalijevega oksida. Po- mo, sestavljen iz več vrst pli-Nikdar ne bomo poudarili do- s®bno je prikladno za žita, ki nov, in sicer iz dušika, kisika, volj da je hlevski gnoj ah sledli° stročnicam, dobro se ogljika, vodika, močvirnatega drugo organsko gnojilo osnova °bnese tudi pri gnojenju sad- plina in še iz nekaterih drugih za kmetijsko proizvodnjo. Po- mb1‘?r„eves v : plinov v zelo majhni količini, sebno treba poudariti važnost 545-8 vsebuje 5-6 /o amonia- Voda je sestavljena iz dveh pll-organskega gnojenja sedaj, ko buhiojia dušika, 15-17% fosfor- nov, to je iz vodika in kisika, se nekateri strokovnjaki upajo ne kisline raztopne v vodi in ki se, če sta pomešana, razpo- trditi da bo gnoj (in s tem v citronski kislini in 8-10% vo- čita in dasta spet vodo. Sol je vrednost deloma v lahkotopni deloma v mo iz ene svojstveno enake pr- Pri gnojenju uporabljamo raztoPni obuki’ f°' vine, kakor n. pr. zlato, srebro, več vrst gnojil. Nekatera gno- ® brne ^.s]lne in 9‘11/0 žel®20 itd- jila nam služijo za gnojenje 'e=a °ksic!a v nitratni obliki. Kakor rečeno, je kemija silna zalogo, druga pa za poživi- 8-10-10 vsebuje 8 o dušika no obsežna veda; kmetijska tev rasti Gnoienle na zalogo deloma v nitratni deloma v kemija je le njen del, ki se kopiči v tleh vse one prehra- arnoniak°yi obliki, hKL2% fo- peča zgolj z raziskovanjem ali njevalne prvine katere rastli- sforne kishne ln 1(>-120/o kallle' proučevanjem, iz katerih prvin J ’ trener rt /-»b-oiz-lo rr i Ir 4 V\ i f »»O in r- ~ ~ 4 1 -• „14 r, 1 i „ na rabi z- rast ’in rodnost. Ta vega oksida v obliki nitratov, je sestavljena prst ali zemlja, gnojila se ne izstrosijo pri en- Navadno ločimo ta gnojila vsakovrstna gnojila, kakor so kratni uporabi, temveč učinku- P° odstotkih vsebujočih snovi, živalski in človeški odpadki in jejo počasi. Zato se njihovo Ta različna sestava ima svoj rastlinski nastilj, ter iz česa so delovanje občuti tudi na onih vzrok v različni potrebi, ki jo sestavljeni zemeljski plodovi rastlinah, ki jih sadimo pozne- imajo rastline po prehranje- prav vseh vrst, kakor so žita-je. Razkrajajo se namreč po- valnih prvinah. rice, gomoljstvo, korenstvo, sa- skf gnoj Tm° druga°organska fE®T™^A odkrila, da mo- gnojila, pa tudi nekatera tež- GNOJILA »OAFFARO ko topna umetna gnojila. Med težko topna gnojila spadajo ------------------- ------. fosforiti in tudi Tomaževa amoniakalnega dušika ln ogBik> vodik' ln kisik ter žlindra. 14-16% fosforne kisline. fosfor, kalij, železo, apnenec, Čeprav je v zemlji dovolj T7r.com( iosic SPLOŠNA PLOVBA Sedež Piran dolge Predmet poslovanja: pomorski prevozi in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Komercialni oddelek; Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana Ja v to. p, ;apr; e k »en; ‘Plol ztiie UgO: bed ena 4nsl b ji ia s ialn Tr frža Hira ijn jen 'rite »ve e t 'mo Jelic ' p d. d. IMPORT • EXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev ca lesno industrijo TBST • Sedež : ul. Cieei one 8/11 - Telefon; ul. Cieerouc 30214 - Scalo Legnami 00710 lice »Ijs 'jen Si: i ijo b ta rgo udi 'Pio! 'il s lo-a i jc 'aln ide azu regi: J>m Jkeg ^azu JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 37Q Telegrami i TelafaiB JDGOLiMJa - RIJEM 26-31, 26-32, 26-93 Teleprinter t JEG0LI1VG 02326 EZORlDJB REDNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE 2/NA JADRAN — SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 19 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec CiReiJA in TURČIJA vsakih 19 DNI Zastopstvo v Trstu: "N0RD-ADR1A,, Agenzia Marittima di ^ B0RT0LUZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel-' 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l 'titv (a v: lem Pob! !red ta ; 'eča bdi bgc :e s 'ato fati la ] Sovi to i bo mst Dt IOV( lent ✓rgo ^'Pra 'al0 IMPEXPORT :a.z 'Uo lilo: »olj bed TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23 C1 Tel. 44-208 * ^Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE LVAŽAt IZVAŽA' vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material tekstil, kolonialno blago in raznovrstne strojo livii K. nia\ 'Os; >0gi tor ;rža re . 'obi totr ke Jaji SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ! PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE ETA G0RIZIA - OORIZI ANA VIA DUCA DA0STA N. 88 • TEL. 28-45 GORICA /lot us PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Ni Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510