Št. 8. (1958) Leto XXXVIII NOVO MESTO četrtek, 26. februarja 1987 Cena: 200 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
TRŽIŠČE: ZA ŠOLO IN CESTE
TRŽIŠČE — V nedeljo so krajani v tem delu sevniške občine glasovali o krajevnem samoprispevku. Za te čase draginje so se v lepem številu odločili »ŽA«. Samoprispevek so izglasovali s
73,5	odst. glasov. Po l,5odstotka bodo pet let prispevali zacestena območje krajevne skupnosti, nadaljnih 0,5 odst. pa še za obnovo stare šole. Po sedanjih izračunih se bo iz samoprispevka nateklo okrog 20 milijonov dinarjev na leto.
Dohodek daje delo, ne sistem
Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč obiskal Iskrin tozd Hipot, in KS Šentjernej ter se pogovarjal s predstavniki dolenjskih občin
Posavcem ne diši vojaška suknja
V šolskem letu 1986/87 le en vpis v srednjo šolo
SEVNICA — Da slovenskim fantom ne diši kaj dosti vojaška suknja, je znano že vsaj nekaj let. Mladi senera-di odločajo za vojaške poklice, najsi bi do vojaškega kruha prišli le z izobraževanjem na kateri izmed srednjih vojaških šol ali pa na akademiji.
Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju v sklopu programa poklicnega usposabljanja nenehno seznanja mlade in njihove starše z možnostmi izobraževanja in zaposlovanja mladih v JLA. Usklajeno delujejo s koordinacijskimi odbori pri OK SZDL za usmerjanje v vojaške poklice, kljub temu pa so v Posavju zabeležili le skromne rezultate.
Namer učencev v prvih mesecih šolskega leta, ki so praviloma pogostejše kot kasnejše (marčevske) prijave, je bilo v zadnjih štirih letih še največ v šolskem letu 1986/87,'in sicer 19, prijav le še 8, v srednjo vojaško šolo pa seje dejansko vpisal le en mladinec iz Brežic! V teh letih je bilo v te šole vključenih 5 mladih iz brežiške, 4 iz krške in le eden iz sevniške občine, pa še ta že v šolskem letu 1983/84.
Skoraj porazne razmere bodo skušali v Posavju spremeniti z doslednim izvajanjem programsko opredeljenih nalog koordinacije za usmerjanje v vojaške poklice pri OK SZDL, s širšim seznanjanjem javnosti s problematiko in z objavo standardnih razpisov za vpis v vojaške šole v šolskem letu 1987/88. Morda bo kaj pripomogel k večji priljubljenosti vojaških in obrambnih poklicev tudi razpis natečajev za likovna in literarna dela na temo »Delo v JLA« in pa to, da bodo šole seznanili z rezultati raziskave Odnos mladih do vojaških poklicev. p. p.
PREDSTAVITEV PIONIRJA
REKA — V sodelovanju z delovno organizacijo Brodomaterijal se je v torek, 10. februarja, v tamkajšnjem klubu gospodarstvenikov predstavilo Gradbeno industrijsko podjetje Pionir. Prva takšna predstavitev je novost v naši gradbeni industriji, v svetu pa je že dobro utečena praksa. GIP Pionirse je za prvič predstavil s proizvodi, ki so kupcem manj poznani: harmonika vrata, kalijeve peči, aparat za merjenje hidravličnih sistemov in drugi. Udeleženci predstavitve so si najprej ogledali film o Pionirjevi dejavnosti, zatem še prospektni materijal, in razstavo Pionirjevih izdelkov in fotografij. V Brodomaterijalu so obljubili, da bodo Pionirjev program predstavili tudi svojim kupcem v »Robni kuči«. Pionir se bo na podoben način predstavil tudi v Zagrehu.
ŠENTJERNEJ, NOVO MESTO — V petek, 20. februaija, je novomeško občino obiskal predsednik slovenske skupščine Miran Potrč. Z občinskim vodstvom in vodstvom družbenopolitičnih organizacij si je najprej ogledal proizvodnjo v Iskrinem tozdu Hipot v Šentjerneju, zatem se je s predstavniki krajevne skupnosti Šentjernej pogovarjal o delovanju krajevne samouprave, popoldne pa v Novem mestu s predstavniki dolenjskih občin in z republiškimi in zveznimi delegati o naših aktualnih problemih.
V Iskrinem tozdu Hipot so Mirana Potrča seznanili z lanskimi rezultati gospodarjenja. Bili so nekaj manj uspešni, kot so v tem kolektivu z blizu 700 zaposlenimi sicer navajeni. Kolektiv je prepričan, da imajo še velike razvojne možnosti, in imajo temu primerne razvojne načrte. Precej vlagajo v razi-
• Popoldanski razgovor je pričel predsednik novomeške občinske skupščine Boštjan Kovačič s predstavitvijo Dolenjske v slovenskem okviru. Dolenjska doslej od znane usmeritve o policentričnem razvoju ni imela veliko, saj je očitno prevladovala logika močnejšega in glasnejšega, za Dolenjsko pa že dolgo ugotavljamo, da našim predstavnikom zunaj regije za nas ne uspe ali se ne znajo prav postaviti, tako kot se drugi. Kot posebno kritične razvojne točke je Kovačič omenil energetiko, ceste in trgovino. Zatem je Miran Potrč prisotne obširno seznanil z aktualnimi problemi in s predvidenimi ustavnimi spremembami.
skave, brez katerih vedo, da ni prihodnosti. Za to namenijo vsako leto okrog 6 odstotkov celotnega prihodka, ki so ga lani ustvarili za 6,3 milijarde,
NOVA STANOVANJA
KOČEVJE — Del bivšega internata (Doma Dušana Remiha) v Kočevju je že prenovljen. V njem je 33 stanovanj, ki so tudi že vseljena. V tej stavbi bo še trgovina, ki pa bo predvidoma dokončana do 1. maja.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Se bodo spet razvnele strasti?
na 3. strani:
• Nismo sami krivi za zamude
na 4. strani:
• Ob letu milijarda prebitka?
na 6. strani:
• Prvo je načelo varnosti
na 11. strani:
• Spori: Veter v mreži
na 13. strani:
• Mali z najbolj srečnim otrokom
na 18. strani
• štrajk goduje na plačUni dan
na 24. strani:
• Zagorsko Lisco odnesel plaz
od tega so na tuje prodali za 3,8 milijona dolarjev izdelkov. Skrbijo za kadre in družbeni standard delavcev, nagrajujejo inovacije. Družbenopolitične organizacije delajo bolj po potrebi, v sindikatu so prepričani, da je najprej nujno, da dobro delajo, ne pa da ure in ure sestankujejo in motijo proizvodnjo, saj če so dobri rezultati, je tudi vse drugo v redu. Delegati v tozdu to svoje delo kritično ocenjujejo, dostikrat je že problem z udeležbo na sestankih delegacije pred skupščino. Za povrh imajo dostikrat občutek, da na odločitve nimajo pravega vpliva, čeprav dvignejo roko. Podobno je tudi z delegati krajevne skupnosti. V Hipo-tu so Miranu Potrču zatrdili, da podpirajo predlog, naj bi delavski svet opravljal vlogo temeljne delegacije.
PESTER PROGRAM
NOVO MESTO — V ospredju dejavnosti Doma JLA v začetku marca sta dva praznika: 8. marec, mednarodni dan žena, ter 7. marec, ko v JLA praznujejo dan inženirskih enot. 1. marca bodo v preddverju doma odprli tradicionalno razstavo ročnih del, ki bo predvidoma trajala dva tedna. Živahno bo tudi 5. marca ob 17. uri, ko se bodo v domu predstavile plesne skupine iz Novega mesta in okolice. To bi utegnilo biti primerno ogrevanje za nastop Tereze Kesovije in Marjana Smo-deta v dvorani pod Marofom. Dom JLA bo za svoje članice organiziral ogled tega koncerta, prav na praznični dan pa tudi ogled predstave Teatra u gostima v Zagrebu »Kad mačke odu«.
7.	marca ob 19. uri bo v veliki dvorani doma kulturno-umetniški program v počastitev obeh praznikov, v katerem bodo poleg sekcij doma sodelovali še gojenci Doma Majde Šilc, glasbene šole Marjan Kozinainfolklornaskupi-na KRES. Po proslavi bo družabno srečanje. V pripravi je tudi turnir v kegljanju, na katerem naj bi sodelovale vse dolenjske ženske kegljaške ekipe. V mesecu marcu se bo novomeški Dom JLA predstavil tudi v brežiškem domu, kjer bodo ponovili tudi plesno revijo.
I.	BERGANT
Krajevna skupnost Šentjernej je ena tistih, ki se lepo razvija, in to v veliki meri z opiranjem na lastne sile. Vseskozi zgledno pomagajo domače delovne organizacije, zgledna je tudi vraščenost šole v celotno življenje kraja. Delegatski sistem pa je tak kot večinoma povsod, ne najboljši.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
KARAVANA CANKARJEVEGA DOMA V SEVNICI
SEVNICA, BOŠTANJ — V nedeljo, 22. februarja, je v sevniški občini gostovala karavana Cankarjevega doma iz Ljubljane. Delavska godba na pihala pri G D Sevnica je pozdravila Ljubljančane pri spomeniku kmečkim uporom. Zatem so si gostje ogledali stari del mesta in po peš poti krenili na grad. Poleg tega srednjeveškega objekta so z zanimanjem opazovali še freske v Lutrovski kleti. V kulturni dvorani GD Sevnica se je Ljubljančanom predstavil Oder mladih z igro Jeana Anouilha Orkester igra koncert. V Bo-štanju so si Ljubljančani ogledali stalno razstavo boštanjskega rojaka Vladimirja Štovička, na družabnem srečanju v TVD Partizan v Boštanju pa sta sodelovala oktet Boštanjski fantje in KUD Anton Umek — Okiški iz Bo-štanja, program pa je povezoval Jože Teraž.
JOŽE GODNJAVEC ODSTOPIL
TREBNJE — Podpredsednik trebanjskega občinskega izvršnega sveta Jože Godnjavec ni odstopil zaradi nesoglasij s predsednikom izvršnega sveta, kot je govorila ulica, marveč zaradi neskladij med novim in starim konceptom vodenja izvršnega sveta občinske skupščine. Ta primer je na ponedeljkovi seji obravnavala tudi osnovna organizacija ZK občinskih upravnih organov. Ocena je, da je novi izvršni svet dosegel z novimi metodami dela večjo ekspedi-tivnost in operativnost. Godnjavec bo tako odstopil kot nepoklicni podpredsednik 8. aprila, ostaja pa seveda direktor uprave za družbene prihodke.
ZAVEL NOV VETER
ČRNOMELJ — Kot je na nedavni seji črnomaljskega izvršnega sveta povedal Jože Panjan, predsednik začasnega kolektivnega organa v Integralovem tozdu Promet in delavnice v Črnomlju, so zaposleni ukrep družbenega varstva, ki je začel veljati pred kratkim, sprejeli z razumevanjem. Čeprav uradnih ukrepov v tozdu še niso sprejeli, pa je že čutiti spremembe, predvsem pa je več delovne discipline.
MIRAN POTRČ NA DOLENJSKEM — Pretekli petek si je predsednik slovenske skupščine Miran Potrč med obiskom v novomeški občini ogledal proizvodnjo v Iskrinem tozdu Hipot v Šentjerneju, kjer je pohvalil njihove proizvodne in razvojne usmeritve. (Foto: Z.L-D.)
Denarja za večje prejemke ni
Delavci Beltovega tozda Livarna v Črnomlju so pretekli teden prekinili delo, ker so zahtevali višje osebne dohodke — Kriza v livarstvu nasploh_
ČRNOMELJ — S štrajkom, s katerim so v sredo popoldne pretekli teden delavci v oblikovalnici Beltovega tozda Livarna za dve uri prekinili delo, niso dosegli tistega, kar so zahtevali. Njihove zahteve pa so bile predvsem višji osebni dohodek ter uravnilovka, češ da je kruh za vse enako drag.
Stavkajoči so po dveh urah, potem ko so dobili pojasnila, odšli zopet na delo, naslednji dan zjutraj pa so prekinili delo tudi v transportu, medtem ko so v livarni 2, vzdrževalnici in tozda Mehanska obdelava zahtevali le pojasnila, največ iz strahu, da bodo drugi delavci s stavko kaj dosegli, oni pa ne. Na sestankih, ki so bili takoj v četrtek, ter na sobotnih zborih delavcev so se dogovorili, da bodo proučili možnosti za povečanje
e
p
VEDNO VEČ KOMUNISTOV — Črnomaljska občinska organizacija Zveze komunistov je ena redkih v Sloveniji, kjer število članstva narašča, predvsem pa vstopa v ZK vedno več mladih, žensk in neposrednih delavcev. Pretekli teden sojih na krajši slovesnosti znova sprejeli 14 (na fotografiji), s tem pa začeli tudi proslavljanje 50-letnice ZK Slovenije in prihoda tovariša Tita na čelo partije. Na slovesnosti je govoril Jože Utenkar, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, ki se je med drugim zahvalil vsem tistim, ki so komunisti že več kot 40 let, za vse, kar so prispevali h graditvi naše domovine. Sekretar sekcije komunistične partije iz prijateljske italijanske občine Terzzo pa je poudaril, da si italijanski komunisti prizadevajo za mir in sodelovanje med komunističnimi partijami vsega sveta ter za demokracijo, svobodo in priznavanje vsakega naroda. Dve generacij! komunistov ter gosti so si ogledali tudi proizvodnjo v Betinem tozdu Konfekcija, kjer je bila slovesnost. (Foto: M. B.ezek-Jakše)
osebnega dohodka v prihodnje ter pripravili analizo o pogojih dela. Delavci v Livarni so bili ob prejemu osebnih dohodkov ogorčeni predvsem zaradi tega, ker so njihovi osebni dohodki nizki glede na težko tr-oizmensko delo in glede na prejemke v drugih, lažjih panogah in v negospodarstvu. Res pa je, da pogrešajo popolne informacije o osebnih dohodkih drugje. Poleg tega je bil povprečni osebni dohodek v tozdu Livarna v primerjavi z lanskim decembrom manjši za 5,4 odst., v celotni delovni organizaciji pa za
11,9	odst. V primerjavi z zadnjimi tremi meseci preteklega leta pa so bili prejemki v Livarni januarja za 1 odst. višji, v delovni organizaciji pa
O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
ČRNOMELJ —V nedeljo, 1. marca, bo ob 10. uri v gasilskem domu v Črnomlju javna tribuna o stanju v cestnem prometu leta 1986 v Beli krajini in o predlogu sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu. Tribuno organizirajo: sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Črnomelj in Metlika, AMD Bela krajina, ZŠAM Bela krajina in občinski konferenci SZDL Črnomelj in Metlika. Vabljeni!
m i i m
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in nekoliko toplejše vreme.
za 1 odst. nižji in so znašali v Livarni 158 tisočakov, v celotnem Beltu pa
154.000	din.
Kot zatrjujejo v vodstvu Belta, so bili delavci že decembra obveščeni, da bodo morali točko uskladiti z res-olucijskimi usmeritvami, torej znižati. Poleg tega je bila proizvodnja januarja letos znatno manjša kot januarja preteklo leto. Da bi Belt izplačal višje prejemke, ki sedaj predstavljajo 14 odst. stroškov v delovni organizaciji, ni denarja. Konec lanskega leta jim je namreč uspelo pokriti le rezervni sklad. Februarske plače bo po zagotovilih vodilnih moč povišati, seveda pa je to odvisno od uresničitve plana proizvodnje in prodaje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PRIZNANJE GOSPODARSTVENIKU — Med letošnjimi dobitniki plaket občine Črnomelj je bil tudi Jože Panjan, direktor Kovinarja, sicer pa gospodarstvenik, ki se je z umnim gospodarjenjem izkazal že velikokrat. Plakete je podelil predsednikobčinske skupščine Mladen Radojčič.
Črnomelj počastil praznik
Izročili občinska priznanja — Govoril M. Radojčič
ČRNOMELJ — V spomin na 19. in 20. februar 1944, ko so iz vseh koncev Slovenije prišli v Črnomelj poslanci, ki so na 1. zasedanju Snosa položili temelje naše narodne oblasti in ljudske demokracije, praznuje črnomaljska občina 19. februarja svoj praznik. Svečane seje zborov občinske skupščine in izvršnih organov DPO so se letos poleg številnih gostov udeležili tudi častni občani Ivan Maček-Matija, Janez Vipotnik in Olga Vipotnik ter predstavniki pobratene Duge Rese in prijateljske občine Terzzo iz Italije.
Kot je v slavnostnem govoru povedal predsednik občinske skupščine Mladen Radojčič, je črnomaljska obči-
• Na svečani seji so podelili plakete, najvišja občinska priznanja, ki sojih prejeli Avto-moto društvo Bela krajina, krajevna skupnost Butoraj, Jože Panjan, Janko Gladek in Sergej Thorževskij. Posebno priznanje ob 45-letnici ustanovitve je dobil odbor Belokranjskega odreda. Vse štiri dolenjske občine pa so podelile domicil pokrajinskemu odboru skupnosti borcev Narodne zaščite Dolenjske in Bele krajine. V prisrčnem programu so na slovesnosti sodelovali učenci črnomaljske glasbene šole.
na naredila pri razvoju od osvoboditve do danes korak naprej, saj je postala iz zaostale srednje razvita. Ž gospodarjenjem v preteklem letu pa niso povsem zadovoljni, saj jim ni uspelo uresničiti vseh ciljev, ki sosi jih zastavili v resoluciji. Poudaril je, da so veliko denarja namenili za varstvo okolja in da bodo temu vprašanju posvečali veliko skrbi tudi v bodoče. »Pripravljeni smo prisluhniti vsaki zahtevi ter strpno usklajevati stališča delegatov, zato pa bomo morali bolje poznati interese delegatske baze. Seveda bomo pri skupnem delu morali misliti predvsem na prihodnost nas vseh ter poenotiti voljo in aktivnost za napredek. Tega nam nihče ne bo podaril in ne morepo-dariti« je zaključil svoje misli Radojčič.
Spregovoril je tudi župan prijateljske občine Terzzo Armando Pozza, ki je poudaril pomen sodelovanja in prijateljskih odnosov med Črnomljem in Terzzom ter spoznavanja navad, običajev, kulture in organizacije obeh občin.
M. B.-J.
Pojedli vse, kar je šlo
Slovenski osebni dohodki so že nekaj časa ena glavnih tarč napadov in kritik iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Dejstvo je. da so v resnici precej višji kot drugje po Jugoslaviji. Prav tako je res, da so lani opravljene analize kazale, da so bili prav zaposleni v Sloveniji, če upoštevamo vse kazalce, za svoje delo pravzaprav najslabše plačani. Zadnji podatki govorijo, da je bila lanska splošna poraba realno večja za več kot petino, skupna za dobro četrtino, osebni dohodki pa za 13 odstotkov pri minimalni rasti produktivnosti. Jasno je, da je spodbuda za delo predvsem debelina plačilne kuverte, saj je osebno zadovoljstvo sicer prekrasna stvar, napolniti pa si z njo želodca ni mogoče. Žal je jasno tudi, sta si bila enotna na petkovem razgovoru z dolenjskimi predstavniki Miran Potrč in Jože Knez, da smo v Sloveniji lani pojedli vse, kar se je dalo, in da bi nas naše »velike« plače, ki v primerjavi s svetom to seveda niso, morale skrbeti predvsem zaradi nas samih (ne pa zato, ker nam jih očitajo drugi v Jugoslaviji), zaradi tega, ker si tako z njimi zmanjšujemo akumulacijske, reproduktivne in torej razvojne zmožnosti.
Z. LINDIČ-DRAGAS
'im
Se bodo spet razvnele strasti? Denarja za
fNarlalipvanip s 1. strani
Z regijskih posvetov o spremembah ustave v Novem mestu in Krškem
NOVO MEST O — Na dolenjskem regijskem posvetu ospremembah in dopolnitvah zvezne ustave, ki gaje pretekli teden organiziral medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, se je po eni strani pokazalo, da bi bile ustavne spremembe dobrodošle na nekaterih področjih, v sodstvu, planiranju, v delovanju velikih sistemov, po drugi strani pa je bilo slišati tudi mnenje, da razprava o kritični analizi delovanja političnega sistema ni bila dovolj temeljita, in prinesla jasnih stališč. Po mnenju enega izmed razpravljavcev sebodo spet razplamtelestrasti.
Dilemam se ni mogel izogniti tudi uvodničar iz republiške konference SZDL, ki se je spraševal, za kakšne spremembe sploh gre, za globoke vsebinske ali samo za formalne lepotne popravke. V predlogu sprememb, ki izhajajo iz zaključkov javne razprave o delovanju političnega sistema, pa je tudi marsikaj nejasnega. Vprašanje je, ali je spet potrebno odpirati vprašanje družbene lastnine, vodilnega položaja delavcev, saj na teh temeljnih opredeli-
• KRŠKO — Na posavskem posvetu o spremembah zvezne ustave — uvod v razpravo je imel Marko Herman, generalni sekretar republiške skupščine, so menili, da z novim dokumentom ne bi smeli krniti pravic delovnih ljudi pri odločanju ter krepiti birokracije in moč države. Veliko pripomb, so dejali, je pričakovati na zemljiški maksimum, kajti v kmetijski proizvodnji so zadnja desetletja na-' stale bistvene spremembe, kar zadeva solidarnost pa bodo prav tako nujne spremembe, saj sedaj niso zadovoljni niti tisti, ki prispevajo denar, niti tisti, ki dobivajo pomoč. Zdaj je priložnost, je bilo slišati, da bi zmanjšali tudi administracijo, ki se je razbohotila ob sprejemu zadnje ustave leta 1974, kazalo pa bi tudi zmanjšati postopke za sprejem nove ustave, povezati javno razpravo o zvezni in republiški ustavi ter osnutku zakona o združenem delu, kar bo seveda čez leto ali dve terjalo tudi spremembo vseh normativnih aktov. Predvsem pa bi, so menili v Krškem, morali bolj raziskati vzroke, ki narekujejo spremembo ustave, sicer bodo čez nekaj let spet v ospredju pobude za nove spremembe.
V. PODGORŠEK
tvah temeljita dosedanja ustava in zakon o združenem delu. Utegne se zgoditi, da bo na odpor naletel tudi predlog o skupnih temeljih izobraževalnega sistema. Vprašanje je nadalje kako bo s predlogi za poenostavitev volilnega sistema, kako z oblikami osebnega izjavljanja. Predlog je nedosleden, zato se bo prava razprava
SOLANIH NE POTREBUJEMO
BREŽICE — Sestanki so res izgubljanje časa, če ostane lepri besedah, kot se to dogaja pri razpisovanju kadrovskih štipendij v občini. Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL so razočarani ugotovili, da se letos zmanjšuje kadrovsko štipendiranje srednješolcev ter študentov višjih in visokih šol, torej bo občina še nazadovalh. Za primerjavo samo podatek, da so za šolsko leto 1986/87 v Sevnici razpisali 237 kadrovskih štipendij, v Krškem 577 in v Brežicah samo 140.
.juGOPah—
los**a - '-'-utHfbp
Mariborsko pismo
Na Katedro piha
Mariborski študentski list buri duhove
MARIBOR — Katedra, glasilo mariborskih študentov, v zadnjih mesecih nenehno skrbi za razgibano politično vzdušje v Mariboru in ne samo v njem. Najprej so razburili borce, potem ko so objavili znani (in sporni) esej Spomenke Hribar Krivda in greh. Prav ta uredniška odločitev nove mlade skupine, ki seje zbrala okoli časnika. je napovedala njihovo ambicijo, da se iz ■•študentskega« povzdignejo v čist politični list, ne samo enakovreden ljubljanski Tribuni, marvečtudi konkurenčentematski širini in politični provokativnosti Mladine. Sledila je vrsta prispevkov, s katerimi so od številke do številke to potrjevali v večjo in manjšo nejevoljo tistih, ki so mnenja. naj bi Katedra predvsem odsli-kavala »stanje duha« v drugem slovenskem univerzitetnem središču in da se bolj kot z mariborskimi ukvarja s pariškimi študenti in se namesto žgočih »lokalnih tem« loteva predvsem vscjugoslovan-' skih in svetovnih.
Obsodbe mestnega političnega
začela šele potem, ko bo predlogosnut-ka že narejen in se bo vanjo lahko vključil sleherni občan.
V razpravi pa so menili tudi, da bi bilo bolj smotrno hkrati razpravljati o
spremembah ustave in zakona o združenem delu. Rečeno je še bilo, da bi morali v ustavi doreči tudi vprašanje Romov, ki so sedaj opredeljeni samo kot etnična skupina. Kot eno izmed najbolj tehtnih pripomb pa je treba omeniti tudi problem razmerja med zvezno in republiškimi zakonodajami. Sodstvo v praksi opaža, da je potrebno poenotenje sodnega sistema, saj je pravna varnost omajana, če ni zagotovljena enotnost sojenja.
J. SIMČIČ
DOMICIL SKUPNOSTI BORCEV NARODNE ZAŠČITE — Prejšnjosredol so na slovesnosti v Metliki predsedniki občinskih skupščin dolenjske regije, se pravi Metlike, Črnomlja, Novega mesta in Trebnjega, podpisali listino o podelitvi domicila skupnosti borcev narodne zaščite za Dolenjsko in Belo krajino. Za podelitev domicila se jim je zahvalil predstavnik te skupnosti. (Foto: A. Bartelj)
90 let prof. Iva Zobca
11. marca bo profesor Ivo Zobec dopolnil 90 let življenja. Po rojstvu je Ribničan iz vasi Prigorice, vendar je velik del življenja preživel v Novem mestu, kjer je končal leta 1909 osnovno šolo, gimnazijo z maturo pa leta 1917. Zaradi vojne se je šele januarja 1919 vpisal na Visoko tehniško šolo v Pragi in na oddelku za zemjedelsko inženirstvo aprila 1923 diplomiral. Hkrati je na prirodoslovni fakulteti Karlove univerze v Pragi posluša! naravoslovne predmete biologijo, kemijo in fiziko. Po diplomi je opravil nekajmesečno prakso na Semenogojski postaji Belje, od 1. septembra 1923 do oktobra 1930 je poučeval prirodoslovne predmete na novomeški gimnaziji, obenem pa je predaval na kmetijski šoli na Grmu (1928—30) tudi s polnim tedenskim Številom ur. Oktobra 1930jebilimenovan za ravnatelja gimnazije v Murski Soboti. Med okupacijo je bil konfini-ran in brez službe v Murski Soboti. Prve mesece po osvoboditvi je bil član komisije za ljudsko premoženje, hkrati pa je upravljal veleposestvo Beltinci, nato je bil imenovan za profesorja in direktorja gimnazije v Brežicah (1945—51), zatem pa za'profesorja na učiteljišču in gimnaziji v Novem mestu. Upokojen je bil leta 1965.
Ivo Žobec je diplomirani agronom, srednješolski profesor z izpitom leta 1926 ter javni delavec, ljudski prosve-titelj in neutruden predavatelj. V Murski Soboti je po vaseh predaval o kmetijski izobrazbi in ljudski prosveti. V Brežicah je prirejal krajevne tečaje, bil je predsednik krajevnega ljudskega odbora in odbora OF ter občinski odbornik. V Novem mestu je bil predsednik okrajnega odbora Rdečega križa in predsednik komisije za zdravstveno vzgojo, predsednik občinr
skega odbora za boj proti alkoholizmu, predsednik komisije za asanacijo vasi, za izgradnjo vodovodov, gnojišč in kmečkih domačij; vodil je tečaje za vzgojo in izobrazbo vaške mladine; predaval je o pomenu in oblikah skupnega dela za ureditev vasi, o zdravem načinu življenja, o prehrani in spolni vzgoji, vse v okviru RK, SZDL, društva učiteljev, Zveze mladine in Šole za starše.
Inž. Ivo Zobec je tudi zelo plodovit strokovni pisatelj. Že pred vojno je napisal in izdal Kmetijsko kemijo (1930) in Kemijo z mineralogijo za 4. razred gimnazije (1938), po osvoboditvi pa Kemijo za kmetijske in gospodinjske šole (1957) ter Kemijo za 4. razred gimnazije (1948), ki je v več izdajah in ponatisih izhajala do leta 1963. Navedene publikacije uvrščajo profesorja Zobca med naše pomembne šolnike in vzgojitelje.
Poleg učnih knjig je objavil več prispevkov in razprav s pedagoškega področja. Pred vojno (1928—35) je objavljal članke v Glasniku Jugoslo-
vrha (tudi sam mislim, da so v tem primeru izgubili delček simpatij tistih, ki smo v teh zadnjih mesecih z naklonjenostjo spremljali delo novega uredništva) pa je sprožila predvsem zadnja številka. V njej so med drugim objavili kratko, v resnici primitivno pismo neke »bralke«, kije z nič izbranimi besedami obrazložila svoje poglede na partizanstvo in domobranstvo. Katedrino vodstvo je sicer svojo odločitev, da objavi to skrpucalo, polno žaljivk in grobosti, argumentiralo s tem, da so pač hoteli javnosti (vsaj tisti, kijo bere,glasilo ima tačas naklado okoli 6000 izvodov) pokazati, na kako nizki ravni je naša kultura dialoga — a tudi nas novinarjev, ki imamo s takšnimi pismi vsak dan opravka, s tem niso prepričali, kaj šele drugih.
Škoda bi bilo, če bi to kratko »pismo« bilo povod za žolčne razprave o Katedri na mestni indrugih ravneh, kajti časnik je podolgih letih životarjenja končno spet postal »nekdo in nekaj«. Za časnik gotovo ni dober znak, da so v časopisnem svetu ostali v glavnem samo še študentje (trije »odrasli« člani, med njimi dva doktorja znanosti in predstavnik mestne SZDL, so na nedavni seji sveta izstopili, ne samo zaradi spornega pisma) in da so vse glasnejše zahteve v mestnih forumih, da je treba prevetriti vsebinsko naravnanost in kadrovsko zasedbo uredništva. Resje zanimivo, da vsi člani uredništva študirajo v Ljubljani, od tod bržkone tudi njihova usmerjenost v prostor in probleme zunaj Maribora. Mariborski novinarji moramo priznati, da bi nam bilo všeč, če bi bila Katedra v večji meri ščuka, ki bi zagrizla tudi v najbolj vroče mestne teme.
Fantje medtem že pripravljajo novo številko. Nekaj jim je treba priznati: tisto, kar delajo, ni ravno dolgočasno.
MILAN PREDAN
vanskega profesorskega društva o šolski higieni, o šolski disciplini in osebnosti profesorja, o pedagoški izobrazbi srednješolskih profesorjev, o kulturi in gospodarstvu. V Prosvetnem delavcu je objavil dve zelo odmevni razpravi: Kriza učiteljskega izobraževanja ih Tuji jeziki v osemletkah. V Dolenjskem listu je priobčeval članke od leta 1952 dalje o naravoslovnih vprašanjih (npr. Darvvinov nauk o razvoju življenja), o vzgoji vaške mladine, o malih vaških asanacijah, o alkoholizmu in zdravem življenju. O podobnih problemih je pisal v Slov. poročevalcu in Ljudski pravici.
Osebno je prof. Zobec skromen, delaven in iskren vzgojitelj ter resen in uspešen strokovnjak. Za svoja prizadevanja in dosežke je dobil tildi družbena priznanja, T rdinovo nagrado, medaljo jugoslovanskega Rdečega križa in druga. Ob njegovem visokem jubileju mu izrekamo zahvalo in priznanje ter najboljše želje za zdravje in osebno zadovoljstvo.
Dr. FRANCE ADAMIČ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sicer pa so v tovarni slutilistavko, ker so že prej dobili informacije, zato so nekaj dni prej po sindikalnih skupinah razpravljali o osebnih dohodkih, predvsem pa o izplačilu, ki je bilo zaradi prihrankov delovne organizacije tri dni pozneje, s čimer so se delavci strinjali. Po prekinitvi dela pa so na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij v tovarni obsodili stavko, zlasti še, ker delavci niso izkoristili drugih samoupravnih možnosti. Ocenili so, da razlogov za prekinitev dela ni bilo.
Ob prekinitvi dela v Livarni pa gotovo ne gre prezreti, da se je pol-
• Na letni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Črnomelj, ki je bil pretekli ponedeljek, so obsodili način, kako so delavci Beltovega tozda Livarna zahtevali višje osebne dohodke, kar je za sindikat kot družbenopolitično organizacijo žaljivo.
ožaj v livarstvu predvsem v zadnjem letu močno poslabšal.
Eden od livarjev je razloge za nezadovoljstvo strnil takole: »Nič nimam proti, če se del dohodka, ki ga ustvarim, preliva v elektrogospodarstvo in premogovništvo, vendar me moti, da v teh panogah mnogi prejemajo veliko večje osebne dohodke kotlivarji, polegtega pa tudi niso naredili vsega,dabiseizvlekli iz krize.«
M. BEZEK-JAKŠE
Naša anketa
Franc Novak
V Ljubljani so 16. februarja z vsemi vojaškimi častmi položili k večnemu počitku Franca Noyaka, konzula SFRJ v Trstu.
Franc Novak je bil rojen 4. aprila 1931 v Ljubljani. Gimnazijo je končal in maturiral v Novem mestu. Po gimnaziji je nadaljeval šolanje na pomorski šoli in se zaposlil pri mornarici v Boki Kotorski. Tudi med delom se je še naprej šolal doma in v tujini. Služboval je predvsem po Hrvaški in Črni gori, kjer seje tudi poročil in si ustvaril družino.
Med svojim službovanjem je bil večkrat tudi v spremstvu predsednika Tita, ko je ta potoval kot poslanik miru v razne države. Zaposlen je bil tudi pri zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, nazadnje pa kot konzul SFRJ v Trstu.
Med sodelavci je bil vedno priljubljen in spoštovan. To so v svojih govorih ob zadnjem slovesu poudarjali tudi vsi govorniki (Mica Alar, sošolec in sodelavec; Vlasta Bale-nčič, vice konzul generalnega konzulata SFRJ v Trstu, Milun Nikolič, sodelavec). Za svoje delo je Franc Novak prejel tudi več domačih in tujih visokih odlikovanj.
Bilje priljubljen in cenjen, očemer govori tudi velika udeležba na pogrebu na pokopališču v Dravljah. Poleg sorodnikov se je od njega poslednjič poslovilo veliko prijateljev, znancev in sodelavcev iz skoraj vse Jugoslavije in tujine. Ob nenadomestljivi izgubi vzornega soproga in očeta je prejela soproga Nada nad 100 sožalnih brzojavk iz domovine in tujine.
NOVI DEVIZNI TEČAJI nakup, za nakup, za tečaj nakupni čeke in kred. efek. in država valuta velja za za devize srednji prodajni pisma. pošt. nak.							
Avstrija	Asch	100	3786,69	3792,38-	3798,07	3710,96	3692,02
Belgija	frank/C	100	1285,33	1287,26	1289,19		
Belgija	frank/F	100	1269,86	1271,77	1273,68	1241,29	1234.94
Danska	krona	100	7054,37	7064,97	7075.57	6895,65	6860,37
Finska	inarka	100	10695,03	10711,10	10727,17	10454,39	10400,92
Francija	frank	100	7992,44	8004,45	8016.46	7812,61	7772,65
Nizozemska	gulden	100	23554,52	23589,90	23625,28	23024,54	22906,77
Italija	lira	100	37,42	37,48	37,54	36,67	36,48
Norveška	krona	100	6960,28	6970,74	6981,20	6803,67	6768,87
Portugalska	escudo	100	341,79	342,30	342,81	328.12	326,41
ZK Nemčija	marka	100	26615,90	26655,88	26695,86	26083.58	25950.50
Španija	pezeta	100	376,81	377,38	377.95	361.74	359,85
Švica	frank	100	31484,97	31532,27	31579,57	30855,27	30697,85
švedska	krona	100	7480,59	7491,83	7503.07	7312.28	7274,87
V. Britanija	funt	1	745,73	746,85	747,97	728,95	725,22
Japonska	jen	100	316,08	316,55	317,02	303,44	301,86
Kuvajt	kv. dinar	1	1746,78	1749,40	1752,02	1676,91	1668.17
Kanada	dolar	1	363.03	363,58	364,13	348.51	* 346,69
ZDA	dolar	1 •	485,34	486,07	486,80	474,42	471.99
Avstralija	a. dolar	1	324,11	324,60	325,09	311,15	309,53
	ECU	1	549,17	549,99	550,81	527,20	
Grčija	drahma	100		362,83	374,05	349,74	347,87
Irska	funt	1		704,80	705,86	675.59	672,07
C
Ne ukinjati za vsako ceno
Pred leti smo v Jugoslaviji z velikim zanosom ustanavljali temeljne organizacije združenega dela, ki naj bi seveda kar najbolj povečale možnost, da delavec neposredno odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Tozdiralo seje vsemogoče, kar je za tozde bilo, in tudi marsikaj takega, kar za to ni bilo zrelo in primerno. Praksa je seveda pokazala, da tozdi niso nikakršna čarobna palica in da so v prene-katerem primeru namesto pozitivnih gospodarskih in samoupravnih rezultatov dali več slabih, od povečanja režije do zapiranja med lastne zidove. To je sedaj porodilo resne ideje o ukinjanju, združevanju tozdov v druge tvorbe. Prav gotovo ne bi smeli dopustiti, dabiseta proces dogajal tako kampanjsko,' kot se je tozdiranje, da ne bi bilo sprememb za vsako ceno, ampak le, če analize kažejo, da bi prinesle pozitivne rezultate. Nekateri tozdi pač v redu opravljajo svoje funkcije.
JOŽE KUPLENIK, sekretar občinskega sveta ZS Krško: »Do tega vprašanja moramo imeti zelo prožno stališče. Združeno delo je ži va tvorba, kjer nenehno prihaja do sprememb, bodisi zaradi nove tehnologije, spremembe proizvodnih programov ali česa podobnega. Jasno je, da se zaradi tega mora spremeniti tudi samoupravna organiziranost. Ne bi bilo prav, da bi se sedaj lotili kampanjskega ukinjanja tozdov, kot smo jih prej kampanjsko ustanavljali. V krški občini nismo imeli primerov, da bi kar tako ukinjali tozde. V Kovinarski bo morda prišlo do drugačne organiziranosti, vendar bodo ta ukrep temeljito premislili.«
BRANIMIR NOVOSEL, tehnični vodja Pionirjevega tozda v Metliki: »V naši delovni organizaciji je večina tozdov dislociranih in opravljajo različne dejavnosti, zato mislimo, da je prav, če jih ne ukinjamo. Delo tako in tako za vse pridobiva naša skupna komerciala, na nivbju delovne organizacije opravljajo tudi večino administrativnega dela. Poleg tega naši tozdi veliko sodelujejo med sabo. Kadar dobi Pionir večje delo, se združi vsa gradbena operativa, sodelujemo pa tudi izvajalci zaključnih del. Prav je, da ukinjajo tozde tam, kjer niso smotrni.«
MIRKO JANEŽIČ, sekretar OO ZK v Avtu, Kočevje: »Ugotovili smo, da je bilo tozdiranje pri nas zgrešeno. Takrat so se začela medsebojna trenja, predvsem zaradi osebnih dohodkov. Dohodekpajeodvisen od vrtenja koles, se pravi od šoferjev, kolesa pa se vrtijo, če dobro dela mehanična služba. Spoznali smo, da smo odvisni drug od drugega, da smo drug drugemu potrebni, zaradi tega smo tozde ukinili. Zdaj smo spet skupaj in složno delamo.«
ANDREJ PUCELJ, elektroenergetik v Inlesu v Ribnici: »Nipomembno, česetaka ali drugačna organizacija imenuje tozd ali kako drugače, pač pa, da taka sorazmerno samostojna organizacija ne gleda le nase, ampak na podjetje kot celoto. Navzven namreč predstavlja nekaj le firma, in ne tozd.
Če so odnosi znotraj v redu, je tudi firma uspešna, pa naj bo organizirana kot enovita delovna organizacija ali naj ima tozde.«
ROZALIJA PERUŠIČ, polagalka blaga v Betinem tozdu Konfekcija Črnomelj: »Mislim, da je kar prav, da smo svoj tozd. V Beti je zaposlenih veliko delavcev in ne vem, kako bi šlo, če ne bi bilo tozdov. Že sedaj, ko nas je skupaj le 260, se včasih pojavijo težave, ki smo jim kos le, ker smo majhni. Poleg tega je naš tozd zaključena enota. Ne bi bila za to, da bi podlegli sedanji modi ukinjanja tozdov.«
JOŽE REPŠE, trgovski potnik iz Novega mesta: »Sem za ukinitev tistih tozdov, ki so umetna tvorba in kot samostojne organizacije nepotrebne. Temeljite analize bi pokazale precej takšnih enot, ki jim administracija požira denar. Združene v enoviti organizaciji bi bile močnejše. Lepprimerje novomeška trgovina. Po mojem je zaradi specifičnosti v novomeški občini le Novotehna podjetje zase, ostale trgovine opravljajo podobno dejavnost in bi jih lahko povezali. Tako bi bilo tudi več denarja, da bi končno zgradili veliko blagovnico.«
JELKA BARLIČ, dipl. ekonomistka iz Brežic: »Če bo reorganizacija tozdov izpeljana dosledno po ekonomskem principu, potem nimam pomislekov. Za našo občino bo vprašljiva le, če bodo z njo udejanjali težnje po koncentraciji. Potem se lahko zgodi, da bo prišlo nazaj manj denarja, kot ga tozdi ustvarjajo. Za brežiško občino, ki ima kar 44 odst. tozdov z matičnimi organizacijami zunaj svojih meja in ki je tudi sicer že čisto na dnu, pomeni to dodatno siromašenje.«
DRAGO HORJAK, električar vozn« mreže ŽG ŽTO Ljubljana, iz Sevnice: »Na železnici smo priča dokaj pogostim spremembam samoupravne organiziranosti. Z novim letom je iz prejšnjih treh tozdov nastal en večji, imamo pa delovne enote. Bolje bi bilo, da bi imel eden komando čez vse. Lažje bi dosegli tehnološko poenotenje. Pred leti je bilo vse bolj enostavno, zdaj pa mora tozd tozdu plačevati, pa je bolj zapleteno.
STANE ZORC, livar v Agrostroju, Šentrupert: »Sprva je bila naša tovarna obrat, do lani tozd, zdaj pasmo sespet reorganizirali v obrat. Precej nas misli, daje bilo v času tozda več denarja. Obljubili so nam drugače, a zdaj se plače sorazmerno nižje. Tudi delovni pogoji so slabi. Obljubili so, da bo bolje, če bo nova tovarna v Pr Prelesju.«
I
kmetijstvo
n
Nismo sami krivi za zamudo
Kmetijce v brežiški občini ovira zakasnitev pri sprejemanju družbenega plana _____občine	— Obetajoča prva letina po združbi ob Sromljici
r
PRAŠIČJA KUGA GROZI
KOČEVJE — Od medobčinskega veterinarskega inšpektorja Bogomirja Štefaniča smo izvedeli, da je prejšnji teden v nekaterih hrvaških občinah izbruhnila prašičja kuga. Najbolje torej je, da kmetje od preprodajalcev iz drugih republik, ki še zmeraj prihajajo na kočevsko-ribniški konec, ne kupujejo prašičev. Nakup je dovoljen le na predvidenih prodajnih mestih, kjer je obvezna prisotnost veterinarskega delavca, ali pa od domačih rejcev prašičev.
O •	*	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu so rejci prodajali 210 pujskov, starih do 3 mesece, in 15 pujskov, starih nad 3 mesece. Prodali so 75 mlajših in 7 starejših živali. Kilogram žive teže mlajših je stal od 1.200 do 1.300 din, starejših pa 900 din.
BREŽICE — Za parcele, ki sojih po opravljeni melioraciji in komasaciji na območju Sromljice aprila lani na novo razdelili, so lastniki prejeli odločbe v dneh od 10. do 20. februarja. Zadnje so oddali na pošto minuli petek. Za 587ha površin so razposlali 637 odločb.
1.500 FANTOV IŠČE ŽENO
LJUBLJANA — Od obljub se ne da živeti, kakor tudi ne od orumenelih programov, ki jih je nekdo odložil za kraj Si ali daljši čas, piše svetovalnica za življenje v dvoje Živa iz Ljubljane, kose pritožuje, da nihče noče sofinancirati njene dejavnosti. Živa se vzdržuje izključno iz plačil ljudi, ki iščejo bodoče zakonske partnerje, zato je v stalni gmotni stiski. Navzlic temu se je kolektiv odločil, da bo za dekleta in žene. ki bi hotele živeti na deželi, uvede! brezplačno vpisovanje ter tako po svoje pomagal tistim 1.500 kmečkim fantom, ki še niso obupali in še pričakujejo nevesto. (Kmečki glas)
IMENOVALI SO ODBOR
KRŠKO — Na predlog Čebelarskega društva Krško je predsedstvo občinske konference SZDL Krško imenovalo pripravljalni odbor za 10. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije, ki bo letos v krški občini. Predsednik odbora je Igor Dobrovnik, podpredsednik Branko Pirc, poleg njiju pa je v odboru še 13 članov.
Reterent za melioracije pri TOK Agraria Roman Baškovič je z zadovoljstvom povedal, da so rezultati prvega leta zelo obetavni, saj seje medtem količina mleka povečala skoraj za tretjino. Po vnaprej sklenjenih pogodbah so kmetje posejali s pšenico 45 ha in z oljno repico 15 ha. Tudi za pomladansko setev se že dogovarjajo. Prednost bo imela koruza za silažo in koruza v zrnju za živinorejsko farmo v Globokem. Normalno setev pričakujejo šele to jesen, zato bo realen donos površin ob Sromljici znan prihodnje leto.
• »Ali pričakujete veliko pritožb zoper odločbe?« smo se pozanimali.
»Do današnjega dne še nismo prejeli nobene, zato sklepam, da jih tudi vnaprej ne bo kdove koliko,« je odgovoril Baškovič.
• »Kako daleč ste z agrarnimi posegi ob Gabernici?«
»Melioracija na 191 ha je zaključena in zdaj smo tik pred izvajanjem združbe zemljišč. Imamo 6 mesecev zamude, ker moramo čakati na sprejem srednjeročnega plana družbenoekonomskega razvoja občine. Plan bo' sprejet z zakasnitvijo in to nas ovira. V kmetijstvu pol Jeta veliko pomeni. Kljub temu upamo, da bomo komasacijo izpeljali do konca leta. Do junija bomo začeli v Buko-šku in v Gazicah, kjer so že ustanovljeni melioracijski in komasacijski odbori. Območje Bukoška obsega 266 ha, Gazice 66. Zatem bosta na vrsti dobovski polji I in II, ki merita skupaj 1700 ha. VBukoškuin Gazicah bomo začeli najkasneje do junija, na dobovskem polju do oktobra. Zdaj ljudje že vidijo rezul-
Kaj vse delamo z zemljo
Interventni zakon zavrl pozidavo — Dolenjska uresni-______čila	le	del	načrtovanih	melioracij
LJUBLJANA — Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije je 18. februarja obravnaval poročilo o delu zveze in nekaterih ostalih nalogah. Na podlagi evidenc o plačani odškodnini za spremembo namembnosti smo na območju Slovenije pozidali oziroma spremenili namembnost 607 ha površin kmetijskih zemljišč. Od tega je43 odstotkov njiv in travnikov. To je še enkrat manj kot leta 1982 in nekaj nad še enkrat več kot leta 1983, ko je veljal interventni zakon, ki je onemogočal spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Na seji so ugotavljali, da varstvu kmetijskih zemljišč posvečamo še vedno premalo skrbi. Ta ugotovitev velja tudi za občine Dolenjske in Posavja.
Podatki o agromelioracijah kažejo, da je Dolenjska območna vodna skupnost za leto 1986 planirala agromelioracije na 1.101 ha površin, uresničila pa jih je le na nekaj nad 255
KAM JE SEL INTERVENCIJSKI DENAR
ČRNOMELJ — V preteklem letu se je v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v črnomaljski občini nateklo skoraj 113 milijonov dinarjev, kar je za 10 odst. več, kot so načrtovali. Denar so porabili za združevanje sredstev pri republiškem interventnem skladu za premije za junetino, prašičje meso in mleko (23 milijonov dinarjev), za financiranje obrambe pred točo (milijon dinarjev), za sofinanciranje agrokarte v črnomaljski občini (3 milijone), za komasacijo v Dragatušu (2,4 milijona), za gradnjo mlekarnic v občini (3 milijone), za pospeševalno službo (20,8 milijona), za preprečevanje mastitisa (700.000), za sofinanciranje vzreje klavnih prevesnic (633.000), za sofinanciranje pogodbenega priveza 524 telet za pitanje (40 milijonov), za sofinanciranje zavarovanja krav (1,6 milijona), za sofinanciranje mineralnih mešanic za govedo (1,4 milijona). Sofinancirali oz. regresirali so tudi seme koruze, krompirja, rdeče pese, pšenioe, za kar so porabili 5,6 milijona dinarjev. Poleg tega so iz sklada sofinancirali še druge naloge.
Kmetijski
Speča rastlina v malem
Al’ bo kal pognalo seme, kmet ne ve. Vsaj zagotovo ne, zakaj seme je že po naravi nekaj skrivnostnega. Je speča rastlina v malem in ima omejeno življenjsko moč. Taje največja, ko seme dozori, potem pa se vztrajno manjša, vendar z različno naglico pri različnih rastlinah. Ko povsem usahne, seme odmre in postane za setev neuporabno.
Bliža se pomlad, čas setve, in ne bo odveč nasvet o tem, kako obvarovati življenjsko moč semena. Taje odvisna od naravnih lastnosti, še bolj pa od bkolja, v katerem čaka na setev. Ker je seme živo, diha in s tem troši svoje hranilne snovi. Čim topleje in vlažneje je, tem večja je življenjska aktivnost semena, hitrejše je dihanje in staranje. To pomeni, da mora biti seme uskladiščeno v hladnem in ne prevlažnem prostoru, najbolje je pod 10 stopinjami in z nizko relativno vlago.
Kot rečeno, ima seme posameznih rastlin že po naravi različno dolgo življenjsko dobo. Pri 80-odstotni zračni vlagi in 25 stopinjah Celzija seme čebule po 3 mesecih že ni več kalivo. Dosti odpornejše tudi ni seme solate, korenja, špinače, zelja, paprike, kumar, repe, medtem ko je seme fižola, graha, pese in paradižnika mnogo bolj trdoživo in ga neugodno okolje tako hitro ne prizadene. V semenarnah morajo to še posebej dobro vedeti in upoštevati.
• Seme, ki ima krajšo življenjsko dobo, je treba hraniti v prostoru z nižjo zračno vlago. Tveganje je najmanjše, če relativna vlaga ne presega 50 odstotkov, temperatura pa ne 10 stopinj. Živo seme je občutljivo tudi na spremembe. Če pride v bolj ogreto okolje, ga je potrebno razgrniti v tanke plasti, da se bo laže prilagodilo, po potrebi pa tudi dosušiti.
S posebnim postopkom je mogoče ohraniti kalivost tudi za več let. V tem primeru ga je treba dosušiti in zapreti v neprodušno embalažo in hraniti pri ledišču. Če bo še zračna vlaga pod 70 odstotki, bo seme varno tudi pred glivami, torej pred plesnenjem, onemogočeno pa bo tudi razmnoževanje škodljivcev, kar pa še ne pomeni, da ne bodo tako neugodnih življenjskih razmer vseeno preživeli.
Inž. M. L.
Št. 8 (1958) 26. februarja 1987
r
*
*
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0 0 0 0 0
'0
0
0
0
1
5
0
0
0
0
0
\
ha ali 23,2odstotka. Izporočil, ki sojih podale občinske kmetijske zemljiške skupnosti je moč ugotoviti v tej zvezi vrsto težav, po vsej verjetnosti paso bili tudi načrti postavljeni preveč optimistično. O vsem tem bodo podrobneje razpravljali delegati omenjene zveze na skupščini, ki bo 5. marca.
V. DRAGOŠ
Opravila v žitu
Prvi najpomembnejši ukrep je dognojevanje  z dušikom___________________
Za letošnjo zimo so značilne zelo nizke temperature in dolgo trajajoča snežna odeja. Tam, kjer je sneg že skopnel, zima po prvih ocenah ni povzročila poškodb na posevkih ozimnega žita.
Ob koncu zime moramo najprej oceniti, kako so posevki prezimili, in tem prilagoditi ukrepe. Prvi najpomembnejši ukrep je dognojevanje z dušikom, saj so rastline zaradi nezadostne prehrane oslabljene. Ob setvi dani dušik so namreč rastline porabile že jeseni, predvsem za oblikovanje korenin, dušika iz tal pa zaradi hladnoče ali celo zmrznjenih tal ne morejo izkoristiti. Zato je takoj, kopopusti močnejši mraz in ko se sneg v glavnem že stopi, najprimernejši čas, da opravimo prvo dognojevanje žitnih posevkov z dušikom.
Količino dušičnega gnojila določimo predvsem na podlagi gostote posevka pa tudi na podlagi kakovosti tal. Ob koncu zime naj bi bilo 400 do 450 rastlin na kvadratni meter. Tako posevke dognojimo na dobrih tleh z okoli 55 kg čistega dušika na hektar, na slabših njivah pa z okoli 65 kg/ha. Če je posevek redkejši, uporabimo do 75 kg/ha dušika. Zelo goste posevke z več kot 500 rastlinami na kvadratni meter dognojujemo z nekoliko manjšim odmerkom dušika.
Zaradi slabše odpornosti zoper polego dognojujemo ozimni ječmen in ozimno rž z manjšim odmerkom dušika, tj. z okoli 45 do 60 kg/ha čistega dušika.
Praviloma dognojujemo z nitro-monkalom KAN-om. Čespredset-venim gnojenjem posevka nismo oskrbeli z zadostno količino fosforja in kalija, dognojujemo z nitrofoskalom, ki vsebuje povečano dozo dušika (npr. 17:8:9). Količino gnojila prilagodimo potrebni količini dušika.
Ob koncu zime se utegnepojaviti zmrzal, ko se zaradi večdnevnega zmrzovanja in ponovnega odtaja-nja vrhnje plasti tal potrgajo korenine posevka. V tem primeru posevek povaljamo, ko se tla primerno posušijo.
Inž. JOŽE ŠILC Kmetijski inštitut Slovenije
tate, zato te stvari z razumevanjem sprejemajo. Pomisleke imajo večinoma tisti, ki niso kmetje in jim zemlja ni osnovni vir za preživljanje. V Bukošku in Gazicah bosta melioracija in komasacija potekali sočasno. Na dobovskem polju bo oboje končano v dveh letih in pol.«
• »Ali že lahko poveste, kaj bo raslo na teh zemljiščih?«
»Načrtujemo intenziviranje poljedelstva in živinoreje. Osnovni pr-
Roman Baškovič: »V tem srednjeročnem obdobju bomo naročili še tri projekte. Gre za 1400 ha zemljišč v Obsotelju, za 350hadobovskega polja in 150 ha v dolini Močnika.«
oizvodni kolobar bo vseboval pridelovanje krme za živino, v poljedelstvu pa bosta glavna pridelka oljna repica in silažna koruza za globoško farmo, da je ne bodo več vozili s Hrvaškega.«
J. TEPPEY
DNEVI KMETIJSKE MEHANIZACIJE
NOVO MESTO — Prejšnji teden so Agrotehnika — Gruda iz Ljubljane, Torpedo z Reke in kmetijska šola Grm priredili dvodnevni posvet o traktorjih Torpedo-Deutz. Za seminarje bilo veliko zanimanja, saj se ga je udeležilo kar 200 uporabnikov teh vrst traktorjev.
SADJARJI IN VINOGRADNIKI
NOV O MESTO —V kmetijski šoli Grm bo 4., 5. in 6. marca, vsakičob 16. uri, seminar, na katerem bodo strokovnjaki podučevali, kako je treba učinkovito vzgajati in pravilno negovati sadovnjake in vinograde. Vabljeni!
EN
HRIBČEK BOM KUPIL ~
Ureja- Tit Doberšek
Za bela vina
Šipon
zasluži, da ga poleg laškega rizlinga in belega pinoja-burgundca v večji meri sadimo tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, podobno kot so storili bizeljski vinogradniki.
Šipon je stara sorta, razširjena v vseh vinorodnih okoliših severovzhodne Slovenije, zlasti pa — ljutomersko-ormoških goricah. Tudi sedanji trsni izbor uvršča šipon kot kakovostno sorto za bela vina za celotno severovzhodno vinorodno območje Slovenije ter za Bizeljsko in celotno Posavje. Bizeljski vinogradniki so s šiponom zelo zadovoljni in če dobro uspeva na Bizeljskem in v Posavju, ni nobenega razloga, da ne bi uspeval tudi na Dolenjskem ih v Beli krajini. Na Trški gori pri Novem mestu imam šipon že 18 let, v Drašičih pri Metliki ga goji vinogradnik
• SREČANJE VINOGRADNIKOV V STRAŽI — Podružnica Društva vinogradnikov Straža-Toplice vabi vse člane, pa tudi tiste napredne vinogradnike, ki bi se še želeli včlaniti v društvo, na srečanje, ki bo v soboto, 28. februarja, ob 16. uri v prostorih krajevne skupnosti Straža. V obravnavi bo delovni program društva, inž. Janez Bratkovič iz KZ Krka bo zbranim pojasnil program kreditiranja obnove vinogradov in ugodnosti, ki jih nudijo članom, inž. Simončič pa bo predaval o sodobni obdelavi. Društvo želi, da bi se vsi vinogradniki vključili v obnovo in sodobno obdelavo in da bi že enkrat izginile iz tega vinogradniškega območja hibridne trte, samorodnice. Mnogi vinogradniki so že dokazali, da v tamkajšnjih goricah uspeva tudi žlahtna trta. In še to: članarina v društvu znaša za letos 1.000 din.
Martin Plut in oba sva z njim zelo zadovoljna, saj bogato rodi in daje dobro vino.
Šipon sodi med najbolj rodovitne sorte za kakovostna bela vina severnega vinorodnega pasu Po mojih večletnih izkušnjah za tretjino bolj obrodi kot sicer odlični laški rizling. Trta je bujne rasti rozge so čvrste, bolj debele, belkaste barve, podobne barvi rozge ^ kraljevine. Listi so veliki, na spo-
Kmetijsko sodelovanje Dolenjske in Posavja
Na delovnem posvetu sodelovala tudi Milan Kneževič in Leo Frelih — Skupen veterinarski zavod
KR^KO — Na petkovem delov-nem posvetu — udeležila sta sega tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič ter predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih — so se predstavniki dolenjskih in posavskih občin ter njihovih kmetijskih organizacij dogovorili o poenoteni organizaciji najpomembnejših kmetijskih služb. Tako naj bi imeli skupen veterinarski zavod z enotama v Novem mestu in Brežicah, obe regiji bosta osnovali tudi skupno strokovno pospeševalno službo — v prehodnem obdobju bo njen sedež pri novomeški Kmetijski šoli — selekcijsko službo pa so iz Ce-
• Za stečaje se vrata še niso odprla na stežaj.
Matija Logar
lja začasno prenesli na Kmetijski zavod v Ljubljani.
Poenotenje dolenjskih in posavskih kmetijcev naj bi privedlo k bolj strokovnemu delu na področju zdravstvenega varstva živali ter v pospeševalni in selekcijski službi, ki bi lahko z leti prerastle v skupen zavod. Končno postaja Dolenjska, zlasti pa Posavje posebno pomemben kmetijski prostor tudi v republiškem merilu. Zlasti kaže spomniti na obsežne agrarne operacije na Krško — Brežiškem polju, okrog Dobove, v porečju Krke in za bodočimi jezovi savskih elektrarn, vključujoč preko 10.000 ha površin, ki bi jih, po zadnjih študijah sodeč, bilo smiselno namakati. Vse to pa seveda pomeni, da bo samo Posavje resnično postalo tretje slovensko območje pridelovanja hrane.
V. PODGORŠEK
Salonit, tozd OPEKARNA BREŽICE — RUDNIK GLOBOKO
VARČUJTE	Z ENERGIJ Q
ESTETSKO IN CENEJE!
Nudimo vam silikatne fasadne bloke, fasadne zidake In silikatne fasadne ploščice za zunanje In notranje obloge.
Z našimi proizvodi lahko estetsko In toplotno sanirate stare objekte s 25-odstotnlm prihrankom energije, gradite nove stanovanjske In gospodarske objekte 30 odstotkov ceneje na kvadratni meter zidu, ker Jih zaradi gladke površine ni potrebno ometavatl In finalno opleskatl. Podrobna pismena navodila o^gradnjl z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068 61-798 v naši Prodaji v Brežicah.
dnji strani kosmati. Grozd je dolg, podolgovat, večji kot grozd laškega rizlinga. Jagoda je podolgovata. Med razvitimi jagodami na grozdu je tu in tam nekaj drobnejših, manj razvitih. Režemo ga na dolge reznike in na šparone do 8 rodnih očes. Šparoni z več rodnimi očesi bi bili predolgi, ker ima dolge internodije. Zaradi bujne rasti prenese močnejšo obremenitev z rodnim lesom, in to okrog 40 rodnih očes na trto. Kordonsko vzgojo slabo prenaša, zato ga vzgajamo z menjajočimi se šparoni, ki jih lahko razporedimo dvoetažno. Proti gnilobi grozdja, ki je posledica bujnosti trte ih velikih'
- listov, v jeseni uporabljamo ukrep redčenja in odstranjujemo odmrle liste od grozdja v času zorenja. Vršičkanje bujnih rozg pri 4. ali 5. listu nad grozdjem pred cvetenjem preprečuje osip cvetja in nastanek drobnih jagod. Zori v 3. zoritveni dobi, istočasno kot laški rizling ali kraljevina. Zato je mošte te sorte, ki pridobi 12 do 15% sladkobe (enako kot laški rizling), podobno kot laški rizling po večini treba do-sladkati do 17% sladkobe, kot je določeno za kakovostna vina (10% alkohola).
Proti zimski pozebi sorta zaradi debelih rozg ni odporna. Pozimi 1985 je pozebla. Spomladi 1986 je bilo treba v glavnem porezati ves stari les in pustiti rozge, ki so pognale iz starega lesa pretežno pri tleh. Kljub pravilu, da rodijo le rozge, ki zrastejo iz dvoletnega (mladega) lesa, je šipon v letu 1986 iz rozg, ki-se-zrasle iz starega lesa, normalno obrodil kot laški rizling, ki ni pozebel, in dal v povprečju 3,5 litra mošta na trto. To je dokaz, da ima ta sorta izredno biološko moč. Spomladi odganja . bolj pozno in tako velikokrat uide spomladanski pozebi.
Vino šipon uvrščamo med kakovostna bela vina. Je zelenkasto rumene barve, praviloma suho, brez ostanka sladkorja po vrenju mošta. Mlado vino ima značilen sortni vonj, ki se pri starem vinu nekoliko porazgubi, ima prijetno vinsko kislino, ki ustreza zlasti ljubiteljem nekoliko bolj kislih vin. V ljutomersko-ormoških goricah v izjemnih letinah pustijo grozdje na trti preko zrelosti in tako pridobijo vrhunsko vino z nazivom pozne trgatve.
Cepljenke te sorte lahko nabavimo le pri trsničarjih v Juršincih pri Ptuju in v Ormožu, dokler ne bomo (po dopolnjenem trsnem izboru) te sorte cepili tudi na Dolenjskem.	J
T. D. j
0 maksimumu
• Zagovarjati zemljiški maksimum je z ekonomskega stališča vnaprej izgubljen boj in nelogična stvar. Lahko ga opravičujemo s političnega zornega kota, s strokovnega ali gospodarskega pa nikakor ne. Dejansko je to pri nas le politično vprašanje. Vendar, je mnogo kmetijskih strokovnjakov, ki še vedno skušajo vprašanje postaviti kot raziskovalni problem. Ne vem, ali takšna razmišljanja izhajajo iz materialnih nagibov (nove raziskave?!) ali iz političnega oportunizma (ki ni več potreben ali donosen)...
• Smo edina dežela v Evropi, v kateri se zmanjšuje povprečna velikost gospodarstev, hkrati pa edina, kjer se število kmetij povečuje. Vsi drugi procesi so istosmerni kot v Evropi: deagrarizacija prebivalstva, vse manj delovnih moči v kmetijstvu, hitro opremljanje kmetij s stroji, naraščanje stopnje tržnosti, izenačevanje socialnih pravic kmetov z drugimi poklicnimi skupinami itd. Ta čas pri nas povprečna goveja čreda šteje 4,9 glave. Imamo 100.000 rejcev, od teh ima več kot 15 glav (kar v dohodkovnem smislu lahko štejemo za čisto kmetijo) le 3.800 kmetij. Pri tem vemo. da je mleko v čredah do 15 glav za 55 odst. dražje kot v čredah z več kot 15 glavami. To ceno plačujemo, ker ne priznamo, da je lastništvo nenadomestljiv motiv za odnos do zemlje in dela v kmetijstvu, nadalje, da je kmetija v večini kmetijskih usmeritev najbolj učinkovita oblika produkcijske enote v »primarnem« kmetijstvu, ne priznavamo, da se morijo proizvodne enote prilagajati tehničnemu napredku in ne narobe, in končno, da razvoja ne smemo omejevati ali zanikati ter da je v nas še vedno prastrah pred gospodarsko močno kmetijo...
SLAVKO GLIHA, direktor Kmetijskega
inštituta Slovenije, v Sodobnem kmetijstvu
DOLENJSKI LIST
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NNŠIH OBČIN
i
L
Ob letu milijarda prebitka?
Novomeški Izvršni svet podpri prve Novolesove sanacijske načrte
NOVO MESTO — Poročali smo že, da je novomeški Novoles zaključil lansko leto z okrog S milijardami dinarjev izgube. Z notranjimi prerazporeditvami med tozdi in tudi z zunanjo pomočjo so večino sicer pokrili, čiste izgube po zaključenem računu pa je za 943,69 milijona dinarjev. Tudi za kritje te vsote v Novolesu imajo načrt. Za slabo polovico naj bi jim banke odpisale obresti, ostalo naj bi zbrali iz rezervnih skladov in od poslovnih partnerjev. T reba pa je povedati, da so v Novolesu za pokrivanje izgube do kraja izčrpali vse možnosti, kar bo vplivalo na bodoče poslovanje in na razvoj.
V Novolesu so že pripravili prve sanacijske načrte za tozde v izgubi. Na zadnji seji novomeškega izvršnega sveta pred tednom je v.d. predsednika poslovodnega odbora Novolesa Vili Pavlič povedal, da so se najprej lotili najbolj kritičnih tozdov, ki so v veliki meri izvozno usmerjeni in bodo taki tudi ostali. Ugotovili so, da bodo trije tozdi še naprej kljub ukrepom poslovali iz izgubo, a so se dogovorili, da jo bodo pokrivali znotraj Novolesa. V Novolesu načrtujejo za letos 8-odst. povečanje proizvodnje, za 6odst. večjo produktivnost ter za 2 odst. večjo zaposlenost, kar pa je komaj moč pričakovati. Zmanjšati bodo morali zaloge, ki so se lani povečale kar za 123 odst., obračanje zalog pa so že izboljšali za petino, s 133 na 108 dni, kar pomeni okrog 800 milijonov dinarjev prihranka. Dodatnega zadolževanja ne bi smelo biti, krepili bodo lastne vire obratnih sredstev na račun investicij.
Računajo, da bo izvoz letos morda nekaj manjši od lanskega, ko so na tuje
prodali za blizu 22 milijonov dolarjev izdelkov in bili s tem zaradi neusklajenega tečaja dinarja, padca vrednosti dolarja v primerjavi z ostalimi valutami, visokih obresti za izvozne kredite in prenizkih izvoznih spodbud vsaj ob 3 milijarde dinarjev. Predvsem predvidevajo preusmerjanje prodaje z ameriškega na evropska tržišča, posebno dohodkovno zanimiva, in prodajo prav takih izdelkov pa seveda povečano prodajo na domačem trgu, ki je s pogodbami že pokrita. O spornosti takih usmeritev tu niti ne gre razglabljati. Letošnja sanacija temelji na obstoječih proizvodnih programih, pripravili pa bodo tudi dodatne, vse nelesne programe, v katere bodo šli, če sedaj predvideni ukrepi ne bi dali rezultatov in če ne bo nujnih sprememb v ekonomskih odnosih s tujino.
Novomeški izvršni svet je z že omenjenimi priporočili podprl prvesa-nacijske načrte Novolesa, na banke pa naslovil predlog, naj se vključijo v sanacijo. Doslej se je le novomeška,
• Seveda čakajo Novoles, ki mora na priporočilo izvršnega sveta izdelati temeljitejši sanacijski program za celo delovno organizacijo in ga razširiti z dolgoročnimi ukrepi za nadaljnji razvoj, razni ukrepi. Zmanjšati bodo morali število nivojev vodenja, fluk-tuacijo in bolniške izostanke, ukrepati bodo morali tudi glede veliko preobsežne režije, ob pomoči družbenopolitične skupnosti pa naj bi v najkrajšem času odpravili tudi kadrovske zagate v poslovnem odboru, kjer sta dve mesti od petih prazni. Po vseh teh ukrepih računajo, da bi Novoles kot celota posloval letos z milijardo ostanka dohodka. Dejstvo pa je, daje račun precej v zraku, ne nazadnje zato, ker Novoles v njem računa s komaj verjetno 7,4-odstotno mesečno rastjo tečaja dinarja.
mečnem ko je Novoles vključen še v posavsko in v Jugubanko. Njihove deleže v sanaciji naj bi trdneje opredelili. Rezultate poslovanja mora Novoles spremljati mesečno in poročati o njih, za stalno pomoč pa bo ustanovljena posebna delovna skupina iz predstavnikov sanatorjev in občin, v katerih so Novolesovi izgubarski tozdi.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Takojšnja temeljita prenova
Občinski komite ZK Novo mesto ocenil razprave o političnovarnostnih razmerah v družbi — Veliko o padanju ugleda ZK in lika komunista
NOVO MESTO — Tudi v osnovnih organizacijah ZK v novomeški občinski organizaciji ZK so zadnje tedne obdelovali zaupno informacijo vodstva o stanju v družbi in ZK ter o prodiranju meščanske desnice in drugih protisocialističnih sil. Ob tem bi morali povsod oceniti razmere v svojem okolju, kar bi bila tudi dobra osnova za uresničevanje vseh delov prenove ZK.
Članstvo sicer različno pojmuje iti v ostrejše razčiščevanje problemov.
prenovo, je bilo slišati na seji občinskega komiteja ZK Novo mesto pretekli torek v uvodu v razpravo o oceni razprav o političnovarnostnih razmerah v družbi in o oceni delovanja komunistov in osnovnih organizacij ZK v občini. Povsod bi morala pomeniti idejno diferenciacijo, odkritost, odkrivanje napak in odgovornih z imeni. Prav tako bi morala pomeniti delovanje komunistov v SZDL, prekinjanje s forumskim delom, demokratizacijo, omogočanje boja mnenj, zamenjavo udarcev po mizi z močjo argumentov itd.
V novomeški občini je informacijo obravnavala dobra polovica osnovnih organizacij. Marsikje pri tem niso našli povezave med obravnavo informacije in oceno lastnih razmer. Posamezni sekretarji odkrito povedo, da se bojijo
SKUPNA PORABA Z MANKOM
NOVO MESTO — Za sedanjo novomeško občinsko skupno porabo po sedanjih znanih obveznostih, programih in izračunih manjka okrog 30 milijonov dinarjev. Da bi jih zbrali, bi morali za približno 0,25 odstoka povečati sedanjo prispevno stopnjo. Nekaj bodo sicer lahko prerazporejali znotraj družbenih dejavnosti, vendar primanjkljaj še vedno bo. Gre pa povsod za upravičene postavke, predvsem za republiške solidarnostne zahteve. Če tega denarja ne bi zagotovili, ostane kot edina rešitev krčenje občinske porabe.
napak. Gradivo so v teh organizacijah ocenjevali kot presplošno, zapoznelo, nerazumljivo, ponekod je izstopala kritičnost do zveznih in republiških or-
0 Na seji komiteja so govorili tudi o gibanju članstva in o izstopih. Večina je menila, da se jih pravzaprav ne bi smeli bati, saj ima ZK veliko sopotnikov. Kar naj gre ven, kdor noče delati! Precej je bilo govora tudi o članarini; ta se zdi mnogim zelo visoka. Kritični so bili tudi do primerov nepravilnega, seveda nižjega obračunavanja članarine v občini.
prenova, saj je ZK dosti kompromitirana, je preveč partija funkcionarjev, vodilne strukture, neke elite karieristov in s svojim članstvom, delom in rezultati res ne more imeti ugleda med ljudmi, kot ga je imela včasih. Imamo sicer ekstrejnne primere in pojave, ki so vredni pozornosti, toda iz posameznih primerov preveč delamo splošne zaključke, se spotikamo v nekaj sekt, lipov list, božična voščila, a bi moralo biti gospodarstvo prva skrb tudi komunistov. Žal v naši družbi, v kateri je vodilna sila ZK, ne znamo ceniti ne dela, ne znanja, ne denarja. Kakšni so rezultati, so nam jasno in glasno povedali tudi strokovnjaki OECD.
Z. L.-D.
Invalidi imajo svoje prostore
NOVO MESTO — Društvo invalidov Novo mesto praznuje letos šele 5. obletnico, vendar se lahko pohvali že z vrsto uspehov. Na območju občine je uspelo pridobiti že nad 700 članov, v torek pa je v prostorih Samoupravnih interesnih skupnosti na Kidričevem trgu 3 slovesno odprli tudi svoje prostore.
Adrej Gregorčič, predsednik Društva invalidov, pred tablo z imeni vseh, ki so prispevali denar za opremo novih prostorov.
V lanskem letu so selotili načrtne akcije in dobili prostor, denarja za opremo pa ni bilo. Delovnim organizacijam in obrtnikom so poslali 129 prošenj. Odzvalo seje 11 delovnih organizacij in nekaj obrtnikov, prostovoljne prispevke pa so zbirali tudi med članstvom.
»Otvoritev novih prostorov jeza nas največji dan. K nam sebodo sedaj pogosteje zatekali invalidi, iskali pomoč in toplo besedo. Tudi novi prostori so za nas dokaz, da nismo odpisani, ampak enakopravni člani naše družbe,« je ob otvoritvi povedal sedanji predsednik novomeškega društva Andrej Gregorčič. Ob tej priložnosti so v zahvalnost odkrili spominsko tablo z imeni vseh, ki so prispevali za opremo.
2e sedaj se vneto pripravljajo na praznovanje 5. obletnice. Pod pokroviteljstvom tovarne Labod bodo 28. marca pripravili slavnostno skupščino.
J. PAVLIN
Zadovoljni z rezultati
ganov ter do njihove odgovornosti za nastali položaj in pa občutek nemoči za spreminjanje razmer. Nekaj osnovnih organizacij pa je informacijo konkretiziralo v lastnem okolju. Ob tem so ugotavljale šibko udarnost komunistov, idejno in akcijsko neenotnost, nepovezanost.
V večini osnovnih organizacij pa so razpravljali o okrnjenem liku oz. o padanju ugleda ZK. Naj večji vtis so naredile tudi razprave na to temo na seji komiteja. Slišati je bilo, da so razmere take, da je potrebna takojšnja temeljita
ZAPORA PROMETA ZARADI MAŠKARADE
NOVO MESTO — Na pustni torek, 3. marca, bo zaradi sprevoda maškar med 16. uro in 16.30 delna zapora prometa po Trdinovi ulici, Kandijskem mostu, Cesti komandanta Staneta do Športne dvorane.
Delo je, delavcev ni
Zaradi dela na terenu je metliški Pionorjev tozd zapustilo precej domačinov — Novi iz Bosne
METLIKA — Čeprav prejšnji teden v Pionirjevem tozdu Zaključna dela v Metliki še niso imeli natančnih podatkov o poslovanju v lanskem letu, pa je vsekakor moč trditi, da je bilo poslovanje te temeljne organizacije lani uspešno. Če pa se bo letošnje leto nadaljevalo tako, kot seje zanje začelo, bo letos še precej bolje.
Že kar po pravilu ta tozd, ki je v veliki meri vezan na delo gradbene operative, v prvem trimesečju ni posloval pozitivno. Lani na primer prva dva meseca tako rekoč niso imeli dela, letos pa so že v začetku leta začeli delati v objektih, ki jih Pionir gradi na morju, in vse kaže, da bodo letos tudi prvo trimesečje zaključili pozitivno. Vsekakor so njihove zmogljivosti do julija povsem zasedene.
Dela jim torej ne manjka, nasprotno, še preveč ga imajo, oziroma bolje povedano: dela bi imeli še več, če bi imeli več delavcev. Sedaj
je v tej temeljni organizaciji zaposlenih okoli 70 ljudi, letos bi se radi približali številu 90, po njihovih planih pa naj bi bilo leta 1990 zaposlenih 120 ljudi. Težave imajo predvsem zato, ker je njihovo delo tako rekoč izključno na terenu, sedaj največ delajo na morju — Stini-cah, kjer gradi Pionir veliko turistično naselje za prodajo, delajo pa tudi za Gradis in Ingrad. Stalno razpisujejo prosta delovna mesta za pleskarje, kleparje in krovce, medtem ko je kamnosekov za sedaj dovolj,-javljajo pa se v glavnem interesenti iz bosanskih krajev.
V novi zgradbi, kamor so se preselili lani, so uredili tudi večjo delavnico za kleparska dela. Pozimi, ko ni bilo dovolj dela na terenu, so delali žlebove na zalogo, v načrtu pa je, da bodo še letos začeli proizvajati montažne predelne in stropne stene, ki bodo zvočno in toplotno izolirane.
A. B.
NOVO MESTO — Zaposleni v novomeški Iskrini tovarni energetske elektronike so pred tednom dni na zboru delavcev sprejeli poslovno poročilo in zaključni račun za leto 1986. Kljub neugodnim pogojem so dosegli dokaj ugodne rezultate gospodarjenja in so z njimi zadovoljni. Povečala se je tako produktivnost kot ekonomičnost in rentabilnost poslovanja.
Lani so v Iskrinem tozdu Tenel ustvarili za dobrih 10 milijard dinarjev celotnega prihodka. Plan proizvodnje so presegli za 9,51 odst., v primerjavi z letom prej pa je bila proizvodnja večja kar za 96 odst. Prodali so za 8,746 milijarde dinarjev izdelkov, kar je" skoraj petino več, kot so načrtovali. Izvozili so za desetino več kot v letu 1985, vendar je bil sicer izvoz za 16odst. manjši, kot so ga načrtovali v začetku leta. Z izvozom so zaslužili 6,891 milijona dolarjev. Od tega so na konvertibilne trge prodali za 1,949 milijonadolarjev-,večino pa na klirinški trg. Takšne rezultate je ustvarilo 763 zaposlenih ali 15 več, kot jih je bilo leto prej.
V Tenelu seveda spremljajo tudi izkoristek delovnega časa. Zaradi bolezni in neplačanih odsotnosti je bilo la-
Neizogibna podražitev uporabe zemlje
S1. julijem naj bi povečali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
NOVO MESTO — Pisali smo že, da je do konca marca v novomeški ob6ni v javni razpravi osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini, ki bo v to plačevanje vnesel precej sprememb. Predvsem bo odlok bolj povezal višino nadomestila z mestom, opremljenostjo in zaradi tega vrednostjo neke lokacije. Ker pa v nobenem primeru ne bo mogoče obračunati nadomestil po novem odloku pred letom 1988, naj bi občinska skupščina na prvi seji potrdila predlog za spremembo višine nadomestil po sedanjem odloku.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je v Novem mestu enako že vse od leta 1980, pa tako bistveno manjše in slabotnejše občine, na primer tudi črnomaljska in brežiška, zberejo iz tega vira do trikrat več sredstev kot novomeška. Tudi prispevek i majo seveda bistveno večji, čeprav so primerjave zelo težke, ker je novomeška občina ena redkih, kjer se nadomestilo še plačuje po kvadratnem metru, medtem ko imajo skoraj povsod že sistem točkovanja. V občinskem skladu stavbnih zemljišč je bilo lani s temi nadomestili zbranih vsega 7,13 milijona dinarjev ali manj kot 1 odstotek vseh dohodkov sklada, ki jih vlagajo v pridobivanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini.
V Sloveniji je bilo povprečno nadomestilo za kvadratni meter v letu 1985 (ko je primerjava še možna) 3,54 din. Predlagana sprememba novomeškega odloka predvideva valorizacijo nadomestila na največ 5 din za kvadratni meter (za poslovne prostore za gospodarsko dejavnost v A skupini, kamor spadata Novo mesto in del naselja Mala Cikava) in na najmanj 1 din za kvadratni meter nezazidanega stavbnega zemljišča. Za stanovanjske hiše naj bi letos plačali 3 din nadomestila za vsak kvadratni meter v A in B coni (v tej so Gor. Straža, Vavta vas, Dolenjske Toplice, Šentjernej) ter 2 din v C coni, v katero spadajo Žužemberk in naselja v območju urbanističnega načrta Šmarješke Toplice. Sprememba naj bi začela veljati 1. julija letos, veljala pa bi do uveljavitve novega sistema plačevanja nadomestil.
Z. L.-D.
ni na primer povprečno odsotnih 69 delavcev na dan, kar je nekaj več kot leto poprej. Nekaj več kot v letu 1985 so delavci lani opravili nadur, letni plan pa je bil presežen za 115odst., večjebilotudi čakalnih ur. Povprečni osebni dohodki jo bili lani v Tenelu 137.410 din in so
0 Po sprejetju zaključnega računa so se delavci s tajnim glasovanjem na svojem delovnem mestu odločali še o zaupnici direktorju Božidarju Zajcu, kar je v Tenelu sedaj že ustaljena praksa. Za zaupnico je bilo 87 odst. delavcev.
bili za 146,4 odst. večji kot leto prej. S tem so tudi za 40 odst. presegli načrtovano izplačilo osebnih dohodkov.
Direktor Božidar Zajcjedelavce seznanil z ocenami, kako bodo gospodarili v letošnjem prvem trimesečju. Ustvarili naj bi za dobre 3 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Več bodo prodali na domačem trgu, vendar tudi izvozni posli dobro tečejo. Letos sicer računajo prodati na tuje tržišče za dobrih 8 milijonov dolarjev proizvodnje,
Z. L.-D.
RAČUN ZA RJO
MIRNA PEČ — Trgovci KZ Krka najbrž zaračunavajo rjo posebej, sicer ne bi bile njihove železne kvadratne cevi kar za 60 din dražje pri kilogramu, kot so popolnoma nove in bleščeče v Novotehnini trgovini v Bučni vasi.
POROKE, ROJSTVA, SMRTI
METLIKA — Prejšnjo soboto so se v Metliki poročili trije pari: Janez Petrič iz Trnovca in Slavica Štefanič z Gornje Lokvice, Srečko Kralj s Kralj s Krasinca in Anica Slane iz Berčič, Peter Dokl iz Metlike in Marija Kozjan iz Radovičev. V metliški občini prejšnji teden ni nihče umrl. Januarja pa so rodile: Klemenčič Zalka iz Bereče vasi — Janjo, Dragica Malešič iz Metlike — Ano, Ana Čurk iz Radovičev — Dejana, Janja Jakljič iz Metlike —Tjašo, Smiljka Ferlež iz Metlike — Vanjo, Milena Čoban iz Drag — Danijela, Katica Požeg-Vancaš iz Metlike — Velimira.
Grozi uspešnemu strgan rokav?
Metliška Tovarna kopalniške opreme lani med najuspešnejšimi Novolesovimi tozdi — 80 odst. letošnjih pomivalnih korit v izvoz
METLIKA — V lanskem letuje 170 zaposlenih v Novolesovi temeljni organizaciji Tovarna kopalniške opreme v Metliki v primerjavi z letom poprej proizvodnjo povečalo za petino. Za toliko seje povečala tudi njihova prodaja, kar pomeni, da so vse, kar so naredili, tudi prodali. Pri vseh glavnih postavkah je ta tozd dosegel s planom zastavljene cilje, tudi pri ostanku dohodka, kije znašal okoli 400 milijonov dinarjev.
Lani so razširili svojo ponudbo kopalniške opreme z novimi modeli, zlasti kopalnih kadi in kuhinjskih pomivalnih kadi iz kerakrila, kijih proizvajajo v obratu v Radatovičih, na novo so začeli izdelovati tako imenovane sanitarne celice, to so že zmontirane kopalnice, ki jih je moč postaviti v nove hotele, bolnišnice in podobne objekte. Z uvajanjem novih modelov bodo seveda nadaljevali tudi letos, pripravljajo tudi oblikovne novosti glavnih artiklov, bolj pa se bodo usmerili tudi v izvoz. Že sedaj je na primer kar 80 odst. proizvodnje kuhinjskih pomivalnih korit prodane na tuja tržišča. Ta pr-
oizvod se na tujih trgih zelo dobro prodaja in letos nameravajo ponudbo razširiti vsaj z dvema novima modeloma.
Za letos načrtujejo za desetino večjo proizvodnjo kopalniške opreme kot lani, velik del poslovanja, kot je spremljanje proizvodnje, prodaja, naročanje materiala ipd., bodo vodili računalniško, izpopolnili bodo sistem nagrajevanja po delu tako za posamezne delavce kot za tozd v celoti, za kadrovsko okrepitev iščejo strokovnjake s srednjo, višjo in visoko šolo. Že nekaj časa je njihova proizvodnja utesnjena in upajo, da
bodo letos to vprašanje končno rešili.
Vsekakor je bila metliška Tovarna kopalniške opreme lani ena najuspešnejših Novolesovih temeljnih organizacij. Sedaj, ko je Novoles v veliki meri zato, ker je velik konvertibilni izvoznik, zašel v precejšnje težave, bo to nedvomno prizadelo tudi metliški tozd. Zavedajo se, da bodo morali skupaj solidarno reševati težave celotnedelovne organizacije. Novoles sicer podpira tiste tozde in programe, ki so najbolj uspešni, ti naj bi imeli tudi prednost pri naložbah v svoj razvoj in napredek. Načeloma je to lepo in prav, toda metliški delavci se boje, da jim vsa načelnost ne bo kaj prida pomagala, če bo malha prazna. Vsekakor se morajo odgovorni zavedati, da za celoto ne bo rešitev, če bodo tudi uspešni postali reveži.
A. BARTELJ
Novomeška kronika
ZGLED — Prestolni Šentjernej je pred dnevi obiskal šolski inšpektor iz še bolj prestolnega Novega mesta. Učenci in učiteljica 3. razreda osnovne šole, ki so si ga oni zaželeli preveriti, so si komajda upali dihati. Inšpektorje sedel v zadnjo klop in si, verjemite ali ne, prižgal cigareto. Razred je takoj preplavilo olajšanje,
PESEK — Pred poslovalnico Ljubljanske banke v Kandiji so ob zadnjem snegu (za razliko od večine drugih mestnih javnih služb in ustanov) zelo skrbno in predvsem tudi zelo hitro skidali pločnik. Bili so celo tako skrbni, da so pločnik in vhod v poslopje na debelo posuli z drobnim peskom. Reslepa poteza ne glede na to, daje služila zgolj prinašanju in odnašanju vsako uro manj vrednega dinarja.
IZBIRA — Poslovodjo ene od Mercatorjevih prodajaln z živili smo zalotili, ko se je tako rekoč tajno mudil v Dolenjkini trgovini s hrano. Mogoča sta dva sklepa, prvi je, da mu prodajalke v lastni trgovini niso hotele postreči, ker se ni (kot vsi šefi) udeležil nedavne Mercatorjeve stavke z vračanjem kuvert, druga varianta pa je, daje šlo za rutinski vohunski obisk pri konkurenci. Mogoče pa je tudi, da pozna blago v svoji trgovini in zato noče tam kupovati.
Ena gospa je rekla, da je bil nedavni visoki obisk vojaške komisije v Novem mestu tudi priložnost za tekmovanje Novomeščanov v znanju srbohrvaščine.
V času od 12. do 18. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Ljudmila Tekstor iz Dobravice — Antona, Anica Križan iz Podzemlja — Jožeta, Doroteja Žigante iz Krškega — Urbana, Helena Krakar iz Mokronoga — Dunjo, Cvijeta Lazič iz Črnomlja — Daliborja, Anica Škof iz Cerovega loga — Andrejo, Darinka Kocjan s Tanče gore — Tino, Ivanka Radakovič iz Reštova — Maria in Marino, Marija Frece iz Jelševnika — Leo, Tatjana Zupančič s Sela pri Šumberku — Gregorja, Marija Longar iz Srednjega Lipovca — Gregorja, Biserka Pulez iz Ozlja — Tomislava, Majda Slobodnik iz Bojanje vasi — Matejo, Tatjana Hrastar iz Krškega — Kajo, Metka Komljanec iz Stare Bučke — Kristino, Darinka Bec iz Pekla — Simono, Darja Korber s Senovega — Tino, Stanka Flajnik iz Perudine — Damjano, Vera Opalički iz Ozaljskega Ilovca — deklico, Alojzija Jesih iz Črnomlja — deklico, Milena Bruner iz Stranskf vasi
— deklico, Marija Bajuk z Radoviče
— deklico, Stanislava Krištof iz Saje-nic — dečka, Dušica Hudorovac iz Kanižarice — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Darinka Kos iz Kristanove 24 — Leo, Justina Husu, Pot na Gorjance 5 — Domna, Karmen Novak iz Ulice Slavka Gruma 3 a — Igorja, Ada Ivanetič — Zupanc s Ceste herojev 16 — Urbana, Stanka Hrastar iz Ulice Slavka Gruma 32 — Jureta in Irena Kulovec z Mestnih njiv 1 — Primoža. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PESNIŠKA ZBIRKA JANIJA BEVKA IZZA UPA.tojenjegovadru-ga knjižica, že vznemirja Metličane. Najbolj zvedavi in željni senzacij sprašujejo, kje jo je mogoče kupiti. Sprehod po Metliki nudi tudi takšne usluge. Vsi, kijih tišči 1000 dinarjev, se lahko znebijo bremena v trafiki ali v Mladinski knjigi blizu prodajalne Žito. Bevk se ni odločil za prodajo svojih knjig v Železnini, kjer je poslovodja, kajti tam ima polne roke dela s prodajo Gašperičeve Metlika je Šparta. Vsak čas pa bo imel v rokah knjižico z naslovom Neposredni zgodbi istega avtorja. Metličani so zelo plodni. Ni daleč čas, ko bo v prodaji pesniška zbirka Alenke Mežnaršič Med žitom in pšenico.
TVD PARTIZAN METLIKA PRAZNUJE LETOS 80-letnico zares plodnega delovanja. Aprila bo v Belokranjskem muzeju razstava na to temo, zato prosimo vse, ki imajo slikovni ali kakršen koli drug material, da ga dajo na razpolago tovarišu Zvonku Rusu. Originali bodo seveda vrnjeni
KONCERT METLIŠKE MESTNE GODBE je bil dobro obiskan, dirigentu in dolgoletnemu vaditelju Stanku Križu pa ob koncu nihče ni prinesel nit koprive, kaj šele nageljček. Ko so stali pred godbo drugi kapelniki, so se vrstili na odru šopek za šopkom, proti Križu pa se obnašamo, kot da bi nam podobni ljudje rasli za vsakim grmom. Prva vrsta v Kulturnem domu Edvarda Kardelja je bila zasedena z otroki, torej drugače kot takrat, kadar obišče Metliko kak visok človek z republike. Takrat se drenjajo za te sedeže metliški družbenopolitični delavci in drugi v občini pomembni ljudje.
IZ NKŠIH OBČIN I
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
DILEMA — Člani črnomaljskega izvršnega sveta so na nedavni seji obstali pred kaj čudno dilemo. Ko so obravnavali odlok o omejevanju obiranja lipovega cvetja, v katerem je navedeno, da morajo obiralci pustiti na drevesu vsaj tretjino cvetja, se niso mogli zediniti, katera tretjina naj bi ostala na drevesu. Če bi povprašali Rome, bi kaj hitro dobili odgovor, dalahko celo lipo oberejo le, če jo posekajo ali ji polomijo veje. Prav to pa je z odlokom prepovedano.
KRAJA ČASA — Edenodsindikal-nih delavcev je na nedavni letni seji črnomaljskega občinskega sveta Zveze sindikatov govoril brez konca in kraja. Med drugim ni pozabil omeniti tudi skrajševanje delovnega časa, s čimer bi povečali prosti čas delavcev. Pri tem pa se ni zavedal, da s svojim samogovorom tudi sam krade delavcem dragoceni prosti čas.
ANONIMNO OBVEŠČANJE — Črnomaljci se zadnje čase vse bolj poslužujejo anonimnih pogovorov po telefonu, ko želijo novinarje obvestiti o tem ali onem v njihovi občini. Morda bi bilo prav, da bi to novo obliko obveščanja nekoliko proučili tudi tisti, ki imajo zadnje čase na sestankih tako pogosto na jeziku informiranje. Očitno le ni vse tako lepo in prav, da bi bilo ob sicer resničnih dejstvih zdravo dodati tudi svoje ime.
Drobne iz Kočevja
PREPOVEDANO ZA PEŠCE — Pri nekdanji gostilni Rog so kar tri prometne table, ki opozarjajo, da je hoja po pločniku prepovedana. Seveda jih upoštevajo le redki. Nova peš pot je namreč zdaj zadaj za gostilno in je ustrezno prestavljen tudi prehod za pešce, kar pa tudi le redki upoštevajo. Sicer pa je ob taljenju snega in deževju nova pot za gostilno neprehodna, saj je tu prostrana luža, čolnov za prevoz pa ni.
ŠKODA S PLUŽENJEM — Pluženje cest, ulicin poti je seveda pozimi nujno. Morda pa bi le kazalo pretehtati, kako bi se pri tem izognili povzročanju škode. Ne gre le za lomljenje prometnih tabel in količkov z mačjimi očesi, pač pa tudi za uničevanje betonskih cvetljičnjakov po mestu.
OPLEMENITEN SIR — Znani proizvajalci sirov plemenitijo nekatere sire s plesnijo. To početje bo kmalu odveč, saj so tak način plemenitenja očitno osvojili tudi v nekaterih kočevskih trgovinah, kjer te postrežejo tudi s plesnivim trapistom.
Ribniški zobotrebci
V SOBOTO PUSTNI PLES —Včasih je bilo v Ribnici že ves mesec dni pred pustom zelo živahno. Zdaj, odkar je začela ribniška občina hitro gospodarsko napredovati, pa je v predpustnih dneh splošno mrtvilo. Morda bo nekoliko bolj veselo na pustnem plesu, ki ga prireja restavracija Jelka vsoboto zvečer.
PO ČEM OMETAJO? — Kaže, da so dimnikarji nekoliko zmedli ribniške občane. Celo na občinski seji je bilo zastavljeno delegatsko vprašanje, zakaj prihaja do razlik v ceni dimnikarskih storitev in ali ne bi mogli biti dimnikarji nekoliko prijaznejši do strank.
BLOK PORUŠITI — Dvanajsts-tanovanjski vojaški blok ob Majnikovi ulici v Ribnici je prazen že deset let, že dobrih osem let pa je predviden za rušenje. O njem je bilo že veliko razprav. Zdaj je ugotovljeno, daje podana pravna podlaga za njegovo porušitev in da rok za izvedbo rušenja določil občinski izvršni svet.
SNEaiN LEDENE SVEČE—Zaradi snega, ledenih sveč, snegobranov itd. je tudi v Ribnici veliko pripomb občanov. Zdaj je občanom svetovano, naj tiste, ki ne spoštujejo predpisov o snegobranih itd., prijavijo medobčinski inšpekcijski službi, ki bo ukrepala in predala kršitelje tudi za kaznovanje. Doslej ni bil kaznovan še nihče.
Trebanjske iveri
RAČUN — Dolgotrajen pingpong zaradi tega, kdo bo dobil v najem telovadnico stare šole v Trebnjem, ali občinska Zveza telesnokulturnih orga nizacij ali splošna obrtna zadruga Unitehna, bo, kot kaže, kmalu končan. Občinska vlada se opredeljuje za ekonomski račun in zato telesnokul-turnikom zmanjkuje sape. V zadovolj stvo ljubiteljev športne rekreacije pa bi lahko zagato rešili že prej le z nekaj več dobre volje in prožnosti. V trebanjski šoli bi morda lahko premaknili delovni čas snažilk za kakšno uro v noč, jim seveda pošteno plačali »nočno tarifo« in nova telovadnica bi bila naposled še bolje izkoriščena.
IZ POSTELJE — Če bi večina komunistov v trebanjski občini vzela zares sprejete dolžnosti in že samo dejstvo, da imajo rdečo knjižico katero naj ne bi le mahali, ampak se obnašali kot avantgarda delavskega razreda, potem marsikje ne bi imeli nobenih težav s prenovo ZK, kaj šele s samo sklepčnostjo. Zgledovali bi se lahko, vsaj delček, po Janezu Zajcu predsedniku ene izmed komisij pri OK ZK, kije na zadnjo sejo prišel bolan naravnost iz postelje in se vanjo tudi vrnil, ko je opravil svojo dolžnost.
V
til
Prednost, ker dobro šivajo
V viniškem Novoteksu imajo proizvodnjo za pol leta vnaprej razprodano — Zaposlovali le kvalificirane delavce — Prihodnost v modernih strojih__________________________
VINICA — Novoteksov tozd Konfekcija na Vinici je tudi lani, tako kot leta poprej, posloval pozitivno, vendar ne z velikimi ostanki dohodka. Na tuji trg so namreč izvozili kar 90 odst. izdelkov, priznavajopa, da s konfekcijo, kijoprodajo na domačem trgu, zaslužijo dvakrat več kot s tisto, ki jo izvozijo.
Na Vinici imajo dela sicer dovolj, vendar vse bolj prihaja do izraza sezonsko delo, ki traja od decembra do aprila in od julija do septembra. V ostalih mesecih ne stojijo križemrok, vendar morajo večkrat sprejeti delo, ki gadrugačenebi. Vse bolj pa prihaja do izraza tudi to, da jim tuji kupci, ■za katere delajo »lohn« posel, ne da-jajo več blaga na zalogo, ampak ga pripeljejo zadnji dan ali celo zamujajo. Vendar morajo biti tiho, če hočejo obdržati kupce, kajti konkurenca za te posle je v Jugoslaviji velika. V viniškem Novoteksu imajo
VOLITVE IN IMENOVANJA
RIBNICA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica
so:
— za predsednika zbora združenega dela izvolili (na seji tega zbora) Ivana Franclja (prejšnji predsednici Bredi Oražem je namreč prenehal mandat, ker je postala vodja delovne skupnosti skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Ribnica),
— dali soglasje k imenovanju Blaža Volfa za vodjo enotetemeljne-ga sodišča v Kočevju,
— imenovali odbor za pripravo občinskega praznika 26. marca, za njegovega predsednika Franca Lapajneta, za podpredsednika pa Vinka Kersniča,
— imenovali žirijo za podeljevanje občinskih nagrad in priznanj, za njenega predsednika pa Stanka Rusa.
»Obešalniki« za funkcije vse manj cenjeni
Leporečje ni v prid prenovi in povrnitvi ugleda ZK, marveč konkretno delo
MIRENČANIZA DAN ŽENA
MIRNA — Kulturno-umetni-ško društvo Svoboda na Mirni letos tretjič prireja proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena, bolj izvirno kot marsikje potekajo tovrstne prireditve, ki so bolj podobne slabim veselicam. Na Mirni društvo Svoboda pripravi pestro kulturno-zabavno prireditev, kjer sodelujejo otroci in odrasli. Sočasno pripravijo razstavo ročnih del in kulinarike. Ni odveč omeniti, da prikazane dobrote naposled končajo v želodcih. Do 1. marca še sprejema prijave za razstavo Dušanka Peček zosnovne šole Zapadno-dolenjskega odreda. Za prireditev prispeva tudi krajevna skupnost.
le to prednost, da delajo dobro, natančno, zato mnogi tuji kupci zahtevajo, da jim šivajo prav oni.
V tozdu je zaposlenih 330 delavcev, letos pa jih nameravajo zapo-
• V viniškem Novoteksu jeodpisa-nih kar 80 odst. strojev, vendar zaradi dobre oskrbe z rezervnimi deli ni zastojev v proizvodnji. Ker pa se v tekstilni industriji v svetu vse bolj odločajo za avtomatizacijo proizvodnje, tudi na Vinici načrtujejo — če bo le dovolj denarja — da bodo kupili nekaj avtomatskih strojev, s čimer bi še povečali produktivnost. Sicer pa novih naložb, razen adaptacij in nabave opreme, ne bodo več imeli.
sliti še 10. Odslej bodo sprejemali na delo le kvalificirane delavce, vini-škim osmošolcem, ki sebodoodloči-li za tekstilne šole, pa bodo ponudili štipendije.
TREBNJE — Nekateri komunisti v trebanjski občini imajo že toliko funkcij, da vseh niti niso mogli zapisati v za to predvideni prostor na vprašalniku • in so morali dopisovati seznam funkcij na poseben list. Ne nameravamo razglabljati, koliko funkcij naj bi imel vsak komunist, saj je formula dokaj preprosta: ne vsakomur po potrebah, kot naj bi se godilo v daljnem komunizmu, marveč po sposobnosti. Nerodno pa je to, da marsikdo zase meni, da je najpametnejši, čeprav to ni, vendar mu je to težko dokazati.
Skratka, da ne bi bili več nekateri komunisti pravi »obešalniki« za najrazličnejše funkcije, bi kazalo vpeljati v prakso sistem osebnih nalog, ki se dajo v vsakem trenutku preveriti. Toda ne zato, da bi vedeli, če ve vsak na pamet celo paleto funkcij, temveč, da se v življenju potrdi kot uspešen družbenopolitični delavec, in ne predvsem kot poklicni diskutant. Taki že lep čas niso več čislani niti v marsikateri osnovni organizaciji, kaj šele, da bi uživali ugled med nekomunisti. Povrnitev ugleda ZK pa je eden temeljnih ciljev prenove ZK, to dobro vedo tudi v trebanjski občinski partijski organizaciji. Cenjeni sopredvsem tisti komunisti, ki so dobri delavci, ki morda pomagajo še v kakšni družbeni organizaciji ali društvu, čeravno ne znajo leporečiti. To nas je že tako prevečkrat razočaralo in pustilo na cedilu.
P. PERC
Ker imajo pretežno mlade delavke, je tudi veliko bolniških in porodniških izostankov. Lani jih je bilo kar 11 odst., letos pa pričakujejo, da jih bo 15 odst., saj je bilo samo januarja na bolniškem dopustu 7 odst. delavk, na porodniškem pa 11 odst. Vendar te izostanke že upoštevajo v planih. Tako so lanski plan proizvodnje presegli za 6odst., letošnjega pa so v primerjavi z lanskim povečali za 4 odst. Januarja so imeli precej težav v proizvodnji tudi zaradi snega, kajti dve tretjini delavcev se vozi v tovarno kar iz štirih smeri.	M.B.-J.
O DELU SINDIKATA
ČRNOMELJ — Minuli ponedeljek je bila v Črnomlju letna seja tukajšnjega občinskega sveta Zveze sindikatov. Sindikalni delavci so v odkriti razpravi spregovorili, kakšna je in kakšna naj bi bila vloga sindikata, opozorili pa so tudi na številne težave, o katerih že predolgo le govorijo. Bili so zelo kritični tudi do lastnega dela. Več v prihodnji številki Dolenjskega lista.
Odgovora na dvoje vprašanj
Oražem pojasnjuje, kako je iz izplačili nadomestila stanarin in s stanovanji Romov
KOČEVJE — Tajnika samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje Dušana Oražma smo zaprosili za odgovore na nekatera vprašanja, nam jih zastavljajo občani.
ki
• Koliko občanov je bilo lani upravičenih do delnega nadomestila stanarine. koliko denarja je šlo za ta namen in od kod?
»Do delnega nadomestila stanarine je bilo lani ob polletju upravičenih 115 občanov, ob koncu leta pa 160. Za ta namen je bilo porabljenih 3,940.000 din. Letos bo število upravičencev približno enako, za ta namen pa smo načrtovali 5,5 milijona dinarjev nadomestil. Nadomestilo dobe socialni podpiranci, ostareli, številnejše družine in nekateri težji bolniki. Bolniki, ki jim bolezen podraži življenje (diabetiki itd.), imajo celo za 20 odstotkov nižji cenzus kot ostali upravičenci do nadomestila. Nadomestila plača enota za družbeno pomoč, se pravi, da denar ne gre iz sredstev stanarin. Za ta namen gre le okoli 2 odst. sredstev teenote,ostali denar pa namenjamo za gradnjo solidarnostnih stanovanj, posojila za gradnjo stanovanj kmetom in zaposle-
nim pri obrtnikih, za nakup kadrovskih stanovanj itd.«
•Kako rešujete stanovanjska vprašanja Romov?
»Zanje postopno gradimo hiše na Marofu in vŽeljnah.zdaj paje vpripra-vi dokumentacija za gradnjo na Trati. Nazadnje smo proti koncu minulega leta zgradili v Željnah še dve montažni hiši. kar je veljalo 21 milijonov, tako je dobilo stanovanje še 9 Romov iz dveh družin. Ni pa res, da bi dodelili Romom stanovanje v središču mesta. Tja so se v neko stanovanje nasilno vselili, zdaj pa poteka postopek za izselitev.«
J. P.
Trgovci znajo
VINICA — Pred slabim poldrugim letom so v prostorih Novotek-sovega tozda Konfekcija na Vinici odprli Novoteksovo prddajalno. Pred leti je tam sicer že bila trgovina, a so jo zaprli, potrebe in želje tukajšnjih prebivalcev pa so bile tolikšne, da so se znova odločili
Zdenka Jarnevič
zanjo. Da so se odločili pravilno, priča že podatek, da so v preteklem letu načrtovali 30 milijonov dinarjev prometa, dva trgovca pa sta ga ustvarila kar 56 milijonov dinarjev.
»Glavni razlog, da smo za skoraj dvakrat presegli plan, je dobra založenost. Čeprav je prodajalna na podeželju, ne podcenjujemo kupcev, saj se dobro zavedamo, da se tudi ti ljudje radi lepo in moderno oblačijo. Zato je tudi pri nas moč dobiti oblačila iz najnovejše Novoteksove kolekcije, ponudimo pa jim tudi izdelke številnih drugih proizvajalcev. Najpomembnejše je, da znamo prisluhniti željam kupcev, in to nam v naši prodajalni gotovo uspeva,« pravi prodajalka Zdenka Jarnevič.
V Novoteksovi trgovini večkrat ponudijo tudi blago z napakami, popustom, ostanke, kar pritegne veliko ljudi. In ko so že vprodajal-ni, se nemalokrat odločijo tudi za druge izdelke. Jarnevičeva prizna, daje neprimeren le čas poslovanja, saj je trgovina odprta od 8. do 15. ure, »Mnogi, ki se ob 15. uri z avtobusom pripeljejo iz Črnomlja domov, bi gotovo stopili tudi k nam, če bi bila prodajalna še odprta. Zato že razmišljamo o neprekinjenem delovnem času do večera,« pravi Zdenka.	^ g j
Uvedli
turistično
dežurstvo
RIBNICA — Z večino glasov sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica 19. februarja sprejela spremembo odloka o poslovnem času trgovin.
Glavna novost je v tem, da mora biti v Ribnici med turistično sezono (od 15. junija do 15. septembra) odprta vsako nedeljo od 8. do 11. ure po ena trgovina z živili. Vrstni red dežurstev pa bo določil izvršni svet. Podobno velja za prodajalno spominkov, ki mora biti med turistično sezono odprta od 9. do 14. ure.
Proti takemu določilusta protestirala Mercator-Jelka in Kmetijska zadruga Ribnica, češ da se to ne splača, ter kdo bo kril stroške in izgubo, kdo bo trgovinam ob nedeljah dostavljal sveži kruh, mlekoitd. Razen tega že zdaj primanjkuje trgovcev. Nadalje so trgovci predlagali, naj bi gostišča uredili tako, da bi turistom nudila tudi hrano. Krajevna skupnost Ribnica pa se je nasprotno zavzela, da bi bila ena trgovina z živili odprta tudi ob nedeljah.
Delegati pa so v razpravi poudarili še, da trgovci bolj prilagajajo delovni čas svojim željam kot potrebam potrošnikov. Tako v Ribnici popoldne ni možno kupiti plina, gradbenega materiala, avtomobilskih delov in še česa. Kupci zato kupujejo v drugih krajih in tako Ribničanje dajejo zaslužiti drugim trgovcem. Ta odliv denarja iz občine zelo jasno kaže primerjava med izplačanimi osebnimi dohodki in prometom trgovin.
J. P.
ANKETA
TURISTIČNEGA
PODMLADKA
VINICA — Turistični podmladek na tukajšnji osnovni šoli je pred kratkim opravil anketo v okrog 100 gospodinjstvih v Vinici, Ogulinu, Drenovcu, Sečjem Selu in Goleku. S pomočjo ankete so izbrali najbolj urejen lokal z okolico, anketiranci pasoseodločili za Petrolov bencinski servis v Vinici. Najbolj vljudna delavka je po njihovem mnenju Danica Barkovič, poslovodki-nja trgovine Emona Dolenjka v Vinici, najbolj založena je Dolenjkina prodajalna v Vinici, najbolj urejena pa stanovanjska hiša Antona Trohe. Zmagovalci bodo na eni turističnih prireditev v kraju prejeli posebna priznanja.
Izobraževati je treba za jutri
Oprema učilnic bi morala biti najsodobnejša, marsikje pa še nimajo specialnih učilnic — Manj težav je tam, kjer šole sodelujejo s krajem
»
«
Najvišji direktorji in zdravniki
Enajst prijav dohodka, dve obdavčitvi
KOČEVJE — Pri upravi za prih^ike je prijavilo za lani skupni dohodek preko 3,702.204 din 11 občanov kočevske občine. Med njimi je največ direktorjev in zdravnikov.
Vrstni red je tak: največ je zaslužil lesni tehnik, direktor tozda, in sicer 4,963.901 din,2. jezdravnik (4,288.890 din), 3. zdravnik (4,212.544 din), 4. direktor (4,124.879
• RIBNICA — Čeprav v ribniški občini gospodarstvo zelo uspešno posluje, to ni videti pri napovedih davka iz skupnega dohodka. Napoved sta namreč do roka oddala le dva direktorja: prvi je prijavil 4,2 milijona dinarjev skupnega dohodka, drugi pa 4,070.000 din. Ob upoštevanju olajšav pa nobeden ne bo plačal davka.
din), 5. poklicni šofer (4.103.269 din), 6. inženir organizacije dela, zaposlen v Ljubljani, (4,047.664 din), 7. profesor matematike, zaposlen v Ribnici (3,965.325 din), 8. zdravnik-direktor (3.946.649 din), 9. direktor(3,795.912din), 10. zdravnik (3,778.775 din) in 11. direktor (3.736.434 din).
Izmed vseh, kj so prijavili skupni dohodek, pa bosta plačala davek le dva, in še to malenkosten. Ostali bodo deležni olajšav z ozirom na nezaposlene družinske člane. Obrtnikom tudi ugotavljajo skupni dohodek in čisti dohodek.po oceni jih bo davek od ostanka čistega dohodka plačalo le 10 do 15, ostali pa le redni davek iz dejavnosti.
J. P.
RIBNICA — Na skupni seji vseh treh zborov občinske skupščine Ribnica in skupščine izobraževalne skupnosti Ribnica, ki je bila 19. februarja, so delegati sprejeli poročilo o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja na področju osnovnega šolstva v občini Ribnica, ki ga je sestavil pedagoški svetovalec Zavoda za šolstvo Vinko Udir. Sprejeli so tudi predloge in priporočila, ki se nanašajo še posebno na urejanje specialnih učilnic, obnavljanje in dograjevanje šol, zagotavljanje enakih pogojev za vzgojo in izobraževanje in zagotavljanje materialnih pogojev šolam.
Priporočila Zavoda za šolstvo so dopolnili še z mnenji in stališči izvršnega sveta in SZDL, ki jih je pojasnil predsednik komiteja za družbene dejavnosti JaneMihelič, in z razpravo prosvetnih delavk Zinke Benulič, Marije Benčina, Milene Borovac, ki so razpravljale o neust-
rezni kadrovski sestavi prosvetnih delavcev, prenavaljanju starih šolskih zgradb, povezavi šol z okoljem, zastareli opremi učilnic, odnosih med poldnevno šolo Ribnica in podružnično celodnevno osnovno šolo Dolenja vas. (slednja zahteva za učitelje 25-odstotni dodatek, zato še
vedno ni sprejet pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov), o reševanju zadev šolstva z zamudo itd.
Posebno paje bilo poudarjeno, da ima združeno delo občine veliko razumevanja za reševanje materialnih problemov šolstva, kar se še posebno kaže v tem, da znaša prispevna stopnja za šolstvo v občini veliko več, kot znaša republiško povprečje; za potrebe šolstva je uveden samoprispevek pa tudi približno polovica denarja, združenega s posebnim samoupravnim sporazumom gre za potrebe šol. J. P.
Dana je postala trdna tovarna
35 let brez izgub — Po lanskih poslovnih rezultatih spet med vodilnimi v svoji dejavnosti — Nagrajena sadna sokova — Plače še niso dovolj spodbudne
MIRNA — »Nikdar nismo imeli želje kakorkoli izstopati, ampak poslovati stabilno. To nam je očitno uspelo, saj Dana, ki letos zaokrožuje 35-letnico obstoja, nikoli ni bila v izgubi. Se več: v svoji branži smo po kazalcih uspešnosti gospodarjenja v vrhu, a kljub temu še vedno ne moremo deliti plač, kot bi radi delavci. Ti se pač primerjajo s sosednjimi tovarnami,« pravi direktor mirenske Dane Avgust Gregorčič.
Delavcem je težko pojasniti, da kljub dobrim lanskim rezultatom kuverte niso mogle biti debelejše, čeravno so bili lani v Dani po plačah med 75sorodnimipodjetjivJugosla-viji na visokem, 7. mestu. Predvsem s povečanjem količinske proizvodnje za 10 odstotkov in novim izborom izdelkom so v Dani uspešno sklenili poslovno leto in uresničili napovedi, da se na koncu ne bodo znašli med prekoračitelji osebnih dohodkov.
»Poglavitni problem lani je bilo neskladje cen, čeprav so se bolj prosto oblikovale. A zaradi padca standarda ni bilo moč navijati cen izdelkov. Nekateri proizvajalci so težko prodajali celo po zelo nizkih cenah. Nas deloma že rešuje kakovost, toda če povem, da so cene naših proizvodov narasle povprečno za 66,6 odstotka, kar je glede na inflacijo zelo malo, cene vhodnih surovin pa so se povečale za več kot 100 odstotkov, je podoba takoj bolj jasna. Druga težava v poslovanju paje bila še zmeraj velika odvisnost
poslovanja od višine zalog. Lani smo jih nekako do polovice pokrili z lastnim denarjem, obresti za najeta posojila pa so pojele manj kot predlani, a še vedno več kot polovico denarja, ki smo ga namenili za osebne dohodke,« je pojasnil Gregorčič.
f
Avgust Gregorčič
V Dani bodo letos povečali število delavcev na okrog 400, njed okoli 30 novo zaposlenimi strokovnjaki pričakujejo zlasti ekonomiste in tehnologe. Usmeritev, da ob kadrovski popolnitvi tovarne opravijo še
• Delavci mirenske Danesolani ustvarili za 4,76 milijarde dinarjev ceftitnega prihodka (indeks glede na leto 1985 je 208), dohodka 1,2 milijarde (264), povprečni osebni dohodek paje lani znašal 106.594 din (255). Na tržišču so se uveljavili z vrsto novih alkoholnih in brezalkoholnih proizvodov. Zelo iskani so Danini Pika sirupi ter viski, kivi liker in scotch liker. Centar za potrošače Zavoda za ekonomiko domačinstava Srbije je Danin kašasti sadni sok koktajl marelice in pomaranče ter bistri sok koktajl jabolke in citrone nagradil z najvišjioi priznanjem — Zlatnim pobednikom Beograda. V konkurenci 107 sokov 23 jugoslovanskih proizvajalcev je 6 Da-ninih sokov končalo po povprečni oceni na visokem 3. mestu.
določeno reorganizacijo, s katero bi nasploh posodobili poslovanje, ga napravili učinkovitejšega, naj bi na koncu dala še bolje dosežke.
P. PERC
Št. 8 (1958) 26. februarja 1987
DOLENJSKI LIST
5
IZ NkŠIH OBČIN
A	•
IZ NKŠIH OBČIN
G
Kako naj potem šole varčujejo?
Za gibljive okoliše in izmenični vpis morajo imeti posluh tudi starši
BREŽICE — Poročilo Vzgojnoizobraževalne organizacije Brežice o jesenskem vpisu otrok v prvi razred je minuli teden na seji predsedstva občinske konference SZDL izzvalo dolgo in vročo razpravo. Pokazalo seje, da politično priporočilo za uvedbo gibljivih okolišev in dogovarjanje med šolami in starši ni prineslo pričakovanih sprememb in pocenitve.
Na nekaterih šolah je vedno več v prvi razred vsako drugo leto. V za-
oddelkov s 33 in 34 učenci. Kakor hitro je V razredu 34 otrok, se po pedagoških merilih razdelijo na dva oddelka. Težave nastanejo pri financiranju, če se oddelki množijo, saj je za vsakega treba odšteti po 10 milijonov dinarjev.
»
Ponekod bi se lahko izognili novim oddelkom z vpisovanjem otrok
dnjih treh letih je v občini nastalo kar 7 oddelkov več, kot so jih predvideli.
Med razlogi za to, da se množijo, pa ni le omalovaževanje priporočil o vpisu ampak so tudi spremembe v višjih razredih. Nekateri učenci pridejo na novo, ker se družine priselijo v okoliš, nekateri učenci pa zaradi slabega uspeha ne napredujejo in
Sindikat le opazovalec
Na letni seji občinskega svetaZSS Krško sprejeli por-očilo o delu v lanskem letu in smernice za delo vnaprej
KRŠKO — Potem ko so domala vse osnovne sindikalne organizacije že imele letne članske sestanke, seje 17. februarja na letni seji sestal še občinski svet Zveze sindikatov Krško. Člani občinskega sindikalnega vodstva so sprejeli poročilo o delu v preteklem letu in sprejeli usmeritve za letos.
Slej ko prej so se skozi vse sindikalne razprave kot rdeča nit vlekle naše gospodarske težave. Nerealno vrednotenje poslovnih rezultatov je med drugim povzročilo tudi to, da so se porušila delitvena razmerja. Pa se to ni dogajalo samo znotraj materialne proizvodnje, ampak tudi v razmerju med njo in družbenimi dejavnostmi. Ker je zajemanje podatkov često zakasnelo in domala neučinkovito, je bil sindikat pogosto le opazovalec dogajanja. Prav
Prenova ZK kot moralno očiščenje
Za povrnitev ugleda
SEVNICA — Prenova ZK je potrebna, da bi si Zveza komunistov povrnila ugled. Članstvo kaže pomladiti, a tudi dobro oborožiti za učinkovito idejnopolitično akcijo, so poudarjali poročevalci delovnih skupin občinskega komiteja ZK Sevnica na zadnji seji tega organa, ko so seznanjali komite z vtisi z obiskov osnovnih organizacij ZK.
Komunisti sprašujejo, kdo je kriv, da se stabilizacijski ukrepi ne uresničujejo. Delavke Jutranjke ali Lisce, ki že lep čas dosegajo evropsko storilnost, verjetno niso. Ljudi moti, ker je vse preveč neuresničenih obljub in da tistih, ki bi za tako stanje odgovarjali z imenom in priimkom, enostavno ne najdemo. Poudarjajo pa tudi, da je bilo vse premalo storjenega v kadrovski politiki občine.
Prenovo ZK je razumeti tudi kot nekakšno moralno očiščenje, gre
• Sekretar OK ZK Sevnica Branko Busar je poudaril, da sta uspešen sekretar OO ZK oz. osnovna organizacija tista, ki jima uspe pridobiti ključne informacije, da se Z K ne pojavlja kot gasilec. »Doseči moramo, da se bo naše delo merilo po predviflevanju dogodkov,« je dejal Busar, metodo delovnih skupin pa ocenil kot dobro, saj kaže na skrb za OO ZK. Zato bodo delovne skupine morda prerasle v stalne oblike dela.
za obnovo lika komunista. Komunisti v bazi želijo, da se njihovi predlogi bolj upoštevajo na višjih forumih, sicer bo težko pridobiti ugled med delavci. Marsikje pač krepko dvomijo v prenovo, nezaupljivost in dvome pa bi najlažje razblinili, če bi uresničili dogovorjeno.
Pri obremenjevanju gospodarstva bi morali upoštevati dejanske možnosti, so poudarili komunisti, dodali pa so še, da vse preveč spreminjamo sistem, zato se gospodarstvo ne more tako naglo prilagajati, kar povzroča dodatne skrbi in delo. Zanimiva je bila misel, da ZK deluje preveč deklarativno, da ni pravega tovarištva, in da je premalo dela in preveč govorjenja. S prenovo pa naj bi pričeli zgoraj, tam bi morali začeti spreminjati. Seveda bi se ob takih očitkih v nekaterih osnovnih organizacijah mirno lahko posuli s pepelom ali vsaj nekoliko pometli pred svojim pragom, saj to, da po kongresih občutijo premalo sprememb, učinkov, ne more biti le krivda »vrhov«, najsi še tako drži rek, da riba smrdi pri glavi.
P. PERC
zato so se sindikati skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in izvršnim svetom temeljito pripravili na obravnavo zaključnih računov.
Seveda se je sindikat v času pred kongresom inpo njem ukvarjal še scelo vrsto drugih, nič manj pomembnih vprašanj. Poleg z volitvami in kadrovsko politiko seje sindikat ukvarjal še z usposabljanjem svojih aktivistov. Vsi predsedniki osnovnih organizacij in konferenc so se udeležili enodnevnega seminarja, kjer so se med drugim seznanili tudi z metodami dela. Sindikalne šole v Radovljici pa se je udeležilo šest slušateljev. Organizirali so proizvodno-delovna tekmovanja ipd.
Sindikalni aktivisti se tudi strinjajo, da je nujno potrebno zgraditi nov zdravstveni dom, sajjetadeldružbenega standarda v občini, ki pa ni v zavidljivem položaju. Ustanoviti nameravajo tudi klub samoupravljavce v in aktiv organizatorjev oddiha.
J. S.
ostanejo po dve leti v istih klopeh.
Z ugotovitvijo, da so za razsipno organiziranost šolstva v brežiški občini krive predvsem strokovne službe in šole kot izvajalke vzgojno-izobraževalnega dela, se niso strinjali vsi razpravljavci, češ da gre za prelaganje politične odgovornosti in za iskanje dežurnega krivca. Spremembe, ki so jih pri vpisu v prvi razred zaznali v tem šolskem letu, so nastale predvsem zaradi tega, ker so starši zaradi druge izmene pouka v Brežicah poslali otroke drugam. Na predsedstvu so menili, naj občinska skupščina oceni uresničevanje stabilizacijskih načel skupaj s skupščino interesne skupnosti. Do takrat naj strokovna služba zavoda natančno poroča o odstopanjih in izračuna, koliko dodatnih dinarjev mora skupnost prispevati zanje.
Glede prevozov je prav tako še nekaj nesporazumov. Zvedeli smo, da velja letna vozovnica za otroka lOti-sočakov in da starši iz Krške vasi še vedno zahtevajo brezplačne prevoze, čeprav otroci do njih nimajo pravice, ker imajo do šole manj kot 4 kilometre.
V Pišecah je prihodnje leto vprašljiv prvi razred, ker imajo v mali šoli samo 9 otrok. Ljudje so to napak razumeli, češ da gre za ukinitev šole, zato je zbor krajanov zahteval, naj oddelek ostane.
Vzgojno-izobraževalna organizacija naj bi dopolnila podatke o vpisu za naslednjih 5 let, da bo slika bolj jasna in da se bodo delavci laže odločali, kaj bodo plačevali. Strah pred ukinjanjem obstoječih šol za sedaj ni utemeljen, ker so možne drugačne rešitve.
J.T.
Prvo je načelo varnosti
JE Krško se je letos že tretjič ustavila — Gre za manjše napake na sekundarnem delu
KRŠKO — Jedrska elektrarna se je letos v pičlih dveh mesecih že tretjič samodejno ustavila. Marsikdo se verjetno sprašuje, zakaj so zaustavitve tako pogoste.
Več pa je o tem povedal inž. Stane Rožman, vodja službe proizvodnje v JE Krško: »Prvo načelo, ki se ga dosledno držimo, je varno obratovanje elektrarne, drugo načelo pa je, da elektrarna dela z vsemi razpoložljivimi zmogljivostmi. Mi si z načrtom zastavimo, koliko električne energije bomo proizvedli v določenem letu. Reči moram, da naši načrti doslej niso bili skromni, pa smo jih kljub temu še vedno izpolnili. To pa pomeni, da kratke in občasne zaustavitve ne ogrožajo plana proizvodnje, saj so predvidene. Pri vseh letošnjih zaustavitvah je šlo za prekinitve na elektronskem regulatorju zaščitnega sistema turbine. Običaj no gre za manjše napake, pri katerih je signal kratkotrajen, tako daje napako zelo težko lokalizirati. Prav zato smo se v tem času odločili za obsežne preiskave — med drugim tudi zaradi tega, ker je že skoraj konec zime in je električne energije dovolj — da bi končno
Inž. Stane Rožman, vodja službe proizvodnje v JE Krško
odkrili, za kakšne napake gre. Poleg tega pregleda opravljamo zamenjavo vseh tistih delov, za katere menimo, da bi bila lahko vzrok napakam. Sicer pa lahko rečem, da so vse prekinitve dokaz, da varnostni sistem dobro deluje in nas sproti opozarja na šibka mesta. To pomeni tudi, daje vsa oprema v dobrem stanju, prav tako pa tudi usposobljenost ekip, ki delujejopri teh delih. Mislim, da bomo do letnega remonta, ki bo konec avgusta, odpravili vse te male napake, ki 'so se prikradle v sistem.«
K temu je treba dodati, daje bila druga prekinitev na začetku febru-
KRŠKO — Jedrska elektrarna v Krškem je v času od sobote na nedeljo začela obratovati s polovično, v ponedeljek pa s polno močjo. V nekaj dneh se bo tudi pokazalo, kako delujejo instrumenti, ki so jih vgradili, da bi hitreje in bolj natančno odkrivali vse možne napake.
rja posledica manjša napake, zaradi katere bi elektrarno lahko takoj vključili v sistem, pa so nekaj več časa porabili ravno zaradi testiranja opreme in zamenjave delov.
Sicer pa šteje JE Krško tudi po številu prekinitev med boljše elektrarne, za katero je opremo dobavil Westinghouse. Do 10 prekinitev je po splošnih merilih dokaz, da elektrarna dobro dela, če pa jih je manj kot deset, to že šteje med odlične rezultate. Doslej pa je v JE Krško prihajalo do prekinitev takole: leta 1983 jih je bilo 14, leta 1984 13,1985 je bilo le še pet prekinitev in lani so bile samo 4. Vse prekinitve so bile na sekundarnem delu, ki nima neposredne zveze z jedrskim.	j	g
Največ velja neposreden stik
člani predsedstva OK ZSMS Krško obiskujejo osnovne organizacije
KRŠKO — »Po zadnjem kongresu mladinske organizacije, kije bil v Krškem, je področje našega delovanja zelo široko. Dejstvo je, da ima vsaka osnovna mladinska organizacija svoje posebne probleme. Naša naloga pa je, da najdemo načine za njihovo reševanje. Prav zato v teh dneh obiskujemo osnovne organizacije, da bi se z razmerami seznanili na kraju samem,« pravi Ida Novak-Jerele, predsednica občinske konference ZSMS Krško.
Ida Novak je bila lani izvoljena v občinsko vodstvo mladinske orga-
Ida Novak-Jerele, ZSMS Krško
predsednica OK
nizacije. Sicer pa ima bogatedelovne in politične izkušnje. Najprej je delovala kot novinarka pri brežiškem radiu, potem pa je bila kot članica
predsedstva republiške konference ZSMS tudi predstojnica centra za informiranje, raziskovanje in založništvo pri RK ZSMS.
»Po štirih mesecih delovanja že lahko rečemo, da naše osnovne organizacije niso nič drugačne, kakor so drugod po Sloveniji. Nekateredobro delujejo na kulturnem ali športnem področju, mladinci so člani samoupravnih organov v združenem delu in v krajevnih skupnostih, premalo pa mladi delujejo skozi mladinsko organizacijo. Vzrok za to so tudi menjave generacij, v združenem delu pa naših obiskov tudi ta, da se mladi seznanijo s člani občinskega vodstva mladinske organizacije, da vzpostavimo neposreden stik. Doslej se je namreč dogajalo, da je bil obisk občinskega vodstva prej zavora sestanku kot pa spodbuda za iskren pogovor,« meni Novakova.
premajhna povezanost med osnovnimi organizacijami med tozdi. Mladi ljudje imajo poleg tega veliko skrbi zaradi stanovanjskih vprašanj, precej se jih izobražuje ob delu, tako da jim ostane zelo malo časa za politično delo. Občutno je tudi pomanjkanje usposobljenosti za politično delovanje. Zato je eden izmed ciljev Taki stiki pa so edini možni način, da bodo osnovne organizacije reševale svoje lastne probleme, in ne samo naloge, ki prihajajo z vrha. Odprtih vprašanj pa ne manjka. Mladi nimajo denarja za svojo dejavnost, v marsikateri krajevni skupnosti zanje niti nimajo posluha, veliko težav je z informiranjem. O' vseh teh vprašanjih se bodo mladi pogovarjali tudi na letni konferenci, ki bo sredi marca, ob štafeti mladosti pa nameravajo organizirati tudi pogovor o ekoloških problemih, gradnji hidroelektrarne in o tem, kaj pomeni jedrska elektrarna za okolje. Letos bodo organizirali svojo mladinsko delovno brigado, ki se bo udeležila republiške delovne akcije v Beli krajini.
J. S.
ZAMENJAVA
DIREKTORJA
LJUBLJANA — Kolegij direktorjev DO Emona hoteli je na razširjeni seji 20. februarja zahteval od tozda Terme uvedbo disciplinskega postopka in začasno odstranitev direktorja Vlada Deržiča zaradi napak pri izvajanju poslovne politike na področju investicijskega vzdrževanja, kadrovske politike in organizacije. Za vršilca dolžnosti so predlagali dosedanjega namestnika tozda Ivana Tomšeta.
582 KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
KRŠKO — Združeno delo krške občine namenja za izobraževanje mladih v šolskem letu 1987/88 582 štipendij, to je 48 štipendij več kot v preteklem letu, struktura razpisanih štipendij pa bo nekoliko manj ugodna. Medtem ko gospodarstvo skuša pridobiti delavce z načrtno štipendijsko politiko, tega ne bi mogli trditi za negospodarstvo in obrtnike. Delež razpisanih kadrovskih štipendij je glede na število vseh zaposlenih v družbenem sektorju 5,5 odstotka. TCP Djuro Salaj bo predvidoma razpisala 200 štipendij, od tega 70 za 6. in 7. zahtevnostno stopnjo, nuklearka pa 32; od tega-7 za 7. stopnjo.
FRANC ŠETINC DANES MED ŠOLARJI V DOBOVI
DOBOVA — Tukajšnji rojak Franc Šetinc, član predsedstva CK ZKJ, se je odzval povabilu osnovne šole in bo danes ob desetih spregovoril učencem o svoji knjigi Na krilih sanj. Po razgovoru z njimi bo mladim bralcem podeljeval bralne značke.
Pisanje jim ne gre od rok
Sevniški obrtniki se obotavljajo pri izdelavi svojih razvojnih programov in ustano-____________vitvi	sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva______________
SEVNICA — Planske listine sevniške občine opredeljujejo drobno gospodarstvo kot enega izmed nosilcev razvoja. Prožnejša davčna politika in nova obrtna cona sta pomembna, a ne edina koraka na poti naglejšega napredka obrti in občine.
ORKESTER IGRA KONCERT
SEVNICA.— S tem delom Jeana Anouilha se je prejšnji petek pred polno kulturno dvorano GD Sevnica predstavil sevniški Oder mladih. Premierna uprizoritev je zelo dobro uspela. Mladi ljubitelji odrskih desk, Marjeta in Joža Vovk, Tatjana Šeško, Mojca Korošec, Julij Jeraj, Bojan Lekše, Bojan Kuhar in Miran Ratej, so delovali dovolj sproščeno in uigrano, kot dober orkester, pri čemer pa je vendarle vse potekalo po zamisli režiserja Petra Žuraja.
Na občini pričakujejo, da bo pomembna spodbuda tudi ustanovitev sklada za pospeševanje obrti, za katerega doslej med obrtniki ni bilo pravega navdušenja. Delno naj bi ta sklad napajali obrtniki, delno pa občinski proračun, a ne neposredno, marveč tako, da bi zmanjšali stopnjo davka iz čistega dohodka. »Z republiškim sekretariatom za finance bomo skušali doseči, da bi ta del sredstev namenili skladu. V sklad naj bi prispevale tudi delovne organizacije, kajti iz sklada naj bi deloma financirali tudi kooperacijsko proizvodnjo. Obiskali bomo vse kolektive, da bi ugotovili potrebfe ozdov po novih programih kooperacije,« je dejal Kamil Krošelj, predsednik občinskega komiteja za gospodarstvo.
Komisija za razvoj drobnega gospodarstva, ki so jo prav pred
kratkim imenovali pri občinskem izvršnem svetu, vodi pa jo uspešni obrtnik Slavko Vilčnik, seveda tudi podpira zasnovo omenjenega skla-
Kamil Krošelj: »Smo med občinami z največjimi davčnimi olajšavami.«
da, kjer naj bi po nekaterih ocenah zbrali okoli 30 milijonov, oplemenitena pa bi utegnila doseči tudi okoli 200 milijonov dinarjev. S tem denarjem pa je že moč speljati pomembnejšo naložbo v osnovna sredstva. Za pospeševanje industrijske kooperacije bodo člani komisije pokukali tudi čez občinsko mejo in potrkali na vrata delovnih organizacij v Posavju in drugod po Sloveniji.
Sevniškim obrtnikom nikakor ne gre od rok pisanje razvojnih programov, s katerimi bi lahko dosegli tudi do 50-odst. olajšave, medtem ko predlog republiškega zakona, ki bo ponovno na skupščinskih klopeh marca, rožlja z najvišjo možno olajšavo — 25 odstotkov! Komite za gospodarstvo je sevniškemu obrtnemu združenju poslal opomnike za izdelavo teh razvojnih programov, da bo morda vsaj nekoliko ublažena velika zamuda in izguba za obrtnike.
P. P
Novo v Brežicah
NE ENO NE DRUGO NI-PREDNOST — Študenti s kadrovsko štipendijo mislijo, da imajo službo v žepu, in pomilujejo socialne štipendiste. Toda ko se z diplomo v žepu pokažejo na vratih delovne organizacije, jih prijazno odslovijo, ker nimajo kaj ' delati. Nič bolje se jim ne godi kot diplomantom s socialnimi štipendijami. To seveda ne velja za vse občine, tudi v Posaju ne.
PODCENJEVANJE?'— Krajevna organizacija Rdečega križa v Brežicah je na programski seji pogrešala predstavnike mladinske organizacije, krajevne skupnosti, društva upokojencev, društva invalidov in Doma upokojencev. Povabilu seje odzval samo predsednik Socialistične zveze. Aktivistkam se čudno zdi, da Rdeči križ v očeh nekaterih velja tako malo, da se jim niti enkrat v letu ne zdi vredno priti mednje.
SAMO PEKI ČAKAJO — Elektrika včasih ponoči skrivnostno ugasne, ne da bi potem ljudje dobili kako pojasnilo. Večina ta čas prespi, toda peki bedijo. Ni jim vseeno, če se jim delo zavleče za dve ali tri ure, saj pot em zjutraj kupci godrnjajo in jih prav nič ne zanima, če se vsemogočni električarji ponoči igrajo slepe miši s tistimi, ki mesijo kruh.
KAJ BI S STARIM KAMNOM? — Nagrobnike prejšnjih rodov občani zelo radi podirajo in jih zamenjujejo z modernimi spomeniki celo na vaških pokopališčih. Marsikdo bi tem ljudem rad povedal, da so stari kamniti nagrobniki več vredni od tistih po današnji modi, a se boji zamere. Opominebi lahko napak razumeli, češ da jim ne privošči tega, kar ima že sosed.
RAZSTAVA PISARNIŠKE OPREME
KRŠKO — Mladinska knjiga iz Ljubljane je preteklo sredo v Delavskem domu Edvarda Kardelja pripravila demonstracijo in razstavo biro opreme. Prikazali so sodobne pisalne, fotokopirne in druge stroje.
Krške novice
LOJTRCA Z ZAMUDO — V kako slabem stanju je magistralna cesta med Ljubljano in Zagrebom (Zagrebčani pravijo celo, da Zagreb ni dostopen z zahodne strani), so dokazali tudi ansambli, ki so sodelovali na prireditvi Lojtrca domačih. Za dobrih sto kilometrov poti od Ljubljane do Krškega so namreč potrebovali več kot štiri ure vožnje, tako da so seveda zamudili začetek koncerta. Ker so se izgovorili na slabo cesto, jim zvesti poslušalci niti niso preveč zamerili, saj večina Krčanov dobro ve, kakšna je ta cesta.
ZA SEDAJ ŠE OPOZARJAJO — Pred kratkim je bil v Kostanjevici uveden nov prometni režim, tako da sta sedaj Ulica talcev in Oražnova ulica enosmerni. Ker odlok o novem prometnem režimu velja šele nekaj dni, to še ni splošno znano. Žrtev novega odloka pa je bil tudi direktor Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja Dolfe Moškon, ki je nič hudega sluteč zapeljal v enosmerno ulico. Prav takrat so nasproti pripeljali miličniki in ga opozorili, da bi moral malo bolj paziti na prometne znake. Ker še ni bilo dolgo od kulturnega praznika, so miličniki Moškona spustili naprej brez kazni.
RIBIŠKE ZDRAHE — Člani kos-tanjeviške ribiške družine so nedavno tega zahtevali, naj vodstvo ribiške družine^odstopi. Ribiči menijo, da vodstvo slabo opravlja svoje poslanstvo, saj nima več nobenega vpliva na gospodarjenje z vodami. Ribiči s d namreč čutijo ogroženi, odkar so začele na potoku Studena rasti zasebne ribogojnice. Vso zadevo bodo preiskale inšpekcijske službe, več pa bo znanega po ribiškem občnem zboru, ki bo v nedeljo v gostilni Pri Žolnirju.
Sevniški paberki
PRAVLJICA — Letošnja občinska resolucija naj bi ne bila »pravljica«, kot so nekateri očitali prejšnjim tovrstnim listinam. Vsekakor bo storjenega že precej, če bo vsak sprejel dokument kot delovno gradivo, ki je v pomoč razvojnim hotenjem le dotlej, če je vsak pripravljen solidno opraviti zase in skupno načrtovano delo.
STAROST—Nekateri so nam rahlo očitali, da smo na fotografiji ob članku o sevniški Žagi zelo postarali prisilnega upravitelja oziroma predsednika začasnega kolegijskega organa. Kakorkoli kdo gleda, vsake oči imajo pač svojega malarja. Povedati pa je treba, da je prisilni upravitelj sorazmerno mlad strokovnjak in tudi šarmanten, gotovo pa je že doslej precej storil, da se stvari izboljšujejo. Res pa je, da se nerad fotografira, ker ima dosti bolj pomembnih skrbi, to pase naposled tudi lahko vidi na posnetku, kajne?
EDINI NA BALKANU — Stilles je splaval iz enoletne prisilne uprave. Dosedanji prisilni upravitelj, zdaj v. d. direktorja 400-članskega kolektiva Drago Milinovič, se je na zadnji seji občinske skupščine zahvali! sevniške-unu združenemu delu za pomoč pa tudi delavcem Stillesa. Po njegovih besedah je bila to menda edina tovarna na Balkanu, ki ni imela sušilnega kanala, a so v njej vseeno izdelovali najboljše pohištvo. Kaj bo šele potem, ko bodo uredili ta kanal in začeli z novim elanom, ker jim je begunjski Elan, ki bo v obratu na Blanci izdeloval tekaške smuči, kril kar okrog 160 milijonov od skupno 240 milijonov dinarjev izgube!?
kultura
in
izobra-
ževanje
Vrnitve nazaj ni!
O preobrazbi vzgoje in izobraževanja spregovorila tudi slovenska skupščina — Zdaj k dejanjem!
Pred dobrimi tremi meseci je bilo izoblikovano obširno, kritično in vsebinsko bogato poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na Slovenskem. Pripravil gaje republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, izvršni svet skupščine SRS pa ga jedal v javno razpravo in obravnavo. Poročilo je brez predsodkov spregovorilo o uspehih in neuspehih preobrazbe na vseh stopnjah našega vzgojno izobraževalnega sistema. Po temeljitih razpravah v delegacijah, izobraževalnih skupnostih, šolah, organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in občinskih skupščinah je pred tednom dni spregovorila o njem slovenska skupščina in ob tem sprejela pretehtana stališča in tehtne sklepe. Usmeritve in sklepi naše najvišje delegatske oblasti so tukaj in nemudoma jih bo treba upoštevati in uresničevati, zlasti tam, kjer so problemi največji. Kakršnokoli prelaganje nalog na kasnejši čas ne bo imelo nobenega opravičila. Zdaj smo na potezi, da se z vso svojo odgovornostjo zavzamemo za boljšo, bolj našo šolo. Ne samo z besedami, ampak predvsem z dejanjiin odzivi. Samo načrtna zavzetost prav vseh odgovornih in pristojnih lahko pospeši celovitost preobrazbe vzgoje in izobraževanja in zagotovi boljše rezultate. Potrebujemo učinkovito šolo. Potrebujemo znanje, s pomočjo katerega bi pogumneje uresničevali pota našega razvoja.
• Vrnitve v prejšnji šolski sistem ni. Sedanji sistem, ki se mukoma uveljavlja, pa potrebuje vsebinsko boljše programe, pri uresničevanju le-teh pa udejanjanje sodobnega pedagoškega dela s poudarkom na aktivni vlogi ne samo učitelja, ampak tudi učenca.
Uveljaviti moramo enotnejšo ter učinkovitejšo izobraževalno politiko in omogočiti šoli trdne in trajne materialne pogoje, da v njenem delu nebo nihanj in ne ugibanj, kakšno šolo potrebujemo danes in jutri. V ospredju vseh prizadevanj naj bo boj za kvaliteto. Tej zahtevi se ne morenihče odreči, ne v šoli in ne zunaj šole. Zaželenih učinkov preobrazbe ni moč doseči v kratkem času, je bilo slišati, toda ob tem bi vendarle kazalo še kako resno upoštevati preizkušeno modrost, ki pravi: Ura zamujena, ne vrne se nobena.
Znanje, ki ga človek pridobi v šoli, naj pomeni samo trdno podlago za kasnejšo nenehno vpetost v programe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Delo mora človeka osvobajati, ne pa podrejati. Znanje je sila osvabajanja in napredka. Šolajepedagoškiorganizemz jasnimi vzgojnimi in izobraževalnimi nalogami. Učitelj se mora zato nenehno organizirano in sistematično izobraževati, v učiteljske vrste naj vstopajo najsposobnejši mladinci in mladinke. Slehernemu učencu je treba omogočiti znanje do stopnje, ki jo zmore. Nadarjeni in sposobni se ne morejo zadovoljiti s povprečjem.
• Perspektivna je šola, ki se odpoveduje povprečju in išče novepoti za svoje pedagoško in družbeno poslanstvo.
Prav gotovo je temeljit pretres poročila o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na Slovenskem odprl nadaljnje možnosti v prid jasnejši vlogi šole za današnje in jutrišnje potrebe. Same po sebi pasestvari nebodo spreminjale na boljše. Vsakdo naj opravi svoj del odgovornosti in manj bo navzkrižnih obtoževanj in več bo uspehov. Šola pa mora postati žarišče novega, boljšega in sečišče temeljitega podružbljanja njene dejavnosti. Zato šolo tudi imamo.	„	.
JOŽE ŠKUFCA
Zanimiv literarni dan v Vinici
V Župančičevem rojstnem kraju je bilo že drugič srečanje literatov začetnikov — Kot gost sodeloval Franci Šali — Najboljša besedila z lanskega in letošnjega srečanja bodo objavljena v Samorastniški besedi ___
VINICA — Sredi februarja je bilo tu že drugič območno srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Udeležilo se ga je kakih 50 odstotkov vabljenih avtorjev oziroma tistih, ki so poslali literarne prispevke na razpis. Kot smo že poročali, je bil odziv zelo dober, saj je občinska ZKO v Črnomlju kot glavna organizatorica celotne prireditve zbrala literarne spise kar 28 besednih ustvarjalcev, predvsem mladih. V njihovih pošiljkah so bile pretežno pesmi, proznih sestavkov pa zelo malo.
Na literarnem večeru, kije bil v vi-niškem kulturnem domu, so predstavili dela 19 avtorjev. Pesmi so recitirale učenke srednje šole iz Črnomlja. Prireditev so s svojim nastopmom popestrili tamburaši folklorne skupine Zeleni Jurij in učenci črnomaljske glasbene šole. Obiskovalci so prisluhnili tudi poeziji Francija Salija iz Novega mesta, ki je sodeloval kot gost. Objavljene pesmi so predstavilereci-tatorke, nekaj neobjavljenih je prebral sam.
Zanimiv je bil razgovor z avtorji, kije popoldne potekal v Župančičevi rojstni hiši. Uvod je pripravil pesnik
LIKOVNA ŠOLA
KRŠKO — Na pobudo ZKO Krško bo akademski slikar Jože Marinč vodil večerno likovno šolo v krški osnovni šoli »Jurij Dalmatin«. Šola bo vsak prvi četrtek v mesecu. Podobne likovne šole bodo vodili likovni učitelji tudi v Brestanici, Kostanjevici in na Senovem. Večerne likovne šole bodo v osnovnih šolah vsak tretji četrtek v mesecu.
PREDANIČ RAZSTAVLJA
KRŠKO — Likovni samorastnik Pavel Predanič iz Tovarne celuloze in papirja bo svoja likovna dela razstavljal v likovnem razstavišču Zdravilišča Rogaška Slatina. Razstavo bodo odprli S- marca, odprta pa bo do 3. aprila. -
Muzej se je tudi lani obogatil
Več novih dragocenih predmetov so lani pridobili arheološki, etnološki in NOB oddelek Dolenjskega muzeja — Imeli okoli 16.000 obiskovalcev
NOVO MESTO — Dolenjski muzej hrani že prek 15.700muzealij. Obkoncu minulega leta je bilo v arheološkem oddelku nad 3.000 muzejskih predmetov, 2.200 jih je bilo v etnološkem, približno toliko v kulturnozgodovinskem, nad 1.800 — umetnostnozgodovinskem, 6.200pa voddelkuNOB. Poleg teghranijo v muzeju tudi nad 26.500 fotografij, 340 plakatov, okoli 1.300 risb in blizu 3.000 kosov drobnega tiska oziroma najrazličnejših zapisov. Leto 1986 je bilo še posebej ugodno za arheološki, etnološki in NOB oddelek, ki so pridobili vrsto novih predmetov. Obogatil seje predvsem arheološki oddelek, in sicer z najdbami, pridobljenimi z izkopavanji na Mestnih njivah in Kapiteljski njivi v Novem mestu.
Zelo bogata je bila tudi razstavna dejavnost. Muzej je pripravil enajst razstav, od tega največ likovnih, ki so se zvrstile v Dolenjski galeriji. Zelo odmevna je bila retrospektiva Josipa Germa, ki so jo razen v
Pesnik se predstavi
Zanimiv literarni večer v topliškem gostišču _____________Rog	_________
DOLENJSKE TOPLICE — Pesnik Ivan Zoran iz Novega mesta je bil nedavno tega spet oziroma po dobrem letu že drugič gflst tukajšnjega zdravilišča. Srečanje z njim in njegovo poezijo so pripravili v gostišču Rog in znova se je potrdilo, daje ta prostor zelo pripraven za tovrstne kulturne prireditve. Avtorja treh pesniških zbirk (tretjo izdaja letos) je obiskovalcem predstavil znani slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali, tudi iz Novega mesta. Poudaril je, da je Zoranovo poezijo zaznamovalo več stvari, najmočneje pa dolenjski svet in človekove stiske na njem. Dolenjska je zanj svet kamnov, torej svet trdoživosti in nespremenljivosti, s katerim mora človek nenehno iskati oblike sožitja in preživetja. Je pa to tudi svet praproti, rastlin, ki jim je narava dala nenavadno moč omame, bajke pa nešteto čudodelnih skrivnosti. Po Šalijevem mnenju je celotno Zoranovo pesništvo kleno v izraznosti, doživeto in prepričljivo, in če pesnik na Slovenskem še nima tistega mesta, ki mu gre, je za to krivo le dejstvo, da živi in ustvarja na obrobju, ne pa v bučni prestolnici. Cikel pesmi iz Zoranove najnovejše zbirke je na večeru prebrala recitatorka Irena Vide iz Novega mesta, z glasbo pa jo je spremljal Silvano Zonta iz Kopra. Prireditev seje končala z zanimivim pogovorom obiskovalcev s pesnikom o njegovem ustvarjanju.
-in
Novem mestu postavili še v nekaj slovenskih razstaviščih. Velik uspeh je Dolenjski muzej dosegel z razstavo Partizanske delavnice, ki so jo prvič postavili v Semiču ob jubileju Iskre. Iz Semiča je razstava potovala v Metliko, Ljubljano, Kranj, Žužemberk in Trebnje, od tam pa v Novo mesto, kjer je bila na ogled v treh razstaviščih v Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, Domu JLA in Dolenjskem muzeju.
Dolenjski muzej sije s svojimi službami tudi lani ves čas prizadeval, da bi bil vesten posredovalec najrazličnejših kulturnih dobrin delovnim ljudem in občanom, obenem pa, da bi bil na voljo tudi kot učilnica za pouk zgodovine, kulture in umetnosti. To njegovo skrb lepo ilustrirajo tudi podatki o obisku. V letu 1986 si je muzejske oddelke in prireditve ogledalo blizu 16.000 obiskovalcev, od tega kar 11.900 šolarjev, učencev osnovnih in sosednjih šol. V obdobju od jeseni do spomladi skoraj ni minil dan, da bi se v muzeju na ogledu ne mudil vsaj en osnovnošolski ali srednješolski razred. Med obiskovalci so v minulem letu našteli tudi okoli 1.700 članov novomeških delovnih kolektivov, ki so prišli na ogled pod strokovnim vodstvom.
Ob tem ne gre prezreti pedagoške vloge, ki jo je Dolenjski muzej opra-
I van Gregorčič z Mirne, govoril pa je v imenu strokovne žirije, kije ocenila prispevke, poslane za to srečanje, in opravila izbor za predstavitev na literarnem večeru. V razgovoru so sodelovali še pisatelj Peter Božič iz Ljubljane, Franci Šali in France Režun iz Trebnjega. Beseda je tekla o vprašanjih literarnega ustvarjanja, še posebej pa o pomanjkljivostih pisanja, kakor so razvidne iz letos poslanih del. Seveda so v pogovoru tudi poudarili, kaj je v teh literarnih zapisih dobrega. Precej govora je bilo tudi o preprosti, skoraj ljudski poeziji, ki jo nekateri pišejo, saj bi takšne pesmi marsikdaj lahko uspešno nadomestile plehka besedila, ki jih najrazličnejši tekstopisci pripravljajo za narodnozabavne ansamble.
Ob vsem je avtorje zanimalo tudi, kakšne so možnosti za objavljanje. Pokazalo seje, da revijo Mentor, kije namenjena predvsem začetnikom, še
vljal prek svojih delavcev na razne načine in tudi s predavanji na vzgojno-izobraževalnih ustanovah. V preteklem letu so bila strokovna predavanja predvsem v nekaterih šoiah v samem Novem mestu.
To pa je le nekaj drobcev iz življenja in dela Dolenjskega muzeja v letu 1986, saj bi nam vzelo preveč prostora, če bi hoteli opisati vse, kar se je dogajalo pod streho te pomembne kulturne ustanove. Že iz omenjenega pa je moč razbrati še nekaj, namreč to, da se je muzej tudi lani na moč trudil, da bi bi bil do kraja odprta delovna organizacija.
I.Z.
DOMAČINA
RAZSTAVLJATA
ŠENTJERNEJ — Minuli petekso v avli tukajšnje osnovne šole odprli slikarsko razstavo, na kateri so na ogled dela dveh domačinov. To sta Lojze Koporec, ljubiteljem likovne umetnosti, znan že s prejšnjih tovrstnih prir.editev, in Marcel Žmavčič, študent geologije na ljubljanski univerzi. Razstavljata portrete, krajine* in tihožitja. Prvi odmevi kažejo, da pomeni razstava prijetno osvežitev šentjernejskega kulturnega življenja. Razstava bo odprta do 8. marca.
ŠMIHELSKI ZBOR GOSTUJE
DOLENJSKE TOPLICE —Vtu-kajšnjem zdraviliškem domu bo drevi ob 20. uri nastopil s celovečernim koncertom moški pevski zbor iz Šmihela pri Novem mestu. Zbor vodi topliški rojak Tone Fink.
Lirične pripovedi v barvah
NOVO MESTO — V razstavišču tukajšnjega gostišča Pri slonu so od minulega petka na ogled dela novomeškega slikarja Mirana Hočevarja. Na razstavi, ki jo je odprl Toni Vovko, predsednik likovne skupine »Vladimir Lamut«, je manjši izbor iz Hočevarjevega ustvarjanja v zadnjih letih. Čeprav takšen izbor seveda ne more prikazati vseh ustvarjalnih dosežkov in ne naporov, ki jih slikar v določenem obdobju vloži v svoja likovna iskanja, je iz predstavljenega vendarle razbrati nekaj značilnosti Hočevarjevega slikanja.
Najpomembnejša značilnost je vsekakor ta, da slikar ostaja zvest krajini, naravi. Dolenjska pokrajina z goricami, kozolci, vrbami ob Krki, krpami snega v grapah, med katerimi se vijo osamljene poti. pa z vetrom v drevesnih krošnjah in oblakih, torej likovno tako vznemirjujoča in mikavna dežela Hočevarja nenehno izvablja in se mu kaže zdaj v taki zdaj v malo drugačni luči. Postala je'njegov večen in skoroda edini motiv, ki zanima tega slikarja. Miran Hočevar se ji oddolŽuje z barvitimi odslikavami, ki pa niso zgolj realistične upodobitve izbranih motivov, marveč bolj lirične pripovedi o njih. Tokrat razstavljena deta so ustvarjena v zahtevni pastelni tehniki, sicer pa . goji slikar enako vešče tudi oljno in akvarelno slikarstvo, pa tudi risbo. Dodati je še treba, da se Hočevar neredko zateka tudi k tihožitjem, ki mu pomenijo stik s samoto intimnega sveta.
Miran Hočevar je v likovni skupini » Vladimir Lamut« najstarejši član, najstarejši pa tudi po likovnih izkušnjah, saj slika ne dosti manj kot pol stoletja. Razumljivo je, da je zato takšna razstava, kot bo še danes odprta Pri slonu, lahko res samo drobec, iztrgan iz velikega opusa, ne pa prikaz vse njegove ustvarjalnosti.
Jutri se bo Pri slonu s svojimi deli predstavil nov član te likovne skupine Janko Orač. Razstava njegovih del bo na ogleddoS. marca, nakar bo kot zadnji razstavljal svoja dela Toni Vovko.
I.Z.
Uspeh mladih gledališčnikov
Oder mladih iz Sevnice je uprizoril Anouilhovo komedijo Orkester — Posavska uspešnica? — Predstava tudi za karavano Cankarjevega doma_
SEVNICA — Minuli petek je ljubiteljska skupina Oder mladih iz Sevnice, ki deluje v okviru domačega gasilskega društva, znova prijetno presenetila,* suvereno, kot pritiče eni naših boljših gledaliških skupin, so Sevničani uprizorili komedijo Jeana Anouilha Orkester, tudiiokrat v režiji Petra Žuraja.
medčloveških odnosih v
Zadosti zanimiva je že sama repertoarna odločitev, kajti sodobnega francoskega avtorja, znanega po »rožnatih komedijah«, le redko videvamo na amaterskih odrih. Sevničani so se, kot kaže, za »tragično komedijo« odločili verjetno zato, ker imajo močnejši ženski del ansambla — Orkester pa je igra z žensko zasedbo — i n ker so presegli obdobje Torkarjevih uspešnic, saj zadnja leta segajo po besedilih, ki imajo večje umetniške vrednote. Za Orkester to morda niti ne velja v celoti, a so mladi igralci dojeli sporočilnost
besedila o ženskem orkestru, kot so karierizem, ljubosumnost, umetniške in bolestne ambicije posameznikov, kar so potrjevali tudi v soigri, ki je imela le nekaj praznin. Marjeta in Joža Vovk, Mojca Korošec in Tatjana Šeško, ob njih pa še v ženske preoblečena Julij Jeraj in Bojan Lekše ter Bojan Kuhar in Miran Ratej so ustvarili zanimive like, odlično »obvladali« inštrumente ter sledili režiserju. Vsi skupaj so bili posebej prepričljivi tudi v igri, ki seje v »odmorih« odvijala na gledališki rampi, zlasti
premalo poznajo. Govorili pa so tudi o Samorastniški besedi, ki je bila že do zdaj odprta za vse sodelavce, bo pa tudi poslej, ko bo iz občinske postala regijska publikacija. Dogovorili so se, da bo Samorastniška beseda, ko bo spet izšla, objavila tudi gradivo z lanskega in letošnjega srečanja literatov začetnikov v Vinici.
I.Z.
PREČENSKI »ŠVEJK« NAVDUŠIL
GABRJE — Amaterska gledališka skupina iz Prečne je Igorja Torkarja dramo Vstajenje večnega zdomca Jožefa Švejka 22. februarja letos uprizorila na odru kulturnega doma v Gabrju. Prečenski gledališčniki so pokazali, da so amaterji samo po svojem statusu, drugače pa se očitno stvari lotevajo profesionalno in jo čisto tako tudi izpeljejo. Občinstvo, sicer ne izrazito številno, je igralcem večkrat burno zaploskalo tudi med samo predstavo.
L. M.
DESETIČ V GRIBLJAH
GRIBLJE — Deseto srečanje ob-kolpskih pevskih zborov bo letos v Gribljah 31. maja Marljivi Gribeljci razmišljajo, da bi bilo za razliko od prejšnjih tokrat v njihovem gasilskemdomuinne na prostem. Prevečkrat jih je namreč presenetilo slabo vreme, ki je vse skupaj pokvarilo. Ob jubilejnem srečanju bodo izdali zlaganko, neke vrste pregled vseh dosedanjih prireditev.
SREČANJE
GLASBENIKOV
RIBNICA — Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske je v sodelovanju s kulturno skupnostjo Ribnica organiziralo 24. -februarja v domu JLA v Ribnici deseto srečanje mladih glasbenikov. Najboljši učenci glasbenih šol s tega območja so se predstavili s skupno 22 glasbenimi točkami. Nastop v Ribnici je bil prvi v vrsti štirih takih nastopov, ki bodo zdaj še v Trbovljah, Litiji in Grosupljem.
VOJAKA
RAZSTAVLJATA
RIBNICA — 20. februarja so v domu JLA v Ribnici odprli razstavo del mladih likovnikov, Srdjana Jovanoviča in Vlada Jakima Njaradi-ja. Razstava bo odprta do 2. marca. Oba mlada likovnika služita vojaški rok v Ribnici.
Krkin zbor pel v Trbovljah
Pevci trboveljske Svobode II bodo v Novem mestu nastopili jeseni — Trajnejši stiki
NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Krka je začel sodelovati s kulturnim društvcm Svoboda II iz Trbovelj, še posebej pa je stike navezal s pevskim zborom, ki deluje v okviru tega društva. Minuli petek so Krkini pevci že obiskali svoje nove prijatelje in se jim predstavili z novejšim koncertnim programom. Med drugim so Novo-meščani v Trbovljah prvič zapeli pesem Spoznanje, ki stajo napisali pesnica Gustika Budja in skladateljica Olga Budja, slovenski rojakinji, ki živita na Švedskem. Pesem je za Krkin zbor priredil njegov zborovodja prof. Miro Kokol. Koncert je bil zelo dobro obiskan in nastop uglašenega pevskega ansambla pod Kokolovo taktirko lepo sprejet, Da bi se gostitelji in gostje že takoj na začetku bolje spoznali, so slednji predstavnikom trboveljske Svobodo II podarili nedavno izšlo monografijo o novomeškem in dolenjskem likovnem umetniku Vladi-miru Lamutu. Omeniti velja še, da bodo Trboveljčani že jeseni vrnili obisk Novomeščanom.
I.Z.
ŠEST KAJUHOVIH NAGRAJENCEV
LJUBLJANA — Založbi Borec in Partizanska knjiga ?ta minulo soboto spet podelili tradicionalne Kajuhove nagrade. Nagrajenci so: Franc Črnugelj — Zorko za dokumentarno delo Na zahodnih mejah — 1943 (Briškobeneški odred in 3. soška oz. 20. brigada), Feri Lainšček za roman Raza, Tone Pavček za mladinsko pesniško zbirko Prave (in neprave) pesmi, Marija Lucija Stupica za ilustracije v knjigi Nika Grafenauerja Majhnica in Katrca Škrateljca, dr. Žmago Šmitek za delo o naših raziskovalcih Klic daljnih svetov ter Branko Šoemen za pripoved Koncert za samoto.
v grotesknem smislu, z menjavanjem ritma in tempa. Morda bi mladim igralcem ob tem, ko so z dinamiko hoteli privzdigniti ne posebej bogato besedilo, lahko očitali, da so malce zanemarili izreko, njihovo doslej pomembno vrednoto. Do občinstva zato niso prišle vse avtorjeve misli niti posebnosti, ki jih je želel privzdigniti režiser.
V celoti gledano, je uprizoritev nadvse uspela (zanimiva je bila tudi Balogova scena) ter vnedeljo po poldne presenetila tudi udeležence karavane Cankarjevega doma. »Orkester« bo v tej sezoni nedvomno posavska uspešnica.
VLADO PODGORŠEK
Slavko Ferkolj: ZELENA KRKA, jesen, 1974
Oče »rogovilastih« kipov
Na Gorenjskem se je izteklo življenje samoraslemu kiparju Slavku Ferkolju iz Kronovega pri Novem mestu
Pred dnevi so v lepi gorenjski pokrajini v Preddvoru položili k zadnjemu počitku Slavka Ferkolja, enega najboljših slovenskih samorastniških kiparjev. Zadnja leta je preživel v Tupaličah in se v tem času še bolj predal ustvarjanju. Uveljavil se je kot svojevrsten oblikovalec lesa in za svoje delo prejel številne spodbudne kritike. Domačini so ga imeli za svojega in le malokdo je vedel, da Ferkolj ni Gorenjec. Če je kdo v Tupaličah spraševal po tistem prijaznem možu, ki dela »rogovilaste« kipe, so takoj pokazali njegovo hišo. Sovaščani so vedeli, s čim se ukvarja, in so to njegovo dejavnost nadvse cenili.
Ferkolj je kot kipar vselej posegal po materialu, kigaje moč dobiti v naravi. Začel jezglino in mavcem, vendar mu je narava kmalu ponudila tvarino, kije najbolj ustrezala njegovemu umetniškemu nagnjenju. To šo bila drevesa v gozdu, in čim bolj razvejena in koreninasta so bila, tem raje jih je imel. Iskal je redkejše in trše vrste lesa, kot so nagnoj, maklen, jesen, javor, orehin hruška in takšnih oblik, dajihje vskladu s svojimi zamislimi le še obdelal. Izpod njegove roke so seiz lesa »izvile« najrazličnejše upodobitve in liki.
Dela tega res nadarjenega ustvarjalca so bila na številnih razstavah po Sloveniji in Jugoslaviji. Leta 1983 so njegove stvaritve občudovali tudi obiskovalci Dolenjske galerije v Novem mestu. Te razstave seje Slavko Ferkolj še posebno rad spominjal in bil nanjo ponosen, saj seje s svojimi deli prvii) v takem obsegu predstavil svojim dolenjskim rojakom. Življenje se mu je namreč začelo nedalečod Novtga mesta, v Kronovem, kjer je na očetovi kmetiji preživel tudi mladost. Z domačije je odšel kmalu po vojni in se za vselej udomil med Gorenjci. Svoj rojstni kraj, dolenjsko zemljo in ljudi je nosil v srcu do zadnjega. Oddolžil se jim je s številnimi upodobitvami.
I.Z.
St, 8 (1958) 26. februarja J 987.,,,
JSKI UST
pisma
in odmevi
Napak veliko, krivca pa ni
Obljavljamo še pismo nekaterih borcev in krajanov, potem pa končujemo polemiko, razen če ne bo hotel kdo v njej povedati še kaj bistveno novega
Le kup izgovorov
Kljubenomesečnemu čakanju še nisem dobil grelca
Pred več kot mesecem dni sem avtomehaniku Janezu Weissu, ki ima delavnico na Bregu 31 v Črnomlju, prinesel grelec za diesel motor. Vendar je mojster rekel, da ni originalen ter da ga bo sam zamenjal in vgradil. Vemo, da grelec potrebujemo pozimi, da ne zamrzne nafta. Avtomehanik pa je na to očitno pozabil, saj je delo zavlačeval vse do danes. Kadar sem ga iskal, ga ali ni bilo v delavnici ali seje izgovarjal, da bo delo opravil »jutri«, ali pa je našel kakšen drug izgovor.
In tako je ostalo do danes. Najbrž čaka na lepše vreme, ko grelec sploh ne bo več potreben. Jaz pa sem dal za grelec 20 tisočakov, pozimi sem se odpovedal dolgim potovanjem. To pa za mojstra očitno ne pomeni prav nič. Raje naj bi po pravici povedal, da grelca ne more vgraditi, in mi ga vrnil.
Očitno si bom moral grelec priboriti nazaj s pomočjo sodišča. Zakaj avtomehanik tako ravna s strankami, ne vem. Morda pa toliko zasluži, da mu je malo mar, ali je ena stranka več ali
manj
i?
JOVAN DUCIC Črnomelj
PREVEČ HRANILNIH VLOG?
Ekspozitura omenjene banke v Trebnjem sprejema denar, ki bi se vložil na novo hranilno vlogo, le, če denar prinese lastnik osebno. S takim postopkom je onemogočeno varčevanje ljudem ki so nepokretni ali ne morejo iz kakršnega koli drugega vzroka zapustiti svojega bivališča. Svoje čase so denarni zavodi z zadovoljstvom prejemali denar, vložen na hranilne vloge, ne glede na to, ali gaje prinesel lastnik ali kdo drug. Ali je sedaj kljub močni propagandi za varčevanje in kljub pomanjkanju denarja v bankah drugače?	H	j
Trebnje
POZIV SVOJCEM PADLIH Na JAVOROVICI
Ker Dolenjski muzej iz Novega mesta pripravlja knjigo v spomin na borce 4. bataljona Cankarjeve brigade na Javorovici (16. marca 1944), prosi svojce padlih partizanov, da pomagajo pri končnem oblikovanju zgodovinskega zapisa s slikovnimi prispevki (zaželeni so portreti). Naslov: Dolenjski muzej Novo mesto — Oddelek NOB
Prispevek Staneta Željka v Dolenjskem listu 22. januarja je zdramil tudi nas borce, da povemo resnico o »gat-ru«, ki je bil plačan s krvjo, zaplenjen pa v borbi z Nemci, v kateri so sodelovali tudi belokranjski borci. Pet borcev je ostalo v inženirski enoti kot tesarji in so doosvoboditvepostavljali mostove.
Po osvoboditvi je borec Antor Eršte iz Bereče vasi obiskal komandirja te enote Lada Vučnika, ki je na Erštetovo prošjo podaril gater borcem s Suhorja v trajno last. da bodo z njim pomagali obnoviti Belo krajino in Žumberak. Žago so pripeljali borci na svoje stroške na Suhor, v sedanji obrat 1MV. Ustanovljena je bila zadruga, pozneje je prevzel žago Lepiš, nato pa je postavila tovarno IMV. Neodgovorni vsiljivci so medtem enkrat že hoteli odpeljati »gater«, a je njihovo namero preprečil Eršte z borci.
Željko zatrjuje, da je bil pred približno osmimi leti pripravljen obnoviti »gater« in odpreti lesni obrat, zato je prosil takratnega predsednika KS Suhor, naj mu sporoči odločitev. Odgovora ni dobil nikoli, saj krajevna skupnost očitno ni bila zainteresirana, da se kraj razvije. Pozneje je KS prepustila žago obratu IMV kot osnovno sredstvo, in to brez vednosti borcev. IMV je kmalu potem »gater« prodala po hitrem postopku, in to kljub opozorilom Joviča Ivca, da nimajo pravice prodajati žage brez dovoljenja borcev.
Naša kultura!
Kultura, kako velika in lepa beseda! Kaj si zagrešila, da si se znašla tako na dnu? Na kulturo se spomnimo ob
8.	februarju in morda še ob kaki priložnosti in za večino ljudi je s kulturo opravljeno. Vendarvemo, da brez kulture ni narodnega življenja. Narod mora imeti svoj jezik, svojo literaturo, svoje pesmi, svoje plese. Iz šol smo pred leti pregnali obvezen predmet petje. To je bilo kaj lahkomiselno dejanje, saj smo z njim pokopali tudi kultivirano ljudsko petje, ki gane bo brez pevske vzgoje dorašlajoče mladine.
Zakaj imajo toliko pevskih zborov in igralskih skupin Slovenci v zamejstvu? Zato, ker jih to druži v narod. Narodnostno ogroženi ljudje se zavedajo, da gledanje televizije ne more nadomestiti aktivnega kulturnega udejstvovanja. Mi neposredno nismo ogroženi, zato se menda tako vztrajno zapuščamo in odrekamo sami sebi. Na zunaj sicer skušamo delati kulturni videz, kupujemo lepe in drage knjige, ki jih le malokdo prebere, v resnici pa ne živimo notranje bogatega kulturnega življenja. Kaj se potem čudimo, če pri mladih ljudeh opažamo vzgojne odklone in pomanjkljivosti! Kdaj bomo spoznali, da je treba zanje več narediti v šoli, doma in predvsem z lastnim zgledom?
MALČl KOSTEVC Straža I Šentrupert
L
Vse je bilo zaman. Zato spodaj podpisani borci zahtevamo, da »gater« vrnejo na prejšnje mesto pred obrat IMV, kjer naj bi stal kot spomenik revoluciji in borcem.
Spisek podpisov borcev in krajanov
MLADI HOČEJO HITREJE NAPREJ
BREŽICE — V programskih usmeritvah občinske konference ZSMS za včerajšnjo sejo so mladi zapisali, da bodo podpirali predvsem razvoj kmetijstva in turizma, ki sta v srednjeročnem planu občine opredeljena kot prednostni panogi. Na teh področjih pričakujejo tudi precej novih delovnih mest. Letos se bodo mladinci pridružili akciji za odpravo onesnaženih območij v občini. Sodelovali bodo tudi pri spreminjanju usmerjenega izobraževanja, ker z njegovo sedanjo kakovostjo niso zadovoljni.
ZAGNANOST ROJEVA USPEH
BREŽICE — Krajevna organizacija Rdečega križa Brežice, ki slovi po delovni zavzetosti članic, vpeljuje za letos novost — postajo Rdečega križa, na kateri bodo enkrat na mesec dežurali aktivisti Rdečega križa, socialni in zdravstveni delavci ter nudili pomoč starejšim krajanom. Ostarelim in bolnim prebivalcem mesta Rdeči križ že zdaj pomaga organizirati orinašanie hrane in nego na domu. Predstavnice krajevne organizacije RK bodo te dni obiskale vse nad 75 let stare občanke in jim osebno ozročile čestitke za 8. marec.
TELEVIZIJSKI SPORED
Savica Zorko
CENTER KULTURE IN NEKULTURE — Na fotografiji sta razbiti in polomljeni oglasni omarici sredi Ribnice, levo pa je Miklova hiša, kjer naj bi po sedanjih načrtih uredili ribniški kulturni center. Tako je kar na kupu središče nekulture in kulture. Vprašanje je, kaj bo prevladalo. (Foto: Primc)
Besede zadnjega slovesa so vedno boleče, kot je boleča in neizprosna smrt, ki je pretrgala življenje zaslužne knjižničarke Savice Zorko. Ostala bo zapisana v veliki spominski knjigi brežiške občine, njenega knjižničarstva in amaterske kulture. V Brežicah in za Brežice je Savica Zorko izživela svoja najustvarjalnejša leta. Številne povojne generacije otrok, mladine in starejših jepovedlavčudoviti svet tistega, kar bogati človeško življenje. Trudila se je, da bi lepo slovensko knjigo spoznalo, se zanjo navdušilo in jo vzljubilo čimveč mladih. Težko je najti besede, ki bi s pravo toplino izrazile čustva vseh, ki smo jo poznali, ter ji z njimi dali še zadnje veliko priznanje.
Priznanj Savica ni nikoli iskala. V največje zadoščenje ji je bilo, če je uresničila sv.oje zamisli, če je pridobila knjigo ali bralca več in če je uspela dramska ali pevska prireditev. Zorko-va je bila povsod tam, kjer je s svojo sposobnostjo, energijo in vztrajnostjo lahko pomagala, povsod je dajala več, kot je človek dolžan storiti.
Elizabeta Zorko-Savica se je rodila 1904 v Gorici. Šestnajst let pozneje, ob koncu vojne vihre, je s starši pribežala v Ljubljano, kjer je končala učiteljišče. Službovala je v Brežicah. Do 1955 je učila v osnovni šoli in nato do upokojitve 1966 delala samo v knjižnici. Bila je njena ustanoviteljica, ki je po osvoboditvi prizadevno zbirala knjige zanjo. Knjižnico je vodila dve desetletji, najprej v šoli, 1955 pa je odstopila knjigam del svojega skromnega stanovanja. Kot upokojenka je uredila knjižnico v brežiški gimnaziji in trgovski šoli, po preselitvi v Dom upokojencev paje tudi tam prevzela izposojo knjig. Šele pred štirimi leti je zaradi bolezni odnehala.
Društvo bibliotekarjev Slovenije jo za njeno požrtvovalnost nagradilo s Čopovim priznanjem, Zveza kulturnih organizacij Slovenije ji je podelila Trubarjevo priznanje. Društvo bibliotekarjev Dolenjske pa jo je imenovalo za častno članico. Savica Zorko je prejela še več društvenih priznanj in državnih odlikovanj.
M. ŠEBEK
Še en dokument za v predal?
V čem je bilo poročilo s seje poenostavljanje in zavajanje javnosti?_
Komisija za razvoj in ekonomsko politiko pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko je 27. januarja obravnavala osnutek dogovora o skupnih temeljih planov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje za obdobje 1986—1990. Dolenjski listje razpravo seveda zabeležil, saj gre, oziroma bi vsaj moralo iti za izredno pomemben dokument. V poročilu že na začetku piše, daje očitna dolenjska zapostavljenost v republiki in zaostajanje v razvoju tudi posledica dosedanjega slabega regijskega dogovarjanja in premajhnega sodelovanja.
Poročilo je bilo objavljeno pod naslovom »Se en dokument za v predal?«, ki je bil vzet iz razprave. V njej so člani komisije med drugim menili, daje zelo verjetno, da bi dokument v taki obliki, kot so ga pripravili v Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto, tako širok (zajema, je bilo rečeno, več ali manj želje ali vse tiste naloge, ki bi jih v regiji res kazalo enotneje razreševati, a v tak dokument naj bi zapisali le prednostne naloge, ki bi sedale do 1990 tudi uresničiti, nekatere opredelili kot
stalne naloge, nekatere pa prenesli v naslednje srednjeročno obdobje), s tako opredeljenimi podpisniki brez nosilcev oziroma izvajalcev posameznih nalog, z neopredeljenimi viri za reševanje nalog, bil le še en politični dokument, ki bi obležal v predalih brez uresničitve, kot je že podoben dokument.
Mag. Marjan Ravbar piše, da ga v poročilu motijo nekatere preveč poenostavljene trditve, ki jih lahko razumemo kot zavajanje javnosti. Da ta ne bi bila zavedena, seje čutil dolžnega navesti številne podatke, ki paledo-kazujejo in podkrepljujejo, ne pa zavračajo v poročilu omenjeno dolenjsko zaostajanje za Slovenijo in njenim razvojem ter dokaze o prav tako omenjenem dosedanjem neobstoju politične volje za skupnim usmerjanjem razvoja regije, pa (da skrajšam!) dejstvo, da je Zavod za družbeno planiranje sedaj sestavil seznam nalog in akcij, pomembnih za skladen razvoj, na katerega pa doslej zaprošeni (izvršni sveti in družbenop-
olitične organizacije) še niso reagirali. To reagiranje naj bi namreč dalo prednostni vrstni red nalog skupnega regijskega pomena.
Če bi na prvi strani lahko dobila na voljo toliko prostora, kot gajenadopi-sniški lahko dobil mag. Ravbar, bi pač lahko povedala prav toliko ali morda celo več, kot je on. Dejstvo pa je, da časopisov ne moremo delati in se novinarstva iti tako, da bi vedno povedali prav vse od a do ž. Podatke, kijih navaja mag. Ravbar, je Dolenjski list v različnih člankih, povezavah in širinah že uporabil in jih verjetno še bo. Če niso bili v omenjenem poročilu, niso pabili, ker, kot sem že povedala, novinar pač ne more vedno povedati vsega od a do ž, ker bi bili potem časopisi težki na kilograme, mislim, da mag. Ravbar neupravičeno očita poenostavljanje in celo zavajanje javnosti s poročilom s seje, na kateri gasicer ni bilo. Čudno pa se mi pravzaprav zdi, ko pravi, da v podrobnosti nepoznavsebinedogovo-ra. Na gradivu je namreč podpisan kot eden od treh njegovih izdelovalcev.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
PETEK, 27. II.
9.00 SVETOVNI POK AL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 1. tek
10.40 TEDNIK
11.40 PO SLEDEH NAPREDKA
13.25 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), 2. tek
14.45 — 00.10 TELETEKST 15.00TV MOZAIK, ponovitev
16.45 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), posnetek
17.15	POROČILA
17.20	MAKEDONSKE LJUDSKE PRIPOVEDKE
17.45 FRAČJI DOL, 3. del nanizanke
18.10	IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: DRŽAVNIKI NA DELU
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK JEZIKOVNI UTRINKI
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	PETER VELIKI, 4. del nadaljevanke
20.55	PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU: Na vseh straneh sveta, 1. oddaja dokumentarne serije
21.35	PETER'S POPSHOW
22.10	DNEVNIK
22.25	BANDOLERO, ameriški film
Gre za vestern z zvezdniško igralsko zasedbo. Dean Martin je vfilmupogla-var tolpe, ki ga po neuspelem ropu čakajo vislice. Obešanje je bilo včasih družabni dogodek, ki je privabil veliko gledalcev. V mesto pride tudi »pasto-r«(James Stervart) in namesto zadnjega blagoslova da grešniku možnost rešitve. Kaj ne bi. saj je njegov brat. Medtem ko šerif lovi begunce, brat temeljito »očisti« banko. Brata nato s svojo tolpo in ugrabljeno vdovo pobegneta v Mehiko, vendar se ne rešita...
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Zimska univerziada — 18.00 Znanost
— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka— 19.30 Dnevnik — 20.00 Porota—21.30 Včeraj, danes, jutri —21.45 En avtor, en film: D. Savič: Cirkus (dok. film)
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Osmi B — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35TV v šoli — 21.30 Poročila — 12.35 Prezrli ste, poglejte— 15.00 TV v šoli— 16.00 Dober dan — 17.10 Kronika Reke — 17.30Osmi B— 18.00Znanost— 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pod krinko —
20.50	Dnevnik — 22.05 Mali koncert
— 22.20 Kulturni magazin — 23.50 Poročila
SOBOTA, 28. II.
00.00
7.45 — 13.45 in 14.25 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	VROČE-HLADNO
8.35 ZBIS: NA KAJ BI ZAIGRALI
8.50	PERISKOP
9.20	NAŠA PESEM, 6. oddaja
9.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU—SLALOM (Ž), 1. tek
10.45 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
11.15	MIR IN RAZOROŽITEV — Pesem čudovite dežele: Češka, 13. del dok. serije OZN
11.40 ČLOVEK IN GLASBA: Haydn in Esterhazy, ponovitev 3. oddaje
12.35 RISANKE
12.55 SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), 2. tek
14.40 POROČILA
14.45 IVANHOE, ameriški film
17.00 KOŠARKA ZA JP, finale
18.25	DA NE BI BOLELO
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
INOVATOR LETA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.15 EP V STANDARDNIH PLESIH, prenos
21.15 DEMPSEY IN MAKEPEACE, 7. del nanizanke
22.00 DNEVNIK
22.15 PORTRET JACKA LEMMO-NA
22.45	NEKATERI SO ZA VROČE, ameriški film
Ta znameniti film je komična izmišljotina o dveh jazzovskih glasbenikih, ki pred podzemljem zbežita z ženskim orkestrom, preoblečena seveda v ženski. Na Floridi igrajo senilnim milijonarjem, oba (Jack Lemmon in Tony Čurtis) se zaljubita v privlačno pevko (Merilyn Monroe). Ob vseh peripetijah ima več sreče lepotec, Lemmonu pa ostane ugotovitev, da nihče ni popoln.
DRUGI PROGRAM
14.15 Test — 14.20 Drhal iz sosedstva (nizozemski film) — 15.50 Beograjske zgodbe — 16.55 Bajk a z onega sveta —
18.00	Dallas — 18.50 Zimska univerziada — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbena oddaja — 21.10 Poročila —
21.15 Oddaja iz kulture — 21.45 Glasbeni večer, G. Verdi: Othelo (opera) — 23.45 Noč z vami
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli — 10.30 Poročila —
12.15	Slalom (ž), posnetek 1. teka — 12.44 Slalom (ž), 2. tek —14.00 Izbor iz programa plus — 15.45 Sedem TV dni
— 16.15 Poročila — 16.20 TV koledar
— 16.30 Narodna glasba — 17.00 Košarka za JP — 18.25 T.O. (dok. oddaja) — 19.30 — Dnevnik 20.15 Boljše življenje — 21.05 Visok cilj (ameriški film) — 22.45 Dnevnik — 23.05 Športna sobota — 23.25 Noč z vami
NEDELJA, 1. III.
9.00 — 13.05 in 14.25 — 23.05 TELETEKST
9.15 POROČILA
9.20	ŽIV ŽAV
10.10	LUTKE IN LUTKI
10.15 FRAČJI DOL, ponovitev4.dela
10.40 DEMPSEY IN MAKEPEACE, ponovitev 7. dela nanizanke
11.30 ANSAMBEL VITA MUŽENIČA
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.40 MALU, 5. del nadaljevanke
15.30 KAKO USPETI BREZ TRUDA, ameriški film
17.10	POROČILA
17.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
17.45 EXLIBRISM&M
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 POTOVANJE V VUČJAK, 5. del nadaljevanke
21.05	PRISRČNO POZDRAVLJENI, PRIJATELJI, reportaža ob tednu beloruske kulture v Sloveniji
22.00 GLASBENA ODDAJA
22.15 ŠPORTNI PREGLED
23.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Oddaja za JLA in igrani film — 12.00 Glasbeni magazin — 17.25 Rokomet (m) Medveščak:Pe-lister — 18.45 Dokumentarna serija —
19.30	Dnevnik — 20.00 Človekovi možgani — 20.50 Studio 2 — 21.10 Mans-field park (angl. nadaljevanka) —
22.05	Mejaši (dok. oddaja) — 22.50TV galerija — 23.00 Na svoj način
PONEDELJEK, 2. III.
TV MOZAIK:
10.05 ZRCALO TEDNA
10.30 VELIKI PLAVOLASEC S ČRNIM ČEVLJEM, francoski film
16.50	— 22.35 TELETEKST
17.05 TV MOZAIK, ponovitev
17.25	POROČILA
17.30 RADOVEDNI TAČEK: Ura
17.45	VROČE-HLADNO
18.15	MPZ ZAGORJE
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK _
20.00 DRAGULJ V KRONI, 10. del nadaljevanke
21.05	AKTUALNO: Na obisku v Muri
21.45 PLESALEC, 3 oddaja angl. niza o baletu
DRUGI PROGRAM
16.00	Dober dan, šport— 17.10Dnev-nik — 17.30 Otroška oddaja — 17.45 Vukov kotiček — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Svet danes — 20.30 Mali koncert — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Volga, Volga (sovjetski film) — 22.45 Znanost
TOREK, 3. III.
TV MOZAIK — POUČNA TV:
10.05 VESOLJE: Hrbtenica noči
11.05 JEZIKOVNI UTRINKI
16.05 — 23.10 TELETEKST
16.20 TV MOZAIK, ponovitev
17.20 JEZIKOVNI UTRINKI
17.30 PUST, PUST, IGRIVIH UST — JOS IN DESA NA IZUST
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.00 B. Miklavc-T. Štiglic: MOJ PREMALO SLAVNI STRIC, drama
Filmska pripoved predstavlja Staneta Drganca kot športnika, sokola, svetovnega prvaka v orodni telovadbi.
kot avstroogrskega vojaka in borca za severno mejo, prikazuje ga kot najlepšega moškega, 'čigar telo je upodobljeno na prvijugoslovanski znamki, predstavlja ga kot rogovileža in ba-
hača, čigar življenje je polno nenavadnih in zabavnih prigod.
21.10	POP SATIRIKON: FLEUR DE MARIE — Večer poezije E. Fritza
21.40	DNEVNIK
21.55	FESTIVAL ITALIJANSKE POPEVKE — SAN REMO 87
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 18.00 Izobraževalna oddaja —
18.30	Risanka — 18.40 Številke in črke
— 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka
— 19.30 Dnevnik — 19.55 Ko se korenin zavemo: Ljubljana, srce OF —
21.00	Žrebanje lota — 21.10 Narodna glasba — 22.00 Kakojez vašim očetom (humoristična serija)
SREDA, 4. III.
TV MOZAIK:
10.05	MOJ PREMALO SLAVNI STRIC, drama
16.15	—22.35 TELETEKST
16.30 TV MOZAIK, ponovitev
17.30 POROČILA
17.35	L. Suhodolčan: PRIMOŽEV DNEVNIK, 1. oddaja
18.20	SKRIVNOSTI MORJA, dok. serija
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: INTIMNI DNEVNIK, madžarski film Gre za pripoved o Juliji, dekletu, ki se iz Moskve vrne v domovino, kjer pa nima nikogar od svojih, oče je izginil v stalinističnih čistkah. Posvojiti jo hoče stara revolucionarka, toda Julija se noče odpovedati svoji družini in spoštljivemu spominu nanjo. V času, ko se prično na Madžarskem političn-ečistke, postane revolucionarka Mag-
da direktorica zapora in jez med njo in Julijo postaja vse globlji.
21.50	SVET NA ZASLONU
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Otroška serija — 18.00 Majhne razlike in njihove velike posledice — 18.30 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka—
19.30	Dnevnik — 20.00 Športna sreda (tekme četrfinala evropskih nogometnih pokalov) — 22.15 Dnevnik
ČETRTEK, 5. III.
TV MOZAIK — POUČNA TV:
10.05 KAJ JE FILM
10.35 SLOVENSKI KRATKI FILM
11.05 POMLADNA SIMFONIJA, nemški film
16.20	— 23.00 TELETEKST
16.35 TV MOZAIK — POUČNA TV, ponovitev
17.35 POROČILA
17.40	ZBIS — J. Ribičič: Nana, mala opica
17.55	PORTRET JOSIPA RIBIČIČA
18.25 ZELENA STRAŽA
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.00 TEDNIK
21.05	VEGETINA KUHINJA
21.15 SONCE IN SENCE. 3. del nadaljevanke
22.15 DNEVNIK
22.30 MIR IN RAZOROŽITEV: So alternative (Norveška), 14. del dok. serije OZN
DRUGI PROGRAM
17.10	Dnevnik — 17.30 Zadnje poletje otroštva — 18.00 In tudi letos — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Poročila — 21.10 Dokumentarni večer — 22.40 Odprta knjiga
PRILOGA
Problem ni v pomanjkanju, ampak v nespoštovanju
Ciril Ribičič pa je v Cankarjevem domu rekel, da v razpravi, ki je pred nami ne bi bilo treba sprejeti tistih predlogov, kisezavzemajoza krepitev federacije brez istočasne krepitve odgovornosti republik in pokrajin za lasten razvoj in razvoj federacije. V sedanji fazi ustavnih sprememb je treba po Ribičiču kreniti od analize sedanjih rešitev in njihovega uresničevanja v praksi in na temelju takšnega celovitega pristopa preiti v javno razpravo, v kateri je treba ponuditi tudi alternative. Zavrnil je pripombe, da je takšen pristop k stvari ustavobraniteljski, in poudaril, da gre za izmišljene dileme.
Delegatka zveznega zbora Viktorija Potočnik v podanih predlogih ustavnih spremembne vidi pomembnejše demokratizacije družbe na področju nadaljnje osamosvojitve delovnih organizacij, inovacije volitev in pristojnosti in odgovornosti federacije. Z ustavnimi spremembami bi morali omogočiti večje spoštovanje ekonomskih zakonitosti in tržnega gospodarstva. Kot pa je mogoče videti, pravi Potočnikova, dobivata federacija In država večja birokratska pooblastila, postajata pred-pisovalki pravic in pristojnosti gospodarstva in posameznikov, namesto da bi ostali koordinator globalne politike. Kaže, da še ni napočil čas za debirokratizacijp in deadministracijo družbe.
Omenili smo nekaj iztrganih in samo slovenskih stališč o predlogih za spremembo ustave SFRJ, vendar so že ta dovolj za ugotovitev, da na dolgi poti do novega najvišjega pravnega akta Jugoslavije kaj lahko pride do politizacije razlik v stališčih. Hamdija Pozderac je v obrazložitvi za najširšo javnost opozoril ravno na to nevarnost. V Jugoslaviji smo namreč vsi prišli vsaj do tega spoznanja, da vsi ne mislimo enako o vsem. Postopek za uveljavitev novih ustavnih določb ima šest faz, med katerimi je javna razprava gotovo osrednja. Ta bo, če bo šlo vse po sreči, trajala leto in pol, glavno delo bo teklo v ustavnih komisijah. Za republiške ustavne komisije je Miran Potrč zagotovil, da bodo delale popolnoma javno, dodal je, da verjame, da bo javno delala tudi zvezna ustavna komisija, čeprav morda ne v vsaki obliki dela.
Vse nas zdaj najbolj zanima, kako bo predloge za spremembo ustave sprejela javnost.Tista prava in najširša. Jih bo podprla, zavrnila, bodo ljudje (kot vse doslej) odgovorno razmišljali o ponudenem ali pa bodo spremembe kot nekaj, kar se jih več ne tiče, šle mimo njih? Bodo izboljšave in predlogi drobceni, drobnjakarski, formalni ali pa se ne bo mogoče držati vnaprej določenih političnih okvirov? Odgovor ni mogoč, vsekakor pa bo javna razprava o spreminjanju ustave preskusni kamen, ali smo v Jugoslaviji res voljni prisluhniti drug drugemu. Če smo, potem bo to dialog in dogovor o zavestnem političnem soglasju, v katerem bo imela glavno besedo moč argumentov in ne argumenti moči. če bomo seveda sami in brez pritiskov sprevideli, da ne razpravljamo ravno o slednjih.
M. BAUER
tati tudi Hamdija Pozderac, rekoč, da ni razlogov za spremembo osnovnih ustavnih načel in temeljnih opredelitev, ki izražajo revolucionarne pridobitve našedružbe, socoalistično samoupravljanje, oblast delavskega razreda in delovnih ljudi, bratstvo in enotnost, enakopravnost narodov in narodnosti, ustavni koncept federacije, republik in pokrajin, ustavne pravice in dolžnosti človeka in državljana, splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, svobodo, neodvisnost in neuvrščeno politiko
naše države. Skratka, človek, ki je v predsedstvu države poverjen za ustavo, je potrdil, da so v predlog vzidane nekatere nedotakljive meje. Tako za tiste, ki bi radi marsikaj spremenili, kot za tiste, ki bi radi vse po starem.
Predsednik slovenske sku pščine Miran Potrč je na strahove, da pomeni predlog za spremembo ustave SFRJ pripravo na temeljit poseg v pristojnost republik in pokrajin, odgovoril, da se temeljni odnosi, ki veljajo v
federaciji, ne smejo in se tudi ne bodo spremenili. Glavno vprašanje, je rekel Potrč, ni, kako razdeliti oblast v zvezi, ampak kako krepiti vlogo samoupravnih subjektov in urediti njihov odnos do oblasti. Potrč je odločno zatrdil, da urejanje skupnih temeljev sistema izobraževanja ni nikakršna ponovitev zloglasnih skupnih jeder, ni pa zanikal možnosti, da ima morda kdo v Jugoslaviji tudi to v mislih. Glede urejanja enotnih temeljev davčnega sistema in strategije tehnološkega razvoja gre po Potrču za stvari, ki ne morejo biti sporne, saj smo načelno vsi za enotnost jugoslovanskega trga. Predsednik slovenske skupščine poleg tega meni, da ne drži teza o le kozmetičnih spremembah ustave. Predlog je odprt, kar pomeni, da ni nujno, da bo vse, kar je predlagano, tudi sprejeto oziroma spremenjeno, niti se ne more javna razprava slepo držati samo zadev, ki so v predlogu izrecno navedene.
Zanimiva so tudi nekatera druga stališča. Če še naprej ostanemo pri Slovencih, je pozornost vzbudilo mnenje Ivana Kristana, rektorja ljubljanske univerze. Mi kot da še vedno verujemo, da bomo z normami ukrotili življenje, kar je seveda iluzija, pravi Kristan. Nekoč bomo to navado morali spremeniti, naš problem ni v pomanjkanju norm, ampak v njihovem nespoštovanju. To je načelno vprašanje. Pri konkretnih predlogih pa je Kristan opozorit na že na prvi pogled vidno krepitev funkcij federacije.
Slednje je mogoče še posebej argumentirati pri predlaganih spremembah na področju zakonodaje, kjer se težišče premika na zvezno raven. V novih rešitvah je naglašena prevladuj- ' oča vloga zvezne zakonodaje nad republiškimi in pokrajinskimi. To je na določen način odstopanje od današnjih načelnih rešitev, meni Kristan.
Predsedstvo SFRJ je po dvomesečnem odlogu poslalo Zveznemu zboru jugoslovanske skupščine predlog za spremembo ustave SFRJ. Z njim se je potencialno začela ena največjih sprememb, skozi katere je oziroma bo morala Jugoslavija. Nekateri menijo, da od dosedanje ustave ne bo ostal kamen na kamnu (spremenili naj bi vsak četrti člen, skupaj 120 členov), drugi pa trdijo In posebej poudarjajo, da ključna ustavna načela ne bodo doživela sprememb. Slednje se je trudil posebej podčr-
V neobvezen premislek
RAZTEGLJIVA PRAVICA DO RESNICE
Edvard Kardelj je v Smereh razvoja zapisal tudi slavni, sto in tisočkrat tako ali drugače uporabljeni stavek, da »svoboda informacij ne pomeni pravice, da lahko nekdo širi neresnico po svoji volji, ampak pravico vsakogar, da sliši resnico«. S sredstvi informiranja, ki so v zadnjem času (na pobudo drugih) okoli sebe in svojega poslanstva spet dvignila precej prahu, se ukvarja tudi naša še nekaj časa veljavna ustava, ki med drugim pravi, da »morajo tisk, radio in televizija ter druga sredstva javnega obveščanja in komuniciranja resnično in objektivno obveščati javnost pa tudi objavljati za javnost pomembna mnenja in obvestila organov, organizacij in občanov.«
Iz obeh citatov je jasno, da gre predvsem in samo za svobodo informacij in pravico do resnice.
Kdo bo rekel, da ni nič lažjega, saj je svoboda in prav tako resnica lahko samo ena. Vendar je tako samo na papirju, v življenju imata obe toliko podob, kot je oči, še posebej pa so njuni obrisi in vsebine zapleteni v novinarstvu. V slednjem, mislim seveda na jugoslovansko novinarstvo, namreč izrecno velja, da svoboda in resnica nista stanje ali vsaj trenutni dejanski podobi, ampak proces, nenehna pot k osvoboditvi in novim civilizacijskim obzorjem, kjer med drugimi pridobitvami demokracije prebiva tudi resnica ali vsaj pravicado nje.
Zadeva, ki še vedno zveni lepo in obetajoče, se zaplete predvsem zaradi tega, ker se na tej ozki in strmi poti preriva tudi veliko vodičev, novinarska svoboda in temeljna težnja, da ni nič bolj svetega od resnične informacije, sta (ne
V__________________________________
samo pri nas) venomer na povodcu politike, tako imenovana novinarskaodgovornost pa je največkrat obvezno poistovetenje s stališči v vsakem priijieru nadrejenih političnih oblasti, četeoblas-ti niso zbirokratizirane ali kako drugače pokvarjene, če družba cvete, se razvija in napreduje, se je o svobodi in resnici zelo lahko sporazumeti, praktično ju nikoli ni dovolj. Sami po sebi sta razumljivi, kot zrak, kot dihanje.
Drugače je, ko je družba v krizi. Takrat mora vladajoča struktura določiti merila za vrednotenje dogodkov, pojavov in tudi posameznikov. Vendar je tudi kriza (tako kot svoboda in pravica do resnice) proces, v vsakem primeru, naj gre družbi na boljše ali na slabše, se merila vrednotenja spreminjajo. Na-
čeloma je res, daje resnico, če si oborožen z dejstvi, pogumom in moralno močjo, kaj lahko ločiti od laži. Toda novinarji se v vsakem družbenem sistemu srečujejo s še eno vrsto metra. Zadeva je res lahko resničnaali neresnična, hkrati pa tudi sprejemljiva ali nesprejemljiva. Ta meter daljšajo ali krajšajo vladajoče institucije. V imenu ljudstva, ki mu je namenjena resnica.
Seveda je samo po sebi jasno, da ima takšno ali drugačno politično in novinarsko vrednotenje družbe, njenih pojavov, dogodkov in ljudi načeloma vedno dober namen. Vsi bi radi trdno, harmonično, učinkovito, srečno in bogato družbo. Ko pa se ta elementarna želja iz najrazličnejših razlogov in okoliščin ne uresniči, ko se merila o vrednotenju spreminjajo samo še zaradi obstoja in interesov nosilcev družbene moči in ne razreda ali človeškeskupnos-ti, ki jo zastopajo, mora novinar, ki mu je do svobode, demokracije in resnice, zapustiti blodnjake dogovornih resnic. In takrat je težko biti novinar.
MARJAN BAUER
u
ti 'rt Ih m
'ti o ® ti
S-®
t,
ti .-3 ©
it*
S ©
©
ti
umrl za rakom. To je finančnika tako pretreslo, da je zažgal vsa potrdila dolžnikov, odpovedal se je milijonu dolarjev. Požar je bil, tako kaže, učinkovit. Brady je umrl leta 1932.
Chrales King, vodja konservativne stranke, je bil leta 1928 izvoljen za predsednika Liberije z večino 600.000 glasov. Veliki angleški pisatelj Graham Greene v svoji knjigi Popotovanje brez zemljevidov ugotavlja, da bi bila takšna volivna zmaga prav povsod veličastna. Še posebej pa to velja za Liberijo, ki je imela v času omenjenih volitev 15.000 registriranih volivcev. Morda bi ali bo Kingov recept tu ali tam prišel prav tudi v današnjih časih.
Po razkritju in usmrtitvi Lavrentija Berije, zloglasnega vodje Stalinove politične policije, so vsi lastniki Sovjetske enciklopedije dobili okrožni-
co. Vsebovala je novo stran enciklopedije, ki jo je bilo treba nalepiti na stran, kjer je prej kraljeval Berija. V zameno za Berijo so bralci in uporabniki enciklopedije dobili dodatne podatke o Beringovem morju.
Leta 1900 je Otavio Guillen na ulici v Mexicu srečal prekrasno neznano dekle in se vanjo pri priči zaljubil. Kasneje jo je tudi spoznal, ji izpovedal ljubezen, leta 1902 sta se zaročila. Da je šlo za res veliko ljubezen, pove podatek, dasta se zaljubljenca poročila šele leta 1969,67 let po zaroki. O ba skupaj sta imela 164 let.
•
Penis bolhe, ki živi na zajcih in kuncih, je dolg (v stanju erekcije) kot tretjina bolhe. S konstrukcijskega stališča je to najbolj zapleten penis v živalskem svetu in seveda relativno največji. Človeško orodje enake dolžine bi v stanju pripravljenosti merilo 60 cm.
Objavili so seznam najbolj nevarnih poklicev v ZDA. Vsak dvajseti učitelj ali profesor ima velike možnosti, da ga bodo pretepli, njegovi učenci aii študenti. Vsak sedemnajsti igralec lahko pričakuje, da bo med predstavo ali po njej dobil v glavo gnilo jajcfe ali paradižnik. Vsakega šestnajstega poštarja lahko ugrizne pes, vsakega petdesetega davčnega inšpektorja pa bodo pretepli davkoplačevalci. K samomoru so v Ameriki najbolj nagnjeni lekarnarji: vsako leto se jih ubije 12 na 10.000. Do življenja ni veliko tudi zobozdravnikom, ubije se jih 9 na 10.000, psihiatrom (8 na 10.000) in odvetnikom (6 na 10.000).
•
Duamondu Jimu Bradyju, enemu od najbolj uspešnih špekulantov v zgodovini ameriškega denarništva, je leta 1912 neka prerokovalka povedala, da bo čez par mesecev
Prizor Iz filma Down by Law, relija Jim Jarmusch, 1386.
Kino
JIM JARMUSCH
O Jimu Jarmuschu, vodilnem predstavniku newyorškega neo-dvisnegaf ilma, smo v tej rubriki že pisali; bilo je to ob njegovem drugem filmu (in prvem velikem uspehu) Bolj čudno kot raj. Na letošnjem Festu je bilo mogoče videti njegov najnovejši film Down by Law (o prevodu nekoliko pozneje), ki je prejšnjemu po svoji temeljni zgradbi, število likov in odnosih med njimi pravzaprav presenetljivo podoben. V obeh gre najprej za neki par (tam prijatelja Willie in Eddie, tu disc-jockeyZackinzvodnikJack, kise, oba po nedolžnem, znajdeta v isti zaporski celici), katerega pasivnost podre prihod tretjega, ki je praviloma tujec (tako, kot je to
Madžarka Eva v filmu Bolj čudno... oziroma Italijan Roberto v Jarmuschevem novem filmu). Vsi skupaj se nato nekam odpravijo (tam najprej v Cleveland in nato na Florido, tu pa po pobegu iz zapora blodijo po močvirju), da bi praktično nasamem koncu poti odkrili nekoga, ki jenetakodolgo nazaj tudi sam bil še popoln tujec vtuji deželi (EvinatetavCIevelan-du, lastnica italijanske restavracije sredi močvirja). Toda da bi zdaj tujec lahko ostal v Ameriki (in to se zgodi tako z Evo kot z Robertom), se zdi, kot da mora nekdo drug iz nje oditi: VVillie odleti z letalom, na katerem misli, da je Eva, in kdo ve, kam pelje pot Zacka in Jacka potem, ko se v finalnem prizoru ločita na razpotju sredi gozda. Oba konca sta po svoje dvoumna, kot je dvoumen tudi že sam naslov novega Jar-muschevega filma. Down by Law najprej asociira na represijo zakona, na nekoga, ki je »potlačen z zakonom« — in če vemo, da se približno tretjina filma dogaja v zaporu, bi kaj hitro pristali na tak prevod (na Festu so ga recimo prevajali »Za zaporskimi
rešetkami«). Toda tu nastopi Jar-muscheva igra. Izraz je namreč iz newyorške črnske, hip-hop kulture, ta pa ga dolguje slangu črnskih predmestij iz dvajsetih let ter ga stoletja. Pomeni pa natanko nasprotno — pomeni nekoga, na katerega se lahko zaneseš, ali kot pravi Jim Jarmusch v intervjuju za francoski Cahiers du cinčma: »nekoga, za katerega danes preprosto pravimo, da je cool.«
Dvoumnost še zdaleč ni edina odlika režiserskega pristopa Jima Jarmuscha. Tudi film Down by Law je le še potrdil njegovo izjemno vizualno kulturo, spoštovanje filmske tradicije (tako klasične žanrske ameriške kot tudi evropske in japonske) in sposobnost vodenja igralcev. Med glavno trojico je »pravi« igralec le Italijan Roberto Benigni, vendar niti John Lurrie (član skupine Lounge Lizzards) niti Tom Waits —dva g lasbenika torej — ne zaostajata s svojima kreacijama. Vse to so razlogi, zaradi katerih bo odslej vsak novi film Jima Jarmuscha predmet velikega pričakovanja.
STOJAN PELKO
Glasba
EURYTHMICS
Zadnjih nekaj mesecev je popularni in uspešni duo Euryth-mics, ki je v svoji karieri ustvarilže lepo vrsto hitov, preživel na uspešni turneji, na kateri je predstavljal svoj poslednji album z naslovom Revenge (Maščevanje). Duo sestavljata lepa Annie Lennox s prav tako lepim glasom in Dave Stevvart, v čigar glasbenih stvaritvah prihaja glas in pojava Annie do polnega izraza.
Zakaj tak naslov albuma? Tako se je imenovala že ena od pesmi na njunem prvem albumu, Stevvart pravi, da se je od takrat pa do snemanja zadnjega albuma zgodilo marsikaj injla so jima v tem času različni ljudje želeli in privoščili marsikaj slabega. T a album je maščevanje za vse slabe želje, maščevanje z glasbo, seveda dobro.
Prva pesem na albumu Revenge, Mjssionary Man, ima za Eurythmics dokaj netipičen zvok. Nekdaj je duo namreč veljal za sintisajzerskega, zadnji trije albumi pa kažejo njegovo težnjo, da to ustaljeno sliko o sebi spremeni, in sicer tako, da Annie in Dave vse več uporabljata kitaro in instrumente s klaviaturami. Dave pravi, da tega niti nista posebej planirala, želela pa sta oditi na večmesečno turnejo po izidu plošče, pesmi pa naj bi bile na albumu posnete tako, da jih lahko brez večjih sprememb enako izvajata tudi na koncertih.
Na prejšnjem albumu Euryth-micsa, Be Yourself Tonight, so sodelovali kot gostje tudi mnogi znani pevci, na primer Stevie Wonder, Aretha Franklin in Elvis Costello. Zadnji albumsta posnela sama, brez posebnih gostov. Prvič ne želita ponavljati nobene že narejene stvari, drugič pa sta bila razočaranaobčudnih in zlobnih komentarjih ob njunem sodelovanju z znanimi imeni. Po albumu Be Yourself Tonight sta
tudi želela dokazati koncertne sposobnosti Eurythmicsa.
Zadnji album ima tudi nekaj pesmi z zelo osebnim tonom. Prav to, osebno, Annie pojmuje kot zelo pomembno sestavino v glasbenem delu in navaja Costel-la kot primer izjemnesposobnosti vnašanja osebnega v glasbo. Na albumu Revenge je pesem Take Your Pain Away Anniejino videnje velikega trpljenja ljudi, ki imajo raka, za katerim je umrl tudi njen oče. O očetu in sebi pojetudi v zadnji pesmi na albumu I Remember You. V pesmi In This Town pa pojeta o spremembi.
kakšnem nastopu vživo, aseveda ni tako, ampak gre za rezultat mojstrskega dela Deveja Stevvar-ta. O spremembi pa pojeta, pravi Annie, ker je v Britaniji postalo življenje nevzdržno in so spremembe nuine.
Dave Stevvart je v zadnjem čas producent tudi nekaterim drugir izvajalcem, vendar pravi, da j Eurythmics njegovo življenje ii da se ponoči včasih zbuja in raz mišlja, kako v duu kaj naredit Včasih pa ga Annie zbudi telefonom sredi noči, da mi zapoje novo melodijo ali povi nove verze. Uspeh Eurythmicsi torej ni naključje, pa tudi nagradi britanske diskografske industriji Annie Lennox za najboljšo pevke v Veliki Britaniji ne. Nagrada An nie seveda veliko pomeni, čeprai
Eurythmicsustvarjaglasbozalju
di.kivnjejuživajo, nepazakritike ki jo analizirajo.
70(3
priloga	dolenjske
OB ODPRTJU I. UMETNIŠKE RAZSTAVE V NOVEM MESTU, 1920
Spori
IICTCD V £-. 1 &-rt
v
MREŽI
DOGAJANJE ZUNAJ FILMA
Leta 1979 napišem scenarij po romanu Novo mesto Mirana Jarca. Oddam ga na anonimnem natečaju Viba filma. Scenarij odkupljen. Prizadevam si, da ga uvrstijo v program. Brez haska. Delase Dražgoška bitka. Vse je v znamenju histerije bitke. Bitka se izjalovi. Iščejo krivce, ki jih ni. Tako je pri nas. Viba film v krizi. Leti direktor, leti trio dramaturgov. Krmilo prevzame Bojan Štih. Nova metla, odprta politika, delo. Viba in Štih mi omogočita končati Opre Roma.
V lastni produkciji in ob pomoči Kulturne skupnosti Slovenije napravim še Ovne in mamute. Viba odkupi narejen film in ga plasira na festivale. Film dobi svetovna priznanja, štih meni, da je čas, da se popravi krivica, ko so me 1980 odžagali z Akademije. Ureja Jarčevega Vergerija. Iz arhiva potegne moj scenarij. Veterv mreži. Po Jarcu. Dajte, Robar, napravite adaptacijo, skrajšajte, bomo delali. Scenarij ponovno odkupljen, ker je poteklo pet let. Avtorske pravicese urejajo. Programski svet odobri scenarij. Julija 1986 podpišem pogodbo za snemalno knjigo. Prosim za podaljšanje roka, ki je 15. september. Podaljšamo rok, določimo snemanjeza15. februar. Decembra oddam snemalno knjigo.
Čez tri tedne se sestane Programski svet, vsaj del tega. Vrne snemalno knjigo, češ da je preveč dialoga, preveč dogajanja, da je torej film predolg, predrag, razvlečen. Ves čas od zgodnje jeseni naprej tečejo priprave pri Komiteju za urbanizem Novo mesto, kakočim ceneje in čim učinkoviteje uporabiti sredstva, namenjena za nujno potrebna dela pri adaptaciji snemalnih objektov. Zlasti novomeški električarji se čudovito odrežejo.
Novi vodja Vibe, v. d. Ljubič — kajti medtem Bojan Štih, žal umre — piše pismo županu Kovačiču, da se ne strinja s takšno metodo dela, da naj se on in njegova županija nikar ne vtikavajo v nekaj, kar ni njihovo področje. S tem pismom in zapisnikom Komiteja za urbanizem (pri katerem pa v.d. Ljubič izpusti najpomembnejši del — načrt za razdelitev stroškov pri adaptacijah, po katerem na Vibo pade le neznaten del stroškov) Ljubič nastoplpred Kulturno skupnostjo in Programskim svetom. Doseže dvoje: PS filma ne uvrsti v program za leto 1987, pred javnostjo, strokovno in laično, pa je za vse kriv samo Robar. Ker se ne drži rokov. Ker se ne drži pogodbenih določil. Ker je film predolg, predrag. Ker hoče Robar na račun »uboge« Vibe prenoviti mestno jedro. Tako hudo neprofesionalen je, da ne ve, da Viba lahko pripelje na kraj snemanja svoje kulise in je stvar opravljena. Na sejo Programskega sveta me kljub večkratnim prošnjam in zahtevam ne pokličejo. Lažje me bo zmanipulirati v zaprtem krogu, to seve. Medtem ko, kljubtemu da sene strinjam z oceno stroškov filma (kajti velik del zunanjih stroškov mislim reducirati na način, ki je pri nizkopred-računski filmski produkciji -bistven: uporabiti uporabljivo, pridobiti za sodelovanje celotno mesto, kajti gre za film tega mesta) niti z oceno dolžine (moja metoda dela je takšna, da je posnetega nekoliko več, toda hitreje in ceneje, v montaži pa potlej obdelujem film do ustrezne dolžine), kljub temu da se tudi z dramaturškega vidika ne morem docela istiti z mnenjem PS (kajti v rokavu imam naboj, ki celo zadevo Vetra v mreži oz. Novega mesta postavi v novo, bolj dinamično perspektivo — toda ali sem PS dolžan razodeti svojo profesionalno metodo dela in posebnosti?), kljub vsemu temu pridno krajšam in pilim snemalno knjigo. Ljubič mi še
piše, da je vse v redu, da jesnemanje samo preloženo na kasnejši čas. V redu, počakam.
Slučajno zvem, kajti nekaj mi nedačistomirnodelati, da je svet Viba filma vabljen na sestanek 11. februarja, kjer se bo odločalo o programu za leto 1987. V delu berem predlog programa Viba filma. Vetra v mreži ni. Pojavim se na sestanku, nepovabljen, burno in bučno protestiram, interpeliram in tudi zmerjam. Svet Vibafil-ma je presenečen. Predsednik predloži sklep, naj se Veter v mreži vsekakor uvrsti v program. Sklep je sprejet. Vendar moram s Programskim svetom prej razčistiti zadeve okrog dolžine itn. Manever Ljubiču ni v celoti uspel. Film Feter v mreži bomo delali. Še letos. Mimograde sem zvedel še nekaj: filma Veterv mreži tudi v programu za leto 1986 ni bilo. Kdo bi izmeril vse te podle tokove, se pravi, podtalnice!
DOGAJANJE V FILMU
Organski del mojega filmskega prepričanja je težnja po sprotni in dosledni demistiflkaciji filmskega bu-sinessa, ki ga na žalost pri nas še vedno pojmujejo po meri in okusu bolj ali manj škandaliziraneholywoodske kinematografije, pri nas pa ga oznanja in pridiga revija STOP npr. Z izjemo mojih filmskih političnih in socioloških esejev (Sence bližnjih prednikov, Opre Roma) pa še nekaterih naročenih in reklamnih filmov pravega dolenjskega in novomeškegafilmašenimamo. Imamo nekaj psevdo krnečih in psevdovojnih tem, pravega, tu zraslega filma pa ne. Veterv mreži jetakšen, oziroma bo takšen, upam. Prvi v novi trilogiji »Področja radosti«. Prejšnje tri filme sem imenoval »Področja slabosti«.
Jedro tako imenovanega notranjega filma Vetra v mreži tvori snov iz romana Novo mesto, ki gaje napisal, kot vemo, pesnik Miran Jarc, novomeški gimnazijec, še danes neustrezno predstavljen v slovenski knjižni plejadi.
Zunanji plašč fnma, ki skriva v sebi vrsto bistvenih povezav z jedrom, sem stkal iz dogajanja vNovem mestu septembra 1920. Tisto leto je bilozaslovenske in tudi jugoslovanske razmere precej nenavadno. Izguba Koroške s plebiscitom, ki je prvi večji poraz nove jugoslovanske diplomacije in slovenska narodna sramota, kakor jo imeuje Jarc v pismu Zinki, po drugi strani pa izliv za tisti čas prav n^erjetne energije in kreativnosti zlasti novomeškega Podbevška, Jakca, Mušiča, Skalickega pa tudi Kogoja in Jakopiča. Gre za t.i. novomeško pomlad, prvo javno manifestacijo novih umetniških stremljenj, za prvi nastop slovenske ume-
tniške avantgarde. Konec septembra 1920 je Novo mesto na nogah. Nazadnje je bilo v času kandijske republike oz. revolte, ki sta jo omejila ali celo zadušila starojugoslovanska vojska, oziroma bivši srbski vojni ujetniki, ki jih je nova oblast v naglici oborožila, in seveda, Ivarr Tavčar. To pot je razlog za slavje drugačen. Umetnost. Kultura. Slikarska razstava, o kateri se piše kot o izjemnem dogodku, glasba Marija Kogoja, ki je nepopularna, a nekaj čisto novega in presenetljivega, pa še .človek z bombami' Anton Podbevšek, ki ruši vse dotedanje kode literarnega nastopanja in izraza. Skrivnostni Jarc, imenitni Jakac, prizadevni in inovativni Mušič, Skalicki itn. Stvari so bralcem znane iz sijajne monografije Marjana Mušiča Novomeška pomlad, čutiti je, skratka, tiste lepezgodnje jesenske dni, kakostru-janje novih tokov vevropski umetnosti nevarno in vznemirljivo blizu šumi in brni na ušesa slovenskemu zakotnemu purgarstvu in zaplotništvu.
Zakaj toliko besed o .zunanjem filmu' ki sem ga hotel prvotno napraviti iz zgolj dokumentarnega gradiva, ki je na razpolago? Protagonisti Novomeške pomladi (kipa, mimogrede, še danes nimajo, niti spominske plošče, tako kot tudi Anton Podbevšek nima niti gase po sebi poimenovane, kar je za nas, današnje Novo-meščane, sramota, ki pa se še da popraviti tako, da poimenujemo kakšen trgec ali ulico,Ulica novomeške pomladi' npr.) presenetljivo sovpadajo z nekaterimi ključnimi osebami v Jarčevem romanu o Danijelu Bohoriču in tovariših v času prve vojne. V resnici je Jarc svojo veliko pesem o Novem mestu, kakor imenuje roman v pismu prijatelju Božidarju Jakcu, pisal pod dokaj močnim vtisom, ki ga je nanj hapravila tudi Novomeška pomlad. To je razvidno iz njegovih pisem prijateljici Zinki, pozneje ženi. V tistem metežu ljudskega slavja in umetniškega snovanja, kakršnega lahko takrat zasledimo le še v dadaističnih krogih v Zurichu, v pariškem nadrealističnem krogu v kavarni Cyrano, v porevolucij-skih drzovitostih nekega Majakovskega in ruskih ak-meistov, v berlinskih in dunajskih kabaretih in varietejih, mutatis mutandis seveda (dasi je nerazumljivo, zakaj skuša Josip Vidmar Antona Podbevška v svojih Obrazih tako omalovaževati, siromašiti, banalizirati, saj je Podbevškova futuristična in nadrealistična poezija še danes ohrani la osnovne poteze avantgardne poetike, .eantropocentrično videnje in doživljanje sveta', kot pravi Katarina Šalamun-Biedrzycka v svojem eseju Anton Podbevšek in njegov čas), v bučnih in šumnih dnevih, polnih zmagoslavja, ki ga je (Jarca) omamilo,
se odvijajo in zavijajo človeški odnosi in zgodbe, ki so
se tkale in razpredale že v Danijelovih (Jarčevih) gimnazijskih letih. Njegova petošolska ljubezan, Nataša Steinova, dobi naenkrat povsem drugačna razsežja — takrat prekinjena zgodba se zdaj presenetljivo drugače obrne. Vfežeč (l-oubevs&kj ječištC 12 SSuSOd mnCZiCč vrvečih načrtov in norih idej o tem, kako bo s svojo poezijo zavladal svetu. Barbič, alias Edvin Serko, ki še vedno obseda Danijelovega duha, doživi popoln osebnostni krah v soočenju z razčlovečeno vojaško sadistično-avtoritativno figuro, pa ZorecJpoznejši delavski voditelj in slavist, profesor Bogo Teply) in Jerman (Anton Puc, pesnik iz Žužemberka), ki znori, tudi zaradi odpora vesti vpričo militarizacije duha. Pa Fran Herman, Stanko Schvveiger, itn., itn.
Danijelovo Novo mesto je v času .pomladnih' dni čisto drugačnem oblačilu kot sicer, toda vse daljši In pogostejši sprehodi v nedavno preteklost razkrivajo mesto v njegovi manj prijetni luči. Vojaško zaledje s svojimi intrigami, špijoniranjem, šikanami in umazanijo vse huje in huje pritiska na duha mladih razumnikov, gimnazijcev, ki se prav sredi te vojaško-politične avstroogrske javne hiše in sirotišnice obenem, prebujajo v svet sebi lastnega in edinstvenega, dejavnega bivanja, v svet umetniške senzibilnosti in žlahtne ustvarjalnosti. Kakšen nor paradoks! Mlad, polnoživčlovek, mahoma soočen z bedo in grozo, kf jo svetu povzroči militaristična uničevalska sla, soočen z bedo tistega človeškega duha, ki preneha verjeti v kakorkoli, v svoje narojeno in pogojeno individualno in socialno, nacionalno in zgodovinsko poslanstvo. V to, da je predvsem človek. Ko neha verjeti v svojo duhovnost in tvornost, v lepoto življenja kot takšnega. V sleherne vrednote. Ko brezumen pobija in se pusti ubijati v redovih- slepe vojaške miselnosti, ozke politične in ideološke opredeljenosti. Ko izgubi svojo človečnost. Gimnazijce preselijo v samostanski konvikt, okrog katerega je prav tako povsod vojska, o kateri pravi pokojni profesor Milan Dodič v svoji monografiji novomeške gimnazije, da je psovala in razgrajala v vseh jezikih starega cesarstva...
Danijel se upre. Vrezec se upre. Njun upor je konkreten, nevaren. Če bi bila starejša, bi ju vojaško naglo sodišče takoj likvidiralo. Zaradi visoke stopnje avtonomnosti gimnazije in prevladujočega humanističnega duha v profesorskem zboru ostane vse v okvirih gimnazijske zbornice. Večni upornik in renegat Kamin, Danijelov duhovni oče, ni te sreče. V brezizhodni situaciji, tik preden bi mu morda le uspelo zaživeti resnično novo življenje, se je prisiljen zaradi ponosa sam pokončati.
Danijel se spominja svojih belih noči, prečutih in norih, zaljubljenih in trpkih, odkrivanja tragične lepote življenja, občutja minljivosti, končnosti. Slavje kulture se bliža koncu. Danijel je vsled vsega doživetega čustveno izčrpan in deprimiran, vendar se mu marsikaj pojasni. V pismu Zinki pošteno pove, daje bil z Natašo spet v intimnih odnosih. ,Toda spomin nate, Zinka, je kot roseč balzam...' Vrača se v Ljubljano, bledo in kulturno leno, tam pa kmalu zatem dočaka, ne osvoboditev, kakor v romanu na koncu, marveč dan slovenske narodne sramote—koroški plebiscit. .Jepadavislanca pala' pojejo tisoči po ulicah, trgih, pravi Danijel, ne Danijel, Miran Jarc, v pismu Zinki...
Stotine pisem, člankov, šukljetovi Spomini, Knjiga moje mladosti Claricija, Mušičeva Novomeška pomlad, Jarčeva in Jakčeva korespondenca, Jarčeva ljubezenska pisma bodoči ženi, med najlepšimi v slovenski pisem literaturi, pa notesi in zapiski Jožeta ^ /albarja, ki bi jih tudi moral nekdo ponovno,izbrati in izdati (Koblarjevega izbora ni nikjer dobiti, tako rekoč), saj gre za pronicljiva opažanja in misli humornega in nostalgičnega duha ter tragično preminulega kostanjeviške-ga dijaka (tudi v tem primeru ravna Josip Vidmar napačno, ko ga odpiše kot povsem nepomembno figuro), Štihova To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, pa spisi in raziskave Janka Jarca, Boga Komelja, Milana Dodiča in še mnogo drugih, ki mi pomagajo pr, tolikerih podrobnostih, da je kar ganljivo, no, vse to bo, upam, lepega dne zagledalo luč sveta v obliki filma, ze katerim krepko stojim. Veter v mreži.
FILIP ROBAR-DORIN
Fest '87_____
O FILMU IN O ŽIVLJENJU
\ %
Tisti, ki bi na podlagi letošnjega beograjskega filmskega festivala poskusil kar se da trdno začrtati odnos med filmom in življenjem, bi se znašel v velikanskih težavah. Je film »več od življenja« (kot so to poskusili predlagati selektorji uradnega programa), je »manj od življenja« (kot se je dalo prebrati na pročelju Študentskega centra, ki je pripravil alternativni festov-ski program) ali pa je morda kar »življenje samo« (kot se je glasilo reklamno geslo ljubljanskega post-FESTuma)? Zdaj se pa znajdi! V podobnih težavah se znajde tudi poročevalec s filmskega festivala: se naj odloči za popisovanje življenja na festivalu (tiskovne konference, pogovori, trači..) ali naj,se omeii zgolj in samo nafilme? Naj torej piše onevmk ali kritike?11 u seodio-čamo za oboje v enem, za nekakšen kritiški dnevnik torej, ki je po svoje tudi že odgovor na začetno vprašanje (več, manj ali enako); film danes je življenje natanko toliko, kolikor je že vsak življenjski trenutek na svojevrsten, neogiben način filmski. Mar nismo sami vse bolj pogosto v položaju, podobnem tistemu, v katerem se znajde junak Jarmuschevega filma Down by Law (več o njem v rubriki Kino) Roberto, ko za neko »življenjsko« situacijo pravi: »Saj to je vendar tako, kot v tistem filmu!« Naš spomin je že do te mere prepleten s filmskimi podobami, gestami in situacijami, da si ga
brez kinematografske zgodovine že kar težko predstavljamo.
In kaj bo v tem kinematografsko-historičnem spominu ostalo zapisano z letošnjega Festa? Ne ravno veliko. Je to krivda festivala ali na njem prikazanih filmov? Saj to je vendar enako, boste rekli. Pa vendar je Fest eden redkih festivalov, na katerem so filmi tisti, ki tvorijo vsebinski okvir prireditve. Ponavadi je namreč ravno obratno — podoba festivala odreja izbor filmov. Tako tisti, ki gre v Berlin, ve, da bo videl najnovejšo alternativno produkcijo; v Pordenoneju pričakuje nova odkritja iz zgodovine nemega filma; v Torinu bo spoznal neodvisno kinematografsko produkcijo predvsem mladih avtorjev; v -Benektah bo zagotovo — na retrospektivi — dodobra preštudiral posameznega avtorja; v Pesaru »odkril« še vse premalo znano kinematografijo Daljnega vzhoda; v Cannesu pa videl tisto zares najnovejše z vseh koncev sveta. Kaj pa na Festu? Seveda, »najboljše filme sveta«! Žal je ta kriterij vse preohlapen, da bi zares zadoščal za desetdnevno prireditev, ki hoče imeti (in je nekoč celo imela!) svetovni sloves. En sam slab film namreč ta koncept podre — in letos je bilo takih podiralcev kar nekaj. A »treba je pisati o filmih, ki jih ima človek rad« (Wim Wenders), in zato bomo »podiralce« preprosto pozabili, nekaj več pozornosti pa namenili tistim filmom, ki jo zares tudi zaslužijo. Vtisa sta pravzaprav dva: a) veliki avtorji ostajajo zvesti svojim avtorskim opusom in so na določen način že tudi garant za lastno kakovost; b) »pravi« filmi nastajajo v manjših, pogosto celo nizkoproračunskih hišah. Če so primeri za prvi vtis Tarkovski (Žrtvovanje), Fellini (Ginger in Fred) in Rohmer (Zeleni žarek), potem lahko drugega podkrepimo z imeni Jima Jarmuscha (Dovvrf by Law), Neila Jordana (Mona Liza) in, ponovno, Eriča Rohmerja.
Rohmer nas kot križni primer prvi zavezuje, da o njegovem novem (in ne najnovejšem, saj je posnel že nov film, ki nosi letnico 1986 in naslov Prijatelj moje prijateljice) filmu povemo nekaj več. Zeleni žarek uspe s skorajda dokumentarističnim načinom režije pripeljati na raven zgodbe — zgodbe o osamljenosti in iskanju (partnerja? ljubezni? zelenega žarka?). Delphine je mlada Parižanka, ki sredi počitnic (prvotni naslov je bil Avgustovski ljudje) ostane brez sopotnika. Film nato spremlja njena iskanja ljudi in možnosti, kako se izogniti počitniški praznini velemesta. Po vrsti drobnih epizod (praviloma posnetih z naturščiki) se znajde v letoviškem Biarritzu, a tudi tu se zdi, da je vse zaman. Tik pred vrnitvijo v Pariz spozna na železniški postaji
fanta, s katerim nato skupaj odideta gledat zeleni žarek — ta redek optični pojav, ki se pojavi ob sončnem zahodu in ki ima v neki Julles Vernovi zgodbi tudi dodaten pravljični pomen: ko ga zagledaš, si sposoben spoznati čustva drugega. Film se konča prav s takim zelenim žarkom in z Delphininimi solzami, ki pa so prvič v filmu solze veselja. Glavna igralka Marie Rivišre je bila gostja Festa in je vzbujala zanimanje s prav tistimi drobnimi gestami, ki jo tudi v filmu naredijo tako privlačno. Življenje — film!?
Podobno iskanje, če ne že kar tavanje, smo videli tudi v filmu After Hours (namesto Idiotska noč bi ga bilo bolje prevesti kar s Pozne ure) Martina Scorseseja. Tu-di on je medtem že posnel nov film (Barva denarja, s Paulom Newmanom in Tomom Cruiseom), kar je še dokaz več o fazni zamudi Festa. Pozne ure so podoba ene same noči, ki jo v newyorškem Sohu preživi mlad uslužbenec. Dobesedno pada iz rok ene ženske v roke druge, da bi na koncu končal natanko tam, kjer je v film tudi vstopil — pred vrati svoje pisarne. Vmes spozna samomorilsko Marcy, perverzno Kiki, histerično Julie, možato Gail in posesivno June — vse to pa v ritmu, ki spominja na kafkovsko-vvellesovski Proces. Griffin Dune je odličen v vlogi Paula Hacketta, tega gospoda K. osemdesetih let.
Marie Revl6re, glavna igralka Rohmerjevega filma Zeleni
Zarek
I me Johna Carpenterja se je pogosto slišalo na hodnikih Sava centra. Pa ne toliko zaradi njegovih filmov (na Festu je podpisal kar dva — kot scenarist Črni mesec, kot režiser pa Veliko zmedo v Kitajski četrti oba pod povprečjem), kot zaradi tehnične atrakcije letošnjega festivala-— neposrednega satelitskega pogovora z njim. Ta enourni pogovor je bil delprogra ma svetovne televizijske postaje Worldnet, vprašanje pa so mu zastavljali novinarji iz beograjske dvorane Tako je bilo prav zanimivo videti ameriškega režiserje s slušalko v ušesu, na dnu ekrana pa je pisalo »Voice o: Nebojsa Dukelic«. Na te glasove je res tudi odgovarja — predvsem o svojem občudovanju Havvksove režije pa o vlogi glasbe v svojih filmih (sam je namreč avto. večine le-te) in še o mnogočem.
Sicer pa se gostje niso le kazali po satelitu — nekate ri so prileteli kar v Beograd, če odmislimo večne gnečo okoli Miloša Formana, ki zadnje čase pra' pogosto zahaja v Jugoslavijo, so bili med zanimivejšimi vsekakor Jim McBride (režiral je remake Go darjevega Do zadnjega diha z Richardom Gereom ir Valerie Kaprisky, letos pa se je predstavil s filmom Bic Easy, thrillerjem o skorumpiranosti policije), Andre Končalovski (Marijini ljubimci, na Festu pa Pobegi vlak, nekoliko šibka metafora o neustavljivi vožnji vla ka, na katerem se znajdeta dva pobegla kaznjenca) ir ne nazadnje, sovjetski režiser Aleksej German, ki jr zablestel šele v zadnjem času — pa ne, ker bi prej n< snemal, temveč, ker so filmi od »prej« kar nekaj le čakali na svetlobo dneva (Kontrola na cestah, Moj pri jatelj Ivan Lapšin).
Karakteristična je bila odsotnost novega nemškeg; filma ter stvaritev iz Latinske Amerike, kar je mordatu di razlog več, da se — ob vedno bolj problematičnil hollywoodskih spektaklih tipa Spielbergovega film: Barva škrlata — pričakovanja filmskih kritikov, vse bol pa tudi gledalcev, usmerjajo proti Veliki Britaniji it Franciji. Mona Liza je le del tistega, kar jevzadnjih ne kaj letih uspelo narediti mlajšim britanskim avtorien (ob Moji čudoviti pralnici, Pismu Brežnjevu, film Z.O.O. in še nekaterih), v Franciji pa se med vodiln avtorska imena (po Divi in Luni v jarku) s svojim novir filmom 73,2. zjutraj vpisuje Jean-Jaques Beineix.
Ob Jimu Jarmuschu (še enkrat: glej rubriko Kino) t bilo to že tudi skoraj vse. Glede na to, da je velika več na filmov odkupljena tudi za jugoslovansko distribe cijo, ostaja celo leto za ponovna preverjanja teh prvi vtisov. Torej bomo še naprej hodili v kino.
STOJAN PELK<
priloga dolenjskega lista
j
Pomlajevanje
5REŽSCE V
NEKDANJEM SIJAJU
Duh prenove se počasi, a vztrajno širi. Slovenskim zgledom oživljanja starih mestnih jeder na Gorenjskem, na Primorskem in na severu Štajerske sledijo tudi v Brežicah. Začetek je bil težak, toda led je prebit. Stanovanjska skupnost je lani od vrha do tal popolnoma prenovila dve hiši v mestnem središču. V pritličju so trgovski lokali, stanovanjsko pvoršino v nadstropju pa so podvojili z ureditvijo podstrešja.
Lepšo podobo dobiva tudi okolica gradu. Prvi načrtni poseg je napravilo združenje obrtnikov, ki je odkupilo propadajočo staro hišo, jo obnovilo in uredilo v njej dom za svoje člane. V kratkem bodo dokončali tudi prenovo sosednjega poslopja, v katerem so bili včasih grajski hlevi. Idejni projekt je že napravljen za Gostišče pri gradu, saj tako, kot je zdaj, mestu ne dela čas-
ti. Prav v tistem delu Brežic se ustavlja največ domačih izletnikov in tujcev, ki pridejo na obisk v Posavski muzej.
Z vprašanjem, kaj načrtuje stanovanjska skupnost
-»«	| —f nc	c mO CJP	rvKrnili	rt" T rtrtOf ® loennlzo »i/-n/-4 j ^
i.d	v/i/iiiiit	na i	Jvuvimu, »L»ujv
skupne službe interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Povedal je, da je trenutno na vrsti razpadajoča Faleskinijeva hiša v Cernelčevi ulici. Pritličje nameravajo sprememiti v lokale, stanovanjsko površino v nadstropju pa bodo tudi tukaj razširili na podstrešje in	tako	pridobili	deset	kadrovskih stanovanj. Za
poslovne prostore	se zanimajo delovne organizacije,
ki bodo sredstva za prenovo združile po sprejemu zaključnih računov. Hišo bodo morali izprazniti, to pa pomeni, da bo poseg spremljalo veliko težav.
V središču mesta so za novo leto izpraznili tudi politično hišo. Izselili so se občinski komite ZK, občinska konferenca SZDL in občinska organizacija Rdečega križa, nove prostore pa še iščeta zveza prijateljev mladine in občinska organizacija za tehnično kulturo. Ponuja se idealna priložnost za prenovo, če bi našli denar in interesente zanjo.
Na odseku za urbanizem pri komiteju za družbeno; ekonomski fazvoj smo zvedeli, da je izvršni svet občinske skupščine pred kratkim imenoval nov odbor za prenovo mestnega jedra. Posegi na starih stavbah bodo do sprejema ureditvenega načrta prenove možni le z njegovo privolitvijo. Na ta urbanistični dokument
se bodo pozneje sklicevali pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Sestavni del ureditvenega načrta bo tudi program prenove.
Probleme pri njegovem uresničevanju pričakujejo
nKAini nro^ucom /-»H efr-^nj trnn\/<;kp in n OC* j n e; Ir o
i iu	WU	Wkiwlu nyw.w..« - 'VJlIl lwi*w
delovne organizacije Emona Posavje, ki ima v središču Brežic veliko stavb. Delovni kolektiv je sicer marca 1978 poslal občinski kulturni skupnosti obetajoč dopis, vendar v devetih letih ni izpeljal nobene od napovedanih sprememb. Zapisano je, da bodo Bogovičevo in Kebrovo hišo v celoti porušili ter zgradili nov objekt s poslovnimi prostori spodaj in s stanovanji v prvem nadstropju. Tu bi zdaj lahko vskočila stanovanjska skupnost, saj Posavje verjetno ne bo zlepa zbralo denarja za to gradnjo, za lokale bi pa lahko prispevalo svoj delež.
Posavje je pred devetimi leti napovedovalo, da bo poslopje s prodajalnama Izbira in Otroška konfekcija dvignilo v nadstropje. Tam, kjer je pri cerkvi pritlična trgovina z barvami in laki, je podjetje obljubljalo novo trgovino tipa market, v nadstropju pa pisarne. Za skladišča v Cernelčevi ulici so zapisali, da jih bodo preselili v Brežino. Obljube so bile zares širokopotezne, a obenem previdne, saj ne omenjajo nobenega časovnega roka. Kdovekolikokrat devet let bo še preteklo, preden jih bodo sposobni uresničiti.
Cilj prenove Brežic kot kulturnozgodovinskega spomenika ni le vrnitev podobe nekdanjega razcveta,
ampak pomladitev prebivalstva. Obnovazgodovinskih pročelij torej ne zadošča, za njimi mora utripati življenje, to pa omogočajo sodobna stanovanja z vsem udobjem, ki so ga deležni prebivalci blokov.
rrenuva pumcni iuui oosirannev Maknaufiin iH odvečnih gradenj, prizidkov in skladišč, zato naj bi iz mestnega središča postopoma izločili vse dejavnosti z velikimi skladiščnimi površinami. To velja za trgovino z gradbenim materialom, stavbnim pohištvom in drugim blagom, kakor tudi za obrtne delavnice, ki zahtevajo velike površine za shranjevanje materiala. Umik skladišč iz središča Brežic bi obenem pripomogel k boljši prometni ureditvi. Nad tako, kot je zdaj, se pritožujejo občani in čuvarji reda, saj nakladanje in razkladanje tovornjakov povzroča pogoste prometne zamaške. Vozniki mestnega avtobusa morajo biti pravi mojstri v slalomu, da se ob takih priložnostih prebijejo skozi zatrpano glavno ulico, za katero bi že dandanes mnogi radi videli, da bi jo prepustili samo pešcem.
Zelja je torej veliko, možnosti manj, ker je njihovo uresničevanje odvisno od denarja. T oda prvi koraki so napravljeni in dokazujejo, da delovnim organizacijam ne manjka ne posluha in ne poguma. Od prenove ima vsakdo lahko nekaj koristi. Pomlajeno mesto bo samo spodbujalo hitrejši razvoj in sodobnejšo ponudbo trgovine, gostinstva in obrti, vse to pa že vsebujejo programi do izteka desetletja in tisočletja.
JOŽICA TEPPEY
Zgodovinopisje
|C I \3 Km L
Dr. Janko Prunk je pred nedavnim izdal odmevno knjigo Slovenski narodni programi s podnaslovom o njihovem mestu v slovenski politični misli v času od leta 1848 do 1945. Knjiga je že domala razprodana, v tem mesecu pripravljajo ponatis. Z dr. Prujikom se je za Dolenjski list pogovarjal Alfred Železnik.
DL: Dovolite malce vpogleda v svojo delavnico. Vaše pisanje je polno sočnih besed, zanimivih primer, npr. tista v vaši zadnji knjigi o tem, kako je neka ideja v pravih rokah ostro orožje, v drugih pa klopotec, kot je duhovito v oceni knjige Narodni programi zapisal dr. Pleterski v januarskih Naših razgledih?
Dr. Prunk: »Nikoli nisem bil za to, da mora biti jezik zgodovinarja vzvišen. Mislim, da se za takšnim slogom skriva osebnostna jalovost. Strokovnjak mora imeti vedno pred očmi, da piše za ljudi. Svoje rokopise dajem običajno brati mnogim ljudem, tudi povsem preprostim. Pri knjigi Narodni programi mi je to vzelo pet mesecev časa. Mnogo teh bralcev je dalo kakšno idejo. Resda se zdi človeku včasih že kar neumno, da se česa podobnega sam ne spomni. O kakšni takšni pobudi sem razmišljal tudi po tri dni. Pač še vedno velja tista, da več glav več ve.«
DL: Vašo knjigo Narodni programi bodo z zanimanjem jemali v roke starejši, ki se marsičesa še spomnijo, seveda pa tudi mladi v njej lahko najdejo marsikaj, česar niso slišali v šoli. Navsezadnje je 2.000
izvodov naklade že domala pošlo. Prvi del knjige je pregledna študija, kjer, kot meni dr. Janko Pleterski v svoji oceni knjige, pomagate bralcu s svojo strokovno interpretacijo do pravilnih zaključkov, sledijo izvirna besedila izbranih programov. Zakaj takšna delitev?
Dr. Prunk: »Ta mesec pripravljamo ponatis knjige. Kar se pisanja tiče, me ne zanimajo zakulisne spletke, sledim razvoju ideje, njenemu udejanjanju v narodnem gibanju. Bralci imajo seveda radi razne ocvirke, kot pravimo, tudi naši stroki žal ni tuj senzacionalizem. Kot sem že dejal, so takšni spisi kratke sape. Sem pristaš naziranja, da je zgodovina precej integralna znanost. Ne zanemarjam politoloških, gospodarskih, kulturnih in drugih razsežnosti pojavov, vedno se zavzemam za socialno, psihološko in antropološko razmerje. Na človeka gledam v družbi kot psihosocialno bitje. Sem proti raznim determinizmom, ki stroko dostikrat zelo vulgalizirajo. Zgodovinar se ne sme iti ekskluzivnosti. Zato so v knjigi na-
SO MALI NARODI LE ZA KULTURO?
»Iz nekega osnovnega kozmopolitskega razpoloženja je narodova elita padla v novo napako, ko je v želji po tvornosti premočno poudarjala kulturno funkcijo majhnega naroda. Ta napaka ne obstaja toliko v dejanskem težišču naroda v kulturi, ampak v neki posebno sramežljivi miselnosti, da so majhni narodi določeni pač le za kulturno ustvarjanje, za nenevarne sfere duha, in da jim izrazito narodnopolitično oblikovanje ne pristoji. Toda ta »samo-kulturna« miselnost je izraz bodisi življenjskega idealizma ali zgolj izkustvenega defetizma: oba sta naperjena proti politični naravi malega naroda, to je proti osnovam našega lastnega bitja.«
Sklepne misli iz članka Edvarda Kocbeka Slovenci in politika, obj. v 3. letniku Dejanja januarja 1940 (iz knjige Slovenski narodni programi, str. 257).
vedena tudi izvirna besedila, s pomočjo teh si bralec lahko ustvari tudi lastno sodbo.«
DL: S čim se poleg pedagoškega dela ta čas še ukvarjate?
Dr. Prunk: »Pišem knjigo o Slovencih v starj Jugoslaviji, ki bo izšla pri založbi Borec. Ukvarjam se tudi z obsežnejšim delom o nastanku prve jugoslovanske države. Pri stikih s kolegi po Evropi vidim, da nam manjka takšno delo.«
DL: Ob obilici dela ne zanemarjate svojega rojstnega kraja. V mislih imamo v Loki pri zidanem mostu lani odkriti doprsni kip Primoža Trubarja, vaša predavanja v Sevnici.
»Posavje je zanimivo v zgodovini. Naj poudarim, da je prijetno sodelovati s tako delavnimi ljudmi, kot so moji Ločani. V Loki in sevniški občini smo ob Trubarjevem jubileju pripravili lepe prireditve z razveseljivo spontanostjo med ljudmi. Letos mineva 70 let od smrti Janeza Evangelista Kreka. Življenjska pot tega
velikega Slovenca se je končala v sevniški občini, v Šentjanžu. Domačini so ploščo z obeležitvijo njegove smrti skrili pred Nemci, ki bi jo podobno kot drugje zanesljivo uničili. Prepričan sem, da bodo tudi Šentja-nžani pripravili lepo proslavo. Ker so tudi okoli Kreka nekateri nesporazumi, sem o njem pripravil zapis v letošnjem koledarju Prešernove družbe.«
DL: Nenehni študij, predavanja, razvejena publicistična dejavnost človeka izčrpujejo. Pri čem najdete mir v redkih prostih trenutkih?
Dr. Prunk: »Oče si je bil srčno želel, da bi tudi jaz tako, kot on postal železničar. Ko je slišal, da nameravam v gimnazijo, je pribil, da bom vsaj živinozdravnik. Jaz pa sem rad slikal in tudi še danes rad slikam. Malo je manjkalo, da v Ljubljani nisem zavil na arhitekturo. Rad slikam akvarele in nasploh rad drugujem z umetniki. Odtod tudi moje prijateljstvo s kiparjem Mirsadom Begičem, ki ustvarja blizu našega inštituta. Njegov zanimivi Trubar tudi stoji v Loki.«
DR. JANKO PRUNK
Zgodovinar dr. Janko Prunk je naše gore list, rojen v Loki pri Zidanem mostu v sevniški občini. Obiskoval je gimnazijo v Celju, na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine in sociologije leta 1966, magistriral leta 1972, doktoriral pa štiri leta zatem. Posebej ga zanimata obča in narodna zgodovina XX. stoletja. Je specialist za idejna strujanja v političnih gibanjih, kot Slovenca ga privlačita nacionalna zgodovina in zgodovina nacionalnih vprašanj. Dela kot višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo predava kot izredni profesor novejšo zgodovino.
Izpopolnjeval se je na univerzi v Leipzigu, na inštitutu za evropsko zgodovino v Mainzu, na šcole de hautes etudes en Sciences sociales v Parizu. V letih 1984/85 je deloval kot gostujoči profesor v zgodovinskem seminarju univerze v Freiburgu v ZRN.
Sevnica in 985
ODLOČANJE O ŽE ODLOČENEM
Kadar delegati neke občinske skupščine s spontanim aplavzom pospremijo katerokoli razpravo na rednem zasedanju, potem je to gotovo izraz globokega strinjanja z govornikom. To se je primerilo na zadnji skupni seji vseh zborov sevniške občinske skupščine, ko so delegati 17. februarja po daljši in burni razpravi o predlogu odloka o organiziranju opazovanj in obveščanja tudi drugikrat zavrnili sprejem tega odloka. Delegati so ploskali Anici Pipan, učiteljici sevniške osnovne šole »Savo Kladnik«, sicer pa tudi članici občinskega izvršnega sveta, ki je nekaj podobnega povedala že na sestanku občinske vlade, češ če po samoupravni poti, kot kaže, nimamo možnosti, da se odločimo, ker stoji v ozadju odloka sprejeti zvezni zakon, potem pač ne bi smeli zavajati ljudi, da se lahko demokratično opredelijo. Naj potemtakem zakon uredi vse, če gre za res tako nujne zadeve, namesto da dražimo ljudi.
Pravzaprav so močan veter v jadra živahne razprave na omenjeni občinski skupščini pognali mladinci. Predsedstvo OK ZSM Sevnica je namreč ocenilo kot
neodgovorno in nedopustno poigravanje oddelka za ljudsko obrambo z institucijo tajnosti. V predlogu dnevnega reda za to sejo je bilo namreč pod točko 8 zapisano, da je gradivo strogo zaupne narave in da bo podano na seji.
»Vendar smo gradivo prejeli čez teden dni v navadni, nepriporočeni pisemski pošiljki, za prevzem katere ni potreben prejemnikov podpis. Gradivo v njej pa ni bilo več strogo zaupno, temveč le še zaupno. Po našem mnenju ni nobenih razlogov, da bi lahko gradivo, takšno, kakršno je, nosilo oznako tajnosti. Menimo, da s takšnimi dejanji oddelek za ljudsko obrambo nikakor ne teži k podružbljanju SLO in družbene samozaščite, temveč k njeni birokratizaciji. Da bi v bodoče preprečili do samoupravljanja, delovnih ljudi in občanov nesprejemljivo ravnanje, predlagamo, da skupščina izreče kritiko oddelku za ljudsko obrambo in da izvršni svet v bodoče prepreči podobne manipulacije,« je menilo predsedstvo.
Mladinsko vodstvo pa se ni zadržalo zgolj pri proceduralnem vprašanju, marveč je še zapisalo: »...če gledamo s politološkega stališča, kaj hitro vidimo, da je ustanavljanje vedno novih in novih kontrol nad ljudmi ali avtokontrole izraz družbene krize. Krepitev in ustanavljanje takšnih organov gre z roko v roki s krepitvijo državnega aparata, izvršnih in upravnih organov in s tem zmanjševanjem pomena delegatskega sistema, z njegovim farsiranjem, z zožitvijo samoupravnih pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov. Zato ne moremo podpreti ustanavljanje Centra za opazovanje in obveščanje.
Če pogledamo s praktične plati, lahko rečemo, da so se ljudje navajeni obračati na telefonske številke 92,93 in 94, ki so označene na vsakem telefonu. In na vsaki od teh številk obstaja že eno dežurstvo. In nič manj
časa se ne porabi, če akcije koordinira nekdo s številke 985, kot če tisti, ki prvi opazi neko nesrečo, zavrti vse tri številke. Morda celo nekaj manj! Gotovo pa se tako porabi veliko manj denarja, saj ni treba zaposlovati novih ljudi, iskati prostora in nabaviti kupa sredstev za zveze. Tudi zato ne podpiramo ustanovitve Centra za opazovanje in obveščanje.«
Tudi delegacija krajevne skupnosti Boštanj je bila proti Centru in je predlagala, da bi denar raje namenili za izobraževanje gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, saj so nekatere ujme pokazale, da se v takih razmerah domači ljudje najbolj obnesejo in znajdejo. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je ocenilo predlagano reorganizacijo kot neprimerno, dražjo. 2e zdaj obstaja v vseh občinah sistem za opazovanje in obveščanje in ni znano, če je kakšen primer ostal neopažen. Boljša izkoriščenost sedanjih poti bi zanesljivo terjala nižjo ceno.
Sekretar občinske skupščine Boris Slapšak se je opravičeval, da so glede označevanja gradiva s strogo zaupno krivi v skupščini in ne na oddelku za ljudsko obrambo, ki ima posebna navodila o taki pošti. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo Franc Pavlin, ki se je že uvodoma k »vroči« točki dnevnega reda trudil pojasniti, kako so zmanjšali obveznost občine Sevnica za skoraj polovico, da to ne pomeni, da organizirajo novo institucijo, niti tega, da bo na 985 sosed soseda prijavljal, če je zaklal kravo. Dodal je še, da je sistem zvez v vsaki situaciji zelo ranljiv, bodisi da gre za žične ali brezžične zveze, zato so tudi stvari »zaprte«. Na republiki pa so oddelku dovolili, da je stopnjo tajnosti zmanjšal za eno stopnjo, zaradi nujnih pojasnil k odloku, ki je bil enkrat že zavrnjen.
Predsednica občinskega izvršnega sveta Marija Jazbec je povedala, da tudi na republiki niso ravno
ogreti za 985, a ker je že sprejet zvezni zakon in so to telefonsko številko, za katero stojijo centri za opazovanje in obveščanje, uvedli že v vseh republikah, se med zadnjimi odloča tudi sevniška občina. Sevniški občinski možje so rekli, da ne sprejmejo nobene dodatne obveznosti. Zato se republiška sekretariata za ljudsko obrambo in finance že usklajujeta, se pravi, da iščeta denar za sevniško in tej podobne občine. Predsednik mladine Jožko Kovač je ob tem dodal, da se stvar v bistvu ne spremeni, če denar ne bo šel iz sev-niškega občinskega proračuna, ker ga je pač treba vzeti iz drugega žepa in je to le prekladanje.
Delegatka Rezi Predanič je rekla, da ne ve, za kakšne informacije bi bili prikrajšani, če ne bi bilo centra. Sekretar OK SZDL Maks Zupanc pa je , prenesel stališče koordinacijskega odbora za SLO pri OK SZDL, ko je menil, da bi bilo treba sprejeti določeno odgovornost.. O tej zadevi naj bi v krajevnih skupnostih in podjetjih razpravljali organi, ki vedno v praksi ugotavljajo, da česa ne morejo uresničiti, to pa so komiteji za SLO. Po Zupančevih besedah 985 pomeni skrajšanje poti telefonskih zvez ob raznih izrednih razmerah, katastrofah. Predsednik družbenopolitičnega zbora Lado Močivnik je pojasnil, da tudi pokrajinski odbor in komite za SLO Posavja menita, da pri pokrivanju ne bi smeli gledati na občinske meje.
Skratka, razprava o 985 na seji sevniške občinske skupščine je nekaterim delegatom že očitno presedala. Škoda je časa za besedno telovadbo. Če pa že morajo sprejeti odlok samo formalnopravno, proceduralno, potem naj se vsaj na vrhu pametno zmenijo, da bodo govorili isti jezik. T udi zato, ne le zaradi odhoda delavskih avtobusov, so se začele delegatske klopi ob odločanju o že odločenem prazniti.
PAVEL PERC
Tako kot je
Če bi kakšno razumno bitje vodilo in uravnavalo življenje Marice Marič, bi ga tudi po najbolj prizanesljivih človeških merilih lahko označili za krivično. Narava pa ne pozna ne krivice ne pravice, nagrdegane lepega, ne dobrega ne zla. Vse samo je, kakor pač je. Brez smisla in brez smotra. Ostalo so človekove izmišljotine, zablode, prevare, tolažbe in slepila.
Zato 50-letna Marica Marič iz Metlike za svoje življenje ne obtožuje narave. Od rojstvajetežka invalidka, rodila se je s pokvarjeno nogo, njen 15-letni sin Marko pa je od rojstva težko duševno prizadet. Skupaj živita skromno, mirno, tiho, navezano, skoraj bi lahko rekli srečno življenje. Takoj po vojni je metliška občina komaj 8-letno Marico Tassi na svoje stroške poslala v dom za invalidno mladino v Kamnik. »Čeprav mi je bilo hudo iti od doma, je bila to zame velika sreča. Doma je bila revščina in mačeha, tista prava, samo rogovi so ji manjkali. Mati mi je umrla, kosem bila stara leto in pol. Oče, po rodu Madžar, ki je v Metliko prišel med prvo vojno kot ujetnik, je bil zelo dober človek, a se je zaradi ljubega miru uklanjal drugi ženi, mačehi treh otrok. Z našo mačeho je imel še štiri otroke. Za nas tri je bila prava huda mačeha. Mojega brata in sestro je še kot otroka poslala služit za hlapca in deklo, jaz pa sem se temu izognila zato, ker so me poslali v dom v Kamnik. Tam sem hodila v šolo in se izučila za krojačico,« pripoveduje Marica. Čeprav je bilo to, kot pravi, najlepše obdobje njenega življenja, se ga spominja tudi z bridkostjo. V Kamniku je bila deset let in vtem času jele enkrat samkrat prišla domov na obisk. To zgovorno pove, kakšne so bile razmere doma.
TAM SMO BILI VSI ENAKI
»Kot otrok sem najbolj pogrešala topline doma, nežnosti in ljubezni staršev. Dom v Kamniku pa imam v naj lepšem spominu, tam smo bili invalidni otroci iz sko-
raj vse Jugoslavije. Tam smo bili res enaki in enakopravni, vsi pa smo bili brez vsega. Če ne bi šla v dom, danes ne bi znala niti kravezavrniti, ostala bi, kot marsikatera takratna deca, kratkih rokavov.«
Po desetih letih v Kamniku se jeMarica izučilazakrojačico. »Lahko bi si izbrala kakšno drugo šolo ali šolanje nadaljevala, vendar sem si vseskozi želela čimprej priti do poklica, do svojega kruha, da bom lahko družbi vračala, kar mi je dala.« Ko je 18-letna Marica prišla z vlakom domov v Metliko, ni vedela z železniške postaje kam kreniti. »Toliko časa me ni bilo doma, da se v rojstnem mestu nisem znašla.« Ravno takrat je v Metliki začela delati predhodnica današnje Beti in Marica se je tam zaposlila kot šivilja. »Celo govoriti nisem več znala po metliško in so me dražili, da sem hodila v ljubljanske šole.« Prve plače je dobila 8 jurjev. »Mislila sem, da držim boga v rokah. To je bito zame bogastvo, prej sem imela največ kakšnih sto dinarjev, ki si jih jeod svoje skromne plače odtrgala sestra in mi jih poslala v Kamnik. V Metliki sem začela iz nič, samo svoj posel sem znala delati.« Brž ko je mogla, že po nekaj mesecih, si je Marica poiskala sobo in se odselila od doma. »Jaz sem tudi edina od sedmih otrok, ki sem ostala v Metliki. Se pa vsi med sabo zelo dobro razumemo, moji polb-ratje in polsestre niso krivi, če je njihova mati grdo ravnala z nami tremi.«
Po nekaj letih službe v Beti se je preselila v Komet, kjer je bila najprej tudi šivilja, na koncu pa modelarka. Eden najlepših dogodkov v Maričinem življenju je bil, ko je leta 1966 od Kometa dobila stanovanje v bloku. »To je to dvosobno stanovanje, v katerem živim še danes. Takrat so bila taka stanovanja največja v Metliki.
Koso mi prišli v bolnico, kjer sem bila na eni od mnogih operacij noge — po vsaki pa je bilo samo slabše — povedati, da sem dobila stanovanje, nisem verjela. Ker je bilo stanovanje zame samo preveliko, sem morala k sebi vzeti še eno delavko iz Kometa.« Gotovo pa Marica ni dobilastanovanjasamozato, ker jeinvalidka,ampak tudi zato, ker je bila dobra in vestna delavka.
LAHKO SAMO BOLJE SKRBIM ZANJ
Pred petnajstimi leti seje Maričevi, 80-odstotni invalidki, rodil sin Marko. Porod je bil težak, vakuumski, pri otroku je prišlo do možganske krvavitve in s tem do trajne poškodbe možganov, težke poškodbe pa je utrpela tudi mati. »Bila sem klinično mrtva. Rodila sem ob osmih, ob dvanajstih pa sem se zbudila priključena na številne aparate.« Šele čez čas so ji počasi in previdno povedali, da z otrokom ni vse v redu, da je prišlo do porodne napake. »Sprijaznila sem se s tem, da moj otrok ni tak kot drugi. T ega ne morem spremeniti, lahko samo čim bolje skrbim zanj. Ko je bil Marko majhen, je hodil v vrtec, kar mu je zelo koristilo, in s šestimi leti je dobroopravil vsetestevčrnomaljski posebni šoli.Tam je bil več let v internatu, ob koncu tedna in med počitnicami pa je bil pri meni. Navadili so ga, da se zna sam obleči, umiti, daje čist, celo vse črke pozna, tudi podpisati se zna, kaj več ga pa ne bo možno nikoli naučiti. Ker je zelo navezan name, sem imela vedno težave, predem sem ga odpeljala nazaj v internat. Nikoli se ni mogel navaditi, najlepše mu je pri meni.«
Proti koncu leta 1982 je Marko izginil iz črnomaljskega internata. Oblekel seje, zložil svoje stvari v dve vre-
čki, se skozi mesto napotil do železniške postaje, kakor ga je vodila mama, kadar ga je prišla iskat, in nato ob železniških tirih proti Metliki, k mami. »Vedel je, v katero smer mora iti, ker se večkrat voziva tudi v Novo mesto. Dober kilometer od postaje ga je zbil vlak. Sreča, daje noon Od ur m m ne meu njimi. uuuiijepreiresmozijanuv in imel delno počeno lobanjo. Ko sem ga potem v novomeški bolnici vprašala, zakaj ni šel na vlak, mi je odgovoril, da mu nisem dala denarja. Jaz mu pa ravno zato nisem dajala denarja, ker sem vedela, da bo poskušal priti v Metliko.« Od takrat je Marko doma, za Črnomelj noče niti slišati, kadar gaobiščejo učiteljice iz' posebne šole, se skrije ali pa obljubi, da bo prišel, ko odidejo, pase takoj premisli. »Jaz bi radavidela, da bi bil v šoli, tam bi ga še kaj naučili, čeprav jejasno, da ne bo nikoli sposoben za samostojno življenje. No, sedaj je lažje, ko sem po 26 letih službe invalidsko upokojena. Z mojo pokojnino in njegovimi dokladami nekako živiva, sicer pa sem vse življenje navajena na skromnost. Naj bo pri meni, dokler bom mogla, saj ga bojo potem tuja vrata dovolj tepla po petah... Pa tudi veselje in radost imam z njim.«
MARKO BO DOBIL SMUČI
»Otroka imam, rada ga imam in on mene, skupaj sva. Res je težko, ker noče biti brez mene, čegrem v Metliko, ga moram vzeti s sabo, doma pa je priden, rad se igra, ima polno igrač pa muziko tako rad posluša; na piščalko, kiji pravi pljučnica, igra, včasih mizasilocelo posodo pomije ali pobriše. Med druge otroke pa noče, z balkona jih gleda, ven pa ne gre. Še poleti, ko grem na vrtiček, ga komaj pripravim, da gre z mano. Sedaj je bolje, ko sem v pokoju, prej pa so mi veliko pomagali sosedi. Vsako leto greva preko društva za pomoč duševno prizadetim v Kranjsko goro na počitnice, združene s seminarjem za starše, septembra pa na morje, kjer ima Komet svoj dom. Društvo za pomoč duševno prizadetim je veliko naredilo za take otroke že s tem, ko so dosegli, da so težje prizadeti priznani kot invalidi in dobivajo od 18. leta starosti pokojnino. V Sloveniji je tudi precej domov za take ljudi.«
Marko je otrok in bo to vedno tudi ostal. Rad pokaže svoje igrače, ki jih imapolnosobo. Govori malo nerazumljivo, na hitro, odsekano, že kar po moško, Pravi, da ima mamo raje kot igrače. Rad gledatelevizijo, posluša glasbo s kaset, sedaj i manajraje tistood Agropopa »Pesmi s T riglava«, rad pokaže svoj zvezek, na katerega se je sam podpisal, pa pobarvanke. Pravi, da bo dobil smuči, majhne in velike, in da boz njimi vozil med zastavami in da bo zmagal. »Kot Bojan a|i kot Rok?« ga vpraša mama. »Kot Mateja!« se odreže. Skakal pa bo kot Primož in Matjaž.
»Taki otroci se ne zavedajo svoje različnosti. Če jih imamo radi, so to srečni otroci.« Marko Marič je naj bolj srečen otrok.
A. BARTELJ
Kolesarstvo
katerem reprezentanco sestavlja največ6 kolesarjev, ki so docela v njegovih rokah in odrezani od klubov. Slednji so bili krepko prikrajšani, ogrožen je bil njihov
Slovensko časopisje jetedni javnosti sporočilo sklep častnega razsodišča Kolesarske zveze Jugoslavije, da sta bila Jože Majes, vodja strokovnega štaba KD Krka, in ZvoneZanoškar iz ljubljanskega Roga zaradi širjenja nepreverjenih in neresničnih obtožb na račun zveznega selektorja Franca Hvastija preko javnih občil kaznovana z ukorom. Nekajmesečna negotovost, kateri so svoje z raznimi komentarji in ugibanji pridodali še časopisi, je tako dobila epilog. Za nekatere razumljiv in pričakovan, ko pa vse stvari vendarle postavimo na
svoje mesto, jih »obtežimo«zvrstotakšnih in drugačnih^
argumentov, vidimo pravzaprav, kako se je osrednja kolesarska zveza s takšno odločitvijo ne le osmešila, pač pa celo osramotila.
Kaj je torej prineslo sporno pisanje Jožeta Majesa, objavljeno v Nedeljskem dnevniku? Nič drugega kot strokovno kritiko dosedanjega dela z reprezentanco, katerega posledica je bila, da so bili klubi zapostavljeni. Zvezni selektor je namreč zagovarjal koncept dela, po
obstoj, saj najboljši kolesarji niso več vozili za klubske barve, tisti, ki so klubom dajali denar, nad tem seveda niso bili ravnodušni. Sleherni, še tako dobrodošel predlog klubov, pa najsi je šlo za strokovnost ali organizacijo dela, je naletel na gluha ušesa, ob tem pa tudi reprezentanca ni več dosegala rezultatov, kot jih je javnost pričakovala. Vse bolj je postajalo jasno, da seje tak koncept dela preživel, da kolesarstvo z njim nima nikakršne prihodnosti. In v tak zaključek je izzvenela tudi dobronamerna Majesova'kritika. Da je padla na plodna tla, kaže dejstvo, da so se ob teh kritikah pričeli pojavljati predlogi, kako kolesarstvo spraviti iz sivega poprečja. Rezultatteh iskanjjebilpredlogslovenskega strokovnega kolesarskega sveta, naslovljen na Kolesarsko zvezo Jugoslavije, po katerem naj se zvezni selektor razbremeni nekaterih del, več poudarka naj bo danega strokovnemu delu trenerjev v reprezentanci in zaostri njihova odgovornost. Nov koncept dela naj bi prinesel to, da bi reprezentanco Jugoslavije v spomladanskih mesecih predstavljale klubske ekipe, kar bi seveda krepko razširilo bazo vrhunskih kolesarjev. Namesto šestih »izvoljenih« bi tako priložnost dobilo20 ali 30 kolesarjev, vtakšni konkurenci pa motivazadokazovanje zagotovo ne bi manjkalo. Cilji teh kolesarjev bi nenadoma postali višji, to pa bi pomenilo tudi napredek v kvaliteti, ne nazadnje pa bi takšno delo zelo koristilo trenerjem. In sedaj k bistvu. Iste predloge je v kritiki delu kolesarskih organov ponujal prav Jože Majes. Podrobno je vse to razložil tudi nazaslišanju pred častnim razsodiščem, ki ga je imenovala jugoslovanska kolesarska zveza. In rezultat?
Natanko dva dni potem, ko je strokovni svet KZJ podprl takšne predloge iz Slovenije, ko je sprejel sklep, da novomeški reprezentantje v spomladanskih mesecih, točneje do konca maja, vozijo za svoj klub, da bo KD Krka predstavljalo reprezentanco Jugoslavije na
izredno močni dirki Alpe-Adria, kjer bosta nastopili najmočnejši ekipi ČSSR izAvstrije, jeMajesdobilsklep o ukoru. Izreklo ga je častno razsodišče, v katerem so bili Vasilije Morovič iz Bosne in Hercegovine, predsednik strokovnega sveta KZJ (!), Djoko Kuzmanovski iz Makedonije, predsednik KZJ in predsednik kolesarske zveze Srbije. A ne samo da bode v oči dvoje tako nasprotujočih si sklepov tako rekoč iz iste hiše, pač pa tudi sestava častnega razsodišča. Postopek so namreč vodili ljudje, katerih delu sta besedi vrhunski šport kaj tuji. Na nedavno končanem državnem prvenstvu v ciklokro-su ni bilo niti enega tekmovalca iz Makedonije ali BiH in nemara bi bilo bolje, ako bi seti ljudje vprašali, kaj šepa v delu njihovih republiških zvez, da ne zmorejo vzgojiti enega samega kvalitetnega kolesarja. T ako pa so se šli razsodnike dvema, ki sta vzgojila nekaj vrhunskih tekmovalcev in državnih prvakov, spuščali so se v oceno strokovnosti njunega dela, ki je nič kolikokrat dokazano in potrjenosštevilnimimedaljami.Obtempa so hote ali nehote prezrli stališče slovenske kolesarske organizacije, ki je dala jasno vedeti, da bomo ta problem rešili doma. Reši liso ga drugi, kako, je pokazala tale zgodba. Razlogov za razmišljanje je dala več kot dovolj.
Slovensko kolesarstvo je z zadnjimi dogajanji, predvsem pa s sprejetjem svojega programa za razvoj tega športa, ki gaje ponudilo KD Krka (izdelal ga je Jože Majes), potrdil ga je tudi strokovni svet, medtem ko bo predsedstvo zveze o njem razpravljalo na sobotni seji, stopilo na pravo pot. A dokler ne bo nov veter zavel tudi preko Kolpe, dokler bodo v strokovnem svetu jugoslovanske zveze sedeli ljudje, izbrani po ključu in ne po sposobnostih in rezultatih svojega dela, jugoslovanskemu kolesarstvu takšni in podobni nesmisli ne bodo tuji.
BOJAN BUDJA
IROSTROJ
p. o.
Komisija za delovna razmerja
DO BIROSTROJ vskladuzdoločili15. člena pravilnika o delovnih razmerjih delavcev DO Birostroj
objavlja prosta dela in naloge za sektor precizna mehanika KRŠKO:
1. birotehnik III.— 1 delavec za nedoločen čas
Pogoji:
— zaključena srednja šola — smer šibki tok, V. st. Ul ali z delom pridobljene del. zmožnosti
— 1—2 leti delovnih izkušenj
2. pripravnik s srednjo šolo — 1 delavec za določen čas (opravljanje pripravništva)
Pogoji:
— zaključena srednja šola — smer šibki tok, V. st. Ul Kandidati naj pošljejo pismene prijave s potrdili o strokovni izobrazbi in izkušnjah ter kratek življenjepis v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
DO BIROSTROJ, komisija za delovna razmerja, Glavni trg 17/b, 62000 MARIBOR.
O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku prijave.
157/8-87
Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Vrbina 12
objavlja prosta dela in naloge:
1. varnostnika — 5 delavcev
2. operaterja sistema za predelavo radioaktivnih odpadkov
3. pomožnega operaterja sistema za predelavo radioaktivnih odpadkov
4. strojnika primarnih sistemov
5. inženirja vzdrževanja primarnih sistemov
6. vodilnega inženirja za radioekologijo
7. vodilnega inženirja za strojno opremo in transport
8. gradbenega nadzornega inženirja
9. tajnice — inokorespondenta (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
Pogoji:
pod 1: — KV delavec
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izmensko delo
— poskusno delo 2 meseca pod 2:
— opravljena 4-letna srednja šola tehnične smeri
— 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izmensko delo
— poskusno delo 2 meseca
pod 3:
— KV delavec
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— izmensko delo
— poskusno delo 2 meseca
Pod 4:
— opravljena 4-letna srednja šola strojne smeri
— 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— pasivno znanje angleškega jezika
— izmensko delo
— poskusno delo 2 meseca
pod 5:
— opravljena II. ali I. stopnja strojne fakultete
— 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— znanje angleškega jezika "— poskusno delo 3 mesece
pod 6:
— opravljena naravoslovno-matematična fakulteta
— 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, od tega 36 mesecev na področju radioekologije
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece pod 7:	*
— opravljena tehnična fakulteta strojne smeri
— 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, od tega 36 mesecev na področju jedrske problematike
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
pod 8:
— opravljena tehnična fakulteta gradbene smeri
— 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— aktivno znanje angleškega jezika
— poskusno delo 3 mesece
pod 9:
— opravljena filozofska fakulteta, smer angleški jezik
— 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— lahko pripravnik
— poskusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo prijave v 10 dneh po objavi. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
155/8-87
v veleblagovnici Nama Kočevje
Natečaj
Hiša dobrega nakupa
Nagrade so torej lepe, zato se čimprej lotite dela, vzemite v roko svinčnik, barvice, fotoaparat... Izplača se!
VEČ GLAV VEČ VE!
Na pobudo predsedstva občinske konference SZDL smo setudi v Novem mestu zdramili in začeli z odprtimi očmi sanjati o kabelski televiziji. Prejšnji četrtek se je namreč v kletni sejni dvorani rumene hiše ob Kettejevem drevoredu sestala pisana druščina strokovnjakov, ki je prepričana, da o kabelski televiziji po več kot petletnih izkušnjah v drugih krajih celo pri nas ni treba več samo sanjati, in predlagala predsedstvu Socialistične zveze, naj ustanovi usklajevalni odborza pomoč pri porodu.
Odbor naj bi usklajeval družbene, tehnične, gospodarske in pravne zahteve tega razmeroma velikega načrta. Gre torej za družbeno intehničnozdružljivost (kompatibilnost), ki naj bostatudi zakonsko in denarno razumni. Odbor pa naj bi hkrati poskrbel še za obveščanje, izobraževanje in širjenje navdušenja med ljudmi, na koncu pa z neobveznim vprašalnikom potipal, koliko bijih bilo pripravljeno za tak napredek v svojem domu žrtvovati tudi nekaj denarja.
Pri obveščanju bo po svojih močeh pomagalo uredništvo Dolenjskega lista, ki odpiraobča-sni kotiček, v katerem boste izvedeli, kar vas o kabelski televiziji najbolj zanima.
Kako? Enostavno — napišite pismo na naslov:
DOLENJSKI LIST, poštni predal 33,
68001 NOVO MESTO,
v njem pa so lahko vprašanja, nasveti, novice, skratka vse, kar zadeva kabelsko televizijo. Več g lav več ve. O kabelski televiziji so namreč dobro poučeni le nekateri vrhunski strokovnjaki pri nas, zato naj ne bo nikogar sram poslati še takoskromno vprašanje— včasih je prav na najbolj preprosta vprašanja odgovor najtežji. Prosili bomotistestrokovnjakeza pomoč in v nekaj tednih bodo vse skrivnosti lahko že razvozlane.
Spomnimo naj vas, dasmo pred štirinajstimi dnevi objavili v Prilogi (Dolenjski list 12. februarja, str. 12), nekaj osnovnih znanjo kabelski in satelitski televiziji. Todatudi če tega prispevka niste dobro razumeli ali pa vam sploh ni prišel v roke — nič zato! Vprašajte, kot da ga nikoli ni bilo. Bolje je dvakrat prebrati kot nič vedeti!
Ker do danes seveda še nismo dobili nobenega vprašanja, objavljamo v nadaljevanju nekaj zabeležk, ki vas' bodo morda zanimale:
□ Tudi v Krškem so ustanovili odbor za kabelsko televizijo. Naši
sosedje računajo za zdaj z okrog 500 priključki, zanesljivo pa bo to število naraslo še pred začetkom del.
□ EMOND, delovnaorganizacija v okviru znanega montažnega podjetja IMP iz Ljubljane, pravzaprav njihov tozd TEN, je vzadnjih osmih letih zgradila 12 omrežij za kabelsko televizijo po vsej Jugoslaviji, devet pa jih še gradijo.
□ Za nakup in izstrelitev jugoslo-vansko-egiptovsko RTV satelita z 10 kanali imajo naši pristojni organi dve ponudbi: 610 milijonov dolarjev in 353 milijonov dolarjev. Kdo bi mogel iz teh podatkov izračunati, kdaj bomo naš satelit zares izstrelili?
□ ZnanatovarnaPrvapetoletkav Trsteniku (Srbija) je za svoje meščane kupila krajevni televizijski studio in kabelsko omrežje za 40 milijard starih dinarjev.
□ Zdaj uporabljamo pri nas PAL način oblikovanja televizijskega signala, Francozi in Sovjeti imajo način SECAM, za televizijske signale s satelitov pa ponujajo MAC način. Nemci in Francozi se ogrevajo za izvedenko D2-MAČ, katere signal je mogoče neposredno vključiti v kabelsko mrežo.
□ Načrt WARC BS-77 je sprejela svetovna administrativna radio-komunikacijska konferenca o razpečavanju radijskih in televizijskih signalov (radiodifuziji) prek satelitov leta 1977 vZenevi. Z njim so bili vsaki državi dodeljeni položaj mirujočega RTV satelita, število kanalov in snop sevanja.
□ Maja 1987 načrtujejo izstrelitev luksemburškega RTV satelita ASTRA v krožnico okrog Zemlje na položaj 19 stopinj
■ zahodne dolžine. Njegov signal bo viden zanteno premera 90cm v Sloveniji in Hrvaški. Satelit ASTRA bo posredoval 16 programov.
MARJAN MOŠKON
svetila in pohištvo
na štiri obročni brezobrestni kredit
MEBLO
VSAKO SOBOTO VAS HOTEL METROPOL VABI
NA PLES OB SVEČI Z ANSAMBLOM »COF«
165/8-87
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO
razpisuje
JAVNO LICITACIJO,
ki bo dne 7. 3.1987, ob9. uri na Glavnem trgu 30 za:
— kombi IMV 1600, letnik 1981, din 600.000,—
— ter nekaj iztrošene gostinske opreme
V prodajnih cenah ni vključen prometni davek.
149/8-87
[r^Dt^lD^DOra [j^Dl^jD^flDra D^D^IlMIDra fr^nr^in^nniT^]
UČENCI, SODELUJTE V AKCIJI »GRADBENIŠTVO V SLIKI IN BESEDI«!
-rrrrH:: rffrr-t r
HI-TTF-" I rrrnTTTT f TfTTTTrFTT™ fini
31
GIP Pionir vas tudi letos vabi, da sodelujete v nagradni akciji na temo gradbeništva Na razpis se lahko prijavite učenci osnovnih in srednjih šol, vseh razredov in letnikov, ki boste svoje izdelke poslali posamezno ali po šolah
najkasneje do 10. maja 1985
na naslov:
GIP Pionir, OTK, Kettejev drevored 37, Novo mesto. k obsega dve področji:
1. likovna in fotografska dela
2. literarno-novinarske prispevke
Tema je dokaj široka in je ne bi želeli omejevati. Prav tako je avtorjem dovoljeno, da izbirajo likovne tehnike (risba, tuš, grafika itd.), literarne zvrsti (poezija, vse vrste proze, novinarski prispevki itd.), omejen ni niti format likovnih in fotografskih del niti dolžina literarno-novinarskih prispevkov. Vsa dela avtorji odstopijo Pionirju brezplačno in jim ne bodo vrnjena.
Prijavljene avtorje bo posebna komisija razvrstila v več kategorij, zato vas prosimo, da vsakemu delu priložite še osebne podatke: ime in priimek, naslov, starost in razred oziroma letnik in naziv šole.
Izbrana dela bomo predstavili na razstavi in v našem glasilu.
Nagrade
V vseh (starostnih) kategorijah in naobeh področjih bomo razdelili tudi nagrade:
1. nagrada —knjižna darila v vrednosti 10.000 din
2. nagrada — knjižna darila v vrednosti 8.000 din
3. nagrada — knjižna darila v vrednosti &.000 din Nagrajeni bodo tudi mentorji, ki bodo animirali čimveč šolarjev ter jim pomagali doseči čim višji kvalitetni nivo. Vsi, kise bodo odzvali, na razpis, bodo prejeli priznanje za sodelovanje ter simbolična darila (značke, nalepke, koledarčke...).
OBVESTILO UČENCEM IN STARŠEM
420-članski kolektiv TOVARNE OBUTVE NOVO MESTO, TOZD Obutev Bršljin, TOZD Lahka obutev BOR Dolenjske Toplice in DSSS vstopa v letošnjem letu v peto desetletje uspešnega poslovanja.
Za nadaljnje uspešno poslovanje in razvoj potrebujemo nove in sposobne kadre. Zato bomo imeli že četrto leto v Novem mestu dislocirani oddelek Obutvene šole Kranj, srednji program, za smer obutveni tehnotog, za katero zagotavljamo kadrovsko štipendijo in po uspešno končani šoli zaposlitev.
Vabimo učence, ki so uspešno končali osnovno šolo, in tudi starše, da nas obiščejo ali pokličejo zaradi dodatnih informacij na tel. št. 068-21-273 (Vero Miklič).
Organizirali bomo tudi informativni dan dne 14. marca ob 11. uri v Tovarni obutve, Novo mesto, Bršljin 32. Vabljeni so učenci in starši tervsitisti, kisezanimajozanašedelo insebi želeli zaposliti v naši delovni organizaciji.
PRIČAKUJEMO VAS!
159/8-87
SOZD MERCATOR - KIT, n.sub.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Gradišče Trebnje
objavlja prosta dela in naloge
poslovodje v gostilni Grmada, Trebnje
Pogoji:
— končana gostinska šola,
— 5 let delovnih izkušenj,
— tečaj o higienskem minimumu.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Mercator Rožnik - TOZD Gradišče, Trebnje, Goliev trg 11, v 8 dneh po dnevu objave. O izbiri bodo obveščeni v nadaljnjih 14 dneh.
153/8-87
DO BELT ČRNOMELJ
DS tozda Mehanska obdelava in tozda Livarna
razpisujeta prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo štirih let:
1. vodenje tozda Mehanska obdelava,
2. vodenje tehnične priprave dela v tozdu Mehanska obdelava,
3. pomoč pri vodenju tozd Livarna.
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, druž-enopolitične aktivnosti in pozitivnega odnosa do samoupravljanja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod št. 1:
— visoka ali višja šolska izobrazba tehnične, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki ali srednješolska izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem področju
— dosedanja uspešnost pri organiziranju in vodenju delovnega procesa
pod št. 2.
— visoka ali višja šolska izobrazba tehnične ali organizacijske smeri s predhodno izobrazbo srednje strojne šole in 5 let delovnih izkušenj v stroki
— pomembni dosedanji delovni dosežki pri organiziranju in vodenju delovnih procesov
pod št. 3.
— visoka šola metalurške ali druge tehnične smeri — 5 let delovnih izkušenj v stroki
— aktivno znanje enega ali pasivno dveh svetovnih jezikov K sodelovanju vabi mo tudi strokovnjake s končano VII. in VI. stopnjo strokovne usposobljenosti elektro, strojne, metalurške in ekonomske smeri.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Kadrovski službi DO BELT s pripisom »zaraz-pisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. 160/8-87
priloga dolenjskega lista
/-------------iz	izložbe------------—\
PREVAJALSKI DOLG MANJŠI
V19. stoletju je v Nemčiji prišlo do izjemnega, nekateri pravijo kar čudežnega obdobja, ko se je v delu štirih filozofov zgostilo neverjetno miselno bogastvo. To je bilo obdobje nastopa Fichteja, Kanta, Schellinga in Hegla, četverice torej, ki predstavlja vrhunec nemške filozofije in ji s skupnim imenom pravimo kar nemška klasična filozofija. O pomembnosti teh mislecev za razvoj sodobne misli nihče ne dvomi, tudi pri nas ne. A vendar .moramo zapisati žalostno dejstvo, da imamo v slovenščino »katastrofalno malo« prevedenega prav iz njihove miselne zapuščine. Prizadevanja Slovenske matice, ki je izdala izbrana Fichtejeva, nato pa še izbrana Scheltingova dela, zaslužijo vso pohvalo, saj je z obema knjigama nekoliko zapolnila prevajalski primanjkljaj. Ljubitelji filozofskega branja so dobiti možnost, da nekoliko bolj spoznajo oba nemška klasična filozofa, ki sicer nista tako zelo pomembna kot Kant in Hegel, predstavljata pa zanimivo pot k razumevanju Kantovega in Heglovega filozofskega sistema.
F. W. J. Schelling, znan kot čudežni deček (s 23 leti je postal izredni profesor na univerzi v Jeni), je izdal vrsto del, ki so razplamtela filozofsko javnost, njihov vpliv pa je segel preko meja Nemčije. Med drugim naši literarni zgodovinarji odkrivajo Schellingov vpliv na Matijo čopa in preko njega na Prešerna. Schelling je po dobrem desetletju objavljanja skoraj povsemmmolknil in ni do smrti izdal nobenega dela več, vendar je še snoval nove in nove inačice svojega velikega dela Vekovi sveta in predaval.
Schellingov filozofski opus torej ni prav obsežen, še manj pa zaključena celota, kot je, denimo, Heglov. Ni mogoče narediti enostavnega povzetka niti dobiti skupka odgovorov In tez na zastavljena vprašanja, saj se odgovori, kot jih daje Schelling, med seboj bijejo in se v posameznih obdobjih celo izključujejo. Schellinga je mogoče brati »le skozi razvijanje nekega vprašanja«, rdeča nit njegovega miselnega iskanja pa je »postavitev temelja, ki se izmika refleksiji«, kot je zapisal v spremni besedi k Izbranim delom Mladen Dolar.
V________________________________________________
twj
schdW
Ti razlogi so vodili izbiro besedil za slovenski prevod. Prevajalka Doris Debenjak je prevedla štiri filozofske spise, in sicer tiste, ki so po mnenju poznavalcev še najbolj izvirni ter kažejo Schellinga kot samostojnega misleca, njegovega položaja pa ne izčrtujejo kot zgolj stopnico k Helgu. Izbor prevodov je zastavljen tudi tako, da so s prevedenimi spisi zajeta štiri glavna obdobja Schelllngovega filozofskega razvoja.
Kot vsa filozofska dela, ki jih Matica izdaja v svoji Filozofski knjižnici, so tudi Schellingov! izbrani spisi opremljeni z izčrpno spremno besedo, pregledom življenja in dela ter bibliografijo.
M. MARKELJ
J
HVALISAVI
JUŽNJAK
Ta mesec je poteklo celih devetdeset let od smrti francoskega pesnika in pripovednika Alphonsa Daudeta. Slovence vežestemfrancoskim literatom še ena obletnica, in sicer osemdesetletnica od prvega prevoda slovitega Daudetove-ga delaTartarin izTarascona v naš jezik. Opravil gajeleta1907 prevajalec Josip Hacin. Priložnost je torej kar prava, da malo pobrskamo po knjižnih policah in pogledamo, kaj je na njih novega iz literarne zapuščine francoskega pisatelja.
Mladinska knjiga je v svoji bogati knjižni zbirki Biseri izdala nekoliko obnovljeno izdajo Daudetovega Tartarina iz Ta-rascona. Ponatisnili so znani in odlični prevod dr. Karla Dobide in ga opremili s črno-belimi in
barvnimi ilustracijami Vena Pilona. Tako smo dobili lepo knjigo, ki je tiste vrste, za katero ni mogoče napisati, komu je namenjena, saj jo s slastjo lahko bero šolarji, odraščajoča mladina, odrasli in starejši bralci, literarni sladokusci in taki, ki jim branje knjig sicer ne gre preveč od rok. Vsakdo bo užival v nji, torej je namenjena vsem.
Daudet, ki ga literarni zgodovinarji označujejo kot realista in naturalista s poudarkom, da gre za zelo samosvojega literata, je leposlovno pot začel kot pesnik, a uspel je predvsem s knjigo Pisma iz mojega mlina in s trilogijo oTartarinu. VTartari-« nu je upodobil lik francoskega južnjaka, hvalisavca in nastopača, ki pa je kljub svoji širok-oustnosti in lažem, ki jih trosi ter sam verjame vanje, po svoje pošten. »Južnjaki ne lažejo, le motijo se. Ne govore zmerom resnice, so pa prepričani, dajo. Njihove laži niso prave laži, so nekakšne čudežne iluzije,« je zapisal Daudet v Tartarinu iz Tarascona.
Tartarina sicer ni mogoče enakovredno postaviti ob bok slovitemu Cervantesovemu junaku, a vendar je junaški in čvekavi Tarasconec nekakšno zlitje Don Kihota in Sanča Panse. Del njegove osebnosti se trga iz resničnosti na krilih domišljije in sanjarij, del pa ostaja v varnem pribežališču zemeljskih užitkov in udobnosti. Zamislitesi, kako hudo se takšni človeški naravi zaobrne življenje, ko se ujame na lastne besede in mora oditi v Afriko lovit leve!... Sicer pa, vzemite knjigo v roko! Hitro jo boste prebrali, pozabili pa ne tako kmalu.
M. MARKELJ
ROMAN O SAMOTI
Med letošnjimi nagrajenci in dobitniki Kajuhovih nagrad, ki sta jih prejšnji teden podelili Založba Borec in Partizanska knjiga, je tudi pesnik in pisatelj Branko Somen. Nagrado je prejel za roman Koncert za samoto, ki je izšel v drugi polovici lanskega leta pri Borcu.
Kot je bi lo rečeno v obrazložitvi nagrade; je roman eno najpomembnejših del v slovenski prozi zadnjega časa. Pripoved se odlikuje z velikim smislomza razgibano, vendar pregledno kompozicijo, zmožnostjo za živo prikazovanje in z intenzivnimi liričnimi poudarki. Junakov čustveni svet, neuresničene sanje in želje po begu iz vsakdanjosti v svet mladosti pa je nenavadno blizu sodobnemu človeku.
Šomen je dogajanje svojega novega romana postavil v naš čas, glavni junak pripovedi je ostareli, nekaj več kotšestdeset stari upokojenec Danijel Ma-Ičič. Časovni okvir zajema enoletno obdobje, v katerem junak romana doživi, lahko bi rekli, svojo poslednjo pustolovščino in sklene svoj zadnji poskus, da bi se iztrgal iz samotnega, malo smiselnega življenja. Pri tem igra pomembno vlogo njegova mladostna prijateljica, s katero se prej nista mogla zbližati, ker ju je tako kot premnogemladeljudiločila vojna vihra.
Hkrati s to, recimo, realno pripovedjo, ves čas teče spominska pripoved. V sedanjost se vriva preteklost. Junak se nenehoma v spominih vrača v minule dogodke, še posebno k mučnim doživetjem, preganjajo ga spomini na mučenja madžarskih fašistov, spomini na čas, ki gajepokriviciprebilv
zaporih nove oblasti, pogosto se spominja časov, ko je delal kot ilegalni partizanski tiskar.
Roman tako na več ravneh razgrinja junakovo notranjost in izpostavlja njegovo izgubljenost v sodobni družbi in v krogu družine. Napisan je v sodobni pripovedni tehniki, vendar je kljub temu dostopen širšemu krogu bralcev.
STERNE
IN
CHAMISSO
Če hočemo biti malceslikovi-ti, potem slovensko prevodno književnost lahko označimo takole: je že dokaj zajetna knjiga, ki pa ima še precej nepopisanih listovali komaj začetih poglavij. Do konca ta knjiga kajpak ne bo nikoli napolnjena, drag pa nam je vsak novi prispevek v njej, še posebej, ako imamo opraviti z delom, kateremu čas nizvode-nil literarne vrednosti. Na dvoje takih del kaže opozoriti tokrat, to sta »Sentimentalno potovanje« Laurencea Sterna in »Človek brez sence« Adalberta von Chamissa; obe knjigi staiz-šli pri Mladinski knjigi, prvo je za zbirko Kondor poslovenil Janez Gradišnik, drugo za Sinjega galebaGitica Jakopin.
Med velikimi angleškimi pisatelji 18. stoletja je Sterne čisto v ospredju, čeprav je spisal ledva (nedokončana) romana. »Tristrama Shandyja« na. Slovenskem že poznamo, enako pripovedno izhodišče oa ima tudi »Sentimentalno potovanje« (gospoda Yoricka skozi Francijo in Italijo). Potopis kot ustaljeno literarno zvrst je Sterne docela predrugačil, da bi skozi obliko prišla do izraza svojevrstna vsebina; pisatelju ni šlozato, da bi razsvetljenskemu času primerno bralstvo poučeval in kratkočasil, ampak je v romanu dal krila človeškim nravem. In tako se pod sentimentalnostjo razkrivajo iskriva duhovitost, preobčutljivost,
čudaštvo, kaprice junaka, skratka izvirnost, ki je bila tuja takratni angleški literaturi. S tem je Sterne utrl pot v predroman-tiko, deležen je bil (resda posmrtno) velikega odziva, priznavajo mu celo vpliv na oblikovanje novega načina življenja, da o posnemovalcih njegovega pripovedništva sploh ne govorimo.
Skladno z romantičnim občutjem sveta in človeka v njem (k čemur je posredno pripomogel tudi Sterne) se je von Cha-misso na začetku prejšnjega stoletja lotil pripovedi o junaku Petru Schlemihlu, ki gospodu v sivem, vragu, odstopi svojo senco, v zameno pa dobi čarobno mošnjo. Bogat, a zasmehovan in preganjan kot človek brez sence ne najde miru, tava po svetu, dokler mu ni v zadoščenje samotno proučevanje narave. Ta kratki roman, ki so mu na Slovenskem po krivici odmerili mesto v knjižni zbirki za mladino, npr. Janku Kosu služi za utemeljevanje značilnosti romantike, ko se je v Nemčiji že nagibala h koncu: junak s senco izgubi zunanje
znamenje položaja v stvarnem svetu, izločijo ga, trpljenje premaga z osamosvojitvijo v naravi.
D.R.
STOTNIJE
OSTRIH
PUŠČIC
Med aforizmom »Kdor reče A, bo rekel tudi AU« in aforizmom »2 je prva črka revolucionarne abecede« je po abecednem vrstnem redu naš znani in plodoviti pisec aforizmov, satir in humoresk 2arko Petan v drobni knjižici z naslovom 1001 aforizem nanizal še okrog tisoč sto drugih aforizmov, ki z več ali manj jedkosti govore o nas samih, naših navadah, napakah, neumnostih, preproščini in zvitosti, govore o političnih in občečloveških odnosih, prevračajo znane pregovore in misli, se poigravajo z besedami, skratka, govore o našem vsakdanu in življenju, kot ga satirik vidi in z ostrim peresom
v drobnem besednem preblisku razgrne.
Petan je pred časom že pripravil nekaj izborov svojih aforizmov, ubranih tematsko ali kako drugače, tokrat pa je za Cankarjevo založbo ponovno skrbno izbral svoje najboljše »vzorce pameti brez vrednosti«, kot je sam označil aforizem. Nabralo se je okrog 1100 aforizmov, ki delujejo kljub starosti nekaterih sveže in aktualno, kar morda kaže tudi na to, da nekatere neumnosti in napake nikoli ne zastarijo, saj so slednje osnovna satirikova hrana.
Petan je aforizme razvrstil po posameznih pojmovnih geslih, razvrščenih po abecednem redu. In tako lahko prebiramo na več kot 110 straneh obsežne knjižice satirične in humorne prebliske o najrazličnejših stvareh od avta, birokracije, človeka, dela, denarja, domovine, duše, kmetijstva do komunizma, ljubezni, mladosti, pravice in resnice, če naštejemo le drobec pojmov in gesel, pod katerimi so zbrane Petanove ostre besedne puščice.
Knjiga je sicer drobna po zunanjem videzu, a bogata po vsebini. Kot neke vrste minia-^turka je primerna za v žep, da spremlja bralca vsepovsod, na potovanje ali v čakalnico, kjer si lahko hladi z aforizmi jezo zaradi tisočerih, kdaj pa kdaj tudi nepotrebnih 'skrbi, ki jih prinaša življenje.
M. MARKELJ
Resnica je kot hrana, človek ne more brez nje. Pripravljen je celo na pustolovščine, resda ne vsak, ko išče pot do nje. Tak trmasto vztrajen iskalec je (bil) Jože Pučnik, zdaj višji akademski svetnik v Luneburgu v Zvezni republiki Nemčiji, njega dni pa najnevarnejši slovenski politični zapornik. Seveda je bil to čas, ko politični voditelji niso prisegali na Voltairovo maksimo: »Ne strinjam se s tvojim prepričanjem, pripravljen pa sem dati življenje za to, da ga lahko izpoveš,« kot je to storil Milan Kučan v polemiki o mladinski pobudi za civilno služenje vojaškega roka.
Pri mariborski založbi Obzorja so zdaj izšli »Članki in spomini 1957 — 1985« taistega Jožeta Pučnika, drobna žepna knjižica, ki pa je mnogo več kot samo to. Je priročnik demokracije in orwelovska obsodba totalitarnosti, stalinizma ter monopola nad resnico. Pučnik je dobil 9 let strogega zapora, ker je neomajno vztrajal pri svojih mislih. Ker se ni podal in ker je hotel uveljaviti osnovno človekovo pravico, da sme vsak državljan izreči svoje mnenje, kot to stoji tudi v ustavi, glasno in javno, ne da bi moral za to plačati račun. Seveda je Pučnik govoril in pi-
PUČNIKOVI ČLANKI IN SPOMINI
••
r,
sal za oblast neprijetne reči, kritiziral je njene poteze in ukrepe in mimo uradne mrzlično iskal svojo resnico.
Naj bo izjemoma dovoljeno biti bolj oseben. Ne upam si meritorno ocenjevati Pučnikovih filozofskih in socioloških pogledov, ki jih je razlagal in branil v svojih člankih Moralne korenine kulta osebnosti, K svobodi, Iz oči v oči, Prijateljski intervju idr., nekako pristojen pa se čutim nekaj reči o sestavku O dilemah našega kmetijstva, ki ga je Jože Pučnik objavil leta 1963 v kasneje prepovedanih Perspektivah že po pogojnem odpustu iz zapora.
Tedaj sem končeval študij agronomije na ljubljanski univerzi. Bil je čas prisilnega odkupa, t. i; arondacij kmečke zemlje. Med študenti je vladal nemir, strah pred bremenom nasilne agrarne politike, katere nadaljevalci in nosilci naj bi bili mi mladi strokovnjaki. Arondacijske komisije so malone za drobiž protiplačila razlaščale kmetovo zemljo, da bi pridobili zemljišča za veliko družbeno proizvodnjo. V pisarnah so gradili gradove v oblakih, zemljiške
komplekse so zaokroževali kar po izohipsah na kartah. Ni bilo časa, da bi si šli natančneje ogledat zemljo, kaj šele da bi se poglobili v položaj in dušo kmeta. Kmetijska politika tistega časa je v kmetu še videla razrednega sovražnika, ki ga je treba zlepa ali zgrda »spametovati«. Mudilo se je saj smo bili s plani arondacij v zaostanku, kdo bi tratil čas s praznimi marnjami o subtilnem kmetovem odnosu do zemlje, ki mu pomeni mnogo več kot golo proizvodno sredstvo!
No in v tem obdobju je izšel Pučnikov članek, ki je poglobljeno in prizadeto razčlenil zmote ter si upal javno reči, kar s(m)o si mnogi upali komaj misliti. Takratna uradna ocena, da ima razdiralni učinek na kmečko prebivalstvo, je zanimanje za članek samo še spodbudila. Šel je iz rok v roke. Perspektive so ukinili, Pučnik je moral znova v zapor, tokrat na Dob pri Mirni, njegove kritične misli pa se ni dalo zapirati. Pripomogla je, da smo v naslednjih letih spremenili kmetijsko politiko, obudili zadružništvo in slovenskega kmeta priznali za enakovrednega človeka, ki živi na svoji zemlji od dela svojih rok, četudi ne najbolje.
MARJAN LEGAN
priloga	dolenjske
Cvetje
ZA LEPOTO NE MANJKA DENARJA
na njej je spoznavala že kot dijakinja brežiške gimnazije med počitniško zaposlitvijo. Ob študiju ni mislila na vrtnarstvo. Za agronomijo se je odločila pod vtisom napovedi, da je od pridelovanja hrane odvisna naša prihodnost. Njena sedanja usmeritev združuje lepoto s koristnim. V poklicu uživa. To je ustvarjalno delo, ki človeka prevzame.
Ko se je po diplomi redno zaposlila, so jo poslali za dva meseca v Holandijo. Delala je v rastlinjakih z nageljni in gerberami. Same Turkinje so bile tam, nobenih domačink, le delovodja je bil Holandec. Holandska je dežela z dolgo tradicijo pri vzgoji cvetja, zato so tudi tehnične možnosti boljše in organizacija je pravtakodrugačna. Niti pet minut časa ne gre v izgubo. Prav zaradi tehnične opremljenosti rastlinjakov je po mnenju Zidaričeve primerjava med njihovim in tukajšnjim načinom dela zelo težka. Veseli jo, da na Čatežu iz leta v leto napredujejo in bolje izkoriščajo svoje znanje.
Trenutno ima Agraria 5 hektarov pokritih vrtov, njeni kooperanti v Makedoniji pa 20 hektarov. Precej cvetja jim vzgojijo tudi zasebniki v Dajmaciji. Po besedah direktorja tozda Cvetje Jožeta Avšiča si s kooperacijo zagotavljajo celovitost ponudbe na tržišču. Skladišča cvetja imajo po vseh republikah razen v Črni gori in v obeh avtonomnih pokrajinah.
Na Čatežu je povprečno zaposlenih okrog 200 delavcev, od tega 100 na vrtnariji, drugi pa v skladišču in maloprodaji. Vrtnarija vztrajno širi
mrežo lastnih cvetličarn po Sloveniji. Zdaj jih ima petnajst od Škofje Loke do Maribora in Ljubljane.
Doma so najbolj ponosni na orhideje, s katerimi so si zadnja leta pridobili velik sloves po vsej Jugoslaviji. Posajene imajo na poldrugem hektaru površine v 17 tisoč loncih. Rezati so jih začeli novembra in še vedno bujno cvetijo. Pričakujejo, da bodo to sezono dosegli rekord, saj jim izredno dobro uspevajo.
Povpraševanje po orhidejah je nasploh zelo veliko, posebej še v času pred 8. marcem. Cvetličarnam pošiljajo te dni še veliko drugega dragocenega rezanega cvetja, ki dolgo vzdrži v vazah, predvsem anturium ali flamigovec in rajske ptice ali strelicije, zraven pa še vrtnice in frezije, ki v veselih barvah napovedujejo skorajšnjo pomlad.
Med lončnicami so najrazkošnejše ciklame od najnežnejših belih in rožnatih odtenkov do temno vijoličastih in rdečih cvetov. Prava paša za oko so pisane trobentice, cinerarije, azaleje in afriške vijolice. Goje tudi zelene lončnice, predvsem fikuse in šeflero. Zidaričeva je s ponosom povedala, da vse lončnice razen azalej razmnožujejo sami iz semena. Azaleje večinoma uvažajo iz Čehoslovaške, s katero že več let poslovno sodelujejo.'
Na vrtnariji imajo tudi bogat izbor enoletnic. Potaknjenci pelargonij so že pripravljeni za poletni okras na balkonih. Ta čas sejejo petu-
nije, vodenike, kitajske nageljne, lobelije, ta-getes, salvije in begonije.
Letošnja zima je bila za čateške vrtnarje trda preizkušnja. Zelo so morali paziti, da se rastlinjaki niso preveč ohladili, saj bi lahko v eni noči izgubili milijone. Dodatno so jih ogrevali s kurilnim oljem in porabili so ga okoli 80 ton, ker daje termalna voda v hudem mrazu premalo kalorij, zato imajo vedno rezervo.
Na Čatežu gojijo cvetje že več kot četrt stoletja. Kljub gospodarski krizi, ki zadnje čase zmanjšuje kupno moč prebivastva, jim s kvaliteto uspeva ohraniti količino prodaje in lani so po izjavi Jožeta Avšiča dosegli celo rahel vzpon. Po približni oceni se je njihova finančna realizacija povzpela na 2,7 milijarde dinarjev.
Veliko trgovsko mrežo jim pomagajo oskrbovati organizirani kooperanti v makedonskih kombinatih, kjer gojijo predvsem nageljne in gerbere. Nageljnov proda Agraria 20 milijonov na leto. Druga po Avšičevem mnenju izredno pomembna usmeritev v lastnih rastlinjakih na Čatežu je vzgoja lončnic. Na tržišče jih pošljejo letno po 450 tisoč, od tega 150 tisoč ciklam.
Vrtnarske zmogljivosti bo Agraria še širila, zato veliko vlaga v raziskave termalne vode. Zadnje vrtine so pokazale, da so njene zaloge dovolj velike za nadaljnji razvoj cvetličarstva in pridelovanja vrtnin kakor tudi za razvoj zdravilišča, s katerim si že od vsega začetka delijo razpoložljive količine tople vode iz zemeljskih globin.
JOŽICA TEPPEY
Tudi v pustih in meglenih zimskih dneh ima vrtnarija na Čatežu veliko obiskovalcev. Prihajajo od blizu in daleč. Med njimi so učenci vrtnarskih šol, študenti in osnovnošolci. Danes teden so imeli tam učne ure kar štirje razredi iz osnovne šole v Brežicah. Za učence je bil to nadvse zanimiv naravoslovni dan.
Diplomirana inženirka agronomije Anica Zidarič jih je vpeljala v skrivnosti opraševanja in drugih postopkov pri vzgoji cvetja. Rada ima vedoželjnost mladih, zato so njene razlage pol ne poklicnega žara. Tudi sama je mlada in željna znanja. Zdaj študira naprej, da bi se specializirala za varstvo rastlin. Na vrtnariji je tri leta. Delo
POMENEK OB KRUŠNI PEČI
Krušna peč, toplo srce kmečke hiše, počasi izginja iz naše zavesti. Pa se je na njej odgrel in odgojil prenekateri rod Slovencev. Tudi po vaseh rastejo nove stavbe kot gobe po dežju, stare pa samevajo in počasi propadajo. V novih ni prostora za staro kmečko razkošje. Kot dnevne sobe je rezerviran za televizor, stara kraljica kmečkih izb, krušna peč, pa zaprašena tone v pozabo. Pa kako prav bi včasih prišla, ob dolgih zimskih večerih, da bi njena toplota dodob-
ra pregrela premraženo telo in prijetna domačnost na njej pregnala hlad in stiske modernega časa iz človeške duše.
Ko sem se ustavil na domačiji Kozoglavovih, ali po domače Beletovih, na Dolnji Težki vodi, me je pozdravila tiha in mirna, pogreznjena v zimsko spanje. Tudi nekdaj mogočna kmečka hiša me je sprejela tiha in skoraj prazna. V izbi, pri topli peči, pa sem le našel oba stara gospodarja, Janeza in njegovo ženo Kristino. Dih stare kmečke idile je preveval sobo in krušna peč je kraljevala v vsem svojem sijaju. Janez si je na zapečku grel od tegob razburkanega življenja razbolelo nogo, na klopi ob peči pa žena Kristina križ, ki ji dela težave, odkar je na podstrešju prav nevarno padla. Tako je stekel pogovor o njunem življenju, ki se je, kot življenje mnogih naših ljudi, pričelo ovedati pri krušni peči, in tudi sedaj, na stara leta, išče ob njeni toplini svoj spokoj. Kristina ob pogovoru ne more mirovati. Pri sebi ima vezenje in pletenje in njene pridne roke so stalno v gibanju. Doma je iz Prapreč pri Straži, in še predno je šla v šolo, si je morala že splesti nogavice, da je imela kaj za na noge. Doma, takrat se je pisala Golob, je bilo enajst otrok, in za vse in za vsako malenkost pač ni bilo moč skrbeti. Drobna bitjeca so se morala kaj hitro navaditi skrbeti sama zase.
Tudi pri Kozoglavovih je bilo včasih živahno. Janez je imel šeštiri brate insestre. Čeprav je bila kmetija dokaj močna pa doma ni bilo kruha in dela za vse. Celo tja v Argentino in v Kanado se je raztresel njihov rod.
Kot je že na zunaj videti, je bila Kozoglavova domačija ena bolj imenitnih v vasi. In res. Janez pripoveduje, da je bila v prejšnjem stoletju tu gostilna, menda ena izmed treh, ki so bile takrat v Dolnji Težki vodi. Tudi takrat je skozi to vas peljala cesta čez Gorjance in naprej v Belo krajino in Karlovac. Takrat še ni bilo železnice in tukaj je tekel ves promet. Tako so si mnogi močnejši kmetje služili kruh s furmanstvom, nekateri pa še z oddajanjem prenočišč konjem in voznikom ter s postrežbo. Gostilna je menda propadla, ko je proti koncu prejšnjega stoletja ostal Janezov oče še mladoleten sam brez staršev, kmetijo pa je do njegove polnoletnosti prevzel prokurator, ki si je svoje usluge bogato poplačal. Ko je Janezov oče ob polnoletnosti prevzel kmetijo, je bila že »olajšana« za nekaj vinogradov. S pridnim delom je počasi nadoknadil zamujeno. Za furmanski voz je kmalu stopil tudi Janez. Spominja se, da je celo s tremi konji naenkrat prevažal težke tovore iz gorjanskih gozdov do nekdanje tovarne tam gori, pa potem od tovarne zopet v dolino. To so bili časi dobrega zaslužka, se spominja Janez, in splačalo se je zapreči tudi ob nedeljah,
Kmečko idilo je tudi na Težki vodi kruto pretrgala vojna. Mina je Janezu ubila sestro, njega in brata pa so Italijani s še kakimi tridesetimi sovaščani odpeljali v Šentjošt, kjer bi jih skoraj postrelili, potem pa v novomeške zapore in naprej na Rab. Koliko trpljenja in smrti je bilo tam, pa Janez dobro ve, saj je bil med tistimi, ki so
morali pokopavati mrliče. Nastaregaletadanjih je umrlo več kot devetdeset. T udi Janezov brat je ostal za vedno na Rabu, on pa je že precej oslabel prišel na Reko in kasneje v Visco, kjer ga je zatekla italijanska kapitulacija. Kot mnogo drugih sotrpinov se je tudi on peš napotil domov in prišel je, čeprav s strahovito razboleno in ognojeno nogo. Prav zaradi noge pa je bil potem v partizanih le štirinajst dni. Videli so, da naporov ne bi zmogel, pa so ga poslali domov, da se pozdravi. Janezova noga nikoli več ni bila popolnoma zdrava. Sedaj sedi ob krušni peči in si s toploto skuša ublažiti topo bolečino, spomin na grozote taborišča na Rabu.
Kristina in Janez sta se poročila takoj po vojni. Rodile so se jima tri hčerke, sedaj pa ima že osem vnučkov. Najbolj popularna je seveda mala Julija, šele šest mesecev stara, s katero se babica ob topli peči tako rada pocrklja. Zraven pa plete in veze za številno družino, v svoje izdelke pa vtke tudi delček tople babičine ljubezni iz toplega kota krušne peči. Bodo vnuki in pravnuki še občutili kanček te kmečke idile? Ko odhajam od Kozoglavovih, se komaj vključim v gosti promet na gorjanski cesti. Tam, kjer so nekdaj »furali« Janez pa njegov ded in praded, sedaj drvi vsak dan na tisoče jeklenih konjičkov in tem je stara Kozoglavova domačija prej v napoto kot pa varno pribežališče. Umakniti se bo morala nekoč, tako kot seje že mnogo drugih, in z njo bo padla še ena krušna peč. Z njo pa tudi del naše podgorske in slovenske identitete.
TONE JAKŠE
NAGRADA V STARI TRG
KATARINA KOBE iz Starega trga ob Kolpi je bila izžrebana izmed reševalcev naše 6. nagradne križanke. Za nagrado je dobila knjigo Hammonfa Innesa Atlantik divja, v kateri ta znani pisatelj (napisal je tudi roman Navaronska topova, ki je doživel uspešno presaditev na Tilm) opisuje v svojem najboljšem slogu boj človeka z morjem, kar je sicer njegova priljubljena tema. Napeto in zanimivo branje!
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 6. marca na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 8.
PRSJSČE
m3SL3
Prenašanje vrednot in sporočil je temelj vsake civilizacije in kulture.
A. PUHAR
Vsaka človeška resnica je relativna in v tem smislu zmota.
S. HRIBAR
CRKA
VELIK AS/
NAGRADNA KRIŽANKA
Smeh in istega vira.
jok prlvreta iz E. MONTALE
MESTO V MAKEDONIJI
GIBANJE PO ZRAKU
REZCLE-
NHEV
KDOR SE UKVARJAŠ POLITOLOGIJO
R(2EV0 2GANJE
COPATA
MOŠKI
GLAS
PEVEC PESTNER/ LAT. PREVOD BIBLIJE
ETUI/
PODOBA
RIM.
CESAR
PERJE PRI REPI
I
SVIC. ZORA-1	„
VILlSKO MOSKOIME MESTO |
OSN. SESTAVINA SLINE/ MODIFIKACIJA KISIKA.
KONEC
LADJE/
LESTVICA
ANTON
AŠKERC
PREDVOJNI SL PISATELJ (IVOJ/ PISATELJICA VASTETOVA
TELIČKA
TNALO/ OKKER TOM
SESTAVIL
J.UDIR
CELJSKO
PODJETJE
DEL NOGE/ ANGL DENARNA ENOTA
ENOZRNA
PIRA
PISATE-
LJICA
PEROCI
VRSTA
JELENA
KNJIŽEVNIK TWAIN
AVT.
OZNAKA
PANČEVA/
GEPEU
PARIŠKO
LETALIŠČE
FLAVTA
KEM. SIMBOL ZA TITAN
JUŽNI
SADE2
Črno in belo se še grize
Rasistični predsodki so v ZDA še vedno nekaj vsakdanjega — Kdo se koga bolj boji?
Kako globoko so v ljudeh lahko ukoreninjeni rasni predsodki, je lepo razvidno iz dogajanj v Ameriki, kjer so odnosi med belci, črnci rumenci in latinci (kot pravijo Južnoameričanom) kljub vsem proglašenim načelom enakopravnosti še vedno močno obremenjeni. Najnovejša študija, ki so jo opravili strokovnjaki za raziskavo javnega mnenja po naročilu revije Time, je pokazala, da so rasni predsodki v ZDA še vedno zelo pogost pojav.
Anketirali so pripadnike obeh največjih ras, belce in črnce, ter ugotovili, da se s takšnim mnenjem strinja 92 odst. črncev in 87 odstotkov belcev. Kar 59 odstotkov anketiranih črncev je pritrdilno obkrožilo odgovor na vprašanje, ali so bili zaradi barve kože kdaj žaljeni in ponižani.
Močnejše razlike med belci in črnci so v pogledih, zakaj prihaja do rasnih predsodkov in kako jih odpraviti. Zanimivo je, da belci niso tako zelo prepričani, da v Ameriki beli ne marajo črnih. Le 35 odst. belcev je potrdilno odgovorilo na ta vprašanje, medtem ko je bilo med črnci 51 odstotkov pritrdilnih odgovorov. Nasprotno pa je prepričanje, da črnci ne marjao belcev, bolj skupno (44 odst. belcev in 45 odst. črncev je obkrožilo da).
Koliko si belci in črnci zaupajo, je pokazala analiza odgovorov na
Dojenčki v ledu
Mrzla voda in zdravje — Trikrat bolj odporni
Kot kažejo najnovejši podatki zdravstvene statistike, so otroci, ki že od najrosnejših let plavajo, trikrat bolj odporni do najrazličnejših bolezni in so telesno in umsko bolj razviti od drugih otrok. Zdravniki govorijo o »vodnih« otrocih.
Moskovski., znanstvenik Igor Čarkovski je že pred 20 leti začel poskuse na živalih, ki jih je navajal, da so se hranile, skrivale, zabavale, razmnoževale in počivale v vodi. Že po nekaj generacijah je Čarkovskemu uspelo zrediti zajčke, mačke in kokoši, ki so se ugodno in dobro počutili le v vodi. Sicer kopne živali so znale odlično plavati, se potapljati in so svoj mladi rod učile vseh teh spretnosti. Vodni zajci, kokoši in mačke so se izkazali kot bolj odporni od svojih sovrstnikov. Živeli so trikrat dlje. Kot najbolj odporne pa so se izkazale tiste živali, ki so se navadile življenja v ledeno mrzli vodi.
Za izsledke teh poskusov so zvedeli še drugi in tudi znani ljudje-mroži, kot v Moskvi in Leningradu pravijo tistim, ki se vsako zimo kopljejo v zamrznjenih rekah med kosi ledu. Na mrzle kopeli so začeli navajati tudi svoj naraščaj. Izkazalo seje, da so celo dojenčki ostali popolnoma zdravi po takšnih mrzlih kopelih. Še več: ti otroci so zrasli krepkejši in bolj odporni od svojih vrstnikov.
Posnemanja ne priporočamo, kljub vsemu.
vprašanje, ali bi se čutili ogrožene v popolnoma beli oziroma črni soseski ponoči oziroma podnevi. Izkazalo seje, daje strah belcev pred črnci večji, kot je strah črncevpred belci. 64 odst. belcev se boji črncev in le 30 odst. črncev se boji belcev. Ob vsem tem je vsekakor zanimivo, daje le četrtina belcev lahko pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali so kdaj doživeli fizično ogroženost od črncev, in 2 odst. manj črncev prav tako.
Temnopolti Američani so prepričani, da so diskriminirani pri najemanju stanovanj, pri zaposlovanju in izobraževanju, medtem ko belo prebivalstvo vidi teh diskriminacij do črncev občutno manj. Precejšnje so v tem pogledu tudi razlike v mnenjih, ali vlada dovolj stori, da bi bilo manj rasne diskriminacije v zaposlovanju, izobraževanju in nastanjevanju. Več kot 90 odst. črncev meni, da bi se morala vlada bolj dejavno zavzeti za to, medtem ko le 50 odst. belcev meni isto.
Ogroženi Pompeji
Avtocesta grozi starim in slavnim ruševinam
Skoraj 2.000 let je preteklo od takrat, ko je ognjenik Vezuv uničil cvetoče starorimsko mesto Pompeji. Danes tej dragoceni kulturni zapuščini ponovno grozi uničenje. Mestni očetje modernih Pompejev so sklenili, da bodo prometne težave v mestu rešili z novo avtocesto, ki naj bi tekla čisto blizu izkopanin ter čez še neizkopano in preiskano nekropolo, za katero strokovnjaki domnevajo, da hrani ogromno kulturno bogastvo, pomembno za razumevanje stare rimske kulture. Odločitev je seveda dvignila obilo prahu in ogorčila strokovno in nestrokovno javnost.
Arheologi pravijo, da bi cesta pomenila uničenje starih Pompejev. Tresljaji in izpušni plini bi zanesljivo v nekaj letih močno načeli izkopanine, da o za vedno izgubljeni nekropoli niti ne govorimo. Mestni očetje pa trdijo, da avtocesta sploh ne bi nič škodila kulturnim spomenikom, pač pa bi mesto rešila zdaj neznosne prometne gneče in morda celo povečala priliv turistov.
»Storili bomo vse, da bi preprečili to norost. Pompeji niso New York!« odločno pravi vodja ekološke skupine Italia Nostra (Naša Italija) Antonio Iannello.
Kaj prida narediti ne bo mogoče. Projekt je sprejet, potrdila ga je pokrajinska uprava, zdaj čaka samo še na ustrezne finančne injekcije iz Rima. Le tu se še lahko odvrnejo grožnje od slavnih Pompejev.
Dogmatizem ima družbeno življenje za tvorbo jezika, namesto da bi jezik razumel kot tvorbo družbe.
M. RUPNIK
Samohladljiv sok
Konzerva se ohladi
Vojna v Vietnamu ni samo sejala grozo in uničenje, spočela je tudi kakšno koristno drobnarijo, kar pa seveda ne pomeni, da bi bila katerakoli vojna zaradi takih obrobnih stvari kakorkoli opravičljiva. Ameriški vojaki v Vietnamu so se domislili, kako se da na hitro ohladiti pretople konzerve piva, in sicer sojih obrizgali s protipožarno napravo. Zgoščen ogljikov dvokis se je na hitro razširil in pri tem ohladil konzervo.
Letos prihaja na tržišče prva samohladljiva konzerva. Izdelala jo je neka ameriška firma. Za začetek ponujajo samo brezalkoholne pijače ter jih reklamirajo kot najbolj pripravne za piknike in za prostore, kjer pijače ni mogoče kako drugače ohladiti. Konzerva ima v sebi malo kapsulo s stisnjenim plinom. Ko jo uporabnik odpre, se plin razširi in pri tem ohladi pijačo v konzervi. V dobri minuti se pijača ohladi tudi za 40 odst.
Če bodo potrošniki sprejeli novost — cena je le za malenkost višja od običajnih konzerv z brezalkoholnimi pijačami in zaradi kapsule je v nji nekaj manj pijače — potem bodo po samohladljivi konzervi posegli tudi drugi. Najbolj se zanjo zanimajo proizvajalci piva. To je pač pijača, ki je dobra samo hladna. Kdaj bomo take konzerve imeli pri nas, pa se ne ve.
Nove igrače
novimi igračami otroci posegajo v filme
Industrija igrač s pridom izkorišča razvoj elektronike in meče na trg vse bolj zapletene in izpopolnjene igrače. Tako so se proizvajalci domislili, da so video igrice nekoliko preveč dolgočasne in premalo soustvarjalne za otroke. Razmišljali so, kako bi otrokom omogočili aktivnejše sodelovanje pri podvigih junakov. In tako se je rodila nova igrača, ki obljublja, da bo popolnoma spremenila usmeritve industrije igrač.
Gre za tako imenovane interaktivne igrače, predvsem orožja najrazličnejših vrst. Otroci lahko z njimi sodelujejo v video igrah, streljajo v sovražna letala, vesoljske ladje in podobno ter tako pomagajo junakom zmagovati. Za razliko od podobnih računalniških iger tu igra teče preko normalnih televizijskih programov ali iz videorekorderja, se pravi, da jih otroci spremljajo istočasno, a vendar na vsakem domu igra teče nekoliko drugače, odvisno od učinkovitosti posameznega gledalca. Igre so mešanica filmov in računalniške grafike.
Seveda so se takoj oglasili kritiki. Strokovnjaki za otroško psihologijo se predvsem boje, da bodo nove igre še povečale že tako škodljivodolgotrajno posedanje pred televizijskim zaslonom in da bo še naprej hromila otrokove domišljijske sposobnosti, ki so bistvenega pomena za ustvarjalnost. Knjige, ki razvijajo imaginativnost otrok, tako postajajo vse bolj odrinjene.
vaša zgodba
ŽEPAR PRI SPOVEDI
Babica mi je večkrat pripovedovala zgodbo o žeparju.
Dogodila seje v času njene mladosti, ko še ni imela osemnajst let. Nekega dne je šla s starši na žegnanje, kije slovelo daleč naokoli. Nekateri romarji so prispeli že dan poprej, da so pripravili pijačo in spekli odojke in jagnjeta na ražnju, drugi so prihajali od zgodnjih jutranjih ur naprej. Razdelili bi jih lahko v štiri vrste: take, ki so prišli iz prave pobožnosti, take, ki so se zaobljubili za božjo pot, pa take, ki so prišli z ljubezenskimi nameni in da bi se dobro najedli in napili. Vmes pa so bili še taki, ki jih je prignala želja po zaslužku. Tudi žeparjev ni manjkalo. Ljudi je bilo kot listja in trave, da seje kar trlo.
Že zvečer je mlad žepar opazil pred cerkvijo domačega župnika, ko je pogledoval na uro. Imel je veliko žepno uro z verižico. Ura in verižica sta bili zlati.
Ko je župnik odšel v cerkev spovedovat, je žepar previdno kremi zanjim. Pred spovednico je bila vrsta. Žepar jepotrpežljivočakal, daje končno prišel na vrsto.
Tisti čas spovednice niso bile takšne kot danes. Ni bilo pregrade med spovednikom in spovedancem. Ves čas, ko je dolgoprstnež čakal, da bo prišel na vrsto, je razmišljal, kako bi župniku izmaknil dragoceno uro. In ko je bil na vrsti za spoved, je na dolgo in široko pripovedoval svoje grehe tako, da seje spovednik globoko zamislil. Med razmišljanjem gospoda župnika pa se je ura preselila v tatičev žep.
Nazadnje je župnik vprašal žeparja, ali ima morda še kakšen greh na duši. Zmikavt je malo pomislil, potem padejal, kot da seje zadnji hip domislil: »Uro sem nekomu ukradel.«
»Vrniti jo moraš,« reče župnik.
»Bi jo hoteli kar vi,« reče žepar, a župnik zgroženo odgovori, da nikakor ne.
»In kaj naj naredim, če ure tisti, ki sem mu jo ukradel, ne bi hotel sprejeti?«
Spovednik mu odgovori, daje ura potem lahko njegova, in mu da odvezo. Žepar odleti kot ptiček izcerkve in se pridruži romarski množici.
Čez čas je župnik hotel pogledati, koliko je ura. Ves prestrašen opazi, daje ura izginila. Na tleh je ni bilo, nijenašel nikjer v cerkvi, vedel pa je, da jo je pred prihodom v spovednico še imel.
Čez nekaj časa pa se mu je povestilo, a prepozno.
ANTON GRAHEK
FOTO: M. MARKELJ
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
El
Kasneje je le povedal, da so ta umazani posel naredili vojaki na svojo pest, brez njegove in vodečega oficirja vednosti. Povedal je, da so imeli takrat namen pobrati samo nekaj zalog hrane od partizanov in nič drugega. Če je tako naneslo z Marjeto, ni on nič kriv. Trdil je, da tudi za Matevža ni vedel, da ga bodo vzeli. Takrat za njega ni mogel nič storiti. Zdajšnje razmere so povsem drugačne in bi se ga dalo potegniti iz internacije. Potem se je pršil, da so po njegovi zaslugi Italijani pustili Osoje toliko časa v miru, da jih niso še bolj izropali in še požgali.
»Morda? Kdo ve?« je menila Polona, ko je slišala to zgodbo in podvomila v Grabnarjeve besede.
Matevž v svojih pismih iz internacije ni jamral o lakoti in nevzdržnih razmerah v taborišču. Iz njegovih pisem je vela samo skrb za domačijo. Za prave razmere v taborišču so zvedeli po drugih ljudeh. Po dvakrat na mesec je Polona odnesla paket v dolino na pošto. Za hrano je postalo težko tudi ljudem, ki so ostali doma. Na srečo so imeli na Osojah svoj mlin s pogonom na gepelj. Dolge ure je moral Peterček poganjati vola, zapreženega v gepelj, kadar so mleli. Mleli pa niso samo pšenico, koruzo in ajdo kot nekoč v dobrih časih. Zdaj so mleli za moko tudi ječmen in oves. Poskusili so mleti celo posušene hruške, pa jim je zapacalo mlinske kamne, da so jih komaj očistili.
Marjeta ni popolnoma okrevala. Obhajale so jo še vedno slabosti in v križu je
čutila bolečine. Od tistega nesrečnega dne je kot v blodnjah tavala in otopelo opravljala dela. Kmalu je spoznala, da ni več sama. V sebi je začutila novo bitje iz osovraženega semena. Lotila se je vseh najtežjih del in garala do onemoglosti, da bi se znebila nezaželenega plodu. Celo močno, črno vino se ji je posrečilo dobiti pri Grabnarici, vse skupaj ni nič pomagalo. Pričakovala je samo še čudež, ki jo bo rešil težkega bremena. Toda zgodilo se ni nič takega. Le krepkejša je postajala. Plod v njenem telesu se je razvijal in začel napenjati trebuh.
Pred košnjo jima je ostalo nekaj posevkov neokopanih. Hiteli sta nadomestiti' zamujeno. Globoko sklonjeni ' sta dvigali motiko. Pod vztrajnimi udarci so škripali kamenčki, pomešani s težko, glinasto prstjo. Marjeta je često postajala in se naslanjala na ročaj motike. Z voglom naglavne rute si je brisala pcrt s čela in lic.
Polona je že dolgo sumila, daje Marjeta noseča. Ni več zdržala in vprašala jo je: »Zakaj ti postaja slabo? Je kaj narobe s teboj?«
Marjeta je ostro odgovorila: »Kaj ne bo narobe, če ti toliko moških zleze čez trebuh!«
»Otrok?« je vprašala Polona.
Marjeta je prikimala.
»Si ga želiš?«
»Če si ga želim? Kako čudno vprašanje? Le kako naj si ga želim, ko pa je spočet s tistimi zverinami!«
»Tudi tvoj bo, iz tvojega telesa in tvoje krvi.«
»Že zaradi Matevža si ga ne želim. Ta-ko kakor si ga jaz neželim, tako se ga tudi Matevž ne bo razveselil. Ta otrok bo med nama velika pregrada, čeprav ne po moji in ne po njegovi krivdi.«
Poletje se je neopazno potegnilo v jesen. Jesen je ogrnila gozd v svoj plašč čudovitih barv. Megle, iz katerih je neprestano rosil dež, so se nizko vlekle po dolini. Že tako mrakobne Osoje so jesenski krajši dnevi zagrnili v temačno puščobo.
Polona je z otroki hitela pobirati še zadnje sadje. Marjeta zaradi obilnega trebuha ni mogla pobirati, je pa zato hitela z obrezovanjem in rezanjem krhljev. Velike kadi so bile polne namočenega sadja, pripravljenega za kuho žganja.
To leto je bila tako obilna letina na polju in vsadovnjaku kotžedolgo ne. Da je bil skedenj poln sena, klet krompirja in drugih pridelkov, da niso v kašči ostale prazne košte, so veliko pripomogli kurirji in drugi partizani.
Dnevi pa so tekli naprej, kot odteka voda doli v potoku... Na opuščeni gredi za podrtim plotom so krizanteme povesile velike bele cvetove.
Drugi dan je bil dan mrtvih. Polona je odnesla en šopek krizantem na grob padlega partizana, ki je bil pokopan ob poti na Osoje.
poročajo
Štrajk goduje na plačilni dan
Največ prekinitev dela ob plačilnih dneh — Kdo bo pristrigel peruti nadurnemu ____________delu? — Uravnilovka pri osebnih dohodkih
NOVO MESTO — Prekinitve dela, številne motnje in izgube v poslovanju delovnih organizacij, kršitve z nadurnim delom, neutemeljene delitve osebnih dohodkov, neodgovorno planiranje in še bi lahko naštevali stvari, ki v minulem letu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za vse štiri dolenjske občine niso dovoljevale počitka. Posredoval je v kar 489 primerih, ob tem pa velja omeniti, da so bili domala 350-krat delavci tisti, ki so sprožili pobudo za uvedbo takšnega ali drugačnega postopka.
UKRADEL VERIŽICO IN GOTOVINO— Neznan storilec je 19. februarja med 7.30 in 14. uro obiskal stanovanje 48-letne Mirjane Miler iz Črnomlja in jo oškodoval, za okoli 100 tisočakov. Iz stanovanje je izginila zlata verižica z obeskom, ob njej pa še za pet tisočakov gotovine. Neznanec se roki pravice še izmika.
S PARKIRIŠČA IZGINILA PRIKOLICA — 17. februarja dopoldne je neznan storilec obiskal parikirišče novomeškega Dinosa v Bučni vasi. Izbira očitno ni bila prevelika in sejeodl-očil za prikolico, pripeto k osebnemu avtomobilu 33-letnega Novomeščana Franca Lužarja. Lastnik je oškodovan najmanj za 150 tisočakov, njegovo presečenje ob pogledu na avtomobil pa v miličniškem poročilu ni posebej opisano.
JUBILEJNA PRIZNANJA — Vsoboto je bil v prostorih SŠTZU Boris Kidrič v Šmihelu redni letni občni zbor OO ZŠAM Novo mesto, ki se gaje udeležilo več kot 300 članov. Ob tej priložnosti so na koncu zbora podelili jubilejne značke za več letno pripadnost tej organizaciji. Zlate značke so ob 35-Ietnici te organizacije prejeli njeni ustanovitelji, med katerimi je bil tudi Alojz Gril. Na sliki: priznanje mu izroča predsednik društva Alojz Dragan. Več bomo o zboru poročali v naslednji številki. (Foto: J. Pavlin)
Že začetek minulega leta je prinesel vrsto težav pri sprejemanju srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov v organizacijah združenega dela, velika večina jih v predpisanem roku ni sprejela, zato je bila v vseh štirih občinah sklicana vrsta sestankov s poslovodnimi organi. In rezultat? Zadovoljiv je le v Novem mestu, kjer do konca leta z izjemo IMV le 9 manjših ozdov ni sporočilo roka za sprejem tovrstnih aktov, medtem ko v črnomaljski občini na številne pobude ni bilo nikakršnega odziva, Metličani podatkov o tem sploh niso dali, pa tudi v Trebnjem ugotavljajo, daje vsega 6 organizacij planske akte sprejelo v predpisanem roku. Druga značilnost lanskih dogajanj je, da so sredstva za osebtie dohodke rastla hitreje od dohodka, manjšala pa seje tako
_P0 DOLENJSKI— DEŽELI
• Med 15. in 19. februarjem je neznanec na nekoliko manj vljuden način vstopil v zidanico 55-letnega Pavla Valentiča iz Novega mesta. Življenje si je olepšal z radiokasetofonom znamke Hitachi, nekaj kasetami in šestimi poldeci-litrskimi stekleničkami viskija. Ko jih bo spraznil, mu bo radiokasetofon docela odveč.
• Z metliškimi miličniki je minulo nedeljo moral 43-letni Josip Nemanič iz Brihovega pri Ozlju. Možakar je stopil v Žgajnarjevo gostilno v Metliki in se z žaljivkami spravil nad natakarico pa tudi denar za zaužito pijačo ni in ni hotel iz njegovega žepa. Če že dobre in okusne pečenke jagnjetine in odojka, ki so tod vsakodnevno na jedilniku, niso pripomogle, da bi Zgaj-
narjeva gostilna prišla v časopise, je za to pač poskrbel Josip Nemanič.
• V času med 13. in 16. februarjem je nekdo vlomil v prostore SŠTZU Boris Kidrič v Novem mes,-tu in iz njih odnesel več elektro naprav, vrednih kar okoli 2 milijona dinarjev. Nekaterim pač šola nudi še kaj več od golega znanja.
akumulacijska sposobnost gospodarstva. Skupne ugotovitve vseh štirih izvršnih svetov so bile, da so ozdi v lanskem prvem polletju porušili delitvena razmerja, seveda v prid osebnih dohodkov. V Črnomlju je bilo 19 delovnih organizacij, ki so krepko kršile določila resolucije, v Metliki jih je bilo takih 8, v Novem mestu kar 54 in v Trebnjem 12. Ob tem velja omeniti, daje bila v marsikateri organizaciji očitna težnja delavcev, da sredstva za osebne dohodke delijo na podlagi uravnilovke in ne po rezultatih dela, k takemu razmišljanju pa je seveda največ pripomogla visoka inflacija. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v minulem letu odkril celo štiri organizacije združenega dela, kjer so vsem delavcem enkrat izplačali	povsem enake	osebne
dohodke.
Zagotovo je bilo prekinitev dela na Dolenjskem lani precej večod števila 5, s katerim razpolaga družbeni pravobranilec, vendar že to dovolj zgovorno ilustrira vsebino dogajanj. Posredno ali neposredno vzroki za prekinitve so največkrat osebni dohodki, plačilo nadurnega dela ali plačilo raznih izdatkov, ki štejejo med materialne stroške. Zanimivo ob tbm je, da razlogi za prekinitve niso neposredne odločitve poslovodnih in drugih organov v ozdih, pač pa se nezadovoljstvo praviloma kopiči dlje časa, izbruhne pa ob plačilnih dneh. Enega takšnih primerov smo imeli minule dni v novomeškem Mercatorju-Standard. Zapišimo pa še nekaj. Ko je družbeni pravobranilec ocenjeval razloge prekinitev delaje nekajkrat naletel tudi na kršenje samoupravnih splošnih aktov ali njihovo neizvajanje, krivda za to je seveda na strokovnih in vodilnih delavcih, tako da je v enem primeru zahteva! celo uvedbo disciplinskega postopka.
Z nožem v roki nad sina
Dve leti zapora za 51 -letnega F ranča Janeža iz Kočevja — Septembra lani z nožem zabodel sina
KOČEVJE —Nadveleti zapora jebil 18. februarja pred sodiščem v Kočevju obsojen 51-letni Franc Janež iz Kočevja, ki ga je obtožnica bremenila, da je 14. septembra lani v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti poizkusil vzeti življenje svojemu sinu F ranču tako, da ga je zabodel z nožem v prsi. Sodba še ni pravnomočna.
Obramba, ki jo je zastopal odvetnik Lado Orel, je skušal dokazati, dajeoče zabodel sina v silobranu, saj je sin pretepel očeta usodnega dne že kmalu popoldne, nato pa naj bi ga še zvečer. Oče naj bi se torej le branil pred sinovim napadom. V najhujšem primeru naj bi šlo za lahko telesno poškodbo z nevarnim orodjem.
Obdolženec se je strinjal s takšnim zagovorom, sodišče pa je bolj verjelo obtožbi, ki jo je zastopal namestnik javnega tožilca Bojan Šobar, in pričam. Po njej naj bi oče izza vrat planil na sina in ga zabodel z namenom, da ga umori. Senat peterice, ki mu je predsedoval sodnik Blaž Volf, je zato obtoženca obsodil na dve leti zapora. Kot olajševalno okolnost je senat up-
MED ZAVIRANJEM NA LEVO
BIČ — 30-letni Anton Boštjančič iz Podgorja je 20. februarja nekaj čez polnoč peljal tovornjak s polpriklo-pnikom iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Biču je opazil stoječo kolono vozil in pričel zavirati. Ob tem gaje zaneslo na levo stran ceste — v nasproti vozeče vozilo 25-letnega Valterja Smoliče iz Anežičev. Pri trčenju sta se hudo poškodovala voznik Boštjančič — odpeljali so ga v ljubljanski Klinični center — in sopotnik Anton Maljevac, ki se zdravi v novomeški bolnišnici. Na vozilih je bilo škode za kar 19 milijonov dinarjev, dodatnih 100 tisočakov pa še na tovoru.
GORELO V KLETI
KANIŽARICA — V petek, 20. februarja, je ob 17.15 prišlo do požara v kletnih prostorih trinadstropnega stanovanjskega bloka v Kanižarici. Ogenj so zanetili otroci med igro z vžigalicami, požar pa so ukrotili gasilci črnomaljskega PGD. Po prvih podatkih je škode za 300 tisočakov.
ošteval, da je bil v času dejanja Franc Janež bistveno zmanjšano prišteven, saj je imel v krvi kar 3,2 g/kg alkohola. Sodišče je Janežu izreklo tudi varnostni ukrep zdravljenja alkoholizma, saj je prav alkoholizem botroval temu dejanju, razen tega je obsojencu podaljšalo pripor do pravnomočnosti sodbe.
J. PRIMC
MAGISTER UMRL NA CESTI
KOČEVJE — V Livoldu pri Kočevju je prišlo 18. februarja zjutraj do hude prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje Darko Delač, 30-letni magister matematike iz Črnega potoka. Nesreča se je zgodila tako, da je v ozkem in nepreglednem ovinku začelo tovornjak, ki ga je iz Kočevja proti Brodu na Kolpi vozil 37-letni Franc Peterkoč, zasebni obrtnik iz Gaberja pri Brežicah, zanašati prav takrat, ko se je iz nasprotne strani pripeljal Darko Delač v osebnem avtomobilu. Vozili sta čelno trčili. Voznik tovornjaka Peterkoč in Milan Gornik iz Livolda sta Delača sicer rešila iz vkleščenega avtomobila, a je bila pomoč zaman, saj je bil že mrtev.
Cesta kar požira pesek
P. Benec se zaman trudi, da bi popravil odsek obkolpske magistrale
VINICA — Cestar Peter Benec iz Podklanca mora skrbeti za 4,5 kilometra dolgi odsek ceste od Vinice do Zilj. To se sicer ne sliši veliko, toda vsak, kdor se vsaj enkrat pelje po tej makadamski cesti, kaj hitro spozna, da ima zlasti ob odjugi cestar toliko dela, da mu ne more biti kos.
»Vem, da peska, s katerim sem danes zasul udarne jame, čez dva dni ne bo več. Kako tudi, ko pa vsak dan po cesti pelje 13 rednih avtobusov, pravijo pa, da bodo z novim šolskim letom še štirje več! Poleg tega je na cesto od Vinice do Preloke vezanih 70 traktorj ev, 75 osebnih avtomobilov in 3 tovorni, občasno pa tudi tovornjaki GG, JLA, dostavna vozila. Vsak dan se vozi mimo mene na delo 80 ljudi. Vsi šoferji teh vozil se zelo pritožujejo zaradi slabe ceste, toda jaz jim, žal, ne morem pomagati. Sedaj, ko je odjuga, bi morala biti vsaj dva cestarja, da bi bila kos .cvetoči* cesti. Ko je suho, je enega dovolj, a še ta komaj vzdrži, kajti takrat se dviga takšen prah, da ga po oseminp-
olurnem delavniku prinesem domov polna pljuča. Kako prijetno mora biti šele prebivalcem Zilj, ki pijejo vodo, ki se nateče s prašnih streh!« tarna Benec.
Prepričan je, a ne le on, da bi bila edina rešitev za ta del ceste z zvenečim imenom obkolpska magistrala asfalt. »Upam, da se nam bo želja kmalu uresničila. Slišati je, da že v tem srednjeročnem obdobju, če bo seveda denar. Na žalost se vedno ustavi prav pri denarju. Toda če bi ljudje vedeli, koliko denarja smo porabili za pesek, ki ga ta ces'ta kar požira! S tem denarjem bi že skoraj lahko asfaltirali to pot,« je prepričan Benec, ki mu za zdaj še n e preostane nič drugega, kot da vztraja pri svojem cestarskem opravilu, čeprav ve, da je v nekaj dneh izničeno.
M. B.-J.
Peter Benec
Med številnimi ostalimi ugotovitvami iz minulega leta morda še najbolj bode voči ta o nadurnem delu. Iz zbranih podatkov v 56organizacijah združenega dela, kjer je bil porast števila nadur največji, je jasno razvidno, da gre pri tem za grobe kršitve zakonodaje in da je odgovornim v delovnih organizacijah prav malo mar za boljšo organizacijo dela ali prerazporeditev delovnega časa. Vse to pa je mnogokrat vzrok za nezadovoljstvo med delavci in celo prekinitve dela, potrdilo temu najdemo v minulem letu. Približno takšne ugotovitve je družbeni pravobranilec poslal v obravnavo vsem štirim dolenjskim občinskim izvršnim svetom in občinskim sindikatom, šele na posredovanje pa je odgovore dobil iz črnomaljskega izvršnega sveta ter občinskih svetov ZS Metlika in Trebnje. Ostalim očitno še ni uspelo dogovoriti se, ali bi obravnavo izpeljali z rednim ali morebiti nadurnim delom.
B. BUDJA
Dvorezna darežljivost
Izreden porast krivcev za nezgode med vozniki koles z motorjem — Do vozilca preko sindikata
Številne analize, ki skušajo osvetliti lansko tragično prometno bero na posavskih cestah, so med drugim prinesle tudi dvoje ne povsem zanemarljivih spoznanj: da se je namreč krepko povečalo število povzročiteljev prometnih nezgod med vozniki osebnih vozil, še vpadljivejši paje podatek o krivcih med vozniki koles z motorjem.
Gotovo je nesmiselno pričakovati, da bodo še takšni ukrepi čez noč spremenili navade in obnašanje avtomobilistov, zato pa je med voznike koles z motorjem moč vnesti več reda in tako krepko izboljšati prometno varnost. Na to zgovorno kažejo nekatere lanske izkušnje. Za občini Krško in Sevnica je bil v preteklem letu značilen izreden porast števila koles z motorjem, ugankapajebi-la kmalu pojasnjena. Koprski Tomos je namreč prav v teh dveh občinah organiziral masovno prodajo koles z motorjem pod zelo ugodnimi pogoji. Prodaja je tekla
celo preko sindikalnih organizacij v združenem delu, kot posebna ugodnost za kupce pa je bila možnost večmesečnega odplačila. Nič čudnega potemtakem, da je prodaja izredno cvetela: samo v začetku lanskega leta je bilo v Krškem in Sevnici prodanih kar 860 koles z motorjem. In kdo so lastniki? Preko staršev so to postali večidel mladoletniki, celo otroci, ki so svojo mladostno razigranost, nemalokrat tudi objestnost, preselili na ceste. Dvainštiri-desetkrat je takšno vožnjo prekinila nesreča.
Seveda se odgovor, kako preprečiti tovrstne tragične prizore, ponuja sam po sebi. Upati je le, da so ga našli predvsem starši, za njimi pa tisti, ki bodd morali s strožjimi predpisi in omejitvami popravljati hudo dvomljive odločitve in darežljivost staršev do svojih mladoletnih otrok.
B. B.
Malomarnost na tirih je draga
Lani na posavskih železnicah kar 37 raznih nesreč, tudi s kaznivim obeležjem
KRŠKO — Za posavske železničarje je bilo lansko leto verjetno eno najbolj črnih. Na območju, ki ga pokriva krška UNZ, je bilo lani namreč kar 37 raznih nesreč, to pa je za tretjino več, kot sojih zabeležili leto poprej, ogromna pa je tudi materialna škoda.
Najprej nekaj številk, ki bodo verjetno že same po sebi dovolj zgovorne. Pri premikih vlakovnih kompozicij je bilo lani nič več in nič manj kot 17naletovintrčenj,imeliso 4 iztirjenja, najbolj tragičen pa je verjetno podatek, da je pod kolesi lokomotiv in vagonov izgubilo življenje 7 oseb, kar je več kot leto poprej. Število huje in laže ranjenih seje malenkostno zmanjšalo, zato pa je, kot že rečeno, materialna škoda ogromna: neposredna škoda na uničeni pločevini, tirih, materialu znaša 154 milijonov 440.657 din. Seveda bi za realno oceno potrebovali še znesek posredne škode, ki pa verjetno ne bo nikoli natančno izračunana.
Ob vsem tem so v krški UNZ postregli šez enim nadvsezaskrbljuj-očim podatkom. Največ nezgod, posebno pa takih, ki imajo celo
Do smrti povozil pešakinjo
Huda prometna nezgoda pri Irči vasi
NOVO MESTO — Na cesti med Dolenjskimi Toplicami in Novim mestom je blizu Irče vasi prišlo 18. februarja do hude prometne nesreče, vkate-ri je izgubila življenje 66-letna Matilda Lukšič iz Irče vasi.
24-letni Andrej Fabijan iz Novega mesta se je v sredo okoli 5.40 peljal z osebnim avtomobilom po cesti iz Dolenjskih Toplic proti domu. Ko je pripeljal do Irče vasi in križišča z Ulico Slavka Gruma, je vožnjo- z nezmanjšano hitrostjo nadaljeval, prav tako pa ni zmanjšal hitrosti pred prehodom za pešce. Prav zaradi tega in goste megle ter rahlega sneženja ni pravi čas opazil Matilde Lukšič, ki je cesto prečkala na prehodu za pešce. Fabijan je pešakinjo zadel ter zbil po vozišču, pri čemer se je Lukšičeva tako hudo poškodovala, da je ranam podlegla že med prevozom v novomeško bolnišnico. Kako močan je bil udarec ob trčenju, pove tudi to, da je bilo na zviti pločevini avtomobila za kar 300 tisočakov škode.
KAR PETNAJST POBEGLIH VOZNIKOV
KRŠKO — Na območju krške UNZ je bilo v minulčm letu 15 prometnih nezgod, po katerih so povzročitelji pobegnili. V teh nezgodah je bilo kar 9 oseb poškodovanih, med njimi 2 pešca huje, 2 nezgodi sta bili z večjo materialno škodo, ostale pa z manjšo. Miličniki in kriminalisti krške UNZ so imeli v vseh primerih težko delo, kako izslediti povzročitelja nezgode. V osmih primerihjim je to uspelo, medtem ko so ostale nezgode zaenkrat ostale še neraziskane, kar pa seveda še zdaleč ne pomeni, da so na krški UNZ vrgli puško v koruzo. Večino takšnih nezgod so zakrivili vozniki osebnih avtomobilov, največkrat pa je poleg šoferja za volanom sedel še alkohol.
obeležje kaznivega dejanja, se je pripetilo na železniški postaji Dobova, najpogostejši vzrok pa sta neprevidnost in malomarnost pri premikih. lokomotiv in kompozicij. Ne dvomimo sicer, da bodo v takšnih primerih ustrezno ukrepali delavci UNZ in kasneje sodišče, ne bi pa bilo napak, ako bi se nad takšnimi spoznanji zamislili tudi železničarji. Navsezadnje sta neprevidnost in malomarnost lani postavili ceno, ki gre v nekaj starih milijard.
Za konec morda še tole. Dokončno je ocenjena škoda, ki je nastala v-lani zagotovo največji železniški nesreči v Posavju, ko seje na območju se vniške občine vlak zaletel v tovorni avto. ki je stal na železniškem prehodu. Ob hudopoškodo-
OGROMNA ŠKODA IN ZAPRT PROMET
SKOPICE — Takšne so posledice prometne nezgode, do katere je prišlo 19. februarja ob 12.30 na cesti med Čatežem in Krškim. 23-letni Martin Predovnik iz Brezja pri Raki je peljal tovornjak proti Krškemu in pri Skopicah v levem preglednem ovinku dohitel drug tovornjak, ki gaje vozil 31-letni Jože Frajleiz Bobna pri Hrastniku. Zaradi drugega vozila na cesti je Frajle svoj tovornjak ustavil, Predovniku pa to ni uspelo. Trčil je v tovornjak pred seboj in ga potisnil še preko 20 metrov naprej na travo, njegovo vozilo pa je odbilo v levo. Materialne škode je bilo za 9 milijonov dinarjev. Zaradi nesreče je bil promet oviran do 15. ure.
V MEGLI NI OPAZIL PEŠCA
GRM — 39-letni Nikica Viktorovski iz Metlike se je 22. februarja peljal z osebnim avtomobilom iz Črnomlja proti domu. Pri naselju Grm v noči — ura je bila 2.15 — in v gosti megli ni pravočasno opazil 25-letnega pešca Jožeta Režka z Radoviče. Navzlic zaviranju in umikanju ga je s prednjo stranjo vozila zadel. Režek je padel na pokrov motorja in po 40 metrih vožnje obležal na vozišču. Hudo poškodovanega pešca so prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 600 tisočakov.
vanem strojevodji in njegovem pomočniku ter treh laže ranjenih potnikih so bile strašne tudi ostale posledice, saj je škoda ocenjena kar na 50 milijonov dinarjev. Pravzaprav sreča v nesreči, da se ob lokomotivi niso iztirili še vagoni, sicer bi bileposledice—šlo je namreč za potniški vlak — neprimerno hujše.	g	B
Z UKRADENIM AVTOM V OGRAJO
NOV O MESTO — V noči na 22. februar je nezan storilec vlomil v leseno garažo 35-letne Novomeščanke Cirile Bele in iz nje odpeljal osebni avto. Neznanec se je z vozilcem pripeljal do Sukljetove ulice v Šmihelu, kjersejepri stanovanjski hiši št. 30 zaletel v ograjo. Ni mu preostalo drugega, kot da je avtomobil zapustil. Na vozilu je škode za 300 tisočakov.
^	^t
:
Mlada Roma osumljena ropa
R. B. in E. B. že dan po dejanju za zapahi
NOVO MESTO — Novomeški miličniki in kriminalisti UNZ Novo mesto so bili pretekli ponedeljek, 16. januarja, obveščeni o roparskem napadu na 64-letnega Jožeta Poglajna iz Potočne vasi. Akcija iskanja domnevnih storilce v je stekla bliskovito, sledovi pa so miličnike in kriminaliste že naslednjega dne pripeljali v romsko naselje Žabjek.
22-letni R. B. in dve leti mlajši E. B., oba doma iz Žabjeka, sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja ropa. 16. februarja naj bi namreč okoli 18.45 blizu avtobusnega postajališča na Muhaberu pri Novem mestu napadla Jožeta Poglajena. Mladeniča sta ga oropala za 7 tisočakov, pri tem pa mu prizadejala tudi hude telesne poškodbe, zaradi katerih je moral Poglajen v novomeško bolnišnico.
Kot že rečeno, so osumljenca prijeli naslednjega dne. Zoper R. B. in E. B. je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča odredil pripor.
NA POLEDENELI CESTI GA JE ZANESLO — 48-letni Franc Lešnjak iz G°tne vasi seje 22. februarja ob 19. uri peljal z osebnim avtom po Šmihel-ski cesti v Novem mestu. Pri pokopališču ga je v desnem in nepreglednem ovinku na poledeneli cesti zaneslo na leVo. Takrat pa je nasproti pripeljala z osebnim avtom 23-letna Olga Lekše z Bučke in prišlo je do trčenja. Malo zatem je iz Birčne pripeljal še avtobus, ki gaje na poledeneli cesti zaneslo v Le-šnjakovo vozilo. Pri tem sta se poškodovala Lešnjak in njegova žena, ki sta si ogledovala posledice prvega trčenja. Materialne škode je bilo za 700 tisočakov.
PREHITRO JE VOZIL — 32-letni Nikola Dulikravič je 20. februarja nekaj čez polnoč vozil tovornjak s priklopnikom po magistralni cesti iz Ljubljane proti Zagrebu. Pri Biču je opazil
kolono vozil, ki je zaradi druge prometne nezgode stala na vozišču. Prevelika hitrost je bila kriva, da Dulikravič tovornjaka ni mogel pravi čas ustaviti. Prišlo je do verižnega trčenja več vozil, zaradi česar je bil promet na magistralki dobro uro zaprt vobesme-ri, enosmerno pa je potekal do 3.30. Materialne škode je bilo za 3,200.000 djn.
Z AVTOM SE JE PREVRNIL — 17. februarja ob 19. uri se je 53-letni Jožef Plut z Dvora peljal z osebnim avtom iz Žužemberka proti domu. Kakih 200 metrov iz Žužemberka je v levem in nepreglednem ovinku trčil v obcestni kamen, nato pa še v prometni znak, od koder ga je odbilo na nasip, kjer se je vozilo prevrnilo. Plut seje ob tem laže ranil in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je bilo za 200 tisočakov.
'Vokw'
Na Lošinj po formo za naslov
Uspešne priprave ribniških rokometašev na Malem Lošinju — Start prvenstva 15.   marca — Itasove igralke brez pravih možnosti za vadbo
RIBNICA, KOČEVJE — Inlesovi rokometaši, jesenski prvaki v moški republiški ligi, katerih letošnji cilj jestopiti vnovič v drugoligaškodruštvo, sena pričetek spomladanskega dela prvenstva marljivo pripravljajo. Prav te dni so se vrnili s sedemdnevnih priprav na Malem Lošinju, s katerimi je trener Zdenko Mikulin, še posebno zadovoljen.
NESREČEN PORAZ V LJUBLJANI — Po dveh zaporednih zmagah so bili košarkarji novomeškega Novolesa — od levestojijo: Golobič, Plantan (št. 15), Vučkovič, Župevec (14), trener Jože Splichal in Seničar i(12) — še pred tretjim uspehom. V dramatičnem finišu srečanja z Ježico v Ljubljani jim je namreč prav v zadnji minuti uspelo gostitelje ujeti, a jim je športna sreča na koncu obrnila hrbet. Vsekakor pa je dobra forma košarkarjev Novolesa obetavna napoved pred sobotnim srečanjem z Ilirijo. (Foto: B. B.)
Za dve točki prekratki
V soboto odigrano kolo v moški in ženski SKL—Tesen Novolesov poraz v Ljubljani
Novomeški košarkarji so tudi na sobotnem gostovanju v Ljubljani potrdili, da so v dobri formi, čeprav so po dveh zaporednih uspehih tokrat ostali praznih rok. Puško pa so očitno vrgla v koruzo dekleta in zabeležila na prvenstvu že dvanajsti poraz, kar jih je potisnilo povsem na rep razpredelnice I. republiške lige.
ISKRA DELTA JEŽICA — NOVO-
LES 89 : 87 (42 : 46) — Res so Novo-meščani v 15. kolu I. SKL ostali praznih rok, vendar jim je športna sreča obrnila hrbet v zadnjih sekundah. Tekma je bila vseskozi izenačena, po 36. minutah igre pa so gostitelji vodili že z 11 točkami naskoka in zdelo seje, da jim zmaga ne more uiti. Takrat pa je stvari vzel v svoje roke Plantan, ki to sezono igra v zares odlični formi, in malodane s polovice igrišča zapored zadel tri trojke, natančen pa je bil tudi pri prostih metih. Osem sekund je bilo do konca, ko so Novomeščani zaostajali še vsega za dve točki. Imeli so priložnost za izenačenje ali celo zmago, vendar so gostitelji s precej sreče iztržili obe točki.
Novoles: Vučkovič 11, Cerkovnik 12, Pintar 4, Lalič 8, Seničar 6, Golobič
Je razmišljanje o združitvi res vroča tema?
Milan Gračan o košarki v trebanjski občini
MIRNA — »Če bi bili skupaj s Trebnjem, bi sestavili močno ekipo za 1. SKL. Gotovo bi tudi lahko zbrali denar za tako močno ekipo, dvorano pa že tako imamo« je sklenil klepet o košarki v trebanjski občini 25-letni prodajalec z Rakovnika pri Mimi Milan Gračan, ki je že desetletje eden najboljših mož mirenskega košarkarskega kluba.
Zdaj se mirenski in trebanjski košarkarji srečujejo zvečine bolj na parketu lokalnih derbijev 2. SKL-zahod, pot za napredovanje v višji rang tekmovanja je za vsak klub zase prestrma, prezahtevna, če pa bi oba kluba stopila skupaj, bi bilo drugače, pravijo tudi drugi ljubitelji in strokovnjaki tega športa. Sicer pa Milan niti ne želi na dolgo razpredati o tej vroči temi, ker se pač boji, da bi si utegnil kdo predsta-
Milan Gračan: »Primanjkuje nam .velikanov, zato smo pod košem bolj šibki.«
vljati, kaj neki imajo spet Mirenčani za hrbtom, kakor bi verjetno pomislili na nasprotni strani.
Gračan igra ves čas pri KK Mirna v sekciji TVD Partizan, njegov talent pa je odkril Janez Kramar na nekem občinskem tekmovanju v OŠ Šentrupert. Kramar je nekaj golobradcev povabil k vadbi v mirenski TVD Partizan in Gračan je bil med najvztrajnejšimi. Marljivo je od prvega dne poslušal trenerjeve nasvete in naglo napredoval. Vedno je igral krilo in s 190 -cm postal najučinkovitejši mirenski košarkar ter precej izpopolnil tudi igro v obrambi. V Medvodah je na prvenstveni tekmi 2. SKL dosegel rekordnih 54 košev, sicer pa je imel poprej poprečje 35 košev, zdaj, ko ne gradijo več igre na njem, pa ima povprečje 25 košev na tekmo.
P. PERC
5, Župevec 5, Plantan 36.
Po 15. kolu imajo Novomeščani 21 točk in so trdno na 8. mestu, v soboto pa bodo skušali dobro formo potrditi doma v srečanju z Ilirijo.
CERKNICA — LABOD 63 :47(29: 19) — Igralke novomeškega Laboda, ki so se že zdavnaj sprijaznile z odhodom iz lige, so tudi z eno najslabših ekip v ligi prepričljivo izgubile. Vodile so le z 2:0 in 4:2, nato pa položile orožje in doživele visok poraz.
Labod: Srebrnjak 13, Gal 15, Bratovž 11, Čavlovič 2, Smrke 4, Šetina 2.
Ta poraz je Novomeščanke, ki imajo doslej po 15kolih vsega eno zmago,potisnil povsem na konec lestvice, kjer so zamenjale Mariborčanke, ki so v soboto dosegle svojo drugo zmago. V soboto prihaja v Novo mesto vrsta In-duplatov iz Mengša, kije po 15 kolih tretjeuvrščena ekipa prvenstva.
- ZMAGA NOVOMEŠČANOV
NOVO MESTO — Kegljači Novega mesta, ki nastopajo v II. republiški ligi, so znova zmagali. Tokrat so točki osvojili proti Prepolju s 5.147:5.008 in so z osmimi točkami na tretjem mestu lestvice.
MIRNA — TREBNJE 87:96
MIRNA — V lokalnem derbiju II. SKL sta se na Mirni pomerili ekipi košarkarjev domačega Partizana in Elme iz Trebnjega. Gostje so bili uspešnejši, zanimivo pa je, da je to njihova prva zmaga v medsebojnih prvenstvenih srečanjih. Vsekakor je zaslužena, igrali so dobro, medtem ko so gostitelji igrali brez poleta.
»Trenirali smo trikrat na dan, posebno pozornost pa smo tokrat posvetili fizični pripravljenosti igralcev in nekaterim taktičnim zamislim. Sicer pa je bilo na Lošinju 16 igralcev, poleg vseh tistih, s katerimi najresneje računamo v spomladanskem boju za naslov prvaka, še nekaj mladih. Posebno razveseljivo je, da imamo sedaj praktično za vsako mesto v ekipi kar nekaj kandidatov, takšna zdrava konkurenca med igralci pa bo nedvomno za slehernega pomenila večjo motivacijo in zagnanost tako na treningih kot* na tekmah,« razmišlja trener Zdenko Mikulin. Sicer pa bo priložnosti za dokazovanje in piljenje
Ciril Ribičič med posavskimi tenisarji
Ob turnirju še nadvse ko-ristni pogovori
LESKOVEC — Dr. Ciril Ribičič in Bojan Požar, predsednik in sekretar Teniške zveze Slovenije sta se odzvala povabilu posavskih teniških klubov in se v športni dvorani v Leskovcu pomerila z igralci tenisa iz tega območja na »mini turnirju«, kot so ga poimenovali. Gosta sta zasedla drugo mesto, premagala sta ju namreč Igor Ivanovič in Peter Simčič in zasedla prvo mesto, tretja pa sta bila Žarko Bužančič in Tibor Palfi.
Predstavniki teniških klubov iz Brežic, Krškega in Sevnice sogostasez-nanili s težavami, s katerimi sč srečujejo pri svojem delovanju. Vsi trije klubi so namreč še zelo mladi, najstarejši, »Terme« iz Brežic, deluje pet let, ostala dva pa sta bila ustanovljena šele pred kratkim. Kljub temu pa ima krški tenis klub že več kot 250 članov, čeprav obstaja šele dobre pol leta in je še brez igrišč, sicer pa je v posavske teniške klube vpisanih že blizu 600 članov. V vseh klubih imajo težaveza-radi pomanjkanja igrišč, poleg tega se srečujejo z nerazumevanjem in miselnostjo, daje tenis še vedno elitni šport, šport izbrancev. Seveda bodo morali vsi, ki delujejo v tej športni panogi, veliko narediti, da bi to miselnost izkoreninili in dokazali, da je tenis zdrava oblika rekreacije, primerna za vse starostne kategorije.
Na skupnem sestanku, ki so ga imeli pred tem v Krškem, so sedogovorili za več skupnih akcij, kot so tečaj za teniške sodnike, vaditelje, za izmenjavo izkušenj, medsebojno pomoč, za uskladitev terminov rekreativnih turnirjev, dali pa so tudi pobudo za ustanovitev posavske lige za pionirje in pionirke, s katerimi bodo povsod začeli načrtno delati.
G. R.
Vajeti v novih rokah
Občni zbor šentjernejskega konjeniškega kluba — Lani gostitelji kar treh tekem — Ivan Košak je _________________postal	novi predsednik___________________
ŠENTJERNEJ — Marsikaj zanimivega je prinesel nedeljski občni zbor šentjernejskega konjeniškega kluba, ki že po pravilu zbere v dvorani tamkajšnje osnovne šole vsako leto številne ljubitelje tega na Šentjemejskem polju izredno popularnega športa. Kako velikojezanimanjeza konjski šport v Šentjerneju, pove podatek, da so imeli lani edini v Sloveniji kar tri konjeniške prireditve in na vseh so bile tribune polne.
Nedeljski občni zbor je prinesel tudi zamenjavo v vodstvu tega nadvse uspešnega kluba. Slavko Novak, kije bil celih 11 let na čelu kluba in pod čigar vodstvom je konjeniški šport v Šentjerneju naredil ogromen razmah, jesvojemestona lastno željo prepustil Ivanu Košaku, nič manj zagnanemu in prizadevnemu dolgoletnemu članu kluba, dosedanjemu podpredsedniku. Brez dvoma čaka novega predsednika odgovorno delo, ena najosnovnejših nalog pa bo poleg skrbi za nadaljnji razvoj tega športa organizacija tekmovanj, dokončanje ali vsaj nadaljevanje ob stoletnici konjskega športa pričete gradnje na šentjemejskem hipodromu in še kaj.
B. B.
Sicer pa je bila za šentjernejske rejce konj lanska sezona uspešna tudi v tekmovalnem pogledu. Potem, ko je še na začetku sezone za tekmovanja vodilo 10 do 12 konj, jih je na dirkah nastopala 7, a še od teh sta dva konja nastopila vsega enkrat. Šentjernejski konji so se tako v minulem letu udeležili štirinajstih dirk, daleč največji usjjeh pa je dosegla Modra, saj je osvojila 3. mesto na prvenstvu dvoletnikov, njena pa je bila tudi zmaga pred domačimi gledalci. Sicer pa naj omenimo, da so Šentjernejčani v
• V tekmovalnem koledarju Konjeniške zvezeSlovenije je v leto-šnjisezoni Šentjernej omenjen dvakrat: prvič 17. maja, ko bo med kasaškimi dirkami na sporedu še 2. tek krožne dirke Slovenije, in 16. avgusta, ko bo v Šentjerneju republiško prvenstvo 3-letnih kasačev.
skupnem izkupičku tekm-ovalnih točk lani med desetimi klubi v Sloveniji pristali na 6. mestu, kar je brez dvoma lep uspeh, če vemo, da so imeli vsega 4 do 5 tekmovalcev, ki so osvajali točke, vdrugihklubih pa jih imajo 20 ali celo 30.
Od ostalih lanskih zanimivosti naj namenimo nekaj besed še slovitemu žrebcu Great Iranu, ki sijev Sloveniji pridobil že precej ugleda. Lani je bilo k njemu pripuščenih20 plemenskih čistokrvnih kobil, od tega 7 iz zunanjih klubov, ostale so bile domače. Rezultat pripustov je po dosedanjih nepopolnih podatkih 63-odstoten.
Ivan Košak — Od nedelje novi predsednik šentjernejskega konjeniškega kluba.
forme do l5. marca, ko starta spomladanski del prvenstva — v Ribnici gostuje ekipa Prul — še veliko.
Za razliko od Ribničanov pa se z velikimi težavamiukvarjajo v kočevskem Itasu, ki je tako prijetno-presenetil v prvem delu ženske republiške lige. Zaradi šolskih in delovnih obveznosti je trener Ivan Žerjav ostal domala brez polovice ekipe, tako da o kaki kontinuiteti dela ni govora. Seveda pa kočevske rokometašice tare še en velik problem: mesto ob Rinži je še zmeraj brez primerne dvorane, tako da so zimske priprave Itasa sestavljene le iz nastopanja na zimskem prvenstvu v Ljubljani in enotedenskega bivanja v Poreču.
»Sicer pa smo na to že navajeni,« malodušno pripoveduje trener Ivan Žerjav. Z mrtve točke se enostavno ne moremo premakniti, tako da nam bo edina koristna stvar v zimskem premoru, ko se druge ekipe vneto pripravljajo za spomladanski del prvenstva, bivanje v Poreču, kjer želimo ekipo kolikor toliko uigrati. Upam le, dase to v naših spomladanskih rezultatih ne bo
poznalo, kajti naš cilj je, da tudi ob koncu prvenstva ostanemo na visokem 3. mestu, če pa bo priložnost, da storimo še kaj več.«
M. GLAVONJIČ
DERBI ODBOJKARICAM KOČEVJA
KOČEVJE — V gotovo najzanimivejšem srečanju 11. kola v ženski republiški odbojkarski ligi so dekleta Kočevja dosegla že 11. zaporedni uspeh, tako da je že po komaj dveh kolih spomladanskega nadaljevanja prvenstva jasno, da bo naslov prvakinj letos pristal v Kočevju. Gostiteljice so imele tokrat verjetno najtežje delo doslej, s 3:2 (-9, 10, 12, -10, 11) pa so ugnale mlado ekipo Palome Branika.
V soboto potujejo Kočevke v Gorje.
PREDAVANJE
V novomeškem Domu JLA bo v četrtek, 26. februarja, ob 19. uri predavanje znanega alpinista Vikija Grošlja. Že naslov Od Alp do Himalaje obeta veliko zanimivega, predavanje pa bo Grošelj popestril še z diapozitivi in glasbo. Vstopnice (400 din) lahko kupite v prostorih Planinskega društva Novo mesto ali eno uro pred začetkom predavanja v Domu JLA.
I.B.
SKUPŠČINA KD KRKA IN KOLESARSKEGA SLADA"— Minuli četrtek je bila v prostorih zavarovalnice Triglav v Novem mestu skupščina novomeških kolesarjev, združena s skupščino Dolenjskega kolesarskega sklada. Veliko zanimivega je bilo slišati ob oceni minulega dela in načrtih za letos, izvolili pa so tudi nov izvršni odbor kluba, na čelu katerega bo še naprej Marjan Zupanc. Omenimo še, daje udeležence skupščine pozdravil tudi Jože Mozetič, novi predsednik Kolesarske zveze Slovenije. (Foto: B. B.)
Tekstor republiški prvak
V Celju je bilo republiško dvoransko atletsko prvenstvo — Novomeščanom zlato, srebro in bron
CELJE — Z dvoranskega republiškega prvenstva v atletiki so starejši mladinci in seniorji ISKRE prinesli eno zlato, srebrno in bronasto medaljo.
Najuspešnejši je bil Sandi Tekstor. Zmagal je v skoku v daljino s 671 cm, v teku na 60 m z ovirami pa je bil drugi z osebnim rekordom 8,50s. V teku stare-
V NEDELJO,
V. GORJANSKI VELESLALOM
GABRJE — SD Gorjanci organizira v nedeljo, 1. marca, ob 9. uri tradicionalni V. gorjanski veleslalom na smučišču Dedci nad Gabrjem. V primeru neugodnih snežnih razmer bo tekma pri Gospodični, prijave pa sprejemajo do petka na naslov: SD Gorjanci, Kastelčeva 9, Novo mesto, telefon 24-779 ali 23-001. Žrebanje številk bo v petek ob 18. uri na istem naslovu, dostop do smučišč pa je možen preko Gabrja ali Vahte, seveda z obvezno zimsko opremo.
DOBRE UVRSTITVE KRŠKIH PAPIRNIČARJEV
KRANJSKA GORA — Preteklo soboto so bile v Kranjski gori zimske papirniške športne igre, ki jih je to pot organizirala Papirografika. Iger so se udeležili tudi delavci Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj iz Krškega. Ekipa krških papirničarjev seje dobro odrezala na tem tekmovanju in v ekipni konkurenci zasedla 2. mesto. Moška ekipa je osvojila 3. mesto, prav takšno uvrstitev pa je dosegla tudi ženska ekipa. Med posamezniki je v veleslalomu v moški konkurenci vsvoji starostni skupini zmagali Vinko Kranjčevič, v ženski pa Meta Kranjčevič. Drugo mesto sta v svoji starostni skupini osvojila Tatjana Beribak in Rudi Voglar, tretje mesto pa Vinko Novak.
CIBONA GOSTUJE V RIBNICI
RIBNICA — V ribniški športni dvorani bo v sredo, 4. marca, pravi košarkarski praznik. Športno-poslovno sodelovanje med ribniškim Rikom in Cibono, ki sega še v igranje Zagrebčanov v pokalu evropskih prvakov, je pripeljalo do tega, da bo Cibona v sredo z Draženom Petrovičem na čelu odigrala v Ribnici prijateljsko srečanje z ljubljanskim Mineralom Slovanom. Tekma bo ob 17. uri, cena vstopnic pa 1.000 din. Izkupiček bo namenjen razvoju ribniškega nogometa.
M.G-č
jših mladincev na 60 m je mlajši mladinec Božič za stotinko sekunde zaostal za tretjim in s časom 7,35 s za 4 stotinke popravil svoj lanski osebni rekord. Čez teden dni bo nastopil še na
• V Ljubljani je bilo prvenstvo v skoku v višino, kjer je Delič pri starejših mladincih osvojil 5. mesto s skokom 190 cm.
prvenstvu mlajših mladincev, kjer mu medalja ne bi smela uiti.
Pri seniorjih seje spet izkazal Petkovič v teku na 60 m. S časom 7,29 s je dosegel električno merjen osebni rekord in le za las (odločal je ciljni posnetek) zgubil mesto med šestimi najboljšimi slovenskimi sprinterji. V teku na 60 m je Cujnik dosegel čas 7,40 s.
Bronasto medaljo je Iskri prinesel Zupančič, ki je letos prvikrat nastopil v seniorski,konkurenci. Ker v Ljubljani, kjer študira, ni veliko možnosti za vadbo z ovirami, je svoj treningusmeril v druge prvine priprave in se na prvenstvo ni posebej pripravljal.
J. P.
Za tekmovanja posežejo v svoj žep
Kegljaški šport v Črnomlju šele v zadnjem času dobiva pravo veljavo
ČRNOMELJ — Med tistimi, ki so ob črnomaljskem občinskem prazniku prejeli posebno priznanje telesnokulturne skupnosti za us-pešo no delo, je bil tudi predsednik kegljaškega društva Rudar iz Kanižarice Boris Dvojmoč. Dvojmoč, ki keglja že skoraj 20 let, je veliko pripomogel k razvoju tega športa v občini. Njegova in zasluga še nekaterih kegljaških zagnancev je, da so pred tremi leti nekdanje dvost-ezno avtomatsko kegljišče preuredili v štiristezno. To je sedaj edino štiristezno kegljišče v Beli krajini, ki pa ga gotovo brez razumevanja in denarne pomoči kanižarskega rudnika ne bi bilo.
Boris potoži, da imajo velike finančne težave, saj na tekmovanjih klub lahko plača le sodnike in Startnino, potne stroške pa morajo člani v glavnem poravnati iz lastnega žepa. »Pri telesnokulturni skupnosti nas imajo še vedno kot rekreativce in ne kot tekmovalce, čeprav tekmujemo v območni kegljaški skupnosti Novo mesto. Za preteklo leto je bil na primer naš finančni plan 1,6 milijona dinarjev od TKS pa smo dobili le četrtino te vsote. Tako smo si morali pomagati tudi z nagradnimi tekmovanji,« pove Dvojmoč.
Prizna pa, da kegljaški šport v črnomaljski občini še vedno ni dovolj razširjen. »Največji vzrok za
Boris Dvojmoč
to je v tem, da so ga dolgo časa imeli za gostilniški šport in šele zadnje čase dobiva veljavo kot pravi šport. Sedaj imamo 64 članov, od katerih jih 10 do 15 tekmuje v območni skupnosti, ostali pa rekreacijsko. Morali pa bomo bolj pomladiti naše vrste in pritegniti čimveč žensk. Kljub temu da je na občinskih delavskih športnih igrah vedno več ženskih ekip, pa nam je še vedno ni uspelo osnovati,« pravi Dvojmoč ter pri tem ne pozabi . omeniti, da so pred časom navezali stike s kegljaškim klubom »Bratstvo in enotnost« iz Ulma, s katerim si izmenjujejo obiske.
M. B.-J.
SKOKI V LOŠKEM POTOKU
LOŠKI POTOK — Na 55-metrski skakalnici v Loškem potoku bo v Nedeljo zanimiva smučarska prireditev. Za pokal Cocktc in prvenstvo SRS se bodo v smučarskih skokih pomerili skakalci. Tekma bo v soboto, 28. februarja, pričetek pa ob 13.30.
ŠPORTNI KOMENTAR
Igrišča prepuščena zimi
Bodo novomeška teniška igrišča letos dobila oskrbnika — Brez zaščite čez zimo
Pravzaprav je bil povod za te vrstice nedavni obisk predstavnikov republiške teniške zveze v Posavju in razgovori, ki so se vrteli okoli številnih problemov, med katerimi je na prvem mestu pomanjkanje teniških igrišč. V ilustracijo navedimo le, da ima klub v Krškem ta čas že 250 članov, a še nobenega igrišča. Hote ali nehote se misel ob tem preseli v Novo mesto.
Novomeški teniški klub ima v čudovitem okolju ob Krki vPorto-valdu pet igrišč, ki bi športu in mestu resnično lahko bila v ponos. Žal pa sesedaj, ko se z naglimi koraki bližajo tisti dnevi, kijih mnogi ljubitelji tega športa po zimskem zatišju pričakujejo z veliko nestrpnostjo, postavljajo nekatera vprašanja. Dejstvo je pač, da so bila teniška igrišča lani prepuščena sama sebi, posledice tega pa je
razkrilo sonce, kije otopilo snežno odejo. Ne bomo se spuščali v to, kdo bi moral poskrbeti za zaščito igrišč pred zimo, dejstvo jele, daso ta danes v sila klavrnem stanju, da bo potrebno v prvih spomladanskih dneh ogromno del in da se bo pričetek letošnje teniške sezone zategadelj prav gotovo krepko zavlekel. Moti pa še nekaj. Sila redke so v vseh teh letih novosti ob teniških igriščih, častna izjema so lani pričeta dela za razsvetljavo. Pa bi se z malo volje in iznajdljivosti dalo narediti še precej več: urediti predvsem dostop do igrišč in parkirišče, slačilnice, sanitarije, kabine na prhanje in še kaj, v prvi vrsti pa seveda najti človeka, ki bo bdel nad samimi igrišči, njihovo uporabo in vzdrževanjem. Kajti že tako bo cena lanskih spodrsljajev dovolj visoka.
B. B.
Št. 8 (1958) 26. februarja 1987
DOLENJSKI UST
19
.
Karosserie
Fachbetrieb
Maks	Vegel,	Skopice	št.	60,	praznu
petindvajset	let	poroke	z	ženo	Brigitt
Karosserie - Technikl VEGEL,	I
W. Deutschland
N-_
Čestitata Peter in Melanie
&leierdna
PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. 0. Ljubljana Zaloška 14
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju
1. DELAVKO ZA DODATNO PRIPRAVLJALNA DELA V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA
Pogoji:
— 2-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konf. I
— 3 mesece delovnih izkušenj
— delo v eni izmeni
— 2 meseca poskusnega dela
Za objavljeno delo se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom,
Prijave z dokazili sprejema: PLETENINA, p. o., proizvodnja trikotažnih izdelkov, kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14, 8 dni po objavi.
,Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb.
152/8-87
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu delovne skupnosti Avto-moto zveze Slovenije
objavlja
prosta dela in naloge v Tehnično-turistični bazi Otočec
3 avtomehanikov-voznikov
Pogoji za sprejem
— končana poklicna šola za avtomehanike (IV)
— vozniški izpit C in E kat.
— odslužen vojaški rok
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, spolnim delovnim časom. Poskusno delo do tri mesece. Nastop dela možen s 1. 4. 1987.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov TEHNlCNO-TURISTICNA BAZA AMZS 68222 OTOČEC ob Krki
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
151/8-87
ZBOR DELAVCEV GLASBENE ŠOLE »MARJAN KOZINA« NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge
1. SNAŽILKE (1 delavec)
Pogoji:
— končana osnovna šola
— poskusno delo traja 1 mesec OPOMBA: delo v dveh izmenah
2. RAČUNOVODJE (1 delavec)
Pogoji:
— višja strokovna izobrazba po programu za VI. stopnjo ali srednja strokovna izobrazba po programu za V. stopnjo, smer: ekonomska ali z delom pridobljena usposobljenost
— 5 let delovnih izkušenj
— poskusno delo traja 3 mesece
— OPOMBA: delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Komisija za delovna razmerja Glasbene šole -Marjan Kozina«, Novo mesto, Jenkova 1.
156/8-87
m
krKa
KRKA, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto Komisija za ocenitev in odprodajo sredstev izven uporabe
razpisuje
javno licitacijo,
ki bo v ponedeljek, 2.3.1987 obl 4.30 v Krki, tovarni zdravil, v Ločni.
Odprodali bomo naslednja odpisana osnovna sredstva:
Stroj za razmnoževanje dokumentacije Stroj za zapiranje tub GASTI Viličar EHN 2002 (kuli)
Stroj za zapiranje svečk
Stroj za odpraševanje kapsul
Stroj za pranje ampul
Stroj za pranje stekleničk ZANASI
Stroj za pranje stekleničk BAUSCH
Stroj za pranje zamaškov
Stroj za izpihovanje stekleničk (2 kom.)
Granulator Filter SEITZ črpalko GASTI Hladilno omaro Ph — meter
Garderobne omare, kovinske (več kom.)
Brusilni stroj Računski stroj in drugo
Informacije na telefon 22-441 int. 416 Boris Rožič ali int. 420 Brane Derganc in Tone Glavač.
Ogled strojev uro pred licitacijo.
166/8-87
Iskra
ISKRA ELEMENTI INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA NA KRKI
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	ANALITIKA PRODAJNIH CEN —1 delavec za nedoločen čas
Pogoji: končana VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic ekonom ist-komercialist
ali V. stopnja strokovne izobrazbe za poklic elektrotehnik-elektronik,
3 leta delovnih izkušenj, pasivno znanje angleškega jezika, znanje strojepisja, odslužen vojaški rok,
3 mesečno poskusno delo
1 delavec za
2.	REFERENTA NABAVE nedoločen čas
Pogoji: končana V. stopnja strokovne izobrazbe za poklic elektrotehnik-elektronik,. strojni tehnik ali komercialni tehnik,
končano pripravništvo, zaželene pa so tudi izkušnje pri opravljanju podobnih del in nalog, vozniški izpit B kategorije, zaželena tudi C kategorija, odslužen vojaški rok,
3-mesečno poskusno delo.
Vloge naj kandidati naslovijo na gornji naslov v 8 dneh po dnevu objave, o izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo
161/8-87
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI SEVNICA
Naselje heroja Maroka 24
68290 SEVNICA
objavlja
prosta dela in naloge
TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI SEVNICA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja izobrazba splošne upravno-administra-tivne ali druge ustrezne smeri z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
Posebni pogoji
— poznavanje krajevne samouprave in delegatskega sistema ter samoupravne organiziranosti krajevne skupnosti
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov: Krajevna skupnost Sevnica, Naselje heroja Maroka 24, 68290 SEVNICA.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in je po končanem mandatu lahko ponovno imenovan.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh poobjavljenem postopku. Nastop dela: 1. 6.1987.
150/8-87
STREŠNIK, IGM
Dobruška vas
68275 ŠKOCJAN Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
VODJA GRADBENE OPERATIVE
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednie pogoje:
— VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeri z opravljenim strokovnim izpitom.
Dela objavljamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju poqojev je potrebno oddati
v 8 dneh po objavi na naslov: STREŠNIK, IGM, Dobruška vas, 68275 Škocjan.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
163/8-87
Komunalno podjetje »Ljubljana«, n. sub. o.
TOZD KOMUNALNE GRADNJE Ljubljana, Tbilisijska 61 Odbor za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
OPRAVLJANJE FIZIČNIH NALOG V OBRATU KAMNOLOM VIDEM-DOBREPOLJE (3 delavci)
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebnepogoje: — da imajo II. stopnjo usmerjenega izobraževanja — 'kamnolomec in 4 mesece delovnih izkušenj naenakih ali podobnih delih in nalogah.
Poskusno delo traja 1 mesec.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
Komunalno podjetje »LJUBLJANA« — kadrovski sektor, Ljubljana, Povšetova6.
O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po dnevu izbire.
154/8-87
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO
— Personalna uprava
OBJAVLJA NATEČAJ ZA SPREJEM GOJENCEV V VOJAŠKE AKADEMIJE
V letu 1987 bodo sprejeti gojenci v naslednje vojaške akademije:
1. Vojaško akademijo kopenske vojske
Smer: pehota, artilerija, oklepno mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, atomsko-biološko kemična obramba, elektronsko izvidovanje in protielektronsko dejstvovanje, intendantska služba, finančna služba in geodetska služba.
2. Vojaško tehniško akademijo
Smer: elektronika (usmeritev: telekomunikacije, raketni sistemi z vodenimi raketami in elektroenergetika), strojna (usmeritev: klasična oborožitev, motorji, motorna vozilaininženirskistroji), računalniška tehnika (usmeritev: programska podpora), prometna in kemično-tehnološka (usmeritev: strelivo in minskoeksplozivna sredstva).
3. Vojaško akademijo vojnega letalstva In protizračne obrambe Smer: letalsko tehniška, protizračna obramba in zveze.
4. Mornariško vojaško akademijo Smer: pomorska in tehniška.
NATEČAJNI POGOJI:
Natečaja se lahko udeleži vsak moški državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) splošni pogoji:
— da je zdrav in sposoben, kar ugotovi pristojna vojaška zdravniška komisija;
— da ni bil sodno kaznovan in da proti njemu ne teče kazenski postopek;
— da ni poročen.
b) posebni pogoji;
— da je rojen leta 1966 ali kasneje;
— da obiskuje 4. razred štiriletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge srednje šole, je moral tretji razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je šolanje že končal, mora v zaključnem (četrtem) razredu imeti najmanj dober uspeh;
— če obiskuje 3. razred triletne srednje šole usmerjenega izobraževanja ali druge šole, je moral 2. razred končati z najmanj dobrim uspehom, kdor pa je zaključni (tretji) razred že končal, mora imeti za ta razred najmanj dober uspeh.
Kandidati za vse vojaške akademije bodo opravljali sprejemni izpit iz matematike. Program za sprejemni izpit dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo.
Za tehnično smer mornariške vojaške akademije imajd prednost kandidati strojne in elektrotehnične smeri.
Za vojaško akademijo vojnega letalstva in protizračne obrambe imajo prednost kandidati elektrotehnične, matematično tehnične in naravoslovno-tehnične smeri. Prijavijo se lahko tudi vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervneoficirje, če izpolnjujejo pogoje, določene v tem razpisu. Kandidirajo lahko tudi gojenci 4. ietnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji, ki poleg splošnih pogojev natečaja izpolnjujejo tudi naslednje posebne pogoje:
— da so rojeni 1964. leta ali kasneje;
— da imajo priporočilo načelnika srednje vojaške šole oziroma priporočilo starešine na položaju komandanta polka ali višjem (aktivni nižji oficirji).
Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol lahko kandidirajo, če so 3. letnik končali z odličnim uspehom ali če imajo v polletju 4. ietnika odličen uspeh in bodo četrti letnik končali z odličnim uspehom. Aktivni nižji oficirji lahko kandidirajo, če so do zaključka natečaja delali v aktivni vojaški službi:
— do enega leta (tisti, ki so vSVS končali z odličnim uspehom), eno do dve leti (tisti, ki so SVP končali z najmanj prav dobrim uspehom) ter dve in več let (če so SVŠ končali z najmanj dobrim uspehom).
Gojenci srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji lahko kandidirajo samo za akademijo svojega rodu oziroma službe.
V vojno akademijo kopenske vojske bodo v letu 1987 sprejemali aktivne nižje oficirje v naslednje smeri: pehota, artilerija in oklepnomehanizirane enote.
ŠOLANJE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV
šolanje na' vojaških akademijah se bo začelo 1. septembra 1987 in traja:
— na vojaški akademiji kopenske vojske — štiri leta;
— na vojaškotehniški akademiji kopenske vojske — pet let;
— na vojaški akademiji vojnega letalstva in protizračne obrambe: letalsko tehniška smer — pet let, smer protizračna obramba in zveze —štiri leta;
— namomariški vojaški akademiji: pomorskasmer—štiri leta, tehniška smer — pet let.
Kandidati, ki bodo sprejeti na šolanje, bodo na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariataza ljudsko obrambo imeli stanovanje v internatu, prehrano, obutev, učbenike in šolski pribor, zdravstveno varstvo,denarno nadomestilo za stroške prevoza v polletnih in letnih počitnicah in mesečne denarne prejemke.
Po končanem študiju bodo gojenci dobili čin aktivnega oficirja ustrezne veje, rodu ali službe in bodo morali službovati v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kot določa zakon o službovanju v oboroženih silah.
Gojenec, ki konča vojaško tehniško akademijo kopenske vojske, vojaško akademijo vojnega letalstva in protizračne obrambe — letalsko tehniško smer ali mornariško vojaško akademijo — tehniška smer, si pridobi strokovni naziv: diplomirani vojaški inženir ustrezne smeri oziroma stroke. Medsebojne obveznosti oseb, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo določene s pogodbo, v kateri bo določenotudi povračilo stroškovza šolanje (stroški za prehrano in stanovanje v domu in mesečni denarni prejemki) v primeru, čegojenec med šolanjem posvoji krivdi nebi izpolnjeval obveznosti.
NAČIN PRIJAVLJANJA IN IZBIRE GOJENCEV
Prošnjo, kolkovano z ustrezno upravno takso, naj kandidat vloži pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo napisano na tiskovini, ki jo dobi pri tem organu.
Vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje oddajo prošnje poveljstvu svoje enote,- ki da svoje mnenje ter jih nato, najkasneje do 1. aprila 1987, pošlje občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo, ki so jih napotili na odslužitev vojaškega roka.
V prošnji kandidati navedejo vojaško akademijo ter smer, za katero kandidirajo (zaželeno je, da se navede več smeri), in priložijo predpisane priloge.
Gojenci 4. letnika srednjih vojaških šol in aktivni nižji oficirji oddajo prošnje upravi svoje šole, oziroma poveljstvu svojeenote, ki prošnjo pošlje vojaški akademiji najkasneje do 10. junija 1987. Aktivni nižji oficirji si morajo predhodno priskrbeti oceno pristojng vojaške zdravniške komisije, da so zdravi in sposobni za šolanje. '
RAZPIS VELJA D01. APRILA 1987
Gojence bodo izmed prijavljenih kandidatov izbrale komisije na vojaških akademijah, ki bodo kandidate obvestile o svojih sklepih v juliju 1987.
Vsa druga pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, upravi ljubljanskega vojaškega okrožja ali na vojaških akademijah.
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO PERSONALNA UPRAVA
razpisuje
NATEČAJ
za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol, gojence srednjih vojaških šol rodov in služb in učence šol za strokovne delavce v vojaških poklicih v letu 1987 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE
— Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju;
— Splošna srednja vojaška šola »Bratstvo-enotnost« v Beogradu;
— Splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu;
— Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane«vLjubtjani (samo za kandidate z območja Slovenije).
V naštete šole je možen vpis v 1., 2. in 3. razred.
Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri:
— pehota,
— artilerija,
— oklepno-mehanizirane enote,
— inženirstvo,
— zveze,
— atomsko-biološko-kemična obramba.
Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri:
— strojniška,
— elektrotehniška,
— prometna.
Srednja vojaška šola vojnega letalstva In protizračne obrambe v Rajlovcu, smeri:
— letalsko-tehniška,
— protizračna obramba,
— letalstvo,
— zračno opazovanje in javljanje,
— elektronsko izvidovanje in protielektronska dejstva.
Mornariška srednja vojaška šola v Splitu, smeri:
— pomorstvo,
— mornariško tehnična služba.
Intendantska srednja šola v Sarajevu;
Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu (farmacevtska smer — samo za III. letnik);
Glasbena srednja vojaška šola v Beogradu.
Na te šole vpisujejo v 1. in 3. razred.
Tehniška šola vojaških usmeritev v Zagrebu, specialist za:
— pehotno oborožitev,
— vozila in goseničarje,
— za elektroniko protioklepnih in zemeljskih artilerijsko-raketnih sistemov,
— radarske naprave v sistemu protizračne obrambe,
— artilerijsko oborožitev,
— radarske naprave v enotah kopenske vojske,
— računalnike v bojnih sistemih,
— radiorelejne naprave in naprave z nosečimi frekvencami,
— telefonsko-telegrafske naprave,
— elektroenergetske naprave in opremo,
— električne inštalacije in naprave na motornih vozilih ter
— strelivo in minsko-eksplozivna sredstva.
Vojaška šola za strokovne delavce vojnega letalstva In protizračne obrambe v Rajlovcu, poklic:
— letalski elektromehanik,
— letalski mehanik za instrumente,
— radiomehanik za zemeljske radio-navigacijske naprave,
— mehanik za radarsko-računalniško opremo,
— mehanik za raketne sisteme,
— gumar-plastičar,
— mehanik za vzdrževanje letalske opreme,
— letalski tapetnik,
— letalski radarski mehanik,
— mehanik za obdelavo nekovin,
— optik in
— laborant za pogonska goriva.
V navedeni šoli vpisujejo samo vlil. razred.
Pogoji razpisa:
Kandidirajo lahko kandidati moškega spola, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa. Dekleta, državljanke SFRJ, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje razpisa, pa lahko kandidirajo za šolanje v Vojaški šoli za strokovne delavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu;
a) Splošni pogoji:
— da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija, za tehniško šolo vojaških usmeritev v Zagrebu in Vojaško šolo za strokovnedelavce vojnega letalstva in protizračne obrambe v Rajlovcu pazdravstvenosposobnostugota-vlja pristojna civilna zdravstvena ustanova;
— da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek,
— da imajo soglasje staršev — skrbnikov.
b) Posebni pogoji:
1. kandidat za 1. razred:
— da so rojeni leta 1971 ali kasneje;
— učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh;
2. kandidati za 2. razred:
— da so rojeni leta 1970 ali kasneje;
— učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom;
3. kandidati za 3. razred:
— daso rojeni leta 1969 ali kasneje;
— učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh;
4. Kandidati, ki obiskujejo 8. razred osnovne šole, I. ali II. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, ne bodo sprejeti, če niso dosegli najmanj dobrega splošnega uspeha.
Kandidati za vpis v vse razrede splošnih srednjih vojaških šol in srednjih vojaških šol rodov in služb morajo imeti poleg predpisanega splošnega dobrega uspeha tudi najmanj dobro oceno iz naslednjih predmetov: fizika, kemija in matematika.
Kandidati za Glasbeno srednjo vojaško šolo morajo imeti tudi naslednje sposobnosti: glasbeni posluh, spomin in smisel za ritem.
šolanje, pravice In obveznosti učencev in gojencev:
šolanje se začne 1. septembra 1987 in traja štiri, tri ali dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni po predhodnem padalskem treningu s skoki leteti z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadranja-letenja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji.
Učenci splošnih srednjih vojaških šol nadaljujejo po končani šoli šolanje na eni od vojaških akademij v skladu s potrebami službe oziroma njihovimi nagnjenji.
Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanju sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe.
Učenci šolezastrokovnedelavcevvojaških poklicih inšolevojaških usmeritev odidejo po končanem šolanju na služenje vojaškega roka, zatem pa so sprejeti v službo v enote — ustanove, za katere so se šolali; pri tem dobe:
— naziv strokovnega delavca IV. stopnje za določeno specialnost;
— status civilne osebe v službi v JLA ter vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanem šolanju ostati vslu-žbi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določaZakon o službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo. S to bodo poleg drugega določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti.
O rešitvi prošenj bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate v prvi polovici junija 1987. Razpis je odprt do konca marca 1987. Razpis za Šolo za strokovne delavce v vojaško-tehniških poklicih v Zagrebu je odprt od 1. junija 1987.
Kako se prijavite
Kandidati, ki se žele javiti na razpis, naj se zglasijo pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer imajo stalno bivališče. Tam bodo dobili vsa pojasnila.
Kje dobite informacije:
Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri:
— Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane«
V Ljubljani, tel. (061) 319-761.
— Upravi vojaškega okrožja Ljubljana,
— Upravnem organu za ljudsko obrambo v občini,
— Skupnosti za zaposlovanje.
SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA »FRANC ROZMAN-STANE« V LJUBLJANI
Leta 1971 je bil v vojašnici »Maršal Tito« v Ljubljani ustanovljen vojaški internat. Gojenci internata so obiskovali pouk v srednjih šolah v Ljubljani in nato nadaljevali študij na eni od vojaških akademij. Čez tri leta je bil za Bežigradom zgrajen vojaški dijaški dom, kjer so bili bivalni pogoji vojaških štipendistov bistveno boljši. Leta 1975 je pričela z delom Vojaška gimnazija »Franc Rozman-Stane«intakose je začelo veliko bolj organizirano šolanje bodočih častnikov iz območja Slovenije. V skladu z reformo srednjegašolstvasejev letu 1982 vojaška gimnazija preimenovala v Splošno srednjo vojaško šolo »Franc Rozman-Stane«.
Splošna srednja vojaška šola jebilaustanovljenapredvsems ciljem, da se mladincem iz Slovenije omogoči nadaljnji študij na Vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu, oziroma tudi na drugih akademijah, v skladu z interesi učencev in potrebami Jugoslovanske ljudske armade.
Učenci osmih razredov osnovnih šol, ki se želijo vpisati v Splošno srednjo vojaško šolo »Franc Rozman-Stane«, morajo imeti všestem in sedmem razredu ter v prvem polletju osmega razreda vsaj dober splošni učni uspeh in dobro oceno iz matematike, fizike in kemije. Učenci srednjih šol pa se lahko vpišejo tudi v drugi in tretji letnik Splošne srednje vojaške šole »Franc Rozman-Stane«.
Delo na splošni srednji vojaški šoli obsega: pridobivanje široke izobrazbene osnove za-uspešno nadaljevanje študija na vojaški akademiji kopenske vojske in pridobivanje znanj in veščin, nujno potrebnih sodobno razgledani osebnosti.
Predmeti družboslovnega izobraževanja, ki obsegajo približno eno tretjino učnih ur, so:
književnost z osnovami jezikovne in estetske kulture narodov
Jugoslavije,
srbohrvaški jezik,
angleški ali nemški jezik,
zgodovina z osnovami vojaške zgodovine,
geografija z osnovami vojaške geografije,
psihologija z osnovami pedagogike,
osnove družbenoekonomskega sistema SFRJ,
osnove družbenopolitičnega sistema SFRJ,
filozofija z osnovami logike,
obča sociologija,
aktualna problematika.
Drugo skupino predstavljajo predmeti naravoslovno-matematič-nega izobraževanja, ki obsegajo skoraj polovico razpoložljivih učnih ur:
matematika,	osnove elektronike,
fizika,	osnove elektrotehnike,
kemija,	mehanika in
biologija,	osnove kibernetike,
blagoznanstvo,
Tretji predmetni sklop predstavljajo predmeti vojaškega izobraževanja, ki obsegajo približno 10 odstotkov učnega programa: osnove vojaške tehnike, pehotna oborožitev s poukom streljanja, obča taktika s taktičnim urjenjem, osnove vojaških predpisov in postrojevalnega urjenja ter osnove vojaške topografije.
Druge aktivnosti na šoli so porazdeljene na vsa štiri leta šolanja in obsegajo med drugim tudi strokovne ekskurzije v enote JLA in vojaške šolske centre.
Vsi maturanti splošne srednje vojaške šole opravijo štirinajstdnevni tečaj plavanja in dvotedenski smučarski tečaj.
Učenci v času šolanja opravijo tudi vozniški izpit B in C kategorije. Učni načrt šole predvideva tudi izvedbo enomesečnega taborjenja, na katerem se učenci seznanijo z osnovnimi vojaškimi spretnostmi.
V četrtem razredu imajo učenci na voljo štirinajst dni za pripravo na zrelostni izpit — maturo, ki obsega preizkus znanja iz matematike, književnosti narodov Jugoslavije in izdelavo zaključne naloge na temo, ki si jo učenec izbere sam.
Poleg rednih in obveznih učnih vsebin pa se učenci lahko vključujejo tudi v celo vrsto krožkov (fotografski, strelski, likovni, novinarski, različni športni krožki...) ali pa v pevski zbor, oziroma šolski glasbeni ansambel.
V času šolanja imajo učenci zagotovljeno brezplačno stanovanje in prehrano v internatu v neposredni bližini šolske stavbe, brezplačen šolski pribor ter civilno in delovno obleko. Za svoje osebne potrebe prejemajo učenci tudi žepnino in povračilo potnih stroškov ob letnih in polletnih počitnicah.
Po uspešno opravljeni maturi so učenci splošne srednje vojaške šole pripravljeni za nadaljevanje študija na vojaški akademiji kopenske vojske, kjer lahko po opravljenih izpitih v prvem in drugem letniku izbirajo med naslednjimi smermi študija: pehota, artilerija, oklepno mehanizirane enote, inženirstvo, zveze, atomsko-biološko-kemična obramba, intendantska služba in geodetska služba.
Cas študija na vojaški akademiji se gojencem vojaških akademij priznava kotopravljenaobveznostsluženja vojaškega rokainzaradi tega maturantje Splošne srednje vojaške šole »Franc Rozman-Stane« niso obvezni služiti vojaškega roka.
Vse podrobnejše informacije pa lahko vsak, ki se zanima za vpis na edino vojaško šolo v Sloveniji, dobi na šoli sami ali po telefonu št.: 061/319-761, oziroma nam lahko piše na Kardeljevo ploščad 19, 61000 Ljubljana.
Na šoli so ravno tako kot bodoči učenci zaželeni tudi njihovi starši, ki se lahko na ta način seznanijo spogoji šolanja bodočih visokoizob-raženih strokovnjakov naših oboroženih sil.
162/8-87
Št. 8 (1958) 26. februarja 1987
DOLENJSKI LIST
21
V TFM TFflNII 7ANIMA TEDENSKI koledar - kino - službo išče - službo dobi - stanovanja,- motorna vozila - kmetijski stroji -
VI cm icunu vho chniivih prodam - KUPIM - POSEST - ŽENITNE ponudbe-razno-obvestila-preklici-čestitke-zahvale
tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 26. februarja — Matilda Petek, 27. februarja — Gabrijel Sobota, 28. februarja — Romana Nedelja. 1. marca — Albin Ponedeljek, 2. marca — Janja Torek, 3. marca — Pust Sreda, 4. marca — Kazimir Četrtek, 5. marca — Jadranka
LUNINE MENE
28. februarja ob 1.52 — mlaj
kino
BREŽICE: 27. in 28. 2. ameriška drama Bombažni klub. 1. in 2.3. ameriški znanstvenofantastični film Nekontrolirana moč. 3. in 4. 3. ameriška komedija Poljub za slovo.
ČRNOMELJ: 26. 2. jugoslovanski ,fi!m Za srečo so potrebni trije. 26. in 27.. 2. iucoslovanski film Kormoran. 27. 2.
službo dobi
KV ELEKTROINSTALATERJA z
nekaj prakse zaposlim. Bevec, tel. 21-494. (978-SD-8)
V SLUŽBO sprejmem tri ključavničarje in NK delavce. NOVAK, Novo mesto, tel. 22-979. (141-SD-8)
TAKOJ zaposlim tri kovinarje z vozniškim izpitom iz Krškega ali okolice za delo na terenu. Tel. 72-711, zvečer po 20. uri. (P8-25MO)
NATAKARICO, lahko tudi priučeno, išče gostilna »Senčen hram«, Zidani most. Hrana in stanovanje v hiši. Tel. (063) 24-462, popoldne. (pol.-SD-8)
TAKOJ zaposlim mlado dekle na ■plastiki v Šentjerneju. Naslov v upravi lista (1189/87). (1108-SD-8)
stanovanja
NUDIM brezplačno stanovanje družini, ki je pripravljena pomagati pri večjih kmečkih delih. Karolina Zupančič, Veliki Podljuben 18, Uršna sela. (1008-ST-8)
MLADA uslužbenka išče garsonjero ali sobo s sanitarijami v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »MAJ«. (1097-ST-8)
IŠČEM garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Šifra: »PEDESET-LETNICA«. (1086-ST-8)
DELOVNA organizacija Novoteks išče za svoje strokovnjake — tekstilne inženirje družinsko stanovanje oziroma garsonjero v Novem mestu. Podrobne informacije lahko dobite na tel. 23-030, int. 205. Ponudbe pošljite na naslov: Novoteks, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek, 68000 Novo mesto. (P 8-20 MO)
NUJNO iščem garsonjero ali sobo z uporabo kopalnice v Novem mestu. Ponudbe na tel. 25-970 ali 23-473, po 15. uri. (947-ST-8).
motorna vozila
PRODAM R 4, letnik 1976, registriran (za 25 SM) ter motor APN 6. Podgrad 23, 68000 Novo mesto. (1089-MV-i^)
ZASTAVO 750, letnik 1979-novem-ber, prodam za 30 SM. Peter Grubar, Ob Težki vodi 73, tel. 27-146, popoldne. (1091-MV-8)
PRODAM Z 101, december 1981. Tel. 89-154. (1122-MV-8)
JUGO 45 rdeče barve, letnik november 1983, prevoženih 13000 km, garažiran, lastnik starejša oseba, prodam. Tel. (068) 33-222. (1123-MV-8) PRODAM AUDI 60 L, letnik 1970, in Z 1300. Tel. 88-856. (111 l-MV-8) PRODAM R 4, letnik 1979. Jože Dim. Brezovica 33, Mirna. (115-MV-8) PRODAM ali zamenjam lado 1200, letnik 1976, za zastavo 101, lahko tudi karambolirana. Jože Baznik, Veliko Mraševo 27, Škocjan. (1110-MV-8) PRODAM Z 128. letnik 1982, dobro ohranjeno, prevoženih 52000 km. Ogled popoldne. Jože Grubar, Cesta obrtniških žrtev45a, Šentjernej. (1006-MV-8)
ameriški film Groza v Ulici brestov.
KRŠKO: 26. 2. ameriški film 1001 erotična noč. 28.2. ameriški avant. film Lov za zelenim diamantom. 1. 3. ameriška kriminalka Pajčevina smrti. 3. 3. francoski erotični film Ljubezen v ogledalu. 4. 3. (ob 16.) risanke, (ob 18. uri) italijanska komedija Vreli duhovi.
SEVNICA: 26. 2. akcijski film Življenje v nevarnosti. 27. in 28. 2. komedija Zadnja ameriška devica. 1. in 2. 3. avaturistični film Par-nepar. 4. in 5. 3. erotični film Erotični tip.
NOVO MESTO:	DOM	KUL-
TURE: 25. 2. (ob 17.) Let nad Kukavičjim gnezdom; (ob 20.) ameriški akcijski film Zarota v San Franciscu. 27., 28.
2.	ter 1. 3. ameriški triller Črni mesec. Od 28. 2. do 4. 3. (ob 20. uri) italijanski erotični film Škandalozna Gilda. Od2.' do 4. 3. (ob 16. in 18.) ameriški kriminalni film Pasja vročina. 5. 3. (ob 16. uri) ameriški film katastrofe Znak za nevarnost; (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče — ameriški film Ure obupa.
R 4, starejši letnik, prodam za 50SM. Alojz Oven, Regerča vas. Sv. Rok, popoldne. (1096-MV-8)
Ž 101 L, letnik 1977, prodam. Tel. 21-443 dopoldne. (1132-MV-8).
R 4, letnik 1983. odlično ohranjen, prodam. Tel. 26-926. (P8-21MO)
R 4 J L, letnik 1978, zelo dobro ohranjen, prevoženih 60.000 km, prodam. Ogled popoldne. Bogovac, Ragovska 14, Novo mesto. (1100-MV-8)
PRODAM JUGO 55, letnik 1985. Ogled vsak dan ali po tel. 27-172. (110I-MV-8)
UREJEN, nekaramboliran FIAT 750, 33060 km, prodam za 900000din. Tel. 23-835. (1093-MV-8)
PRODAM Jugo, Telefon 26-416.
(P8-28 MO)
PRODAM Z-750, letnik 1974, registriran do novembra. Informacije na tel.
21-570, od 9 do 17. ure. (P 8-29 MO)
Z 850, letnik 1982, v odličnem stanju, prodam. Vinko Benčina, Šentjernej, tel. 42-094. (1062-MV-8)
VW 1200, letnik 1976, dobro ohranjen, prodam. Slavko Zupančič, Cerov log 2, 68310 Šentjernej, tel. 42-465. (1022-MV-8)
TOMOS avtomatik, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 42-119. (1032-MV-8)
APN 4MS, kot nov, prodam. Tel. 52-018. (1011-MV-8)
ZASTAVO 750, letnik 1976, motor 1980, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 44-529. (1013-MV-8)
LADO 1300, letnik 1983, prodam. Rifelj, Ždinja vas 49. (1012-MV-8) ZASTAVO 850, letnik 1984, prodam. Tel. 24-226. (1016-MV-8)
OPEL KADET, letnik 1974, prodam. Košmerl, Petelinjek 33, Novo mesto. (991-MV-8)
ALFA ROMEO 1750, 100 KW, dodatno opremljen, v dobrem stanju, prodam za 150 M. V račun vzamem cenejši avto. Ernest Kožar, Vel. Malence 49 a, 68262 Krška vas. (1017-MV-8)
JUGO 55, letnik^ 1984, prodam. StaneTršinar, Stara vas 17,68275Ško-cjan. (1065-MV-8)
R 4 TLS, 1978, na novo registriran, v dobrem stanju, prodam za 65 M. V račun vzamem cenejši avto do 40 M. Marjan Stipanič, Mrzlava vas 3 a, 68262 Krška vas. (1017-MV-8) PRODAM motor Avtomatic in športno otroško kolo na tri prestave. Jože Grubar, Cesta oktobrskih žrtev 45 a, Šentjernej. (950-MV-8) -DELE za 125 P prodam. Tel. 24-976. (1066-MV-8)
R 4 letnik 1978, registriran do decembra, prodam. Štangelj, Rajnušče 4, Novo mesto. (959-MV-8)
Z 101, karambolirano, prodam po delih. Srečko Papež, Prijateljeva c. 10/a, Trebnje, tel. 44-632. (97 l-MV-8) Z 101, letnik 1975, registrirano do februarja 1988, prodam. Jože Mehak, Tomažja vas 28, Šmarješke Toplice. (1068-MV-8)
126 P, 79/81, 54.000 km, prodam. Lindič, Vel. Brusnice 58 a, ali tel. 22-441/609. (1069-MV-8)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Llndič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne In družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta vtejvrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZASTAVO 750 L nrodam. Martin Berdik, Veliki Ban 4, Šentjernej.(1067-MV-8)
R 18, letnik 1982, prodam. Tel. 75-851. (966-MV-8)
LADO KARAVAN 1978, registrirano za celo leto, LADO 1200 1974, registrirano, ter celo LADO 1200 po delih in VW v voznem stanju, z dobrim motorjem, prodam. Tel. 72-446. (868-MV-8)
PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo TOMOS SLC 15, letnik 1983, registriran, in ZASTAVO 750, letnik 1972, za 25 SM. Telefon (0601) 84-112, od 16. do 20. ure. (P8-1MO)
MQTOR z menjalnikom za Zastavo 750, v brezhibnem stanju, prodam. Stanko Seničar, Orešje 1,68290 Sevnica. (P8-6MO)
LADO 1200, letnik 1976,prodampo delih ali skupaj. Janez Rožman, Boršt 7,68332 Gradac. (973-MV-8) PRODAM HUSQVARNO 250 cross, letnik 1985, 85 M, ojačevalec + radio Ei Niš 2 x 70 W + zvočnike 2 x 120W-30M, ojačevalec AKA 12x40 W, zvočnike Gorenje 2 x 60 W-18M,rusko kamero + projektor-8M. Boris Prah, 68262 Krška vas 40. (P8-8MO)
Z 101 prodam po delih. Branko Gašperšič, Dol. Straža 75, tel. 84-727. (1072-MV-8)
YAMAHO 250 cross, voženo pol sezone (kot nova), prodam. Ivan Slopšek, Brežina 57, 68250 Brežice. (P8-9MO)
OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1983, FIAT 750, letnik 1985, nov, 4 gume 750-16 za »Tomo Vinkovič«, plug Batuje (10 col) prodam. Jože Urbančič, Veliki Cirnik 12,68297 Šentjanž. (976-MV-8)
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Janja Cekuta, Dol. Prekopa 47, 68311 Kostanjevica. (979-MV-8) JUGO 45 A, star 11 mesecev, prodam. Tel. 60-314. (1071-MV-8) ZASTAVO lOlcomfort,letnik 1980, prodam. Florjan Juršič, Slakova 6, Br-šljin. (980-MV-8 ŠKODO 100 S, letnik 1971, dobro ohranjeno, registrirano do avgusta 1987, prodam. Telefon (068) 40-187. (995-MV-8)
FIAT 750, letnik 1972, vozen, prodam. Tel. 44-127. (1076-MV-8) ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik september 1984. prodam. Štane Urajnar, Češence 18, Mirna peč. (937-MV-8)
R 4 GTL, letnik 1984, registrirano za eno leto, prodam. Zorko, Dol. Prekopa 60 a, Kostanjevica (989-MV-8) ZASTAVO 750 S, letnik 1979, prodam. Rifelj, Ždinja vas 30. (943-MV-8) ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Tel. (061) 42-113. (1078-MV-8) ETZ 250, športno opremljen, prodam ali zamenjam za avto. Žvone Grandljič, Hrastje 10, Mirna peč. (1077-MV-8)
ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljeno, in junca, starega 1 leto, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Alojz Bartolj, Dol. Lakovnice4. (1019-MV-8)
LADO 1200 S, staro 2 meseca, prodam. Tel. 24-436. (1080-MV-8)
JAWO (175 ccm) registrirano, prodam ali zamenjam za moped. Potok 37, Straža. (792-MV-8)
Z 101, letnik 1981, registrirano do februarja 1988, Drodam. Lovro Žnideršič, Črne 65, Brežice, tel. 61-795. (1084-MV-8)
Z 101, letnik 1976, registrirano do novembra 1987, ter rezervne dele za Z 101 prodam. Jerač, Dol. Karteljevo 27. (1082-MV-8)
GOLF, letnik 1980,dobroohranjen, prodam. Tel. 26-289, popoldne. (1079-MV-8)	*
NSU 1200, registriran do 28. januarja 1988, prodam. Peter Mali, Šmihel 42, Novo mesto. (1036-MV-8).
Z 750 LE, letnik 1985, prodam. Štefan Grubar, Veliki Ban 6, Šentjernej. (1039-MV-8)
R 4, letnik 1982, garažiran, prodam. Tel. 26-060. (1060-MV-8)
Z 101, letnik 1976, in princa, v celoti ali po delih, prodam. Dol. Karteljevo 8, Novo mesto. (1085-MV-8)
Z 750, letnik 1974, registrirano do januarja 1988, prodam ali zamenjam za karamboliran avto. Lumpert, Golo-binjek 2, 68216 Mirna peč. (1088-MV-8)
	
	
prodam
PRODAM avtoradio s kasetofonom. Tekavec, Šmihel 11, Novo mesto. (1119-PR-8)
PRODAM klasično leseno stiskalnico za grozdje, odlično ohranjeno. Ponudbe na tel. (061) 451-838, po 18. uri. (1099-PR-8)
PRODAM semenski krompir. Cena po dogovoru. Srečko Kovačič, Dol. Prekopa 40, Kostanjevica. (1002-PR-8)
DNEVNO sobo prodam. Povše, Levstikova 3, Novo mesto, telefon 27-777, popoldne. (1096-PR-8)
PRODAM nov rotacijski plugMuta-Gorenje, rabljeno zamrzovalno skrinjo, električni-plinski štedilnik, pomivalno korito z dvema ocejalnikoma incca 3000 kg sena po ugodni ceni. Milan Štigl, Prvomajska 25,68290 Sevnica. (P8-12MO)
PEČ za etažno centralno prodam. Jože Erjavec, Gor. Suhadol 18, Brusnice. (1003-PR-8)
ELEKTRIČNI štedilnik (kom. 4-2) prodam. Tel. (068) 23-964. (941-PR-8) KRAVO s teletom prodam. Vrhpeč 19, Mirna peč. (938-PR-8)
PRODAM pevsko ozvočenje Mon-tarbo 300 W, dva kontrofna boksa, 4 stojala za mikrofone, kitarski ojačevalec 80 W in električno kitaro Framos. Tel. (068) 61-362, zvečer. (pol.-PR-8)
PRALNI stroj Gorenje, rabljen, ugodno prodam. Telefon 23-979. (1007-PR-8)
POCENI prodam nov trifazni hidrofor (180-Iitrski), dve okni 150 x 100 ter 160 x 60 s škatlami za rolete in termoakumulacijsko peč (3,5 KW). Janez Ceglar, Sejenice, 68212 Velika Loka. (1124-PR-8)
PRODAM pohištvo za zakonsko spalnico (belo) za 30 SM in otroško sobo (oranžno), 2 komplet, po 15 SM. Informacije: Tatjana Bavdež, Šentvid pri Stični 127, telefon (061) 785-041. (1126-PR-8)
PRODAM 2200 kom. rabljene cementne strešne opeke. Matija Žalec, Vrtna 12, Črnomelj, telefon 51-870. (1128-PR-8)
DVE rabljeni ležišči v obliki kavča prodam. Tel. (068) 81-468. (1129-PR-8)
DVE KRAVI, ena simentalka, in telico simentalko, vse breje, prodam. Lekše, Hudenje 3, Škocjan. (1112-PR-8)
PRODAM SNP SIP 25 in silokom-bajn SIPSK 80, enoredni, rabljeno eno sezono. Lekše, Hudenje 3, Škocjan. (1122-PR-8)
OTROŠKO SOBO prodam. Tel. 23-898, po 15. uri. (1107-PR-8) PLASTIČNI čoln Elan T 310 prodam. Telefon 25-443, popoldnej 1106-PR-8)
JAPONSKI muzikalni center BE-NYTONE z dvojnim kasetnikom, nov, prodam. Tel. 23-529, zvečer. (1109-PR-8)
SENO prodam. Telefon 25-398 od 15. do 18. ure. (1105-PR-8)
PRODAM barvni televizor Gorenje. Ogled pri Plankarju, Pod Trško goro 44, Novo mesto. (P-8-27MO) SPALNICO »Malajka« temnordeče barve, še zapakirano, ugodno prodam. Informacije: tel. 79-116, od 9. do 14. ure. (P8-26MO)
DVA KONJSKA komata v dobrem stanju prodam. Lojze Udovč, Dobru-ška vas 13, Škocjan. (1074-PR-8) PRODAM spomladanski plašč in obleke za nosečnice. Tel. 20-597. (1075-PR-8)
NOVO OTROŠKO sobo mini roki prodam. Brulc, Šegova 3, tel. 24-391. (998-PR-8)
KOZOLEC toplar prodam. Rafael Staniša, Regerča vas 71, Novo mesto (945-PR-8)
TELEVIZOR, star 3 leta, prodam. Slavko Barborič, K Roku 86, Novo mesto. (945-PR-8)
UGODNO prodam barvni TV Iskra Azur, star dve leti. Informacije na tel.
21-671. (953-PR-8)
PRODAM čmo-beli televizor, tro-fazni števec in zavorno glavo za R 12. Turk, Tel. 22-963. (946-PR-8) KOZOLEC enojnik na 4 okna, z betonskimi stebri, poceni prodam. Pust, Hudeje 19, Trebnje. (955-PR-8) DVE OVCI in jagnje prodam. Juršič, Vodopivec, Dolž'57, 68322 Stopiče. (956-PR-8)
FRANCOSKO POSTELJO, novo, prodam po ugodni ceni. Tel. 23-311, int. 41. (957-PR-8)
SEMENSKI krompir igor prodam. Ivan Križman, Malence 18, Kostanjevica. (966-PR-8)
UGODNO prodam glasbeni center Gorenje in fotoaparat s teleobjektivom Carena. Tel. 23-732. (961-PR-8)
TV color Ei Niš prodam. Telefon 58-368. (970-PR-8)
PRODAM kombiniran stroj mini (skoblja, žaga, brusi, ruži), škropilnico Stihi, varilni aparat, avtomobilsko prikolico in grozdno prešo. Tel. (068) 44-140. (972-PR-8)
SLADKO SENO, par ton, prodam. Ivan Gnidic, Blanca. (P8-7MO) PRODAM kompletno smučarsko opremo, staro tri mesece, številka čevljev 45. Robert Žibert, 68262 Krška vas 28. (P8-10MO)
JUNCA, starega dve leti in pol, prodam ali zamenjam za kravo, dobro mlekarico. Tel. 26-729. (P8-23MO) PRODAM kosilnico BCS za 100SM, zastavo 101 100 SM, zastavo 750 25 SM, registrirano do januarja 1988, in kravo, 6 mesecev brejo, težko 600 kg. Smolič, Dobrava 22, 68211 Dobrnič. (984-PR-8)
PRIKOLICO za avto in prevoz živine (dve glavi) prodam. Jože Makovec, Vinji vrh 43 nad Tomažjo vasjo. (977-PR-8)
SPIROVCE (28 komadov 8 x 13 x 11), prva klasa, prodam. Drago Fric, 68295 Tržišče 10. (982-PR-8) SEMENSKI KROMPIR prodam. Tel. 24-867. (994-PR-8)
PRODAM kavč in dva fotelja, malo rabljeno. Rafael Fink, Mestnenjive 10, Novo mesto. (996-PR-8)
PRODAM avtomobilsko prikolico (700 kg), otroški voziček (kombiniran, italijanski) in otroško posteljico. Tel. 69-126. (998-PR-8)
PRODAM enofazni cirkular (moč motorja 2,7 KS). Dragan, Pod Trško goro 99, Novo mesto. (1098-PR-8) PRODAM brezhiben pralni stroj, star 20 let, za 20.000 din. Telefon 25-446. (838-PR-8)
TV GORENJE,barvni, ekran67cm, na daljinsko upravljanje, prodam. Tel.
22-022. (1103-PR-8)
TRAKTOR Hanomag24skoso(hid-ravlika), registriran, avto Z 750 (ka-ramobliran), kotel- za žganjekuho, kompleten ter mlado kravo prodam. Aš, Gor. Polje 17, Straža. (1094-PR-8) UGODNO PRODAM 2 odlično ohranjeni nizkoprofilni gumi Sava re-dial — jet 175/70 SR 13 (prevoženih okoli 2000 km) ter dve platišči z gumama Sava — Semperit 155 SR 13
(prevoženih okoli 8.000 km). Pavel Perc, Drožanjska, n. h., tel. (068) 81-660, Sevnica. (P8-19MO)
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem ter radiokasetofon prodam. Tel. 26-049. (1092-PR-8)
VIDEO reproduktor VP 200 A, nov, prodam za 250.000 din. Salesevič, Di-lančeva 1, Novo mesto. (1083-PR-8) SENO, mlado sušeno, prodam. Rodič, Stranje 5, tel. 85-217. (1081-PR-8) KOSTANJEVO KOLJE prodam. Franc Vene, Dolenja vas 5, Otočec, tel. 85-004. (1014-PR-8)
OVČARJA, starega 7 mesecev, prodamo. Tel. 22-384. (1018-PR-8) PRODAM nov pomivalni stroj znamke Zopas in nov japonski super pletilni stroj po ugodni ceni. Tel. (066) 75-851. (P8-15MO)
KAVČ, rabljen, ugodno prodam. Tel. 25-388, popoldne. (1026-PR-8) KRAVO, mlado, ali brejo telico prodam. Gril, Veliki Rigelj 3, Dol. Toplice. (1025-PR-8)
PRODAM motorno šprico Panonija. Franc Gorše, Drganja sela 28, tel. 85-413. (1028-PR-8)
ČEBELNJAK, rabljen, vel. 5 m x 3,5 m, primeren za gradbeno barako, prodam. Tel. 85-981. (1029-PR-8) HRASTOV SENIK s kaščo, pod novejši, 12 x 6 m, kritina iz opeke, prodam. Tel. 85-926. (1029-PR-8)
50 akacijevih stebrov za vinograd, starih dve leti, prodam. Franc Zajc, Mokronog 102. (1030-PR-8) UGODNO prodam šotor za 4 osebe, kombiniran štedilnik, traktorske grablje in večji uvoženi kardan. Tel. (068) 21-419. (1051-PR-8)
1000 kg sena prodam. Kosec, Češča vas 22, Novo mesto. (1031-PR-8) PRODAM kolesa za tračno žago 1000 mm, z osovino 80 mm. Ludvik Novak, Dolenja vas 10,68222 Otočec. (1033-PR-8)
PRODAM namizna jabolka po ugodni ceni. Marija Šinkovec, Potok 5, Straža. (1034-PR-8)
PISALNO mizo prodam. Jamnik, Kettejev drevored 39, Novo mesto. (1117-PR-8)
PRODAM dva fotelja, klubsko mizico in gugalnik, ohranjeno. Te). 22-200. (1035-PR-8)
SEMENSKI krompir igor prodam. Tel. 42-416. (1041-PR-8)
GUMI VOZ (15 in 16 col) prodam. Tel. 56-174. (I043-PR-8)
PRODAM otroško posteljico, wee-kend ležišče, mizo, štiri stole in preprogo. Kočevje, telefon 851-573. (1052-PR-8)
BARVNI TV Iškra Montreal prodam. Marjan Žagar, Birčna vas 55, Novo mesto. (1053-PR-8)
KOBILO, dobro voznico, prodam. Gorenc, Ločna 39, Novo mesto. (1050-PR-8)
KOBILO, brejo 10 mesecev, prodam. Vinko Lumpert, Draga 9, Šmarješke Toplice. (1059-PR-8) USNJENO SEDEŽNO garnituro prodam po ugodni ceni. Tel. 23-336, od 18. do 19. ure. (1056-PR-8)
kmetijski stroji
TRAKTOR TV 418, koso in plug, vse v zelo dobrem stanju, prodam. Franc Jakoš, Šentrupert 3. (tel.KS-8) PRIKOLICO Tehnostroj 31 kiperin frezo za Tomo Vinkovič 32 prodam. Tel. 84-178. (1104-KS-8)
TRAKTOR Deutz 25 KM s koso BCS diesel in kosilnico Gorenje Muta prodam. Golob, Vel. Slatnik 15. (1109-KS-8)
KOSILNICO BCS in rotacijsko SIP-BRK 1350 prodam. Telefon 23-222. (Po-24MO)
PRODAM nov traktor IMT 560 ali zarnenjam za manjšega. Ledeča vas 4, Šentjernej. (P8-22MO)
TRAKTOR Zetor 25-11 prodam. Rudi Zupančič, Gor. Gradišče 26, Šentjernej. (952-KS-8)
TRAKTOR (štiripogonski), italijanski (30 KS), prodam ali zamenjam za osebni avto v vrednosti do 150 starih milijonov. Stanko Rožman, Meškova 2, Trnje, 68250 Brežice. (954-KS-8)
PO zelo ugodni ceni prodam zaradi preusmeritve popolnoma novo elektromotorno škorpilnico MIO Osjek. Anton Kočevar, Štranje, Blanca. (P8-2MO)
SAMONAKLADALKO nemške izdelave prodam. Revinšek.Šmarčna 11, tel. 82-929. (969-KS-8) MOTOKULTIVATOR Gorenje-Muta special s kompletno koso zelo ugodno prodam. Popolnoma nov! Peter Celestina,Slančji vrh 1 b,Tržišče. (967-KS-8)
SAMONAKLADALKO 19 in smrekov ladijski pod prodam. Brajar, Karteljevo 16, Novo mesto. (986-KŠ-8) ZARADI PREUSMERITVE prodam: traktor Ford 49 s čelnim nakla-dačem, trosilnik gnoja SIP 35, kiper prikolico Tehnostroj, samonakladal-no prikolico Mengele, brane-kultiva-tor- jež, zobčaste brane, tridelne, sejalnico za koruzo OLT, škropilnico Metalna RAU (300 lit.), rotacijsko koso SIP 165, prikolico za .prevoz živine, li-čkalnik za koruzo, drobilec za koruzo (šrotar), sušilno napravo s kanalom (kompletno), dvobrazdni plug Batuje, enobrazdni plug IMT (15 col). Prodaja bo v soboto. Franc Čepin, Gorenja vas 2, Mokronog. (940-KS-8) NAKLADALKO za seno prodam. Milena Dolinšek, Šmarčna 8, 68294 Boštanj. (999-KS-8)
TRAKTOR Ursus 35 prodam. Alojz Robek, Šmarješke Toplice 7, 68220 Šmarješke Toplice. (1004-KS-8)
PRODAM traktor Deutz 4506 S, star 4 letat tn novčelni nakladačza deu-
tza. Franc Rifelj, Ždinja vas 30. (943-KS-8)
PRODAM traktor Ursus C-335 s kabino, vse v dobrem stanju. Cena ugodna. Anton Plut, Cerovec 2, 68333 Semič, Bela krajina, ali telefon (068) 58-777. (1015-KS-8)
TRAKTOR Štore 502 s kabino, rabljen eno sezono, prodam. Cena ugodna. Martin Plut, Cerovec 2,68333 Semič, Bela krajina, telefon (068) 58-777. (1015-KS-8)
TORPEDO 6206 C, star eno leto, prodam. Cena ugodna. Nikola Dolinar, Žalanjska sela 39/a, 47272 Ribnik. (1021-KS-8)
ROTACIJSKO KOSILNICO Krajina 165 prodam. Pirh, Podgora, Straža. (1020-KS-8)
KULTIVATOR — predsejalnik, kobilo, staro 7 let, brejo 10 mesecev, kostanjeve sohe, prodam. Ledeča vas 15, Šentjernej. (P8-17MO)
KOMBAJN za pšenico zMercedeso-vim motorjem, v dobrem stanju, traktorsko prikolico (dvojne gume) ter motor za Z 101 GT 55, letnik 1984, z dokumenti prodam. Košak, Bučka, Dule 15/a. (1057-KS-8)
ZETOR 25 s kabino, dobro ohranjen, prodam. Rado Mlakar, Vinica 17, Šmarješke Toplice. (1058-KS-8)
TRAKTOR Štore 502 prodam. Albert Mervar, Gor. Straža 130, Straža. (1052-KS-8)
PRODAM traktor TV 18 s priključki in 3 m3 hrastovih plohov (polsuhih). Tel. (068) 85-262, popoldne. (1055-KS-8)
SAMONAKLADALKO SIP 22 prodam. Franci Longo, Vel. Podlog 1, tel. 75-745. (1054-KS-8)
PRODAM kabino za traktor Univerzah molzni stroj Westfalija in rotacijsko kosilnico SIP 165. Tel. (068) 84-331. (1023-KS-8)
FREZO Honda F 600prodam. Janez Rodič, Dol. Radulje 24, 68275 Škocjan. (1987-KS-8)
PRODAM malo rabljen traktor Deutz 48 s kabino (ali zamenjam za IMT 539) ter kravopo izbiri. Jablan 30, Mirna peč. (1024-KS-8)
FREZO Goldoni (8 KM)s priključki prodam. Tel. 26-289, popoldne. (1079-KS-8)
PRODAM grablje SIP, rabljene ali nove, plug IMT, prikolico za avto, rabljeno, elektromotor (7 konj). Slavko Kirn, Dobravica 15, Šentjernej. (1044-KS-8)
PRODAM puhalnik na kardan, plug Slavonac, traktorski obračalnik SIP, škropilnico Panonija, podzemeljski kabel (4 x 25 - 22 m). Matko, Zbure. (1064-KS-8)
TRAKTOR IMT (35 KS) prodam. Staniša, Regerča vas 35, tel. 27-142. (1063-KS-8)
KARLOPEŠI EC/6 sonce, grablje, kabino Ferguson 35 prodam. Janez Povše, Sevno 8. (1070-KS-8)
BOČNO KOSO IMT 339 prodam. Hrvaški Brod 10, tel. 42-312. (1073-KS-8)
PRODAM prikolico za prevoz živine. Anton Hočevar, Grmovlje 21, Škocjan. (1073-KS-8)
kupim
V ČRNOMLJU kupim hišo. Naslov v upravi lista (1187/87). (1010-KU-8)
STREŠNO opeko biber kupim, staro, vendar uporabno. Telefon (068) 61-747. (949-KU-8)
»JUGO« kupim. Tel. 24-789. (796-KU-8)	•	v
VOZIČEK za BCS kupim. Jože Turk, Dolž 2. (988-KU-8)
KUPIM streho in vetrobransko steklo za 126 P. Telefon dopoldne 27-014, Mitja. (1102-KU-8)
ZIDANICO — VIKEND v okolici Trebnjega kupim. Tel. (061) 50-552. (1125-KU-8)
posest
VINOGRAD (Lisec pri Žužemberku) oddam v najem. Franc Kopič, Trdinova 5 a, Novo mesto, tel. 21-758. (1027-PO-8)
PRODAM 6 arov vinograda, starega 7 let, z manjšim zidanim objektom 3,5 x 3,8 m na Oštrcu pri Kostanjevici ter 1000 1 žlahtnega cvička. Telefon (068) 42-231, po 17. uri. (1042-PO-8) VINOGRAD z zidanico v Vojniku prodam. Janez Kopar, Male Poljane9, Škocjan. (1061-PO-8)
PRODAM 8 let star vinograd na žici (Poganka nad Lukavcem pri Sevnici). Tel. 81-833, v popoldanskem času.
' (112 l-PO-8)
V GOLOBINJRU pri Mirni peči prodam hišo, ki je potrebna popolne adaptacije, z manjšim sadovnjakom, travnikom in njivo. Tel. 25-468. (1114-PO.8)
PARCELO (sadovnjak, njiva) v izmeri 23,5 arov, na sončni legi, primerno za vikend, ugodno prodam. Informacije: tel. (068) 79-524. (Po-26MO)
VELIKO ravninsko kmetijo prodamo. Strojna obdelava, 12kmdoLju-ljane. Hiša delno Vseljiva. Šifra: »OB GLAVNI CESTI«. (P8-11MO) PARCELO v Okolici Sevnice, primerno za vinograd, na sončni legi, ugodno prodam. Informacije na tel. (068) 82-484, vsak dan po 18. uri. (939-PO-8)
40 a gozda v k. o. Stara vas — Škocjan prodam. Milana Majcna 1, Novo mesto. (1005-PO-8)
ZARADI bolezni oddam v najem 6 a vinograda v Gor. Straži, nad silosom. Tel. 65-042. (944-PO-8)
STANOVANJSKO hišo na lepem kraju v Novem mestu, primerno tudi za obrt, prodam. Tel. (061) 263-221. (963-PO-8)
ZAZIDALNO zemljišče s_staro hišo ob cesti v Brežini, Brežice, nova št. hiše določena ob nakupu, prodam. Oglasite se pri Viktorju Vogrincu, Bre?.ina 55 a, 68250 Brežice. (P8-5MO) PRODAM parcelo v Grč vrhu, k. o. Golobinjek (Mirna peč), v izmeri 79,13 m-, stavbišče z zidanico, dovoljena gradnja. Cena po dogovoru. Jože Rački, Levstikova 10, Grosuplje. (974-PO-8)
MANJŠI vinograd, primeren za manjšo gradnjo, nad Vrtačo pri Semiču prodam. Ponudbe pod šifro: »SONČNA LEGA«. (975-PO-8) VINOGRAD v Stražnjem vrhu oddam v najem. Malerič. Staneta Rozmana 18, Črnomelj. (983-PO-8) VINOGRAD (cca 9 arov) v Straški gori prodam. Vavta vas 18. (985-PO-8)
VINOGRAD in zidanico v bližini Trebnjega prodam. Tel. 44-529. (990-PO-8)
NA RAKI prodam parcelo, primer-
no za vinograd ali sadovnjak (14 a 44 m2). Dostop z vsakim vozilom. Cena 45 SM. Drago Tomše, Raka 37. (997-PO-8)
VINOGRAD (35 arov) na lepi sončni legi na Cesti pri Krškem, opuščen, prodam po zelo ugodni ceni. Anton Alegro, Gunte, Krško. (1000-PO-8)
MAJHNO KMETIJO vzamemo v najem za najmanj dve leti. Šifra: »MOŽNOST ODKUPA«. (P8-11 MO)
razno
TAKOJ sprejmem delo gospodinjske pomočnice (s sobico) pri starejših ljudeh ali družinah z otroki. Naslov v upravi lista (1188/87). (P 8-18 MO)
IŠČEM lokal za frizersko obrt v Novem mestu ali okolici. Tel. (068) 84-331. (1023-RA-8)
MOŠKEMU, ki zna voziti traktor in delati s kmetijskimi stroji, dam hrano in stanovanje, da bi po službi pomagal delati na kmetiji. Čenimatezaposlitve, je ta zagotovljena. Tel. (062) 601-429 (1127-MV-8).
NAJAMEM stareišo hišo ali več prostorov, najrajši v Kostanjevici,
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MATILDA LUKŠIČ
roj. DEBEVEC
iz Irče vasi 20
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za podarjene vence in cvetje, za izrečeno sožalje in vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih, tov. Horvatu za poslovilne besede, tov. Hrvatinu za pomoč pri organizaciji, pevcem »Dušana Jereba« za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji, poti, še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Šentjerneju ali okolici Novega mesta. Telefon 23-030^ interna 350, dopoldne, Vladka. (962-RA-8)
STANKO PUNGERČAR, Gruča 2, opozarjam vaščane vasi Groblje in ostale okoliške vasi, da ne smejo odlagati nobenih smeti na parceli, imenovani Pungerčarjev pruh. Kdor tega preklica ne bo upošteval, bo izročen roki pravice! (1001-PR-8)
čestitke
Danes praznuje svoj visoki jubilej dobra in ljubljena mama FRANCKA BRUDARJEVA iz Novega mesta. Da bi bila zdrava in še mnogo let med nami, ji želijo otroci z družinami, dvanajst vnučkov in 12 pravnučkov pa ji pošiljajo 84 poljubov. (951-ČE-8)
Dobri mami in stari mami JULKI LAVRIČ iz Gor. Polja pri Straži, ki bo v petek praznovala 80. rojstni dan, želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu njenih dragih. Otroci Ivan,
Slavka, Peter, Ludvik, Darinka in Julka z družinami. (P-8-16MO)
Dragemu očetu JOŽETU ZAGORCU, Gor. Vrhpolje pri Šentjerneju, iskreno čestitajo za 60. rojstni dan žena, otroci in vnuki. (pol. ČE-8)
PEPCI HORVAT, Majde Šilc 22 Novo mesto, za 40. rojstni dan vse najlepše želita Zdenka in Lado.( 1090-ČE-8)
obvestila
STRANKE obveščamo, da vam na željo vzredimo najboljše kokoši ne-snice pasme hiseks, rjave, stare 5 tednov. Prijavite se lahko do 15. marca 1987. Prejeli pa jih boste 28. maja 1987. Stane Zdravje, Zalog 17, Novo mesto telefon 24-594. (063-OB-7) MAŠKARADNE obleke za otroke prodam. Tel. (061) 266-940 ali (061) 448-475. (794-OB-7)
GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja ledeni, rosi ali toči, pokličite servis za izolacije na Ptujski 89, tel. (062) 413-606. Delamo po najnovejših metodah. Dam dve leti garancije. Viktor Pajek. (754-OB-7)	%
DO TOVARNA OBUTVE NOVO MESTO
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE KADROVSKO-SPLOŠNEGA SEKTORJA
Za opravljanje del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še posebne pogoje:
— da ima visoko šolo družbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil oziroma da ima višjo šolo družbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil,
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Novo mesto,
— da je sposoben organizacijsko in normativno urejati in razvijati samoupravne odnose vorganizacijizdruženega dela.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Razpis velja 8 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih na naslov: DO Tovarna obutve, Novo mesto, z oznako: »Za razpisno komisijo«.
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri.
Industrijski kombinat PLANIKA Kranj TOZD Trgovska mreža
objavlja
dve prosti deli in nalogi
»prodajanje blaga«
za določen čas (nadomeščanje prodajalk med porodniškim dopustom)
v prodajalni Planika, Novo mesto, Glavni trg 24
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana šola za prodajalce ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja trgovinske usmeritve
— 1 leto delovnih izkušenj
— sposobnost komuniciranja in veselje za delo z ljudmi Rok za sprejemanje prijav je 8 dni po objavi. Kandidati naj prošnje pošljejo ali osebno prinesejo na naslov prodajalne. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku objave.
168/8-87
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja
objavlja dela in naloge
VEČ NK GRADBENIH DELAVCEV
za popolnitev naših delovnih skupin na območju Dolenjske.
Dela in naloge so za nedoločen oz. določen čas, z enomesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, NOVO MESTO, Trdinova 23.
167/8-87
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in
teta
ANA STRMOLE
iz Skrovnika 9 pri Tržišču
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Hočevarjevi Mici, Majcnovim iz Ulčnika in Jožetu Mikcu, organizacijam KPD Dob, Novolesu, Trimu, Jutranjki-TOZD Radna in Induplati Mokronog. Zahvaljujemo se tudi praporščaku, pevcem iz Šentruperta za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
Skrovnik, 16. 2. 1987
ZAHVALA
Ob tragični in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina, zeta, brata, svaka in strica
JOŽETA BALANTIČA
z Blance 55	>
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani: zadnji poti. Posebna zahvala kolektivoma Jugotanin iz Sevnice in Inplet iz Dol. Brezovega za podarjene vence in denarno pomoč, godbi Jugotanina, pogrebcem, govorniku tov. Alojzu Motoretu za besede slovesa ob odprtem grobu, tov. Dragu Mirtu za poslovilne besede pred domačo hišo, učiteljem in učencem OS Blanca in Gasilskemu društvu Blanca Hvala g. župnikoma za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cilka, hčerki Darija in Mojca, mama, ate, tašča, brat in sestre z družinami
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
JOŽE KRAJC
Livold 62, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družinam Piškur, Mavrin, Kocjan ter sosedom Ivančič, Volf in Jančevski, delovnim organizacijam Itas, Avtokočevje, KGP Livold in Komunala. Iskrena hvala tov. Grabrijanu za poslovilni govor ob odprtem grobu, godbi in gospodu kaplanu za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Anica, otroci Jože, Stane, Marjan in Stanka z družinami, sestra Francka, brat Lojze,
vnuki in nečaki
OSMRTNICA
V 54. letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara
mama
HELENA SMERDU
roj. KREN
učiteljica v pokoju
Zahvaljujemo se internemu oddelku bolnice Novo mesto, posebno dr. Starcu za trud in pomoč v najtežjih trenutkih. Od drage Helene smo se poslovili v ožjem družinskem krogu in prosimo za tiho sožalje.
Žalujoči: mož Milan, sinova Bogdan in Andrej z družinama in ostalo sorodstvo Novo mesto, dne 24. II. 1987
------------------------------------------—---------------------------------I
Ljubezen, zvestoba, trud in trpljenje, skrb za nas, mama — bilo je tvoje življenje.
ZAHVALA
V komaj 58. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in nadvse skrbna mama, stara mama, sestra in teta
MILKA ŠKODA
iz Zagradca 25
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, darovali vence in cvetje ali kakorkoli pomagali in pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Iskri Žužemberk, Elektru Ljubljana-okolica, Motelu Turist Ljubljana, KS in DPO Zagradec, lovskemu pevskemu zboru, govornikoma za besede slovesa ob odprtem grobu in gospodu župniku za opravljeni obred. Vsem" še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Darko, Mirko in Zoran z družino ter ostalo sorodstvo
Srce je tvoje dalo vse, kar je imelo, nobene bitke zase ni poželo. Spomini nate pa še živijo in solze naše zdaj tvoj grob rosijo.
V SPOMIN
27. februarja mineva žalostno leto, polno bolečine in praznine v naših srcih, odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, stric in brat
ANDREJ SMUK
iz Metlike, CBE 94
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Večno boš v naših srcih, saj si bil in boš ostal del našega življenja.
Žena Desanka in vsi njegovi Metlika, februarja 1987
Št. 8 (1958) 26. februarja 1987
DOLENJSKI UST
23
71
i
%
%
*
s
N
H
s
s
*
*
%
N
s
5
h
*
%
j
%
%
s
*
*
*
*
s
s
*
%
*
-%
5
s
5
%
*
«*
%
r^
*9
*
%
*
*
%
S
%
S
S
«*
S
s
*
s
H
*
%
*
%
BRANKO
Čeprav je Branko Ivičič po osnovnem poklicu kuhar, tega znanja in veščin prav /tič ne uporablja pri svojem sedanjem delu v mladinski organizaciji. Branko, ki mu Metličani že dolgo pravijo Mica — zadnje čase se ga je prijel že vzdevek »legenda« — mladenič, ki se bliža tridesetemu letu, je drugo leto sekretar občinske konference Zveze socialistične mladine Metlika in eden najbolj priljubljenih (še samskih) fantov v tem kraju. Priljubljenost pa se gotovo ne da pridobiti s »kuhinjo«. Tudi pri njegovi izvolitvi za sekretarja ni bilo nikakršnega »kuhanja«, čeprav tudi tu ni šlo povsem gladko, bile so nekakšne »mučke«, kot sam pravi, in to kljub temu ali pa prav zato, ker je Branko imel tako rekoč enoglasno in splošno podporo mladih. In spet se je izkazalo, da so imeti mladi prav.
Odkar je Mica sekretar in Matjaž Rus predsednik, je delo mladih v Metliki in tej belokranjski občini sploh oživelo. Vendar ne na tisti ravni, ki je pri nas še prevečkrat odločilna za' kakšno priznanje, se pravi fo-rumski. Ne, to So celo pustili precej ob strani. Maratonsko sestankovanje in zaporedno sprejemanje sklepov in priporočit, ki mladim niso nič mar, ker se jih ne da nikoli uresničiti, s tem je sedanja metliška mladinska garnitura pometla, pravijo, da je to le brezplodno prazno govoričenje, flakanje, kot temu lepo pravijo Metličani. »Delati je treba tam, kjer se da kaj pametnega in koristnega narediti, tisto, kar je mladina pripravljena delati, kar jo veseli, in
s tem, kar imamo. To pa ni denar, tega za naše delo ni,« pravi Branko.
V zadnjem časusejeizkazalo, da mladi lahko veliko naredijo zlasti na kulturnem področju. Slepili bi se, če bi mislili, da je pripravljenost za delo v kulturni dejavnosti metliški mladini že kar prirojena. In krivico bi delati Mici in še nekaterim članom mladinskega predsedstva in mladincem, ki imajo največ zaslug, da je na primer lansko metliško kulturno poletje, vrsta zelo obiskanih in odmevnih prireditev na dvorišču metliškega gradu, tako uspelo. »Pa vse skupaj ni nič groznega. Dogovorili smo se. da bomo to izpeljali, vsak je prijel za vsako delo, poskrbeli smo za izvajalce, pripravili oder, znosili stole na grajsko dvorišče, poskrbeli za plakate in jih razobesili, prodajali vstopnice — in grajsko dvorišče je bilo vedno polno. Pa še mladinska folklorna skupina je zaslužila s prodajo pijače.« Pa jo je Brane tudi zato dobi! pod nos od »višjih«, češ kaj mu je treba toliko letati za to kulturo, ko so za to plačani drugi. » Vse skupaj pa nas ni nič stalo, vesdenarsmo naprosjačili pri delovnih organizacijah oz. dobili od vstopnine. Sicer pa mladinska organizacija tako in tako za dejavnost nima niti dinarja. Vse, kar dobimo, gre za mojo plačo in za stroške občinske konference.«
Mladi za svoje delo, zabavo in razvedrilo torej nimajo niti dinarja. Še hujše pa je to, dav Metliki nimajo niti svojega prostora. » Vsi nam obljubljajo pomoč že letainleta, odvsega skupaj pa ni nič. Pa bi tak prostor še kako potrebovali, koliko je pri nas samo glasbenih skupin, imamo veliko folklorno skupino, pred časom je delovala foto sekcija, ki je bila med boljšimi v Sloveniji, pa jim je vso opremo v vlažnih prostorih vzel vrag! Vsi samo govorijo, da se mladina zbira po gostilnah, nihče pa ni s prstom mignil, da se mladina zbira po gostilnah, nihče pa ni s prstom mignil, da bi ji pomagal priti do svojih prostorov. Nekateri očitno mislijo, da bi morala mladina sodelovati samo pri štafeti, volitvah, hoditi v brigade in ohranjati tradicije NOB. Mlade pa zanima še vse kaj drugega.«
A. BARTEU
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
*4
4
\
J
4
4
4
4
4
4
i
I
4
\
*4
\
4
4--
4
*4
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
*4
4
4
4
mi m
lil
ZA PUST HOTEL METROPOL PRIREDI V SOBOTO, 28. februarja, od 20. do 24. ure in torek, 3. marca, od 19. do 24. ure PUSTNI PLES Tri najboljše maske bodo nagrajene.
164/8-87
Zagorsko Lisco odnesel plaz
Kako ustaviti milijone kubikov jalovine in mulja, da bi obvarovali vsaj rudnik? V Lisci boj za izpolnitev izvoznih pogodb zagorskega tozda
SMRT V GARAŽI
KOČEVJE — Mrtvega so našli v garaži 17. februarja zjutraj 32-letnega Braneta Klepca iz Rudarskega naselja v Kočevju. Kaže, da so ga zastrupili izpušni plini njegovega avtomobila.
KRESOVCI SPET V TOPLICAH
NOVO MESTO — Novomeška folklorna skupina Kres bo v ponedeljek, 2. marca, spet plesala za zdraviliške goste. Ob 17.30 bo nastopila v Dolenjskih Toplicah, ob 20. uri pa v Šmarjeških Toplicah.
SPET PUSTNA OHCET
KOČEVJE —Odkar vJRibnici ni več pustnih prireditev, so resneje poprijeli Kočevci, najprej Šalkovaščani, Dolgo-vaščani, Livoldčani, Tratarji, Mozeljčani in končno lani še mladi Kočevci, ki so organizirali uspešno pustno ohcet (z manj uspešnim finančnim rezultatom). Lanski mraz in izguba pa mladih nista preplašila, saj so že navajeni raznih zamrznitev, pa tudi na izgube so se že privadili, marsikatera kočevska delovna organizacija namreč posluje z »oslovskim -dobičkom«, tako pa v-sako leto na licitaciji naOslovski noči v Mozlju prodajo tudi svoj simbol — osla. Letošnja pustna ohcet v Kočevju se bo začela že jutri, 27. februarja, s prihodom kraljeve družine na prireditveni prostor. V soboto in nedeljo bo osvajanje neveste in v nedeljo še otroška maškarada v Nami in pustnaohcet. Pokop pusta bo v torek.
PUSTNA POVORKA V METLIKI
METLIKA — Na pustni torek, 3. marca, bo ob 15. uri izpred metliškega vrtca krenila pustna povorka otrok iz vrtca in osnovne šole skozi Metliko na Partizanski trg in od tam v šolsko telovadnico, kjer bo otroško pustno rajanje. Vso zadevo pripravlja občinska Zveza prijateljev mladine. Tradicionalnega pustovanja v hotelu, ki ga je zadnja leta pripravilo Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev, pa letos, kot kaže, ne bo.
Bencinska črpalka je ogledalo kraja
Viniški servis je po postrežbi in čistoči na 2. mestu v Sloveniji
VINICA — Petrol je v preteklem letu za skoraj 200 bencinskih servisov po vsej Sloveniji pripravil tekmovanje, na katerem so ocenili predvsem kulturno raven postrežbe. Ocenili so vsako malenkost, saj je bilo v vprašalniku več kot 150 postavk. V tozdu Trgovina Brežice je 1. mesto pripadlo viniški bencinski črpalki, ki je s 96,5 odst. točk le za pol odstotka zaostala za bencinskim servisom Mislinja Celje, ki je bil najboljši v republiki. To pa je za tako majhen kraj, kot je Vinica, velika nagrada in priznanje.
»Nismo bili presenečeni, ko smo dobili priznanje, saj smo tudi v preteklih letih, ko smo prav tako imeli ocenjevanje, a brez tekmovanja, le malokdaj zgubili kakšno točko,« pove poslovodja bencinskega servisa Bogomir Hudak. Razumljivo je, da je osvojeno 1. mesto v regiji plod večletnega skrbnega dela zaposlenih na črpalki, saj je ne bi mogli v enem letu spraviti v red, če bi bila zanemarjena. »Pri nas nimamo vzdrževalca, vendar tega sploh ni opaziti. Marsikdaj uredimo okolico, predvsem pa zelenice, po delovnem času. Za to nam ni škoda časa, saj smo veseli, ko stranke poleg dobre postrežbe in čistoče pohvalijo tudi rože, ki krasijo naš servis,« v imenu treh zaposlenih pove Hudak.
Dom po Martinu Boltezu
S konference kluba jamarjev — V avgustu 9. dolenjski jamarski tabor — Najgloblje brezno?
KOSTANJEVICA — Klub jamarjev je imel 14. februarja redno letno programsko-volilno konferenco v svojem novem domu pred kostanje-viškojamo. Pravgradnjadomajebilav lanskem letu tisto, o čemer so jamarji največ govorili. V dom, ki je do danes zgrajen že do tretje faze in mu tako rekoč manjka le oprema, so vložili več kot 700 prostovoljnih delovnih ur. Denar je prispevala tudi krška občina, še najbolj radodarno pa je bilo Turistično društvo Krško. Ko bo dom dokončan, ga bodo slovesno odprli in poimenovali po pokojnem Martinu Boltezu, najzaslužnejšem kostanjeviškem jamarju.
9. dolenjskega jamarskega tabora v avgustu. Ta tridnevna raziskovalna akcija bo letos tekla pri breznu Pekel na Gorjancih. Tu so kostanjeviški jamarji že prišli do globine 75 metrov. Odkrili so, da je brezno globoko najmanj 120
• Jama v Kostanjevici je trenutno zaprla za posamezne obiskovalce, večje najavljene skupine pa si tudi v tem času lahko pogledajo jamo. Prava sezona se prične s 1. majem. Tedaj bo ogled možen prav vsako soboto, nedeljo in praznik.
metrov. Če je to res, bo na taboru odkrito najgloblje brezno na Dolenjskem. Na taboru bodo pokazali najsodobnejše vrvne tehnike spuščanja v jamo članom pa tudi ostalemu občinstvu, ki bo v teh dneh lahko ogledalo tudi filme ojamah. Kostanjeviškijamarji bi v letošnjem letu tudi radi posneli svoj film o raziskovanju jam s pomočjo vrvne tehnike.
J. P.
ZAGORJE — Vse od srede, 18. februarja traja neenak boj s plazom jalovine in mulj?, ki drsi s hriba Ruardi, kjer se je pred več kot 200 leti začelo zagorsko rudarstvo. Do nedelje je plaz razdejal osem stanovanjskih hiš in 2.730 metrov velike proizvodne prostore tukajšnjega tozda Šivalnice Lisce iz Sevnice.
Kot v kakšni bitki so načrtovali boj z razmehčano gmoto, ki so jo sprva ocenjevali na milijon, zatem pa že na 4 milijone kubikov, s pristavkom, da točnejše številke ne ve nihče. Koje plaz opravil z zasebnimi hišami v Pintarjevi ulici, je nastala »fronta« s čelom okrog 100 m širine na cesti Zagorje—Trbovlje. S težkimi nakladalci na obeh straneh so plazino nakladali na kakih deset tovornjakov. Cilj jim je bil obvarovati prostore Liscinega tozda, zato so mimo nje kopali globok jarek, kamor se naj bi usmeril plaz. Hkrati so načrtovali prekritje tačas naraslega potoka Kotredeščica z velikimi betonskimi cevmi. Na tako nastali
PUSTNI PLES V MASKAH
DOLENJSKE TOPLICE — Vtu-kajšnjem zdravilišču so pripravili zanimiv program pustnega praznovanja. Že ta teden, in sicer v soboto, 28. februarja, bo od 20. ure dalje v prostorih zdraviliškega doma ples s pustnimi maskami. Prireditelji želijo, da bi udeleženci prišli na ples z izvirnimi maskami. Dodajajo tudi, da se bo to splačalo, saj bodo vse maske nagrajene najmanj z malo nagrado. Avtorji pet najboljših oziroma najizvirnejših mask pa bodo dobili veliko nagrado.
planjavi naj bi se izčrpala potisna sila plazu.
V Lisci so vsekakor prav ocenjevali grozežo nevarnost. Zato so nemudoma pričeli umikati uvožene stroje. V soboto je plazina že drla skozi lani prizidani del tovarne, v nedeljo so morali preostale prostore razstreliti. Stebri iz prednapetega betona so postali namreč nevaren jez, kije širil čelo plazu.
Poudariti velja, da je ta dolina srčika zagorskega rudnika z znanajamo
• Zagorski kolektiv Lisce je v soboto obiskal predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Valentin Dvojmoč, do zadnjih volitev glavni direktor sevniške Lisce. Z zaskrbljenostjo spremljajo boj v Zagorju tudi v najbolj oddaljenem tozdu Lisce, v srbski Babušnici. Od sevni-ških kolektivov so prvi ponudili pomoč iz Jutranjke, M-Kmetijskega kombinata in Stillesa, v Inpletu pa so se odločili, da bodo prispevali enodn evni zaslužek. Škodo ocenjujejo za zdaj na okrog 2 milijardi dinarjev.
Kotredež. V bližini je tudi pomemben rudniški zračnik. Če bi plaz zaprl strugo potoku Kotredeščica, bi tako nastalo jezero zapečatilo usodo rudnika.
Delavke Lisce so ob podpori tovarišev iz Sevnice, in s Šenovega, predvsem tehnologov, vzdrževalcev in šoferjev —reševalna skupina seje vrnila v Sevnico v nedeljo — resda v ponedeljek pognale stroje v začasnih prostorih zagorskega TVD Partizan. V Zagorju so bili tako opremljeni in usposobljeni, da so šivali večinoma za izvoz. Zato takšna zasilna namestitev predvsem
šivalnih strojev ni rešitev. Direktor tozda Blagovni promet v Lisci v Sevnici Janez Balant in direktor DSSS Frane Ernesti poudarjata, da pogrešajo predvsem nekdanji notranji transport. Vodja proizvodnje V Zagorju Mimi Zaleteloma meni, da bodo prvih 14 dni v dveh dnevnih izmenah dosegali okrog 45 odstotkov nekdanje zmogljivosti, zatem morda 65. V ponedeljek zvečer je bilo v Lisci dvoje pomembnih sestankov, kjer so med drugim proučevali, da bi preostale delavke začasno z avtobusi vozili v Krmelj in Sevnico. Delavke v Zagorju so s solzami pospravljale in pakirale, kar seje dalo. Prav lani so te proizvodne prostore zaokrožili na sedanjo velikost, po splošnem prepričanju med najlepšimi v številni družini tozdov Lisce.
A.ŽELEZNIK
Šelmarji zvesti tradiciji
V Kostanjevici pripravljajo pustne norčije že od 1854. leta — Po vojni niso niti enkrat zatajili
KOSTANJEVICA — Med tistimi, ki so na Dolenjskem še zvesti pustni tradiciji, so kostanjeviški šelmarji na prvem mestu. Njihov Perforcenhavz pod 'okriljem Šelme deluje že od 1854. Ves povojni čas pa se še ni zgodilo, da kako leto šelmanja v Kostanjevici ne bi bilo.
»Prireditveni odbor Perforcenhavza začne z delom dober mesec pred pustom, ko pričnemo zbirati prostovoljne prispevke. Vsak pravi Kostanje-vičan prispeva svoj dinarski polog. Bog varji tistega, ki nas odpravi brez ficka! Garderoba nam ne dela težav, saj jo že vrsto let hranimo, le godba, ki seje ses-
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV V GABRJU
GABRJE — V nedeljo, 8. marca, bo ob 15. v kulturnem domu v Gabrju javna radijska oddaja Koncert iz naših krajev. Na prireditvi, ki bo združena s praznovanjem dneva žena, bodo glavni delež v programu imeli: ansambla Vilija Petriča in Slavček ter pevski zbor iz Gabrja pod vodstvom Ivanke Bolt-ez. Po koncertu bo ples.
26. POKUŠNJA SALAM IN KLOBAS
SEVNICA — V torek, 10. marca, bo ob 15. uri vgostilni Vrtovšek že 26. pokušnja salam in klobas. Pokrovitelj prireditve, ki je že davno prerasla lokalne okvire in prihajajo nanjo salamarji in kibici iz raznih slovenskih krajev pa tudi iz tujine, je brežiški Slovin. Sevni-ški in drugi delovni kolektivi so primaknili bogate praktične nagrade za razstavljavce. Pa še to: salamein klobase je tokrat treba oddati prej kot običajno zaradi pregleda zoper trihinozo. Ker do zaključka redakcije natančnega roka za oddajo izdelkov še nismo dobili, je najbolje, če zavrtite telefonsko številko gostilničarja Francija Vrtov-ška (068) 81-671.
POMOČ VOJAKOV
NOVO MESTO — Vojaki so vedno med prvimi, kadar je potrebno priskočiti na pomoč ogroženim v naravnih in drugih nesrečah. To se je pokazalo tudi po potresu v občini Knin. Svojo pomoč so prispevali tudi vojaki iz novomeške enote: mladinska organizacija v kasarni je za pomoč ogroženim v Kninu poslala 115.000 din, vojaki pa so nakazali še 47.200 din za ponesrečene v trčenju avtobusa in vlačilca v Doljevcu.
I.B.
Slavko Sintič
tajala samo za pustne dni, nam je letos odpovedala. Uvozili jo bomo iz Krškega«, tako je o 39. povojnem pripravljanju prireditve povedal starosta Slavko Sintič.
Pustni program se bo pričel v nedeljo, 1. marca, ob 15. uri v z otvoritvijo šelmanja pred domom kulture in nadaljeval s sprevodom po mestnih ulicah in oklicem Kurenta. To noč šelmarji verjetno ne bodo zatisnili očesa, dodobra pa si bodo opomogli šele naslednji dan ob 18. uri, ko bodo pripravili baklado po mestnih ulicah. Osrednji dogodek bo občni zbor Perforcen-
havza ob 19. uri v Kulturnem domu. Tu bodo pripravili kabaretni program, katerega glavni del je obiranje vaščanov. Mnogi pridejo sem le zato, da kaj slabega slišijo tudi o svojem sosedu. Osrednji dogodek je prisega in kronanje novega predsednika Perforcenhavza, katerega ime je do tega trenutka v tajnosti. Tisti del pustnega programa, kjer nastopajo stari običaji, so na vrsti v torek dopoldan: gonjenje medveda po mestnih ulicah, oranje in sejanje, popoldne pa maškarada otroških mask.
Zadnje dejanje kostanjeviškega pusta je vedno žalostno, saj se postavljajos Kurentom, ki jim je pripravil štiri dni veselja in norij. Zadnje slovo je potovanje od gostilne do gostilne, konča pa se nekje ob kocnu tedna, ko je treba spet trezno misliti na vsakodnevne težave.
J. PAVLIN
DISKOTEKA OTOČEC §[ ji > | j J I -j'Tj! | i| I H
VESNA M AKŠE iz Starega trga pri Trebnjem je bila ta teden izžrebana izmed vseh tistih, ki so poslali svoje predloge za Lestvico Dolenjskega lista. Prejela bo kvalitetno kaseto s posnetki najbolj priljubljenih hitov, ki jih sicer lahko poslušate v Diskoteki Otočec. Omenimo še enkrat, da bo vsak teden v Diskoteki tudi po en nastop »v živo«, se pravi, da bodo gostovale različne skupine in posamezniki. Danes bo to beograjska pevka ZANA. Žal le danes in ne vsak teden, kot smo pomotoma zapisali prejšnji teden: Na lestvici pa kraljuje na vrhu Vroča čokolada; s hitom Ti seksi stvarčica seje skupina s 5. mesta prebila na prvo. In še nekaj sprememb je, tako daje lestvica za ta teden takšna:
1. You sexy thing — HOT CHOCOLATE
2. Is this love? — A. MOYET
3. The final countdovvn — EUROPE
4. Take my breath away — BERLIN
5. The rain — O. JONES
6. Victory — KOOL & THE GANG
7. Running in the familv — LEVEL 42
8. French kissin — DEBBIE HARRY
9. Notorious — DURAN DURAN
10. The miracle of love — EURYTHMICS
Predloge za lestvico pošljite na naslov: KRKA—Zdravilišče, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
Bogomir Hudak
Brane Čuk
Kostanjeviško jamo, to podzemno lepotico, je v lanskem letu obiskalo 3000 ljudi, med katerimi so bili najbolj pogosti šolarji krške občine in drugih slovenskih krajev ter delavci na sindikalnih izletih. »Prava škoda je, da se novomeške osnovne šole vozijo kraški svet ogledovat v Postojno, za našo jamo pa že nekaj let ni zanimanja, čeprav mislimo, da je za šole jama dovolj bogata s podzemeljskimi stvaritvami. Tudi tujci le slučajno zaidejo k nam, saj smo premalo naredili za reklamo v slovenskih in jugoslovanskih turističnih vodičih,« razmišlja novi predsednik jamarjev Brane Čuk.
V delovnem programu za letošnje leto je ena glavnih aktivnosti priprava
•■V m	.«<**■& S e
U V m M ■	ar	Si
f II II f Ifff ^
Kv/SlJL»V/vIL w
Ni dolgo tega, kar sem prejel osebni dohodek. Po lepi navadi sem najprej pregledal plačilni listič: samoprispevek — 6.200 dinarjev, malica — 520 dinarjev, zavarovanje — 1.200, sindikalistična'članarina 3.100, članarina Organizacije —	11.300.	Ob
slednjem sem se ustavil in zamislil.
Nič kolikokrat sem že prebral v časopisih, da seje včlanilo v Organizacijo veliko ljudi samo zaradi privilegijev: pri dodelitvi stanovanj, pri natečajih za zasedbo vodilnih delovnih mest in podobno. Ne zanimajo me drugi ljudje, vsaj pretirano ne,
zato sem se zavlekel pod lastno kožo.
Pred pol leta sem bil na sestanku. Tovariš Rdečnik nas je oštel kot pse. V obraz nam je rekel, da premalo delamo, da smo se uspavali, da smo krivi vseh napak v trenutnem družbenem položaju. Iz seznama je bral priimke in imena članov Organizacije, ki niso bili na sestanku zadnje leto. Niso ga slišali, ker jih tudi tokrat ni bilo. Meni pa je bilo nerodno, čutil sem, da mi žarijo ušesa.
Ali pa pred tremi meseci. Tovariš Rdečnik me je poklical v
svojo pisarno. Ni bil videti sproščen. S prsti je tolkel po pisalni mizi, ko mi je bral lekcijo.
—• Inflacija drvi nezadržno naprej, je rekel.
— Vem, sem odgovarjal.
— Cen ne moremo več držati na vajetih, je nizal dalje..
— Čutim na lastnem žepu, sem se kislo nasmehnil.
— Smo skoraj v brezizhodnem položaju, je stopnjeval.
— Naj se vržem skoz okno? sem poskušal duhovičiti.
— Tudi ti si tega kriv, pa nisi nič storil, četudi si član Orga-
nizacije, mi je spravil nasmeh z ust.
Nato je najmanj deset minut govoril o naprezanjih, o strnitvi vrst, o akcijah, o odrekanju, o postavljanju družbenih interesov pred osebne, o redu in disciplini, ki morata zavladati v vrstah Organizacije... Meni pa je zašumelo v glavi in tisti trenutek sem se odločil, da bom izstopil. Ne morem biti član Organizacije, ki ji plačujem 11.300din mesečne članarine, njeni voditelji pa ne znajo drugega kot kričati name, zahtevati od mene resno delo in najvišjo merico odgovornosti.
TONIGAŠPERIČ