Kultura
Podravje • Komu so namenjeni razpisi ministrstva? O Stran 10
Črna kronika
Ihova • Zabodel polbrata in mamo, nato še sebe
Z> Stran 24
Ptuj, torek, 20. avgusta 2013
letnik LXVI • št. 65 V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Kljub hat-tricku Maroševica zmaga Zavrča
O Stran 11
Štajerski TEPH1K
Ptuj • Gradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka
Začetek gradnje pod vprašaje
Za 28. avgusta načrtovani podpis pogodbe o gradnji nove OŠ dr. Ljudevita Pivka je vprašljiv.
Katja Bolcar •
V Avstrijo v prvi vrsti zaradi dela
O Stran 12
V MO Ptuj v tem trenutku še ne razpolagajo z vsemi odgovori o tem, kaj pomeni spremenjena dinamika financiranja gradnje te šole glede na sprejeti rebalans državnega proračuna za letos. Sofinanciranje v novogradnjo s telovadnico namreč država zamika za eno leto, iz leta 2016 v leto 2017. MO Ptuj in ptujskega župana Štefana Če-lana je to obvestilo neprijetno presenetilo, saj so že vse pripravili za svečani podpis pogodbe z izbranim izvajalcem, podjetjem PROJECT ING, da bi ta lahko začel gradnjo septembra letos. »Če do 28. avgusta ne bomo uspeli pridobiti pozitivnega mnenja o začetku investicije pod spremenjenimi pogoji, pogodbe ne bomo mogli podpisati,« je še povedal ptujski župan. »Na odgovore tistih, ki so si ob obisku te šole v preteklosti nabirali politične točke, še čakamo.« Zgolj z besedno podporo si učenci in kolektiv te šole, kot tudi starši, ne morejo veliko pomagati. Vest družbe je še enkrat zatajila.
MG
Foto: Črtomir Goznik
fej/.
Nogomet •
Kidričani proti Radomlju kot bosi
po trnju
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Ker ne^zmirejo

^pOaravie • skupnost šoclaimi^ objavila podatke, da je vpBSnS zapustilo precej ljudi, ker niso^ečiZm^gJi-PiaČilaOškrbninef,: M* ptujskem CSD so potrdili, da primerov, ko varovanci ■' zapuščajo domove upokojencev, ni malo?
ÍW1
Denar za kanalizacijo (končno) odobren!
Podravie • Po mesecih čakanja je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo končno izdalo odločbo o odobritvi sofinanciranja (v višini dobrih 10 milijonov evrov) izgradnje kanalizacijskih sistemov v občinah Markovci, Gorišnica in Ptuj. Izvajalci del so že izbrani,
O Stran 24
začetek del se pričakuje kmalu.
Tednikova akcija
NAJ PRODAJALKA/
www.pohorje.org
Več na oglasnih straneh.
2 Štajerski TEDNIK
Po Sloveniji
torek • 20. avgusta 2013
Slovenija • V pripravi nov zakon o študentskem delu
Vsako delo (naj) šteje
Vlada napoveduje spremembe zakonodaje, ki naj bi spodbujala zaposljivost mladih. V ta namen je med drugim v pripravi nov zakon o študentskem delu, ki naj bi ga Ministrstvo za delo dokončno pripravilo do konca marca prihodnje leto. Rešitve bodo pripravili v sodelovanju s predstavniki študentov, predlog zakona pa naj bi javnosti predstavili že jeseni.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da v pripravi novega zakona in sprememb ureditve na trgu študentskega dela na ministrstvu trenutno še preučujejo različne možnosti in vidike ureditve. Trenutno še nimajo oblikovanih konkretnih rešitev, ključni cilj pa je vsekakor zagotovitev socialnih in ekonomskih pravic dijakom in študentom, ki bodo opravljali to delo, ustrezno priznavanje delovnih izkušenj ter preprečitev zlorab in anomalij na trgu dela. Poudarjajo, da želijo spremembe pripraviti v dialogu s predstavniki študentov. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je z ministrstvom ustanovila delovno skupino, na kateri poskušajo pripraviti
Uvodnik
skupni predlog ureditve študentskega dela. Na ŠOS so pripravili izhodišča, ki pa jih najprej želijo predstaviti ministrstvu in šele nato v naslednjem koraku tudi širši javnosti.
ŠOS za formalno beleženje delovnih izkušenj
»Zavzemamo stališče, po katerem vsako delo šteje. To pomeni, da je priznano kot delovna izkušnja pri nadaljnjih delodajalcih, prav tako pa da se tudi iz študentskega dela vplačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno. S formalnim beleženjem izkušenj, pridobljenih skozi študentko delo v centralni evidenci, bi prispevali k lažji zaposlitvi mladih diplomantov
Tudi reveži si zaslužijo
Čeprav je še zmeraj čas dopustov in brezskrbnih počitnic, je poleg aktualnih dogodkov na domači politični sceni spet v ospredju predlog sprememb socialne zakonodaje. Leto dni po lanskem sprejetju omenjene zakonodaje se je namreč izkazalo, da je ta vse prej kot socialna. Na to ne opozarjajo le delavci, sindikati in upokojenci, ampak tudi inštitut za socialno varnost. Manj državnih sredstev prejemajo predvsem enostarševske družine, družine z dijaki, družine, ki odplačujejo posojila, velike družine in tudi starejši, nekoliko pa so bili na boljšem le tisti, ki so brez dohodkov, prihrankov ali premoženja. Država je sicer z uveljavitvijo sprememb socialne zakonodaje prihranila okoli 100 milijonov evrov, a očitno je mnogim vzela preveč, saj živijo še slabše, kot so pred tem, mnogi podpragom revščine. Čeprav na ministrstvu za delo zatrjujejo, da negativnih sprememb ni kriva le nova socialna zakonodaja, ampak tudi varčevalni ukrepi, predvsem interventni zakon in zakon o uravnoteženju javnih financ, so se v vladi še pred poletjem lotili priprave nujnih sprememb, ki naj bi prinesle več pravičnosti, predvsem v sistem podeljevanja socialnih prejemkov.
Tako je vlada tiho prisluhnila kritiki, daje nova socialna zakonodaja prinesla socialno najbolj ogroženim več škode kot koristi, saj je sredi julija predstavila predlog sprememb omenjene zakonodaje. Vendar pa se sindikati in upokojenci tudi s tem ne strinjajo v celoti, zahtevajo namreč tudi ureditev pravice do varstvenega dodatka v organiziranem institucionalnem varstvu in so odločno proti odtujitvi premoženja, oziroma zaznambi na premoženje tistih, ki so prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Podrobnosti svojih predlogov sprememb socialne zakonodaje so v Zvezi svobodnih sindikatov predstavili včeraj, tako da so sedaj spet na potezi politiki. Ti zagotovo že lep čas tuhtajo, kako v času ostrega varčevanja in močno okleščenega proračuna zagotoviti vsaj najnujnejšo socialno varnost tistim, ki so najbolj ogroženi in že živijo v revščini. Humanitarne organizacije, Rdeči križ in Karitas, zasedaj zanje še nekako uspevajo skrbeti, dolgo pa tako zagotovo ne bo šlo, saj tudi njim počasi zmanjkuje denarja. Navsezadnje pa vsi verno, da socialne ustanove ne morejo nadomestiti socialne države, a tistim, ki so se znašli v še večji revščini kot sicer - in žal je med njimi največ starejših in onemoglih -,je vendarle treba zagotoviti človeka vredno življenje.
Martin Ozmec
oziroma k lažjemu prehodu med izobraževanjem in trgom dela. Zaradi posebnega položaja študentov in dijakov, katerih primarna naloga je študij, smo proti administrativnim omejitvam na strani delodajalca in delojemalca, saj lahko študent tako lažje kombinira delo in študij. Predvsem zagovarjamo preprečevanje anomalij v študentskem delu skozi strožji nadzor opravljanja panoge kot tudi konkretne sankcije v primeru ugotovljene kršitve. Poudarjamo pa, da bo do omejevanja študentskega dela prišlo že skozi spremembo študija v bolonjskem procesu, kar se že dogaja, pričetka delovanja enotne evidence vpisov, svoj prispevek k temu pa sta že dodala davčna zakonodaja in tudi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki prihodek iz študentskega dela šteje v cenzus,« so povedali predstavniki ŠOS.
Dodajajo še, da zagovarjajo,
da mora posredovanje dela zadostiti načelom kakovostnega, transparentnega in predvsem učinkovitega hitrega posredovanja. Kdo prevzame vlogo posredovalcev, je konec koncev vseeno, dokler je posredovanje občasnega in začasnega dela dijakov in študentov nepridobitno. Študentsko delo mora po njihovih besedah ostati prilagodljivo, kar študentom omogoča nadaljevanje študija, stroški posredovanja dela pa morajo biti kriti iz koncesijske dajatve in ne smejo postati breme študenta ali dijaka.
Študentsko delo je danes za mnoge nujno zlo
V ŠOS poudarjajo, da ob gospodarski krizi in socialni politiki države študentsko delo mnogim študentom in dijakom omogoča študij oziroma izobraževanje, ki bi jim bilo brez študentskega dela
Foto: Črtomir Goznik
Ob visokih življenjskih stroških štipendija marsikomu ne zadostuje za osredotočen študij, zaradi česar je študentsko delo za mnoge mlade nujno zlo, sploh tiste, ki jim zaradi takšnih ali drugačnih razlogov pri stroških študija ne morejo pomagati starši.
onemogočeno. »Ob visokih življenjskih stroških lahko ugotovimo, da štipendija ne zadostuje za osredotočen študij, zaradi česar je študentsko delo za mnoge mlade nujno zlo, sploh tiste, ki jim zaradi takšnih ali drugačnih razlogov pri stroških študija ne morejo pomagati starši. Po drugi strani pa za mlade, vključene v formalno izobraževanje, predstavlja most, ki zmanjšuje razkorak med teorijo, pridobljeno znotraj formalnega izobraževanja, in prakso, ki jo zahteva trg dela.« Študentsko delo je tisto, ki mladim omogoča pridobitev delovnih izkušenj in referenc, ki jih ob prvi zaposlitvi lahko upoštevajo tudi delo-
dajalci. Zato mora študentsko delo po mnenju ŠOS še dalje ohraniti obliko občasnega in začasnega dela, ki ga opravlja šolajoča se mladina med svojim izobraževanjem. Ne glede na povedano pa mora, kot že rečeno, zasledovati idejo, da vsako delo šteje.
»Verjamemo, da lahko s konstruktivnim sodelovanjem študentsko delo dolgoročno ne le ohranimo, temveč iz njega naredimo učinkovit način prehoda iz sistema izobraževanja na trg dela. Študentsko delo lahko predstavlja najučinkovitejšo aktivno politiko zaposlovanja, ki bo vzor ureditvam v tujini.«
Patricija Kovačec
Ptuj • Oratorij 2013
Ustvarjalno učenje za življenje
V tednu od 12. do 16. avgusta je na ptujskih ulicah potekal Oratorij, ki je bil letos že 12. po vrsti. Udeležilo se ga je približno 160 otrok, zanje pa je skrbelo okrog 60 animatorjev, ki so ves teden pripravljali igre, delavnice ter kateheze.
Ptujski oratorij se že nekaj časa ponaša z velikim številom udeležencev. Otrokom pa z razdelitvijo na tri dele omogoča doživetja, prilagojena njihovi starostni skupini. Kot nam je povedal Toni Brumen, eden izmed organizatorjev letošnjega oratorija, dan začnejo
vsi skupaj, skupaj si pogledajo zgodbi ali ji prisluhnejo in skupaj se na koncu spet zberejo v molitvi. V času katehez so otroci razdeljeni v skupine po starosti, in sicer so otroci od 5. leta do 2. razreda del malega oratorija, katerega namen je predvsem igra, program pa
je je prilagojen njihovim sposobnostim. Največ otrok je del srednjega oratorija, ki je sicer tudi jedro oratorija in je namenjen tistim, ki gredo jeseni v 2. razred ter starejšim. Njihov dan je potekal po vnaprej določenem urniku in je podoben na vseh slovenskih oratorijih.
Foto: Črtomir Goznik
Otroci in mladi vsebino oratorija spoznavajo preko iger ter športnih in ustvarjalnih delavnic.
Mladim, ki so končali 7. in 8. razred, pa je bil namenjen veliki oratorij, kjer se kalijo bodoči animatorji. Gre za zahtevnejši program, ki ga sooblikujejo tudi sami. Kot vsako leto so že tradicionalno šli na izlet ter na kopanje v ptujske Terme.
Namen oratorija je druženje, sklepanje novih prijateljstev, posredovanje pravili vrednot in zbližanje z vero. Vse to pa animatorji udeležencem posredujejo s pomočjo zgodb in iger ter športnih in ustvarjalnih delavnic. Letošnje osrednje sporočilo oratorija je iz knjige Zgodbe iz Narnije: Potovanje jutranje zarje avtorja Cliva Staplesa Lewisa. »Smo v letu vere, ki tudi nas spodbuja, da svojo plovbo na valovili življenja osmislimo v zavedanju, da nas vodi Božja roka in drži njegova desnica. Iz sledečega izhaja tudi geslo oratorija in naš zaupen odgovor nanj: Bog je z nami - nismo sami,« je še povedal Toni Brumen. Orato-rijski teden so sklenili s prireditvijo in mašo v petek.
Patricija Kovačec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. V. d. odgovornega urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 20. avgusta 2013
Aktualno
ŠtajerskiTEDmK 3
Ptuj • Novi zapleti pri gradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka
Država za gradnjo v tem letu ne bo dala nič
MO Ptuj je 5. avgusta prejela obvestilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) o spremenjenem sofinanciranju izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. V njem je zapisano, da se sofinanciranje v novogradnjo s telovadnico prestavlja za eno leto. Spreminja se tudi sofinanciranje po letih, tretje in četrto leto se znesek zmanjšuje za 100 tisoč evrov letno, peto leto pa se doda 200 tisoč evrov.
Znesek sofinanciranja v novogradnjo se sicer ne spreminja, spreminja se le dinamika sofinanciranja. MO Ptuj in ptujskega župana Štefana Čelan je to obvestilo neprijetno presenetilo, saj so že vse pripravili za svečani podpis pogodbe o začetku izgradnje nove šole kot prizidka v dijaškemu domu. Gradbeno dovoljenje je pravnomočno že od leta 2012.
Vse obljube politikov kot milni mehurčki
»Razumi, kdor more,« se je slikovito v prvem trenutku po sprejemu obvestila o spremenjeni dinamiki sofinanciranja države izrazil ptujski župan. Kljub vsem prizadevanjem v tem trenutku nima odgovora o tem, kakšne bodo posledice za začetek gradnje, ki je bil načrtovan za september 2013. Vse slikovite besede slovenskih politikov o nujnosti gradnje te šole, mnogi so si ob obisku v njej nabirali politični kapital, so se razblinile kot milni mehurčki.
Ko je že vse kazalo, da je konec prestavljanja začetka investicije, se je ponovno zapletlo. Intenzivnejše aktivnosti za novogradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka potekajo že od leta 2006, sicer pa že celih 35 let, od trenutka, ko se je šola v letu 1978 preselila na začasno lokacijo, v prostore nekdanje Ekonomske šole Ptuj. V tem času se je zame-
njalo več ministrov za izobraževanje, predsednikov vlad in države, vsi skupaj so bili v prvem trenutku po ogledu šole šokirani, v kakšnih pogojih poteka njeno delo. Vsi od prvega do zadnjega so obljubili vso potrebno pomoč in čim hitrejši začetek novogradnje. V praksi pa se je zmeraj nekje zataknilo. Tudi nova varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je ob prvem poslovanju na Ptuju marca letos zavzela za pravice otrok s posebnimi potrebami, ki zagotovo nimajo zagotovljenih enakih pravic kot drugi otroci. A je spet ostalo le pri besedah.
Najnovejša sprememba pri deležu države pri sofinanciranju te investicije je posledica sprejetega rebalansa proračuna RS, ki je vnovič zmanjšal obseg proračunskih sredstev MIZŠ, tudi na proračunskih postavkah za investicije v vrtce in šole. Tako država za investicijo v OŠ dr. Ljudevita Pivka v letu 2013 ne bo prispevala ničesar, v letu 2014 je predvideni znesek 350 tisoč evrov, v letu 2015 prav tako 350 tisoč evrov, v letu 2016 je predvideni znesek sofinanciranja 450 tisoč evrov, v letu 2017 pa 427.232 evrov. Spremenjeno dinamiko sofinanciranja izgradnje bodo zapisali v dodatek k pogodbi, še dodajajo v MIZŠ.
Začetek gradnje spet v zraku
„Po dosedanjih načrtih
smo nameravali podpisati pogodbo z izvajalcem konec avgusta letos, natančneje 28. avgusta. Po uvedbi v delo bi se lahko investicija pričela v septembru. Pred dnevi pa smo prejeli dopis ministrstva za šolstvo, ki nam je sporočilo, da nam njihovega deleža za leto 2013 ne bodo zagotovili. Celotni delež sofinanciranja od države se tako zamika za eno leto. Ker v tem trenutku še nismo uspeli pridobiti vseh mnenj odgovornih institucij v naši državi, žal ne morem povedati, ali smemo pod temi pogoji sploh pričeti investicijo. Izbrani izvajalec je GP Project Ing, d. o. o., iz Ptuja. Če do 28. avgusta ne bomo prejeli pozitivnega mnenja o začetku investicije pod spremenjenimi pogoji, pogodbe ne bomo mogli podpisati. Njena vrednost je 4.101.528,17 evra, vključno z
Prodaja Biograda bi lahko pomagala
„Če bi se v primeru uspešne prodaje vse občine strinjale s tem, da bi sredstva od prodaje počitniške kolonije v Blogra-du na morju namenile za sofinanciranje Izgradnje te šole, bi nam to veliko pomagalo. Upam, da bomo sedaj, ko je Hrvaška postala polnopravna članica EU, ta problem s prodajo lažje uredili."
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj so te dni na trnih, saj so tik pred podpisom pogodbe o izgradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka, pa ne vedo, kaj pomeni sprememba dinamike državnega sofinanciranja tega projekta.
DDV. V predlogu pogodbe je predvideni rok za zaključek investicije junij 2016. S tem, ko je država zamaknila rok za sofinanciranje v leto 2017, se bodo verjetno morali ti roki spremeniti. Kot že rečeno, pa v tem trenutku ne razpolagamo z vsemi strokovnimi mnenji o tem, kaj prinaša ta sprememba, ki smo jo doživeli z rebalansom državnega proračuna," je uvodoma povedal ptujski župan Štefan Čelan, ko smo iskali odgovore o začetku izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki naj bi se po vseh zapletih končno le pričela septembra letos."
Pogodba z izvajalcem del podpisana pred odločitvami občin?!
Pogodbo o izvedbi del naj bi po prvotnem načrtu aktiv-
Foto: Črtomir Goznik
Pogoji dela in bivanja v OŠ Ljudevita Pivka so nemogoči, toda z rebalansom državnega proračuna se je že obljubljeni denar za novogradnjo spet »premaknil« v prihodnost.
nosti izgradnje župan Štefan Čelan podpisal, še preden bi bila znana vsa zagotovila oz. podpisane pogodbe občin o sofinanciranju investicije!? Junija je bil namreč županom vseh 16 občin dan čas za premislek do konca septembra letos, ko naj bi se odločili o podpisu pogodbe o sofinanciranju investicije v obliki najetja 10-letnega kredita, ki je za občine sofinancerke po mnenju Čelana najmanj obremenjujoč. Župan pojasnjuje: »Na podlagi številnih predhodnih pogovorov, tako na kolegiju županov kakor na Ministrstvu za šolstvo, smo se v MO Ptuj odločili, da vsem občinam pošljemo konkretno pogodbo o financiranju izgradnje in na ta način preverimo, kdo resno misli sodelovati pri tem projektu in kdo ne. Ta najnovejši predlog za sofinanciranje izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka v okviru 10-letnega kredita je za občine sofinancerke tudi najmanj obremenjujoč. Znaša od 459 evrov mesečno (Občina Sv. Andraž) pa do 17.797 evrov, kolikor odpade na MO Ptuj. Skupaj bi občine morale zagotoviti 1,761 milijona evrov, MO Ptuj dobrih 908 tisoč evrov, delež države pa naj bi znašal okrog 1,6 milijona evrov. Sklepe občinskih svetov pričakujemo do septembra.«
Občine pred izbiro: kredit ali najemnine
Če bodo občine odgovorile negativno, bodo, kot pravi Če-lan, poskušali projekt izvajati po časovno najmanj ugodni varianti: »Ta predstavlja fazno gradnjo, ki bo razvlečena na štiri leta. Občinam, ki bodo sofinancirale izgradnjo šole, bomo priznali solastništvo in s tem znatno nižje materialne stroške. Druge občine bodo morale razliko investicije plačati preko najemnine, ob tem pa poravnati še materialne stroške za delovanje šole. Z državo imamo trenutno podpisano pogodbo, ki predvideva financiranje izgradnje šole v štirih letih. Upam pa, da se bomo v prihodnje lahko dogovorili za hitrejše sofinan-
ciranje, sem povedal po junijskem kolegiju županov. O nujnosti izgradnje te šole pa sem govoril tudi ob junijskem obisku vlade na Ptuju. Žal do danes še nobena občina ni podpisala pogodbe, ki smo jim jo posredovali. Občina Dornava nas je pisno obvestila, da pri investiciji ne bodo sodelovali, plačevali bodo zgolj najemnino. Po naših podatkih pa so občinski sveti občin Majšperk, Hajdina, Markovci in Žetale sprejeli sklep o sofinanciranju izgradnje te šole."
V MO Ptuj so torej odločeni, da gradnjo pričnejo ne glede na odzive občin: »V MO Ptuj si ves čas prizadevamo, da bi to investicijo pričeli čim prej. Zato smo tudi razmišljali o tem, da bomo sofinancer-ski delež občin, ki ne bodo pristopile k sofinanciranju, poračunali preko najemnin."
Zgovoren molk prej glasnih ...
Kriza je v primeru gradnje OŠ Ljudevita Pivka le priročen izgovor, sicer najbolj ranljivim skupinam ne bi odrekali podpore, še posebej, „ker gre za strašljive pogoje, v katerih dela ta šola". Zgovoren je tudi molk vseh tistih, ki so bili še pred kratkim zelo glasni v svoji podpori, izjema je le varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je tudi kot moralna avtoriteta te dni v izjavi za javnost predstavila nadaljevanje svojih prizadevanj za izgradnjo nove šole. Aktivno se je v izboljševanje pogojev dela v šoli vključilo tudi Združenje slovenskih poklicnih gasilcev s projektom Tudi mi smo del vas. Če so najodgovornejši za trenutek „zaspali", pa bi se morali zganiti vsaj pri rebalansu proračuna za letos, zaradi katerega je začetek investicije ponovno v zraku. Nihče pa v tem trenutku tudi ne ve, kakšne bodo posledice za že izvedene postopke. Podatki o rebalansu so znani že dober mesec dni. Brez komentarja pa so vsaj do danes ostali tudi poslanci Državnega zbora s Ptujskega.
MG
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 20. avgusta 2013
Turnišče • Blagoslovili kapelico sv. Jurija
Prostor dobrega in lepega
Na praznik Marijinega vnebovzetja je bilo pri Klepovih v Sagadinovi ulici 30 na Ptuju (Turnišče) nadvse slovesno. Blagoslovili so kapelico, posvečeno sv. Juriju, svetniku in junaku številnih legend. To je najprej zasnoval v svojem srcu, nato pa še pred svojo hišo Jurij Klep, ki jo je tudi sam sezidal.
^_■_
Foto: Črtomir Goznik
Na praznik Marijinega vnebovzetja so pri Klepovih v Sagadinovi ulici 30 na Ptuju blagoslovili kapelico sv. Jurija.
V imenu MO Ptuj in ptujskega župana Štefana Čelana je zbrane pozdravila mestna svetnica Silva Fartek. „Današnji dan je nekaj posebnega, presenečenje, ki ga ne doživimo pogosto. Je izjemno dejanje, ne samo zato, ker je gradnja kapele nekaj, na kar smo danes že pozabili, temveč je nekaj, kar živi v naši zavesti bolj kot spomin preteklega časa. Je božja hiša, ki je bila skozi stoletja našega bivanja največkrat postavljena v imenu zaobljube, porojene v stiski, nesreči ali v zahvalo za uslišano prošnjo," je med drugim povedala Silva Fartek. Kapela je dokaz o Jurijevi veri, vztrajnosti in predanosti življenju, ne glede na to, zakaj je bila postavljena; zaradi božjega namiga, zaobljube, pokore, prošnje, ponižnosti ali pa odgovora na darilo prijateljev ob njegovem 50. rojstnem dnevu, ki so prinesli opeko kot temeljni kamen morda bolj za šalo kot zares. »Kapela naj bo prostor ne samo zaJurijeve molitve, ampak tudi za vse tiste, ki so mu blizu in jih ima rad, naj postane prostor dobrega,« je še dejala mestna svetnica.
Ljubezen do zidarstva je bila Juriju Klepu, ki je postavil novo kapelico na območju Ptuja, položena v zibelko. To je ugotovil že v rani mladosti, z leti pa se je v to še bolj prepričal. Rezultate njegovega zidarskega talenta je videti v bližnji in daljni okolici Ptuja, četudi se mu poklicno ni zapisal. V zahvalo za ta božji
dar je že pred leti sklenil, da bo sezidal kapelico, a do nedavnega nekako ni našel dovolj časa in odločnosti za to, dokler mu življenje ni prineslo novih, težkih, osebnih preizkušenj in težav. Težek boj je izbojeval, uresničil pa je tudi dano zaobljubo, ob konkretni spodbudi sorodnikov in prijateljev, ki
so ob praznovanju njegovega 50. rojstnega dne prinesli najosnovnejši material in orodje. Kapelica, posvečena sv. Juriju, je zrasla v manj kot pol leta. Blagoslovil jo je p. Dominik Tikvič, za kulturni utrinek so poskrbeli ljudski pevci DU Turnišče.
MG
Majšperk • Pričeli prireditve ob 17. občinskem prazniku
Drugi rekreativni spust po Dravinji
V občini Majšperk so minuli vikend pričeli prireditve v počastitev 17. občinskega praznika, ki se bodo vrstile do sobote, 14. septembra.
Izredno pester in bogat program prireditev so pričeli v soboto, 17. avgusta, ko so člani Športnega društva Breg pripravili tradicionalni Ekolo-ško-rekreativni spust po reki Dravinji pod geslom „Voda za vedno - slovenske reke v letu 2013 - Dravinja". Nekaj pred 11. uro se je ob mostu čez Dravinjo na Bregu zbralo
okoli 100 ljubiteljev veslaškega športa iz Majšperka, Ptuja in bližnje okolice, pa tudi iz drugih krajev Slovenije. Ko sta jim dobrodošlico in prijetno veslanje zaželela glavni organizator letošnjega spusta Nikola Novak iz športnega društva Breg in majšperška županja Darinka Fakin, pa so se s 36 kanuji in kajaki podali na zanimiv in
nezahteven spust proti jezu v Zgornji Pristavi. Kot je včeraj pojasnil predsednik športnega društva Alojz Gajser, so prve posadke, med katerimi so bili tudi otroci, prispele na cilj po dobrih treh urah veslanja, prireditev pa so nato sklenili s popoldanskim druženjem ob veslaškem golažu.
Sicer pa se bodo prireditve

Foto: M. Ozmec
Veslanje po Dravinji je v teh poletnih dneh pravi užitek. Prvi udeleženci so prispeli na cilj že po treh urah. Posadkam v 36 kajakih in kanujih iz Majšperka, Ptuja in drugih krajev Slovenije je zaželela prijetno veslanje majšperška županja Darinka Fakin.
ob prazniku občine Majšperk nadaljevale tudi ta konec tedna; v petek, 23. avgusta, se bo v organizaciji likovne sekcije umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk pričel slikarski tabor ob Sestrškem jezeru, popoldne bodo v Tovarni umetnosti v Majšperku odprli razstavo kitajske slikarke Wang Huigin in kiparja Metoda Frlica, na igrišču v Sestržah pa se bo pričelo tekmovanje v odbojki na mivki. V soboto bo izvedeno ob ribniku v Stanečki vasi ribiško tekmovanje, popoldne pa gorski kolesarski maraton in gasilsko tekmovanje z mednarodno udeležbo moških in ženskih članskih ekip za prehodni pokal - Mémorial Cirila Murka. V nedeljo se bo na strelišču LD Stoperce pričelo meddružinsko strelsko tekmovanje, pred domom krajanov v Stopercah bo tradicionalni zajtrk za krajane, popoldne pa tradicionalne poletne igre. Prireditve se bodo nadaljevale tudi prihodnji konec tedna, vrstile pa se bodo vse do sobote, 14. septembra, ko bodo občinsko praznovanje končali z osrednjo občinsko prireditvijo.
-OM
Ptuj • Očistili še eno rekreacijsko območje
Zgledi vlečejo
Na začetku Rabelčje vasi je bila ob desni strani ceste tik ob gozdu že pred leti postavljena zibelka, ki je otrokom in tudi drugim nudila občasno sprostitev na krajših ali daljših sprehodih na tem območju.
Sčasoma je igralo dotrajalo, ob njem pa so nevestni graditelji odložili tudi veliko odpadnega materiala, ki ima sicer mesto na odlagališču. Članoma UO TD Ptuj Valentinu Zamudi in Branku Zemljiču je bilo nekega dne dovolj. Javno sta pozvala k očiščenju tega sprostitvenega kotička. Občinsko podjetje Javne službe Ptuj je območje v glavnem očistilo, nekaj odpadkov še čaka na odvoz. Zamuda in Zemljič sta se lotila obnove igrala, dodala tudi klop, da se bodo ob poti lahko starejši in tudi mlade mamice z otroki spočili. Pomagal je tudi Dušan Farič. Tablo z napisom, ki naj bi preventivno deloval, da ljudje ne bi več odlagali smeti v gozd in tudi tako varovali naše okolje, pa je prispeval Iztok Ku-kovec. Včasih je treba res malo, da se doseže veliko. To so v skrbi za prijaznejše okolje dokazali tudi vsi omenjeni štirje Ptujčani.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Sprostitveno območje na začetku Rabelčje vasi ponovno vabi.
Ptuj • Tržnica unikatov in ustvarjalnosti
Swingali na tržnici
Na tržnici unikatov in ustvarjalnosti so v soboto swingali. Swing so plesali člani društva The Swing Story iz Ptuja s pomočjo prijateljev, svingerskih navdušencev iz Ljubljane in Maribora.
Tokrat so zaplesali že drugič, povabila jih je Sanja Selinšek. Kot je povedala Vesna Verlak, društvo Teh Swing Story Ptuj združuje ljubitelje glasbe in plesa pod imenom swing. Gre za ples, ki ga od vsega začetka spremlja zahtevna glasba, razvil se je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v ZDA, nato zamrl in ponovno razvil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na Švedskem. Od takrat dalje se širi po celem svetu, od leta 2005 ga poznamo tudi v Sloveniji. Najprej je pridobil navdušence v Ljubljani, nato v Mariboru, nekaj ljubiteljev swinga, ki združuje v sebi več plesnih zvrsti (lindy hop, six count, balboa, Charleston in druge), deluje tudi na Ptuju, v društvu The Swing Story. Doslej so na Ptuju izvedli štiri sklope tečajev, novega načrtujejo v oktobru letos. Delujejo pod motom: „Poslušamo, plešemo in delimo (učimo) swing, za plesno zasvojenost pa ne odgovarjamo".
Tržnica unikatov in ustvarjalnosti, ki vsako soboto dodatno bogati mestni utrip, je tržničarje in druge že tako navdušila, da si želijo druženja še vse sobote do konca leta, ne glede na vreme.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zaplesali so ljubitelji swinga iz Ptuja, Maribora in Ljubljane.
torek • 20. avgusta 2013
Kronika
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Finančna stiska pesti tudi upokojence
Ker ne zmorejo vec plačevati, zapuščajo domove
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je nedavno objavila podatke, da naj bi v preteklem letu domove za starejše zapustilo kar precejšnje število ljudi, razlog za to pa naj bi bil, da niso več zmogli plačila oskrbnine. Cene osnovne oskrbe se pričnejo pri nekaj manj kot 500 evrih, pri zahtevnejših oblikah oskrbe pa so visoke tudi do 1000 evrov in več. To se po besedah vodstva ptujskega doma pri nas naj ne bi dogajalo, a varovanci trdijo nasprotno.
Najbolj nespodbuden podatek je zagotovo, da povprečna slovenska pokojnina ne zadostuje za povprečno
oskrbo. K temu je svoje primaknila še nova »varčevalna« zakonodaja, po kateri do varstvenega dodatka niso
Hudo je za vse, še najbolj pa za nas
Matilda Veselič je v Domu upokojencev na Ptuju nastanjena že tri leta, pred tem je še živela doma. Kot nam je zaupala, njena mladost ni bila postlana z rožicami. Življenje ji je zaznamovala vojna, ko je bila tudi ranjena. Želi si, da bi lahko brezskrbno uživala jesen življenja, a kaj ko ne ve, kaj bo prinesla prihodnost. Morda še višje cene oskrbnine in nižje pokojnine. S svojo pokojnino, ki znaša približno 700 evrov mesečno, si zaenkrat uspe sama plačevati oskrbnino za dom, ta jo mesečno stane med 500 in 600 evri. Sobo, v kateri biva, si deli še z eno oskrbovanko. Meni, da so cene visoke, za mnoge celo previsoke, da bi si dom sploh lahko privoščili. Zgrožena opazuje, kako naša država in družba toneta vedno globlje, pri tem pa ne prizanašata nikomur. »Hudo je za vse,« pravi in dodaja, da so mladi tisti, ki bi jim bilo treba dati priložnost, da zadeve znova poženejo in usmerijo na prave tire, a kot kaže, se to ne bo zgodilo še prav hitro.
Matilda Veselič
upravičeni tisti, ki so vključeni v celodnevno institucionalno varstvo. Na račun varstvenega dodatka naj bi vlada prihranila že več kot 35 milijonov evrov. Mnogi starejši zato zapuščajo domove starejših, saj sami in njihovi otroci in sorodniki ne zmorejo plačevati bivanja v domovih.
Na vprašanje, ali je res, da varovanci zaradi finančne krize zapuščajo dom upokojencev, vodstvo ptujskega doma upokojencev odgovarja, da trenda, da bi varovanci zapuščali dom upokojencev zaradi finančne krize, pri njih niso zaznali. Storitve oskrbe pa sicer plačujejo stanovalci sami oziroma tisti, ki tega ne zmorejo, s pomočjo svojcev ter občin. Samovoljnih odhodov iz doma naj bi bilo zelo malo, predvsem so to tisti, ki prihajajo v dom zaradi začasnih namestitev, kot so čas dopusta, bolezen svojcev in podobno.
Prav nasprotno pa so nam
»Bivanje v Domu je velika finančna obremenitev, in če se bodo pokojnine znižale, tako kot se namiguje, in cene bivanja zvišale, potem ne vem, kako bo,« je zaskrbljen prebivalec Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane Viktor Kodrič, ki mu pri plačilu pomaga hčerka. A zaenkrat so skrbi vsaj glede podražitve osnovne oskrbe v Domu pod Bočem odveč, saj zavodi 1. marca uskladijo cene storitev, kar pomeni, da bo cena osnovne oskrbe v Domu Poljčane do 28. februarja 2014 ostala enaka, torej 16,80 evra. Vendar stanovalcev, ki bi si oskrbnino lahko plačali sami, je zgolj 20 odstotkov. Dobri tretjini pomaga Občina, največ varovancev Doma pa si bivanje plačuje s pomočjo sorodnikov, teh je kar 44 odstotkov.
»V dom za starejše sem prišla zaradi bolezni in pri plačilu mi pomagata hčerka in sin, saj moja pokojnina zadostuje zgolj za polovico stroškov, ki znašajo približno 800 evrov,« je dejala Julijana Vantur, ki je v domski oskrbi že pet let.
Postelje poljčanskega doma pa so že vrsto let polno zasedene, kar pomeni, da v zelenem domu pod Bočem letno domuje 295 stano-
zatrdili številni varovanci doma, ki so priča mnogim odhodom zaradi finančne in socialne stiske. Veliko jih iz dneva v dan živi v bojazni, da bodo tudi sami kmalu prisiljeni v podobno. Nižanje pokojnin in višanje stroškov oskrbnine skrbi slehernega varovanca, še najbolj pa tiste, ki si oskrbnine že sedaj ne plačujejo v celoti sami, pač pa jim pri tem pomagajo svojci, ki zaradi vsesplošne
krize prav tako ne vedo, kaj jim bo prinesla negotova prihodnost.
Kljub tovrstnim težavam in bojaznim pa naj bi prošnje za sprejem v dom prihajale približno v enakem obsegu kot prejšnja leta, vodstvo doma ne zaznava zmanjšanega števila prispelih vlog. Prav zato čakalna lista še vedno obstaja, sprejemi pa se izvajajo glede na želje prosilcev. Nekateri imajo vloge na njihovo željo
več let v evidenci, spet drugi potrebujejo urgentno namestitev, ki ima prednost pri sprejemu. Dom upokojencev Ptuj razpolaga s štirimi enotami v upravni enoti Ptuj, tako da čakalne dobe za namestitev niso dolge. Te so odvisne tudi od standarda sobe, ki ga prosilec želi. Najdaljše čakalne dobe so za enoposteljno sobo, na katere se čaka od enega do treh mesecev.
Patricija Kovačec
Slov. Bistrica, Poljčane • Cene v domu upokojencev ostajajo enake
Le petina lahko oskrbnino plačuje sama
Največja nemestna občina na Slovenskem doma za starejše (še) nima. Dom v Slovenski Bistrici naj bi svoja vrata odprl decembra. Starejše, obolele ali invalidne osebe so si domsko oskrbo tako poiskale v sosednji občini, kjer Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane za oskrbovance skrbi že šest desetletij. Vendar stanovalce doma pod Bočem pestijo skrbi o morebitnem znižanju pokojnin in povišanju cen bivanja, so zaupali v senci krošenj na domskem dvorišču.
Veliko varovancev se odloča za odhod. Razlog je nezmožnost plačevanja visokih cen oskrbe.
CSD: primerov, ko varovanci zapuščajo dom, ni malo
Na Centru za socialno delo so potrdili, da primerov, ko varovanci zapuščajo domove upokojencev, ni malo. To se večinoma dogaja, ko oskrbnino plačujejo ali sofinancirajo otroci ali drugi sorodniki. Zaradi finančne stiske se odločijo za varovance skrbeti sami. Če varovanec nima nikogar, ki bi mu pomagal pri plačevanju oskrbe, mu razliko do cene krije občina, iz katere prihaja. V primerih, ko varovanci razpolagajo s kakšno nepremičnino, se z občino dogovorijo, da se občina nanjo vpiše v višini sredstev, ki jih prispeva. Lahko bi rekli, da občina sicer pomaga, vendar pa v zameno za pomoč tudi nekaj zahteva, česar pa se mnogi še vedno bojijo in se trudijo tej možnosti za rešitev izogniti.
valcev, ki so nameščeni na stanovanjskih oddelkih, negovalnih oddelkih in na oddelku s povečano pozornostjo. Za sprejem v Dom dr. Jožeta Potrča so tako minulo leto prosilci v večini čakali mesec dni, še pred tremi leti pa je bila čakalna doba 123 dni. Zaradi velikega števila stanovalcev prostori niso povsem skladni s standardi in normativi socialnovarstve-nih storitev, a težave s prostorom naj bi rešili z odprtjem nove enote v Slovenski Bistrici. »Konec leta bomo končali velik projekt, v katerem aktivno sodelujemo in si zanj prizadevamo že več kot pet let, to je začetek delovanja naše enote v Slovenski Bistrici. Enota bo sprejela 124 stanovalcev, od katerih se jih bo 65 postopoma preselilo iz poljčanskega doma v svoj domači kraj,« je pojasnil Goran Frangež, poslovni sekretar v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane.
Leto 2013 pa se v zgodovinski anale Doma ne bo zapisalo zgolj zaradi predvidenega odprtja nove enote. 1. julija letos so začeli izvajati dodatno dejavnost - pomoč družini na domu za občini Poljčane in Slovenska Bistrica.
Mojca Vtič
Domove za starejše je lani zaradi finančne stiske zapustilo okoli 250 ljudi
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so lani prvič ugotovili trend, da so oskrbovanci domov za starejše kot razlog za odhod iz doma navedli, da ne zmorejo več plačila. Ocenjujejo, da je zaradi tega lani domove zapustilo skoraj 250 ljudi. Letos se sicer trend odhodov ne nadaljuje, se pa ljudje kljub potrebi pogosto za namestitev ne odločajo.
Kot ocenjujejo v skupnosti, je poleg širših razmer v času krize na to pomembno vplivala sprememba zakonodaje, ki je predvidela izgubo varstvenega dodatka za vse, ki so nastanjeni v domovih, čemur so v skupnosti ostro nasprotovali.
Poleg tega je po podatkih skupnosti, ki so jih analizirali pred kratkim, v letu 2010 prvič povprečna pokojnina bila manjša od povprečne oskrbe v domu, kar pomeni, da se dejansko kupna moč starejših v primerjavi s ceno institucionalnega varstva hitrejše slabša, kljub temu da cena institucionalnega varstva realno že leta pada, je dejal predsednik Skupnosti socialnih zavodov Boris Koprivnikar.
Cena polne oskrbe v domu za razmeroma samostojnega stanovalca se začne pri manj kot 500 evrih mesečno in gre v najbolj zahtevnih oblikah oskrbe pri zasebnih izvajalcih do 1400 evrov mesečno.
Še dodatni razlog, da vedno več mest v domovih ostaja prostih, pa je po njegovih besedah v tem, da se je v zadnjih letih izjemno povečala mreža domov predvsem na način podeljevanja koncesij zasebnim izvajalcem. Po zadnjih podatkih skupnosti, ki jih sproti dopolnjujejo posamezni domovi, je trenutno v slovenski mreži javnih domov (torej zasebnikov s koncesijo ali državnih domov, ki delujejo v javni mreži) prostih 197 mest od skupno 18.522 razpoložljivih postelj.
»Dodatna mesta, novi domovi niso potrebni. Potrebne so drugačne oblike storitev, predvsem storitve v domačem okolju, ki jih lahko v veliki meri izvajajo tudi domovi. Na tem področju smo v primerjavi z drugimi državami izredno podhranjeni,« pravi Koprivnikar. (sta)
Foto: PK
6 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 20. avgusta 2013
Ptuj • VI. Rimske igre
Letos prvič s temeljnim kamnom
Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj - Poetovio LXIX vabi na spektakel poletja na Ptuju - VI. Rimske igre, ki se bodo pričele 22. avgusta ob 20. uri z otvoritveno slovesnostjo ob I. mitreju na Spodnji Hajdini in končale v nedeljo, 25. avgusta.
Z Rimskimi igrami bo Ptuj ponovno podoživel svojo bogato antično preteklost, ko je bil nadvse pomembno trgovsko in vojaško mesto ter carinski in upravni center za širše območje. Prvič ga je leta 69 omenil Tacit v zvezi z izvolitvijo Vespazijana za cesarja, ko so se tu zbrali vojaški poveljniki s Podonavja, ki so bili nezadovoljni z vladanjem cesarja Vitelija.
Letošnje Rimske igre so ovrednotene na več kot 30 tisoč evrov, od tega je več kot polovica prostovoljnega dela. Pri projektu pomagajo tudi MO Ptuj in gospodarstvo ter nekateri drugi. V Društvi so hvaležni za vsak denarni prispevek in prispevek v materialu ter delu. En vir financiranja so tudi rimske oljenke in spominski medaljoni VI. Rimskih iger, ki bodo naprodaj. Zanimanje za ogled letošnjih rimskih iger so že pokazale tudi nekatere turistične agencije.
Vojaški tabor bodo prvič umestili na območje ob Mariborski cesti na Ptuju, na arheološko območje v bližini I. mitreja na Spodnji Hajdini, na mejo med dvema občinama, Hajdino in MO Ptuj, kjer so 20. julija prvič poskusno postavili rimski tabor. Do iger v letu 2014 pa načrtujejo postavitev lesenega rimskega obrambnega stolpa in obzidja. Ob Mariborski cesti na Ptuju naj bi sčasoma nastal eden največjih arheoloških parkov v Evropi, če že ne največji, ki se bo razprostiral na območju 40 ha. Novi rimski tabor so začeli ustvarjati v sredini tega območja. Selitev na novo območje je pomembna z več vidikov, zaradi njegove širitve in da bi dogajanje v rimskem taboru ljudem lahko približali brezplačno. V taboru VI. Rimskih iger bo več kot 700 kostu-miranih Rimljanov, ki bodo v taboru tudi bivali vse dni. Letošnji udeleženci rimskih iger prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Italije, Poljske, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki bodo letos prvič sodelovali. S skupino iz mesta Jajce bodo podpisali tudi pismo o sodelovanju, že septembra jim bodo obisk vrnili, ko bodo vojaški tabor postavili na njihovi trdnjavi.
Pridobili so novih osem vojaških šotorov, postavili bodo centralni šotor, kjer bodo potekale prireditve, postavili pa bodo tudi več kot 30 bal-dahinov, pod katerimi bodo bivale skupine. Postavili bodo pravi vojaški tabor, ki ga bodo v naslednjih letih poskušali še dopolnjevati, je med drugim povedal Andrej Klasinc, predsednik Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj.
Pisano dogajanje v taboru in v mestu
Program VI. Rimskih iger je podoben lanskemu. Začeli ga bodo 22. avgusta pri I. mitreju na Spodnji Hajdini, ki je oddaljen 300 metrov od tabora. Določena obredja bodo potekala pri I. mitreju, glavno dogajanje pa bo potekalo v samem taboru. Od petka do nedelje bo potekal otroški tabor, ki jim bodo skušali čim bolj približati življenjem v rimskem času. V petek zvečer bodo pripravili večerni spektakel. Vrhunec rimskega dogajanja bo v soboto, 24. avgusta, ko bodo rimske skupine preplavile ptujske ulice in trge, kjer jih bodo obiskovalci imeli priložnost spoznati med 10. in 16. uro, ko se bo dogajanje preselilo v rimski tabor. Osre-
dnje dogajanje pa bo na tržnici, kjer bodo skupine skušale čim bolj pristno predstaviti življenje v starem Rimu, od tam pa se bo dogajanje preselilo na Slovenski trg. Sobotno
dogajanje VI. Rimskih iger se bo proti večeru preselilo v tabor ob Mariborski cesti, kjer bo večerno zasedanje senata, rimski pogreb in večerja. V nedeljo, 25. avgusta, bodo po ce-
lodnevnem otroškem taboru in rimskih igrah le-te svečano zaključili s položitvijo temeljnega kamna. V prejšnjih letih so ob zaključku iger postavljali spominske stebre, letos prvič pa temeljni kamen za postavitev novosti, na katero se pripravljajo skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine - OE Maribor. Ob vhodu v rimski tabor želijo postaviti obrambni stolp in obrambi leseni zid. „Naša želja je, da bi
nam to uspelo že do VII. Rimskih iger v letu 2014. Cilj pa je, da bi na tem območju v naslednjih letih postavili največji arheološki park v Evropi, s poustvarjanjem novih rimskih stavb in s postavitvijo rimskih ostalin. V desetih letih naj bi na tem območju zrasla tudi meščanska vila oziroma vse tisto, kar poznajo tudi drugi arheološki parki. Trenutno največja arheološka parka v Avstriji in Nemčiji obsegata 20 ha. To niso prazne besede, naša največja prednost pred ostalimi tovrstnimi parki so neverjetno srčni ljudje, ki znajo sodelovati. Drugje v tovrstnih parkih in taborili sodeluje okrog 100 ljudi, mi jih imamo okrog tisoč, Društvo za rimsko zgodovino in kulturo ima okrog tisoč članov. To je tisti glavni potencial, na katerega računamo v naslednjih letih,« poudarja Andrej Klasinc, ki je prepričan, da si bo tabor v nekaj letih ogledalo 150.000 ljudi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na letošnjih Rimskih igrah pričakujejo čez 40 organiziranih skupin iz Slovenije, Avstrije, Italije, Poljske, Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine.
Okič • 20 let oračev
Zaslužni, da pustna tradicija živi še danes
Leta 1993 je bila na Okiču ustanovljena skupina oračev, nekaj let kasneje se je ustanovilo Etnografsko društvo (ED) Orači Okič. Društvo združuje okrog 30 članov, ljubiteljev ljudskega izročila, ohranjanja tradicije in običajev.
Prvi vodja skupine in predsednik društva je bil Stanko Mlakar. V njegovi obnovljeni haloški cimprači v Velikem Okiču (občina Videm), stari več kot 150 let, so prostori in sedež društva. Cimpračo so leta 2004 obnovili člani društva. Sedanji predsednik društva je Benjamin Vidovič, v strokovnih etnoloških krogih
imenovan tudi kot glavni protagonist varovanja in popularizacije nesnovne (žive) pustne dediščine v Halozah.
Največ aktivnosti društvo izpelje v času pusta. Poleg oračev v društvu delujeta še skupini, ki predstavljata ruso in haloškega koranta. Za orače iz Okiča je značilno, da imajo tako imenovani kujeki (tisti, ki
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s praznovanja 10. avgusta. Na fotografiji so predsednik ED Orači Okič Benjamin Vidovič (skrajno desno), ob njem župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KS Leskovec Franc Kozel.
vlečejo plug) stožčaste kape, okrašene s pisanimi papirnatimi trakovi. Oblečeno imajo belo srajco, ki sega čez hlače, ki so črne barve. Na zunanji rami nosijo rdečo ruto z belimi pikami. Obuvalo so črni čevlji, preko katerih si nadenejo črne usnjene gamaše (štucne). Kujekov v skupini je od dva do šest. Skupino oračev spremljajo koranti. Eden, dva ali trije so pred plugom, en pa drži za plug in orje. Tistega imenujejo plužar. Korantije so izdelane iz zajčjih kož in imajo na kapi kravje roge.
Vso opremo še vedno izdelujejo doma, na roke
Tisti koranti, katerih kožuh je izdelan iz kozje kože, imajo na kapi lesene roge. Korantije, izključno za potrebe društva, izdelujeta predsednik društva Beno Vidovič in njegov brat
Marjan. »Tako kot nekoč tudi danes vso opremo in obleke za orače, korante in ruso izdelujemo doma,« je pojasnil predsednik Benjamin Vidovič in nadaljeval: »Plug okrasimo s pušpanom, majhno smrečico, rožami iz papirja ter trakovi. Skupino spremljajo tudi baba (moški, preoblečen v žensko, ki seje pleve) in dva pokača. Pri opisu koranta je treba dodati, da ima ježevko oz. gorja-čo iz trsa haloške trte. Skupino Rusa pa sestavljajo gonjač, dva, ki ruso nosita na ramenih, en korant ter godec s harmoniko ali muzikant. Vsako leto v času pusta obiščemo bližnje domačije ter pustne povorke oziroma fašenke na Ptuju in v njegovi okolici (Cirkulane, Markovci, Dornava, Videm ...). Udeležujemo se povorke v Cerknici, gostovali smo tudi že na tujem - v več krajih na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. Ker smo na meji dveh občin, Cirkulan in Vidma, so naši čla-
»Etnografsko društvo Orači Okič iz Haloz sodi med najpomembnejša društva na področju varovanja in popularizacije nesnovne - žive pustne dediščine, za kar so si pred nekaj leti prislužili tudi pomembno Murkovo listino Slovenskega etnološkega društva. Dediščina pustnega oranja in skupina oračev iz Velikega Okiča je vpisana v nacionalni register nesnovne dediščine na Slovenskem,« je o društvu zapisal etnolog Aleš Gačnik.
ni iz obeh občin. Prav tako v času pusta izmenično eno leto obiščemo kraje v cirkulanski, drugo leto pa v videmski občini. Društvo ima tudi svoj pravilnik o vedenju in pravilih obnašanja v času pusta.«
O delovanju društva ter o njihovem ohranjanju in obujanju dediščine je bilo posnetih tudi nekaj filmov. Med temi velja izpostaviti film iz leta 2006, naslovljen Leto oračev. Posnet je bil v produkciji ZRS SAZU. Prav tako je med pomembnejšimi filmskimi upodobitvami film z naslovom Utrinki, katerega avtor je Miran Petek. Društvo sodeluje z muzeji,
etnologi in sorodnimi organizacijami, veliko pa se vključujejo tudi v delo na območju obeh lokalnih skupnosti.
20 let ustanovitve skupine so člani ED Orači Okič proslavili v soboto, 10. avgusta. Na praznovanju, v sklopu katerega so postavili tudi klopotec, so se jim pridružili etnologi Naško Križnar, Aleš Gačnik in Andrej Brence, župan občine Videm Friderik Bračič ter predsednik KS Leskovec Franc Kozel. Prireditev je povezovala Ksenja Arbeiter, dogodek pa je spremljal tudi kulturni program.
Mojca Zemljane
torek • 20. avgusta 2013
Turizem, gospodarstvo
Štajerski TEDNIK 7
Kog • Kaj zavira razvoj turizma
Slovenska zavist in nezmožnost povezovanja
V sklopu letošnjih dnevov turizma na Kogu je minuli petek potekala okrogla miza z naslovom Možnosti za razvoj, promocijo in trženje stalnih turističnih ponudnikov na Kogu in v destinaciji. Okroglo mizo sta organizirala ZRS Bistra Ptuj in Turistično društvo Kog.
Izhodišče razprave je bila obstoječa turistična ponudba na Kogu, sogovorniki so v diskusiji govorili o poteh in tržnih nišah, na katere naj bi ciljali turistični ponudniki iz območja Prlekije oziroma Or-moško-Jeruzalemskih goric. Vsi, ki so se na okrogli mizi vključili v razpravo, tako govorci za omizjem kot tudi publika, so ugotavljali, da bi bilo za ustrezen in želen turistični razvoj potrebnega več povezovanja in sodelovanja. »Za nas je turizem kot igra šaha. Problem je v nas ljudeh in v naših karakterjih. Če nekomu nekaj uspe, takoj zavladata nevoščljivost in zavist. Hkrati pa dobro in uspešno idejo konkurenca takoj posnema, namesto da bi bila inovativna in ponudila še kakšno novost. Ker delajo vsi vse, ponovno od tega nima nihče nič. Mi kot LTO (Lokalna turistična organizacija) ponudnike povezujemo programsko, to pa v smislu, da jih povabimo k sodelovanju na sejmih in njihovo ponudbo vključujemo v naše promocijske kataloge,« je povedal direktor LTO Pr-lekija Ljutomer Andrej Vršič. Zlatko Zadravec, direktor Javne razvojne agencije občine Ormož, se je spraševal, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo območje Ormoško-Jeruza-lemskih goric prepoznavno v takšni meri, kot so na primer Goriška brda. »Območje Prlekije si takšen sloves prav gotovo zasluži. Vprašanje je, kako ga doseči.« Direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje Janja Viher kot oviro pri razvoju gospodarstva in turizma vidi zapleteno politično situacijo. »Politično brezno ne omogoča avtonomije ne v gospodarstvu, ne v turizmu. Slovenska vinogradniška območja na primer ponujajo več kot tista pri naših severnih sosedih v Avstriji. Treba bo strniti vrste in preseči meje. Povezovanje

_
bo ključno. Povezovanje med sosedi, povezovanje med mesti ...« Marko Kac iz mariborskega Zavoda za inovativnost in podjetništvo (ZIPO) je poudaril, da je na območju Podravja vzpostavljena bogata in kakovostna turistična ponudba. Res pa je odprto vprašanje, na kakšen način jo uspešno tržiti in kako v desti-nacijo pripeljati goste.
Kakovostna ponudba mora biti konstantno zagotovljena
Da je povezovanja premalo in da je razdrobljenost prevelika, se je strinjal tudi izvršni direktor Term Ptuj Gorazd Bedenčič. Opozoril je, da je kopiranje idej (o ponudbi) velika težava. O tem, da bi Pr-lekija dosegla sloves Goriških brd, je prvi mož ptujskih term dodal: »Tam je kakovostna ponudba konstantno zagotovljena. Prav tako so uspeli lokalno kulinariko v ustrezni meri prilagoditi prehranskim navadam sodobnega časa. Verjamem, da imate na tem območju veliko dobrih po-
V razpravi je bilo izpostavljeno, da bi večji turistični ponudniki (kot so na primer Terme Ptuj) lahko ponujali več domače, ekološko pridelane in lokalno značilne hrane. Kot primer dobre prakse na tem področju so razpravljavci navedli sosednjo Avstrijo. Direktor Term Ptuj Gorazd Bedenčič je pojasnil, da so med slovenskim in avstrijskim turističnim trgom velike razlike in zato sta sistema neprimerljiva. »Prvič - avstrijske terme imajo 95 odstotkov avstrijskih gostov. Drugič - avstrijska kupna moč ne pada, ampak raste. Tretjič - povprečna cena nočitev v avstrijskih termah je čez sto evrov. In četrtič - o ponudbi lokalnih ekoloških sestavin ... Če govorimo iz vidika optimizacije poslovanja, je vprašanje, ali bodo v primeru nabave domačih ekološko pridelanih sestavin ponudniki glede na nakupne cene lahko s cenami svojih storitev ostali konkurenčni. Mi bi zelo želeli prodajati več lokalnih ekoloških sestavin. Vendar so cene le-teh tudi do dvakrat višje od tistih običajnih. Razkoraki so preveliki in žal tega naša ekonomija ne prenese.«
tencialov, a jih ne uspete na pravi način dogovoriti s svetom. Kar se tiče sodelovanja Term Ptuj z lokalnimi ponudniki, lahko povem, da mi na turistične kmetije organiziramo enodnevne izlete. Konkretno pri vas sodelujemo s Turistično-vinogradniško kmetijo Hlebec.« Direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec, ki je bila tokrat v vlogi moderatorke razprave, pa je v nadaljevanju opozorila na prešibko podjetniško iniciativo pri ponudnikih in možnost stalne dostopnosti.
Vino in kulinarika - paradna konja ponudbe na Kogu
Turistično-vinogradniška kmetija Hlebec je znan turistični ponudnik s Koga. Milan Hlebec st. je na petkovi okrogli mizi med drugim dejal, da na dogodku pogreša televizijske novinarje, ki bi v sliki in besedi glas o ponudnikih na območju Prlekije ponesli po vsej Sloveniji. »Paradni konj ponudbe na Kogu je vino. In če bomo k nam pripeljali turiste, bomo prodajali tudi naše vino,« je bil odločen Hlebec.
Cena košarice ekološko pridelane zelenjave je v primerjavi z običajno ceno v supermarketu in pri podobnih dobaviteljih tudi do dvakrat višja. Goran Bedenčič, Terme Ptuj: »Naša ekonomija takšnih nabavnih cen ne prenese. Potem bi morali dvigniti tudi cene storitev. Posledično bi to pomenilo nekonkurenčnost v primerjavi z drugimi sorodnimi ponudniki.«
Prlekija kot turistična destinacija med drugim ponuja naravo, mir in spokojnost. Na tem območju so urejene pohodniške, kolesarske in tematske poti.
Njegov sin, Milan Hlebec ml., pa je nadaljeval: »Vsi peljete čudovite projekte, izrečene so bile čudovite besede . Vendar pa je vse to delo podobno stonogi. Vsaka noga stopa na svoj konec, glava pa ne ve, kaj bi. Potrebno se bo združiti in sodelovati. Potem nas morda res čaka nek ugoden rezultat. Povem lahko, da s Termami Ptuj sodelujemo zelo dobro. Zanimiva pa je zgodba o pričetkih našega sodelovanja. Spoznali smo se na sejmih, kjer smo predstavljali turistično ponudbo naše regije. Ponudniki smo ob večerih, ko so se sejemska vrata zaprla, malce posedeli, spili kak kozarček vina in debatirali. Spletle so se prijateljske vezi, beseda je dala besedo in sodelovanje se je pričelo.«
Milan Pevec, lastnik apartmajev na Kogu, je poudaril, da bi bilo ponudnike treba združiti in prodajati kot »brand« oziroma znamko z nazivom Kog. »Imamo odlično lokacijo, dobre ceste, krasno naravo, odlična vina in okusno kulinariko. Menim, da bi bilo sodelovanje ponudnikov več kot dobrodošlo. Iz lastne prakse lahko povem, da so ljudje zavistni, ko se pri
nas ponudnikih nastanijo gostje. Če imamo v apartmaju nastanjene tuje goste, me mimogrede nekdo vpraša, kakšna registracija je to na avtomobilu, ki je parkiran na našem dvorišču. In če na primer odgovorim, da je nizozemska, dobim naslednje vprašanje: »Ja kaj pa ta dela tukaj?«. Velikokrat dobim občutek, da ljudem v okolici ni pogodu, če k nam prihajajo turisti (op. a. v smislu, da so domačini za tovrstne dejavnosti še premalo odprti). Potencial za razvoj turizma na Kogu zagotovo je, v želeni meri pa bo po mojem mnenju zaživel šele čez 20 ali 30 let.«
Prihajajo Nizozemci in Belgijci
Marko Zidarič iz družbe P&F Jeruzalem Ormož je dejal, da v okolju opaža vedno več turistov iz območja Belgije in Nizozemske. »Ocenjujemo, da je to rezultat sodelovanja na sejmih na območju tega dela Evrope. Z gospodom Pevcem se ne bi strinjal okrog trženja znamke Kog, saj je območje premajhno. Mi smo zgradili znamko Jeruzalem. Pod tem imenom nas poznajo turisti v Avstriji, na
Hrvaškem, v Srbiji ter drugje po Evropi in tudi po svetu. Pod okriljem te znamke lahko promoviramo tudi manjše de-stinacije, kot so Kog, Ormož, Ljutomer . Sicer pa menim, da bo pri ponudnikih treba zagotavljati ustrezno kakovost in zanesljivost. Če imamo določen odpiralni čas, to pomeni, da moramo biti gostu takrat na voljo. Vedeti moramo, da k nam zahajajo gostje, ki imajo radi dobro vino, dobro hrano in mir. To naj bo središče ponudbe, z zavedanjem, da bomo v naših krajih gosta za več kot dva ali tri dni težko zadržali.« Razmišljanje Zidariča je podprla tudi Pivčeva ter ponudnike pozvala, naj predstavijo svoje zamisli in ideje, podporne institucije (razvojne agencije in zavodi, znanstveno-razi-skovalna središča ali LTO) pa bodo njihove ideje izpilile in poskušale najti tudi finančno podporo projektom.
Ob koncu razprave na okrogli mizi je predsednica TD Kog Ana Pevec izrazila zadovoljstvo nad organizacijo dogodka in se vsem sodelujočim zahvalila za udeležbo in podajo mnenj.
Mojca Zemljarič
Temelj ponudbe na območju Ormoško-Jeruzalemskih goric sta odlično vino in izvrstna kulinarika
Foto: MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
8 Štajerski TEDNIK
Reportaže, kronika
torek • 13. avgusta 2013
Ptuj • Pogovor s Simonom Petrovičem
Planinska in človeška veličina
Življenjska in delovna zgodba Simona Petroviča, katere ni brez planinstva in zeliščarstva ter prostovolj-stva, je ena tistih, ki bi morale biti zgled večini. Tako po bogastvu znanja, prijateljevanja, odnosa do narave in ljudi. Bogastvo človeka je najprej on sam, tega se je vseskozi in se še danes zaveda Simon Petrovič.
Lepo je deliti dobro in bogatiti ljudi, pa četudi gre samo in zgolj za nasmeh, prijazno besedo ali droben nasvet. Tudi po upokojitvi je Simon Petrovič ostal zvest planinstvu, kot prostovoljec dela v Domu upokojencev na Ptuju, deli znanje o naravi in rož'cah, ki rastejo za vsako bolezen. Skupaj preberejo tudi kakšno knjigo. Ob svojem prihodu v dom je naprej pomagal pri urejanju knjižnice. Zdravilne rastline goji tudi sam, zelo rad podarja čaje.
Njegova življenjska in delovna zgodba je za javnost ponovno oživela ob letošnji razstavi v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pod naslovom Pojdite na goro: prvih 60
let planinstva Simona Petroviča, ki je nastala letos maja po zamislih Jožice Sajko. Na njej je bil prikazan del obsežnega arhiva dokumentov in fotografij, ki jih je Simon zbiral od vsega začetka svoje planinske poti. To je bila že tretja razstava o njem, prva je bila ob 40-letnici, druga ob 50-letnici. Kot planinskemu veteranu so mu ob jubileju podelili tudi častno članstvo v PD Ptuj, ki si ga deli še s štirimi člani. Ob njegovem jubileju so tokrat govorili Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Franc Zagoršak in Viktorija Da-bič.
Foto: Črtomir Goznik
Simon Petrovič je planinstvu zapisan že 60 let.
Simon Petrovič se je rodil 13. marca leta 1936 na Ptuju. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji je obiskoval kmetijsko šolo, ker je mislil, da bo imel kmetijo, a se je izteklo drugače. Izobraževanje je nato nadaljeval na Pedagoški akademiji, vmes pa je že poučeval zgodovino in zemljepis v Vidmu in Dornavi. Po končanem študiju je na povabilo takratne vodje ptujske knjižnice Milojke Alič prevzel oddelek potujoče knjižnice, leta 1972 je zastavil njegovo delo, kjer je ostal skoraj 30 let, do svoje upokojitve. Marsikdo se še danes živo spominja Simona Petroviča na kolesu, s katerim je v lesenem kovčku prevažal knjige, da bi jih lahko brali tudi v najbolj oddaljenih krajih nekoč velike občine Ptuj. Včasih se je poslužil tudi avtobusa, šel pa je tudi peš, če je bilo treba.
S planinstvom se je okužil že v srednji kmetijski šoli Maribor, trije njegovi profesorji so bili planinci. Še bolj pa je njega in njegove sošolce navdušil Ivan Šumljak, ki je prihajal k njim z diapozitivi. To
w
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ - ORMOŽ
Dramska sekcija Kulturnega društva Grajena v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj
VABIJO NA OGLED ZGODOVINSKE TRAGEDIJE V PETIH DEJANJIH
ČRNI KRIŽ
PRI HRASTOVCU
Dramatizacija: Tanja Ješovnik, režija: Tatjana Vaupotič Zemljič
C.. op^t 4£Pi2 "PCI ^JA^WVCU, T-TiA^i A%
PTUJSKI GRAD - turnirski prostor 23., 25., 26. in 31. avgust 2013, ob 20. uri

MESTNO
GLEDALIŠČE
PTUJ
120
Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož -1893-
Medijski sponzor
RADIO)» <
V primeru slabega vremena predstava odpade.
je bilo za tiste čase, pisalo se je leto 1953, popolna novost. Tako jih je pritegnilo, da so se v rdečem kotičku, kot so imenovali svoj kotiček srečevanja, kjer so poslušali radio, brali časopise, se pogovarjali, zbirali že uro prej. V tem prostoru je danes kapela, v njej je dr. Ivan Štuhec tudi ma-ševal za pokojne sošolke in sošolce ter profesorje ob 55. obletnici mature.
Ko se je njegovo finančno stanje malo izboljšalo, se je ob delu začel izobraževati tudi v planinstvu, se spominja svojih pedagoških začetkov v planinstvu. Na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je najprej postal mladinski
planinski vodnik s spričevalom. Čez nekaj časa je postal inštruktor planinske vzgoje, to je najvišja stopnja planinske izobrazbe, pojasni. Že v OŠ Dornava je vodil otroke, tam se je tudi oblikovala prva planinska skupina v takratni veliki občini Ptuj. Hodili so v bližnje kraje, Kozjak, Pohorje, Kozjansko, v glavnem so spoznavali planinski svet Slovenije. Simon je Slovensko planinsko transverzalo prehodil štirikrat, slovenski planinski svet je božanski, poudarja. Ha-loško planinsko pot pa je pre-vandral že 26-krat. V pomoč mu je bilo včasih tudi kolo, ki ga tam, kjer se ni mogel peljati, dal na ramena. Še sedaj se v teh krajih nekateri spomnijo drobnega možička s kolesom na ramenih. Svojo planinsko zgodbo je tudi vestno in natančno popisal, izpolnil je kar 72 planinskih dnevnikov, ki so najbolj verodostojen zapis doživetij in srečevanj z ljudmi. Poleg dnevniških zapisov in planinskih žigov s poti je namreč v njegovih
dnevnikih nešteto podpisov eminentnih osebnosti, s katerimi se je srečeval na planinskih pohodih, svečanostih in tudi različnih cerkvenih priložnostih. Njegovi planinski dnevniki so prava zakladnica imen, priimkov in dogodkov, je o Simonu Petroviču, ki je za svoje aktivno planinsko in pedagoško udejstvovanje prejel vsa najvišja planinska priznanja in je tako postal legenda ptujskih planincev, povedala Viktorija Dabič. Na svojih poteh pa je tudi veliko fotografiral. Od lani je tudi ponosen nosilec priznanja najprosto-voljca za prostovoljno delo.
Še danes se povzpne na kakšen manjši hrib. Ker je bil operiran na srcu, ne sme pretiravati. Kljub temu je še vedno zelo aktiven. Vstaja ob peti uri zjutraj, sledi nabiranje zelišč za jutranji čaj in kmalu tudi že obhod vrtička, ki ga združi s pobiranjem polžev in zalivanjem, če je treba. Bogatijo ga družina, prijatelji in ljudje pozitivnih misli.
MG
POJDITE NA GORO

"Planinstvo \e deimosl za dušo in teloV

Foto: Črtomir Goznik
Z razstave Pojdite na goro: prvih 60 let planinstva Simona Petroviča, ki je bila na ogled v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, kjer je Simon nazadnje tudi služboval.
Slovenija • Visoke temperature škodijo
Tudi pri zdravilih preventiva ni odveč
Visoke temperature škodijo tudi zdravilom. Čeprav tako visokih temperatur, kot so bile v prejšnjem tednu, z vrhunci čez 40 stopinj Celzija, v tem poletju ni več pričakovati, je treba vedeti, da tudi temperature okrog 30 stopinj Celzija niso tako nedolžne, ko gre za zdravila.
Bojan Madjar iz Lekarniške zbornice Slovenije posebej opozarja, da so kontracepcijske tablete in inzulin še posebej občutljivi na visoke temperature, zato jih je treba hraniti v hladilniku. Pri višjih temperaturah je smiselno v hladilnikih hraniti tudi antibiotične sirupe.
V vročini je treba zdravila hraniti na zmerni sobni temperaturi, med 15 in 25 stopinjami Celzija. Ob visokih temperaturah jih nikoli tudi
ne smemo puščati v avtomobilu, kjer temperatura lahko doseže tudi 50 stopinj Celzija. Velja priporočilo, da jih takoj po obisku lekarne odnesemo domov. V vročini in ob daljši čas nepravilni hrambi tablete popokajo ali spremenijo barvo, sirupi spremenijo barvo in konsistenco, svečke pa se lahko začnejo topiti. V Lekarniški zbornici svetujejo, naj uporabniki tako spremenjenih zdravil ne uporabljajo oziroma naj jih zavržejo. Visoke temperature
lahko zdravilo uničijo tudi to te mere, da ne bo imelo več učinka. Po ugotovitvah britanske raziskave je bila kakovost zdravil, ki so jih zdravniki pri obiskih na domu v svojih zdravniških torbah prenašali dalj čas naokrog, nekoliko slabša. Večjih problemov pri ohranjanju učinkovitosti zdravil pa naj ne bi bilo pri temperaturah do 30 stopinj Celzija, je še zaznala omenjena britanska raziskava.
MG
torek • 20. avgusta 2013
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 9
Kidričevo • Po gramoznici v Strnišču na vrsti Pleterje
Oživljanje opuščenih gramoznic
Opuščene gramoznice, kamor ljudje žal še vedno odlagajo odpadke, predstavljajo velik ekološki problem. Teh na Dravskem polju ni malo. Ker mnoge jame segajo vse do gladine podtalnice, je problem še toliko večji. S projekti revitalizacije bi ponovno oživili ekosistem v gramoznicah, hkrati pa bi jim dali novo vsebino.
Eden izmed prvih takšnih na našem območju je ureditev gramoznice v Strnišču. V prihodnosti naj bi jim sledili še drugi projekti. Občina Kidričevo na območju še delujoče gramoznice Pleterje predvideva projekt oživitve z izgradnjo športno-rekreacijskega centra.
Po vzoru avstrijskih gramoznic, ki so v veliko primerih doživele revitalizacijo v smislu razvoja turizma, tudi v občini Kidričevo v gramoznicah vidijo potencial za razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti in turizma. V prvi vrsti pa je revitalizacija potrebna za zagotavljanje varnosti tistih, ki se sedaj zadržujejo na teh območjih, v vročih poletnih dneh v gramoznicah namreč ne manjka kopalcev. Dolgoročni načrti občine na območju gramoznice v Pleterjah med drugim predvidevajo vlečnico za deskanje na vodi in veslaško progo. Projekt, ki naj bi bil izveden v več fazah, želijo
V gramoznici Pleterje se v prihodnosti obeta izgradnja športno-rekreacijskega centra. Z ureditvijo tega naj bi poskrbeli predvsem za varnost ljudi, ki se v poletnih dneh zadržujejo na tem območju.
Kopanje vendarle dovoljeno?!
V vročih poletnih dneh veliko ljudi poišče ohladitev na neurejenih kopališčih, eno izmed takšnih v naši bližini je v gramozni jami Pleterje. Kljub opozorilom, da je kopanje v gramoznicah nevarno ali celo prepovedano, kopalcev v teh dneh ne manjka.
Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje zatrjujejo, da Zakon o vodah na naravnem vodnem javnem dobru, v katerega uvrščamo tudi gramoznice, omogoča splošno rabo vsakomur. To pomeni, da lahko vsak rabi vodno dobro pod pogoji, ki jih določa zakon, če se s takšno rabo le neznatno vpliva na količino in kakovost voda oziroma splošno stanje voda in če s tem ne omejuje ali onemogoča enakih pravic drugih in izvajanje vodnih pravic. Splošna raba obsega zlasti rabo vodnega dobra za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav, kot so vodne črpalke, natege in podobno, ali zgraditve objekta in naprave, za katero je treba pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. Prav tako zakon dovoljuje rabo priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo, to pomeni zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda. Zaradi zagotavljanja splošne rabe je zakon celo predpisal, da mora lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega dobra. Na vodnem ali priobalnem zemljišču zato ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
Podravje • Kopanje v Dravi na lastno odgovornost
Vprašljiva je (tudi) kakovost vode
Zaenkrat na Dravi ni urejenega naravnega kopališča in se ljudje kopajo na lastno odgovornost. Pristojne zdravstvene službe pa opozarjajo, da se kakovosti vode natančno ne preverja in ni nikogar, ki bi skrbel za varnost kopalcev.
Foto: PK
uvrstiti na seznam projektov za razvoj regij. Trenutno je v pripravi podrobni prostorski načrt, ki ga občina Kidričevo pripravlja v usklajevanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Zavodom za varstvo narave in agencijo ARSO. Po besedah župana Antona Leskovarja so idejne zasnove že pripravljene, podrobni prostorski načrt pa naj bi bil sprejet marca drugo leto.
Gramoznica Strnišče - učilnica v naravi
Dobro prakso oživitve opuščene gramozne jame predstavlja Učilnica v naravi, ki je projekt za ohranjanje narave ob istočasni rabi prostora, v okviru katerega se je že v preteklem letu začela revitalizacija gramoznice v Strnišču. V očiščeni gramoznici je že možno izvajati osnovne eduka-cijske oblike ter se mirno sprehoditi. Interes lokalne skupnosti je, da se lahko ob gramoznici za učne namene razvijajo še dodatne dejavnosti, kot so kolesarske poti in podobno. Trenutno so urejene dostopne poti in označevalna infrastruktura, v bližnji prihodnosti bo projekt še nadgrajen. Že jeseni je predvidena postavitev označevalnih tabel, ki jih bo finančno podprlo podjetje Talum.
Patricija Kovačec
Kopanje v Dravi sicer ni prepovedano z zakonom, vendar pa Vesna Hr-ženjak z ZZV Maribor opozarja: »Priporočamo kopanje le tam, kjer se spremlja kakovost vode in je poskrbljeno za varnost kopalcev, nikakor pa ne na nenadzorovanih divjih kopališčih, torej tudi ne v reki Dravi.«
Kopanje v rekah, potokih, jezerih, morju, ribnikih in gramoznicah lahko po navedbah Vesne Hrženjak z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor predstavlja tveganje za zdravje ljudi zaradi različnih dejavnikov. V ospredju je mikrobiološka - fekalna onesnaženost površinskih vod zaradi neposrednih odpadnih komunalnih izpustov. Tako imenovana divja kopališča so tudi brez upravljavcev in reševalcev iz vode, zato je vprašljiva tudi varnost kopalcev.
Na reki Dravi oziroma njenih odsekih za zdaj ni določenega niti naravnega kopališča niti kopalnega območja, zato se nadzor nad kakovostjo vode ne izvaja. »Priporočamo kopanje le tam, kjer se spremlja kakovost vode in je poskrbljeno za varnost kopalcev, nikakor pa ne na nenadzorovanih divjih kopališčih, torej tudi ne v reki Dravi,« je poudarila Hrženjakova.
Podobno pravi Ivanka Grilanc iz mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer sicer letos še niso imeli primera reševanja kopalcev iz Drave. Kopanje priporoča le na vodnih površinah, ki so temu namenjene in kjer za varnost kopalcev skrbijo reševalci iz vode.
Agencija RS za okolje (Arso) letno izvaja nacionalno spremljanje stanja Drave s pritoki. »Kemijsko stanje reke je na vseh vodnih telesih dobro,« pravijo. Spremljanje mikrobioloških parametrov, ki so ključni za oceno kakovosti kopalnih voda, pa prevzame Arso šele, ko je območje določeno kot kopalna
Pa brez zamere
Soča
Odkrivanje hladne vode
Marijino vnebovzetje. Državni praznik. Dela prost dan. Slovenski ljudski praznik (Slovenci smo vendar narod romarjev, mar ne?). Krščanski praznik (pravi, zaveden Slovenec je namreč kristjan, kakopak). Petnajsti avgust. Ceste se itak že utapljajo v pločevini, s katero se preko naše dežele, nebodigatreba ovire na poti do hrvaškega morja, milijoni srednje- ter severno-evropskih turistov valijo dopustovanju naproti. V marsikateri plehnati škatli sedeč za volanom mastno preklinja tudi pater familias slovenske družine, ki se skupaj s prej omenjeno srednje- ter severnoevropsko gmoto dopustni-kov gnete na cestah z enakim ciljem; pač, nekateri ljudje se nikoli ne naučijo. A petnajstega avgusta se vsem tem pridruži še slovenski živelj, ki na ta dan roma na ta ali oni sveti kraj, ali pa čisto sekularno prosti dan izkoristi za obisk kogar koli že, v manjšini pa tudi za kak izlet v naravo.
No, tem zadnjim sem se za minuli dela prost dan pridružil tudi sam. In čeprav sam sebe nimam za ne vem kakega genija, vseeno še zdaleč ne spadam med tiste prej omenjene, ki se nikoli nič ne naučijo (oziroma jih nikoli nič ne izuči); tako sem se na izkoristek dela prostega dneva odpravil že dan prej, ter se s tem v veliki meri izognil moram zabitih cest. In še eden pomemben razlog je pripomogel k temu, da sem na svojem mini popotovanju užival relativno mirne ceste razmere: cilj.
Nisem se namreč odpravil "na morje", se pravi, na jug, marveč v nasprotni meri, na slovenski sever, natančeneje severozahod - v dolino reke Soče, tja proti Kobaridu, kjer se malce pred mestom, par deset metrov od bregov Soče, nahaja eden izmed najlepših/najbolj urejenih kampov, kar sem jih do sedaj imel priložnost videti. Lokacija, čistoča, smiselna ter domiselna ureditev in koncept, organizacija, ter navsezadnje odlične Edijeve palačnike ter ostala ponudba skupaj tvorijo, kot radi rečemo, zmagovalno kombinacijo. Da o naravi, o reki, o tem biseru naše dežele sploh ne govorim. Imajo pa kamp in hkrati vsi tisti kraji še eno posebnost - večina obiskovalcev je tujcev, prednjačijo predvsem Nemci. In vsi po vrsti so vzhičeni nad lepoto narave, reke, okolice, skratka, celega "paketa", kijih pričaka v tem delu naše dežele. Kakor se tudi vsi po vrsti čudijo, kako to, da tukaj ne naletijo na več prebivalcev prav te dežele, ki bi bližino tega naravnega bisera izkoristili za počitnice, kratek oddih, ali pa, tako kot jaz, vsaj za kratek skok za osvežitev duha in telesa na dela prost dan.
Ni jim jasno, kako to, da so prav "domačini", prebivalci Slovenije torej, tukaj, na domačem terenu, v manjšini. In ko jim skušaš pojasniti, da prav zato, ker je to "domač teren", in kar je domače, je pač povprečnemu prebivalcu te dežele že po "defaultu", po definiciji, manj vredno, kot pa nekaj, kar je tuje, razumejo še manj in se zgolj zbegano praskajo po glavi. A konec koncev je tako, gledano s striktno osebnega in malce egoističnega vidika, tudi bolje, saj je tipičen Slovenec, pa ne glede na to, kako zelo rad bi globoko v sebi bil podoben kakemu Nemcu, potem ko zvrne par obveznih šilčkov, liter od doma "prešvercanega" vina ali sparjenega piva, precej bolj razgrajaški, v prazno govoreč ter kar se kulturnega obnašanja tiče precej bolj na podnu, kot pa njegov tihi srednjeevropski zgled. Ta srednjeevropski zgled, ki, zdi se, deželo ceni mnogo bolj kot ti, ki tule bivajo.
Našo deželo bi torej morali bolj ceniti, kot pa dejansko jo. In če ne zaradi drugega, bi že zaradi lepot tega koščka Zemlje državo morali prisiliti, da to našo deželo ohranja in dela tako, da bomo v njej lahko živeli v dobrobiti. Soča je tekla in dolbla svojo pot v skale že mnogo pred tem, preden se je pojavila neka država Slovenija. Dežela je pred državo.
Gregor Alič
voda, kar pa Drava ni.
Vsakoletna vzorčenja vode in sedimenta v Dravi opravljajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). »Drava je v času vzorčenja ustrezala zahtevam kriterijev za doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja. Kar je pa premalo, da bi lahko na osnovi teh analiz zagotavljali, da je reka Drava v vsakem trenutku in na vseh lokacijah primerna za kopanje,« je pojasnil direktor Viljem Pozeb.
Ob tem je opozoril, da so kopalci v reki izpostavljeni večjim tveganjem kot v bazenih, zato je nujno, da se teh tveganj tudi zavedajo, preden se gredo ohladit v reko. »Posebej je potrebno biti pozoren pri kopanju v reki Dravi med Mariborom in Ptujem ter pod jezom v Markovcih, kjer je trenutno v strugi samo ekološko sprejemljivi pretok, ki pa lahko ob kakšnem posebnem obratovalnem dogodku na HE Zlatoličje ali HE Formin tudi zaniha do večjih vrednosti,« je povedal. (sta)
Foto: fotoarhiv
10 Štajerski TEDNIK
Kultura
torek • 20. avgusta 2013
Podravje • Večina občin ne izpolnjuje pogojev za prijavo
Komu so namenjeni razpisi kulturnega ministrstva?
Ministrstvo za kulturo je v začetku avgusta objavilo kar dva razpisa za sofinanciranje prenov kulturnih spomenikov v javni lasti. Rok za oddajo vlog po prvem razpisu je začetek septembra, za drugi razpis pa se rok izteče v začetku oktobra.
Oba razpisa kulturnega ministrstva za prenove kulturnih spomenikov in objektov, namenjenih kulturni dejavnosti, sta za večino občin nedosegljiva; v občini Juršinci bi sicer želeli prenoviti podirajoč se objekt v samem centru (na posnetku), a je ta še v lasti cerkve ...
Prvi razpis za sofinanciranje kulturnih spomenikov je bil na spletnih straneh kulturnega ministrstva objavljen 2. avgusta, fond za projekte pa znaša 5,7 milijona evrov (200.000 evrov za letos, štiri milijone evrov za leto 2014 in 1,5 milijona evrov za leto 2015).
Drugi javni razpis istega ministrstva je bil objavljen le teden dni kasneje, razpisuje pa se sedem milijon evrov sofi-nancerskega denarja za prenove javne kulturne infrastrukture v višini 7,23 milijona evrov s podobno dinamiko financiranja kot že omenjeni prvi javni razpis. Ta, drugi razpis je namenjen predvsem prenavljanju tistih kulturnih nepremičnin (seveda tudi v občinski lasti), ki bodo z dejavnostmi v njih zagotavljale nova delovna mesta (npr.: muzeji, galerije, gledališča, kinematografi ...).
Kljub temu, da se na prvi pogled vidi oz. sliši vse lepo in prav, pa sta tako prvi kot drugi razpis za manjše občine nedosegljiva: namreč, eden od osnovnih pogojev za prijavo na prvi razpis je ta, da mora biti »kulturni« projekt vreden najmanj 1,5 milijona evrov, kar je (ne glede na krizne čase), za podeželske občine praktično nedosegljivo. V drugem razpisu je sicer »finančni« pogoj nižji, saj je zahteva-
na najnižja vrednost projekta »le« 200.000 evrov, vendar ima le redkokatera občina realne možnosti ureditve in uspešnega (najmanj petletnega) vodenja kakšne galerije, muzeja, kinematografa ...
V MO Ptuj bodo še proučili možnost prijave
„V zvezi z vašim vprašanjem o prijavah na aktualne razpise ministrstva za kulturo sporočamo, da po pregledu razpisne dokumentacije ugotavljamo, da je razpis namenjen tistim spomenikom, ki so v lasti lokalne skupnosti in imajo status državnega spomenika. Na območju Mestne občine Ptuj imata takšen status Orfejev spomenik (razglašen 2008) in kompleks ptujskega gradu (razglašen 1999). Vsekakor bomo proučili možnost prijave. V ponedeljek je bil objavljen še en razpis, ki se nanaša na sofinanciranje javne kulturne infrastrukture, vrednost razpisanih sredstev je okrog 7 milijonov evrov, rok prijave je 4. oktober 2013. Razpisna dokumentacija je v pregledu in načrtujemo morebitno prijavo na ta razpis," je povedala vodja oddelka za negospodarske javne službe Zdenka Ristič.
»V lasti MO Ptuj je od omenjenih dveh spomenikov Or-fejev spomenik, za katerega je MO Ptuj že pred leti pripravljala projekt preselitve originala na primerno lokacijo in postavitev odlitka. Če se bo pokazalo, da je to projekt, ki podleže vsem kriterijem oziroma pogojem razpisa, ga bodo tudi prijavili. Kot rečeno, pa je več možnosti za prijavo na drugi razpis, kjer je najnižja možnost vrednost prijave 200 tisoč evrov,« so še povedali v Mestni hiši na Ptuju.
Prijavo načrtujejo le v Staršah
V ostalih občinah, kjer smo preverjali, ali se bodo na katerega od obeh razpisov prijavili, je bil odgovor negativen, razen ene izjeme. V Juršincih so tako povedali, da so z razpisi sicer seznanjeni, a se nanje ne bodo prijavili, ker nimajo nobenega tovrstnega projekta. Sicer bi še kako potrebovali denar za prenovo podirajočega se objekta v središču občine, ampak je ta v lasti Cerkve ... Tudi v Trnovski vasi se ukvarjajo z drugimi projekti, ki so že v teku, kakšnega projekta za prenovo kulturnega spomenika v višini 1,5 milijona evrov pa nimajo. Enake odgovore so podali tudi v ostalih občinah Spodnjega Po-
dravja, le v Staršah so presenetili: na razpis se bodo namreč prijavili s projektom prenove dvorca, ki stoji sredi naselja. Gre za zgodnjebaročno stavbo iz prve polovice 17. stoletja. Je pravokotna enonadstropna stavba z obzidjem s stolpiči in ga je nekdaj obdajal park.
Kje so težave?
Kot ugotavljajo po občinah, so pogoji razpisa zelo specifični in več kot očitno nekomu napisani na kožo. Na Ministrstvu za kulturo sicer
zatrjujejo, da je namen razpisa spodbujanje v obnovo, prenovo, celostno revitalizacijo in modernizacijo kulturnih spomenikov v lasti občin, ki naj bi na ta način ustvarjale nove možnosti za trajnostni razvoj podeželskih območij, urbanih središč in regij ter s tem prispevale k povečanju delovnih mest v povezavi s kulturnim ter gospodarsko-turističnim razvojem. A le malokatera občina ima v teh časih v načrtih tovrstne projekte, katerih predračunska vrednost znaša vsaj milijon evrov in pol, kot
dobre kapljice. Vsak večer bo po velikih večernih branjih moč prisluhniti tudi priznanim glasbenikom, ki bodo poskrbeli, da se bo prijetno in sproščeno festivalsko druženje nadaljevalo pozno v noč. Glasbene sladokusce bodo razveselili zasedba Manouche, Vasko Atanasovski, Chris Eck-man ter Katarina Juvančič in Dejan Lapanja z gostoma.
Letos bo na vinskem programu festivala še večji poudarek kot prejšnja leta. Pri tem kot partner sodeluje Ptujska vinska klet, ki je ob tej priložnosti izdala serijo treh različnih vin, na katerih so natisnjeni verzi letošnjih udeležencev. Tako bo publika ob večerih na Vrazovem trgu v središču Ptuja uživala ne le ob poeziji, ampak tudi ob vinu. Več vinarjev iz vinorodne dežele Podravje ter gostujoči vinar iz Primorske bodo poskrbeli, da vino na letošnjih Dnevih poezije in vina ne bo imelo obrobne vloge, ampak bo pomembnejše dopolnilo in poživilo vsega dogajanja. Vina bodo postrežena na vinskem oltarju - posebni instalaciji, ki jo je ustvarila oblikovalka Stanka Vauda Benčevič, vinarji pa ga bodo izkoristili kot most za povezovanje med vini
to zahtevajo pogoji razpisa. Kot smo izvedeli, dodatno težavo pri prijavi na razpis predstavlja pogoj, da mora biti objekt v občinski lasti. Po naših občinah je namreč veliko kulturnih spomenikov, ki so v lasti države ali zasebnikov, teh pa razpis ne zajema in ne upošteva, kljub temu da je v tej skupni veliko več takih, ki so potrebni obnove in katerih obnova bi za občino in družbo dejansko predstavljala dolgoročni razvoj.
Patricija Kovačec, Majda Goznik
ter ljubitelji vina. Ti bodo lahko neposredno, v sproščenem vzdušju, v družbi enologov in vinskih degustatorjev izvedeli več o posameznem vinu, pridelavi ter posebnostih. Letošnja novost bodo tri »hude« pokušnje, ki se kot uvod v osrednje avgustovsko dogajanje pletejo že od februarja naprej, vsak mesec po ena in vsakič s povabljenim literatom ter vinarjem, v medsebojnem druženju in pogovoru. Ker so že dodobra razvnele občinstvo, se bodo dogajale tudi prve tri dni festivala v prijetnih in intimnih ambientih, z bolj poudarjeno vlogo vinarja in poezijo za spremljavo ter dopolnitev.
Še ena novost letošnje izdaje festivala bo celodnevni sejem poezije, na katerem se bodo obiskovalci lahko sprehodili med različnimi naslovi pesniških zbirk, antologij in revij, povezanih s poezijo. Ob tem bodo lahko mimoidoči na dvorišču Stare steklarske delavnice knjige tudi prebirali. Poleg poezije, ki bo v teh dneh odzvanjala po vseh kotičkih našega mesta, bosta Stanka Va-uda Benčevič in Dušan Fišer, kot že prejšnja leta, poskrbela, da bodo tudi ptujske ulice dobile poetičen obraz.
Patricija Kovačec
Ptuj • Z novinarske konference
Ptuj bo prestolnica poezije
Letošnji mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo letos med 21. in 24. avgustom že četrto leto zapored oživil skrite ulice in trge srednjeveškega Ptuja.
Na festivalu bodo gostili več kot dvajset pesnikov z vsega sveta, ki se bodo ljubiteljem poezije predstavili na velikih večernih branjih ter na zaseb-
nih branjih v skritih, a očarljivih kotičkih mesta. Že tradicionalno se bodo pesniškim branjem pridružile tudi druge umetnosti, potekali bodo šte-
vilni koncerti, ulične predstave, performansi, razstave, lutkovne predstave, pravljične urice za otroke, središče Ptuja pa se bo za en teden ovilo v
Foto: Črtomir Goznik
Podrobnejši program festivala so predstavili Aleš Steger, Stanka Vauda Benčevič in Bojan Kobal, ki kot organizatorji obljubljajo, da bo poezija napolnila vsak skriti kotiček mesta, ki bo v prihodnjih dneh gostilo pesnike iz vsega sveta.
umetniške instalacije.
Tokrat bo posebna pozornost namenjena Srečku Kosovelu, enemu najvidnejših predstavnikov slovenske moderne, ob tej priložnosti pa bodo izšla tudi njegova zbrana dela. Častni gostje festivala bodo priznani kitajski pesnik Yang Lian, francoski pesnik Michel Deguy in slovenski pesnik Josip Osti, obiske vseh gostujočih pesnikov pa bodo pospremili tudi izidi dvojezičnih knjižic njihove poezije. Letošnji fokus festivala je francoska poezija, zato bo pred začetkom festivalskega dogajala potekala intenzivna prevajalska delavnica s francoskimi in slovenskimi pesniki. Poleg tega se na festivalu obetajo še številni pogovori in okrogle mize za vedoželjne, pravljični in filmski program za najmlajše, gledališke impro predstave za najdrznejše ter predstavitve in degustacije izbranih štajerskih vin za vse ljubitelje
Katja Bolcar
V Avstriji v prvi vrsti zaradi dela
Stran 12
Atletika
Sluga in Prstec zbrala šest kolajn
Stran 12
Nogomet
Kidričani kot bosi po trnju
Stran 13
Nogomet
Dornavčanke ne bodo igrale v članski ligi
Stran 13
Nogomet
Stojnci praktično končali prestopni rok
Stran 14
Nogomet
Velike ambicije, povezane z vrhom
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 6. krog
Kljub hat-tricku Maroševica zmaga Zavrču
Krka - Zavrč 3:4
(1:3)
STRELCI: 0:1 Kresinger (4.), 1:1 Maroševic (27., iz 11-m), 1:2 Matjašič (30.), 1:3 Matjašič (45.), 1:4 Kokol (48.), 2:4 Maroševic (60.), 3:4 Maroševic (72.)
KRKA: Obradovic, Ihbeis-heh, Grabus, Dežmar, Vučkic, Volarič, Mbognou (od 73. Moj-strovič), Novosel (od 53. Cvija-novic), Bešic (od 58. Košnik), Krcič, Maroševic. Trener: Bori-voje Lučic
ZAVRČ: Bešenic, S. Čeh, Sambolec, Murko, Kokol, Ša-faric, A. Čeh (od 62. Fuček), Matjašič (od 56. Dugolin), Golubar, Kelenc, Kresinger (od 80. Benko). Trener: Viktor Trenevski
V	Novem mestu je kakšnih 500 gledalcev spremljalo dvoboj novincev v 1. ligi. V vlogi favorita so se zaradi boljših predstav v uvodnih srečanjih znašli Zavrčani, ki so na koncu ta naziv z zmago tudi upravičili. A pot do nje je bila kar burna ..
V	začetni postavi sta tokrat začela tudi Peter Murko in Jure Matjašič (na klopi sta ostala Roškar in Benko). 21-letni Matjašič je prvi zapretil že v 2. minuti, a je bil strel preslab. Le dve minuti pozneje so varovanci Viktorja Trenevskega izvedli odlično kombinacijo na desni strani: začel jo je Sandi Čeh, žoga pa je potovala še preko
Za zmago Zavrča sta bila odločilna zadetka Jureta Matjašiča v zaključku prvega dela, s katerima so si Zavrčani priigrali lepo prednost. Piko na i je postavil Miha Kokol v 49. minuti. Kakšna bolj izkušena ekipa bi v teh trenutkih dokončno »zlomila« tekmeca, Zavrč pa je Novomeščanom dovolil »vrnitev« v igro. Konec dober, vse dobro ...
PRVALiGA TelekomSIovenije
REZULTATI 6. KROGA:
KRKA - ZAVRČ 3:4 (1:3); strelci: Maroševič 27. z 11 m, 60., 72; Kresinger 4., Matjašič 30., 45., Kokol 48.;
LUKA KOPER - GORICA 2:1 (2:1); strelci: Palčič 19., Čovilo 26.; Coda 31. Rdeča kartona: Galešič (Koper) 70., Farkaš (Gorica) 95.;
RUDAR VELENJE - DOMŽALE 3:1 (1:0); strelci: Eterovič 2., 73. z 11 m, Skubic 47. avtogol; S. Vuk 57. Rdeči karton: Zec (Domžale) 71.;
MARIBOR - CELJE 5:1 (3:0): strelci: Tavares 5., 6., Mertelj 24., Bohar 49., Mendy 70.; Čadikovski 58.;
OLIMPIJA - TRIGLAV 3:1 (3:0); strelci: Valenčič 3., Jovič 14., Zarifovič 31.; Kongnyuy 60.
1. MARIBOR	5	5	0	0	19:3	15
2. RUDAR VELENJE	6	4	1	1	10:6	13
3. LUKA KOPER	6	3	2	1	10:10	11
4. OLIMPIJA	5	3	1	1	13:6	10
5. ZAVRČ	6	3	1	2	10:10	10
6. GORICA	6	2	2	2	7:6	8
7. DOMŽALE	6	1	3	2	6:10	6
8. KRKA	6	1	1	4	8:15	4
9. CELJE	6	0	2	4	5:12	2
10. TRIGLAV	6	0	1	5	4:14	1
Lestvica najboljših strelcev: 6 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 5 zadetkov: Josip Maroševič (Krka); 4 zadetki: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 3 zadetki: Goran Galešič (Luka Koper), Nusmir Fajič, Damjan Bohar, Marcos Morales Tavares (vsi Maribor), Massimo Coda (Gorica) ...
po dvojni podaji le uspelo prodreti v kazenski prostor, kjer ga je na robu s prekrškom zaustavil Miha Kokol. Sodnik Mitja Žganec je nemudoma pokazal na 11-metrovko, ki jo je zanesljivo izkoristil Josip Maroševic - 1:1. Že tri minute kasneje so gostje vrnili udarec: Josip Go-lubar je žogo z dolgimi koraki prepeljal na polovico Krke in podal v prazen prostor, kamor je najhitreje stekel Jure Matjašič in zadel za 1:2. Novomešča-ni so nato izvedli nekaj obetavnih akcij, a so bili v zaključkih nenatančni (Mbognnou, Be-šič), ob odlično izvedenem prostem strelu Maroševiča pa se je izkazal Bešenič. V sodnikovem podaljšku sta znova na sceno stopila Golubar in Matja-šič: prvi v vlogi podajalca, drugi v vlogi strelca, ko je s približno 18 metrov postavil končni izid polčasa 1:3.
Tako kot so Zavrčani končali prvi polčas, so začeli drugega, z zadetkom. V 49. minuti je Ke-lenc izvajal stranski avt, žogo je vrgel daleč v kazenski prostor, tam jo je visoki Kresinger z glavo podaljšal na drugo vratnico, kjer je iz voleja zadel branilec
Miha Kokol - 1:4. V tem trenutku se je domačinom obetala prava katastrofa, a so Zavrčani umirili tempo igre in poskušali s počasno igro tekmo mirno pripeljati do konca. A so se njihovi načrti skoraj izjalovili ... Oba trenerja sta v tem delu igre opravila po nekaj menjav, Trenevski je želel okrepil sredino, Lučič je stavil na napad. V 60. minuti se je po podaji s strani Beše-nicu žogo izmuznila iz rok, iz bližine pa jo je v mrežo potisnil Maroševič - 2:4. V 72. minut je isti igralec s tretjim doseženim zadetkom na tekmi (tokrat z glavo) poskrbel za razburljivo
Pokal Slovenije
PARI 1. KROGA - TOREK ob 16.00: Slatina - Gorica; SREDA ob 16.00: Turnišče -Aluminij, Bled Hirter - Zavrč, Krka - Luka Koper, Koroška Dravograd - Tolmin, Jadran Dekani - Šenčur, Dravinja Kostroj - Kalcer Radomlje, Odranci - Šmartno 1928, Farmtech Veržej - Triglav, S. Rojko Dobrovce - Rudar Velenje, Brda - Ah Mas Tech.
končnico. Domači igralci in z njimi navijači so začutili priložnost za kakšno točko in so vse sile usmerili v napad. S takšno igro so puščali veliko praznega prostora v obrambi, a so bili Za-vrčani premalo skoncentrirani, da bi to kaznovali. Na drugi strani so si domačini priigrali svoje priložnosti, a so bili nenatančni pri zaključnih strelih.
Tako je ostalo pri zasluženi zmagi Zavrča, ki je bil kakovostnejši in učinkovitejši tekmec. Z dvema zadetkoma, ki
ju je dosegel po precejšnjem času, je izstopal Jure Matjašič, ki je odlično izkoristil ponujeno priložnost za igro. Veliko preglavic je domači obrambni vrsti povzročal tudi Dino Kre-singer, igro pa sta uspešno gradila Aleš Čeh in Nikola Šafaric. Slab dan je imel tokrat Doris Kelenc, ki je naredil številne napake pri sprejemanju in oddajanju žoge. Pri tem je imela pomembno vlogo tudi slaba igralna površina, ki je povzročala preglavice tudi drugim igralcem.
Že v sredo čaka nogometaše Zavrča pokalni obračun z Bledom v gosteh, v soboto pa novo domače prvenstveno srečanje, tokrat z odličnim Rudarjem.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič (Zavrč, beli dres) je z dvema doseženima zadetkoma v Novem mestu bistveno pripomogel k zmagi svoje ekipe.
Kelenca, Matjašiča in Golubar-ja, na koncu pa je akcijo s strelom po tleh in prvim zadetkom v dresu Zavrča kronal Dino Kresinger - 0:1. Zavrčani so bili tudi v nadaljevanju boljši tekmec, lepo so izkoriščali nezbranost domačinov, ki so puščali veliko prostora na sredini igrišča. Tako so brez večjih težav prihajali do polpriložnosti, a pravega zaključka ni bilo. Na drugi strani so domačini težko prihajali pred gol Bešenica, poskušali so predvsem s streli od daleč. V 26. minuti pa je Krciču
Pomembne so tri točke
Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Plošča se je obračala in obračala, a je na koncu ostala na naši strani. Naša zmaga je zaslužena, tudi igralci Krke pa so pokazali, da imajo veliko srce. Tekma je bila na nivoju prve lige, čeprav obe ekipi potrebujeta še nekaj časa, da bosta tisti pravi. Gledalci so lahko uživali v sedmih zadetkih in trdi prvenstveni igri, kakršno sem tudi pričakoval. Pri rezultatu 1:4 bi res lahko predčasno odločili tekmo, a na koncu smo vendarle vknjižili tri točke.«
Borivoje Lučic, trener Krke: »V prvem polčasu smo naredili ogromno napak, kar je izkušena ekipa Zavrča izkoristila. Mi smo bili neprepričljivi, Zavrč pa razigran in učinkovit. V drugem delu sem naredil nekaj rošad v ekipi, fantje pa so se izkazali in z veliko volje in želje pokazali svoj maksimum. Na koncu bi lahko z nekaj sreče osvojili tudi točko, kljub vsemu pa je zmaga Zavrča zaslužena.«
Jure Matjašič, Zavrč: »Veliko lažje je igrati tekmo, če hitro pove-deš. Nam je to uspelo in smo nato v prvem polčasu nadzorovali igro in si pripravili številne priložnosti. Po doseženem četrtem zadetku smo močno padli v sami igri, vzroka pa ne poznam. Sam sem seveda vesel dveh doseženih zadetkov, še bolj pa naše zmage.«
Nogomet • 1. SNL
Pet tekem, 24 zadetkov
V tednu, ko so prvenstvene tekme nove sezone pričeli tudi v Španiji in Angliji in sta prva favorita, Barcelona (zmaga 7:0 proti Levanteju) in Manchester United (zmaga 4:1 proti Swanseu), odlično startala, so slovenski prvoligaši odigrali 6. krog. Znova so bili najprepričljivejši Mariborčani, ki so že v petek visoko ugnali Celjane. Že po petih minutah igre in dveh zadetkih Tavaresa je bilo 2:0 za Maribor, preostanek je bil le stvar tehnične izvedbe. Za Celjane je edini zadetek dosegel povratnik Dragan Čadikovski, ki se še četrtič vrača v mesto grofov (vmes je igral za Koper, Domžale ...). Celje je ob Triglavu še edina ekipa brez zmage. Kranjčani, ki pred tednom niso sprejeli ponujenega odstopa Dušana Kosiča, so tokrat klonili v Stožicah. Tudi Ljubljančani so začeli izjemno in že po pol ure igre vodili 3:0. Olimpija tako ostaja v zgornji polovici lestvice, ki jo na 5. mestu zaključuje Zavrč. Ta je zmagal v zanimivi tekmi novincev v 1. ligi, ki jo je s tremi doseženimi zadetki zaznamoval tudi Josip Maroševič.
Krog sta zaznamovali tudi tekmi v Kopru in Velenju. Na Bonifiki sta se v primorskem derbiju pomerila Koper in Gorica, pri obeh pa na klopi sedita italijanska stratega. Tokrat je bil v zelo nervozni tekmi Vanoli uspešnejši od Apollonija, obe ekipi pa sta tekmo zaradi izključitev končali z desetimi igralci (ob tem sta bila izključena oba trenerja Kopra, Vanoli in Ščulac). Še naprej so najprijetnejše presenečenje sezone Velenjčani, ki so tik pod vrhom lestvice. Tokrat so ugnali Domžale, znova pa je dva zadetka prispeval najboljši strelec lige Mate Eterovič. Zaradi poraza in še posebej slabe igre so v Domžalah posegli po prvi letošnji zamenjavi na trenerski klopi. Stevan Mojsilovič je dobil odpoved, ime novega trenerja pa še ni znano.
Krog je zaznamovala izjemna učinkovitost, saj je bilo skupno doseženih kar 24 zadetkov, povprečno le malo manj kot pet na tekmo (to je izenačitev rekorda iz leta 2003). Teden bo v znamenju pokalnih obračunov, posebej pa bodo oči slovenske športne javnosti usmerjene v prvi obračun zaključnega kroga kvalifikacij za evropsko Ligo prvakov. V torek se bodo Mariborčani meril v gosteh s češko Viktorijo iz Plzna, povratna tekma bo teden dni kasneje v Ljudskem vrtu.
JM
12 Štajerski
Šport
torek • 20. avgusta 2013
Rokomet • Katja Bolcar
V Avstrijo v prvi vrsti zaradi dela
Ptujske rokometašice so se pred sezono znašle v sila negotovi situaciji. Denarja že nekaj časa kronično primanjkuje, zato se je pričakovano zgodil odhod najboljših igralk minulih sezon. Svojo srečo bo drugje poiskala tudi dozdajšnja kapetanka »tenzork« Katja Bolcar, odlična krožna napa-dalka. Ta se je podala k našim severnim sosedom, kjer bo nastopala za ekipo ATV Handball Trofaiach. 21-letnici, ki je v svojem matičnem klubu na Ptuju kljub mladosti pustila močan pečat, bo v Avstriji družbo delala še ena nekdanja članica ekipe iz mesta ob Dravi Sanja Potočnjak.
Kako to, da si se odločila za odhod v Avstrijo? Kaj so glavni razlogi?
K. Bolcar: »Za Avstrijo sem se v prvi vrsti odločila zaradi dela in ne zaradi rokometa. V Sloveniji se gospodarsko stanje slabša iz leta v leto, zato sva s fantom pričela razmišljati o delu v tujini. Ker se nama je ponudila idealna priložnost, sva se odločila, da poskusiva. Seveda pa brez rokometa nekje daleč od doma ne bi šlo, zato so me odprtih rok sprejeli v avstrijskem klubu ATV Handball Trofaiach.«
Zakaj ravno Avstrija? Ponudb iz Slovenije ni bilo?
K. Bolcar: »Letos ponudb iz Slovenije resda ni bilo, so pa bile lani, vendar kljub temu nisem odšla. Na žalost se v Slove-
Foto: Črtomir Goznik
Katja Bolcar: »Mlade punce imajo sedaj idealno priložnost, da se dokažejo in naberejo izkušnje, kar seveda ne more škoditi. Po vsakem dežju posije sonce in upam, da bo tako tudi za ptujski rokomet.«
niji od ženskega rokometa ne da živeti, razen seveda Krima in Zagorja, zato sem v prvi vrsti razmišljala o delu. Ves svoj prosti čas bom namenila rokometu.«
Bi ostala, če bi se doma na Ptuju razmere uredile? Če se bo to v bližnji prihodnosti zgodilo, lahko pričakujemo tvoj povratek?
K. Bolcar: »Kot sem že povedala, nisem odšla zaradi ro-
Kako bi primerjala kakovost rokometa v Avstriji in v Sloveniji? Lahko opišeš svoj novi klub?
K. Bolcar: »V Avstriji sem le nekaj časa, zato lahko opišem samo svoje prve vtise, ki pa so zaenkrat samo pozitivni. Treniramo v Trofa-iachu, kar je 15 minut vožnje od mojega stanovanja v Leobnu, kjer se igrajo tudi tekme. V klubu se počutim domače, saj sta tam še dve Slovenki, Sanja Potočnjak (ŽRK Ptuj) in Jana Novakovič (Krim, Velenje, Žalec), trener izhaja iz Banje Luke, zato tudi glede jezika nimam težav. Punce so me sprejele odprtih rok, saj je pri njih kakovost slabša, kot pri nas v Sloveniji in je vsaka izkušena Slovenka dobrodošla. Res je, da Leoben igra v avstrijski 2. ligi, vendar ima klub ambicije, da se povzpne v 1. ligo. V ekipi je letos kar nekaj sprememb. Nekaj deklet je odšlo zaradi šolanja, nekaj pa prišlo iz enakega razloga.«
kometa. Tudi če bi se razmere na Ptuju uredile, ne bi ostala in tega tudi v bližnji prihodnosti ne mislim storiti. Glede na to, da sem na Ptuju igrala že od svojih začetkov, pa mi je zelo žal za punce in vodstvo, da je nekaj takega doletelo prav Ptuj. Če bi mi nekaj takega rekli pred leti, ne bi verjela. Na Ptuju smo dekleta in vodstvo kljub slabemu finančnemu stanju že nekaj let vedno naredili maksimum za klub. Razumem dekleta, ki so odšla po svetu zaradi šole in dela ter novih ponudb, saj sem sama naredila enako. Upam le, da se bo stanje na Ptuju in tudi v Sloveniji čez čas izboljšalo in da se mogoče takrat vrne velika večina deklet in zaigra kot do sedaj.«
Mnenje o situaciji na Ptuju.
K. Bolcar: »Sedaj je na mladih dekletih, da dajo svoj maksimum in se 'prebijejo' skozi
letošnjo sezono. Sedaj imajo idealno priložnost, da se dokažejo in naberejo izkušnje, kar seveda ne more škoditi. Po vsakem dežju posije sonce in upam, da bo tako tudi za ptujski rokomet. Upam, da vodstvo in dekleta ne bodo obupali, kot tudi do sedaj niso.«
Tvoje rokometne ambicije?
K. Bolcar: »Moje ambicije so enake kot ambicije novega kluba, torej priti v prvo ligo. Ne zavračam pa možnosti, če se pojavi ponudba iz katerega močnejšega kluba, da zaigram tudi za njih. Zaenkrat pa je na mojem prvem mestu delo in da se ustalim v Avstriji, ker sem stran od doma in rabim čas, da se privadim na novo življenje, nove ljudi okrog mene in ritem, ki pa je precej drugačen od tega, ki sem ga bila vajena iz Slovenije.«
Tadej Podvršek
Atletika • Svetovne veteranske igre v Torinu
Sluga in Prstec zbrala šest kolajn
Italijanski Torino je bil v prvi polovici meseca gostitelj osmih veteranskih iger, iz katerih so se trije predstavniki veteranske sekcije Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj vrnili s kopico kolajn. O uspehih tekača na srednje proge in duatlonca Branimirja Komela, ki je nastopil v prvem delu iger, smo že poročali, sledi še poročilo o nastopu Marka Sluge in Mi-kija Prstca, ki sta se okitila s skupno šestimi kolajnami na prestižnem veteranskem tekmovanju.
Svetovne veteranske igre so letos na sporedu že osmič, potekale pa so pod geslom »Šport za življenje, šport za vse«. Svetovne veteranske igre, ki potekajo vsaka štiri leta, so nastale kot vzporednica olimpijskim igram, v letih od prve izvedbe leta 1985 pa so postale največji in najpomembnejši športni dogodek za športnike nad 30 let. Na osmih igrah v Torinu je nastopilo več kot 50 tisoč športnikov, ki so se pomerili
Rokomet • Prijateljske tekme
JERUZALEM - DRAVA 35:29 (20:10)
JERUZALEM: S. Žuran (11 obramb), Belec (10 obramb), T. Cvetko; Ma-vrič, Radujkovič 2, Kljajič 7, Rajšp 1, Bogadi 5, R. Cvetko 2, Gregorc 1, Poznič 2, Kolmančič, Peček 4, Kirič, Mesarič 6, Šišmanovič 5. Trener: Saša Prapotnik.
DRAVA: Gerčar (2 obrambi), Bedenik (4 obrambe), Šulek (3 obrambe); M. Žuran 2, Janžekovič 4, Toš 1, Verdenik 2, Bezjak 2, Kenda 1, Reisman 1, Maroh 1, Fridrih 2, Pukšič 3, Sabo, Lesjak 3, Čeh 1, Požar 1, Silošek, Jerenec 3, Korošec 2. Trener: Uroš Šerbec
Na Hardeku so Ormožani pred 100 gledalci proti novemu 1. B-ligašu s Ptuja odigrali drugo pripravljalno tekmo. Obe ekipi sta na začetku priprav in še daleč od želene igre. V 1. polčasu so več pokazali gostitelji, ki so zaigrali brez poškodovanega Bojana Čudiča, v drugem delu pa so bili z delnim izidom 15:19 boljši gostje. Jeruzalem je vodil skozi celotno tekmo, največ za enajst (32:21 in 33:22). Z delnim izidom 0:4 je Dravi na koncu uspelo ublažiti pričakovan poraz.
TURNIR V LINZU: BLED OBRAZ ORMOŽANOV
Rokometaši Jeruzalema so čez vikend nastopili na turnirju v avstrijskem Linzu in na dveh tekmah doživeli dva poraza. V prvem srečanju so z 28:22 (17:14) klonili proti Linzu, v drugem pa proti slovenskemu 1. B-ligašu Škofji Loki z izidom 32:24 (18:9). Ormožani so nastopili brez krožnega napadalca Danijela Mesariča in mladega upa Roka Cvetka. Igra varovancev trenerja Saša Prapotnika je bila zelo bleda, pozitivno oceno si zaslužijo le vratarji Boštjan Belec, Sandi Žuran in Tomaž Cvetko, ki so skupaj zbrali 30 obramb oz. 15 obramb na tekmo. Pred trenerjem Prapotnikom je še veliko dela, da se ekipa uigra in predvsem zaigra kompaktno kot celota Že vrsto let je znano, da so Ormožani v elitni druščini ostajali na račun ekipe in ne posameznih igralcev.
Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Nikakor ne najdemo svoje prave igre, ne v napadu in ne v obrambi. Manjka nam agresivnosti in predvsem vzpodbujanja pri vsaki uspešni akciji na tekmi. Smo še daleč od ekipe, ki si jo vsi skupaj želimo. Delali bomo na naših pomanjkljivostih in poskušali najti pravo formulo za uspešne rezultate v prvenstvu. V tem tednu nas čakajo tri pripravljalne tekme: dvakrat proti Varaždinu in enkrat proti Krškemu. Verjamem v napredek v naši igri.«
JERUZALEM: Belec (13 obramb), S. Žuran (16 obramb), T. Cvetko (1 obramba); Mavrič, Kirič, Kolmančič 1 (1), Kocbek, Gregorc 10, Radujkovič 3, Poznič 5, Peček 5, Bogadi 4, Rajšp 1, Čudič 7 (4), Šišmanovič 2, Klajič 8.
SLOVAN - MOŠKANJCI GORIŠNICA 27:20 (11:9)
MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratuša, Mendaš. Škorc, Sok 1, Firbas 8, Kovač 4, Anderluh 2, Valenko 1, Preac, Petek, M. Bedrač 2, Zorli, Lukaček 1. T. Bedrač. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so v okviru priprav na novo sezono odigrali prvo prijateljsko srečanje - gostovali so v Ljubljani, pri novem prvoligašu Slovanu. Srečanje je bilo zanimivo, še posebej v prvem polčasu, saj je bil rezultat ves čas tesen. Gostje so nudili dober odpor prvoligašu, ki je do prednosti dveh zadetkov prišel šele ob koncu prvega dela igre.
V drugem delu so domačini zaigrali bolje in hitro povedli 20:14. Gostje so se nato zbrali in v 48. minuti so imeli le še tri zadetke zaostanka, 22:19. V zadnjih minutah igre so domači le prišli do nekoliko večje razlike. Gostje so za to fazo priprav igrali dobro, strelsko je bil najbolj razpoložen izkušeni Primož Firbas.
MERCATOR TENZOR PTUJ - ŽUR KOPER 23:28 (13:12)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Pušnik, Kac 3, Lah, Borovčak 9, Ivančič 1, Grabrovec 4, Požgan 1, Šrajner 3, Selinšek 1, Gavez 1. Trener: Marjan Valenko
Močno pomlajena ekipa ptujskega ženskega rokometnega kolektiva je na prvem pripravljalnem srečanju pred novo sezono v Veliki Nedelji gostila ekipo iz Kopra. Novinke v ligi optimistično pričakujejo prvoligaške dvoboje, medtem ko je situacija v ptujskem moštvu precej bolj nejasna, saj bo šele skupščina kluba dala odgovor na vprašanje, ali bomo na Ptuju tudi v naslednji sezoni spremljali 1. ligo pri ženskah. Sila mlade Ptujčanke so se vso srečanje dobro upirale, prvi polčas pa celo dobile za zadetek. Na začetku drugega dela so Primorke napravile delni izid 6:0 in srečanje je bilo praktično odločeno. Varovanke Marjana Valenka so nastopile zelo oslabljene, saj so že v tako mladi vrsti manjkale Žiherjeva, Ambroževa, Kolednikova, Frangeževa, Zorčeva in Lazarjeva.
uk, dk, tp
Neumorna ptujska veterana, starejši Sluga in nekoliko mlajši Prstec, sta na svetovnih veteranskih igrah v Torinu nabirala kolajne v metalnih disciplinah in v skoku v višino.
v tridesetih različnih športnih panogah. Na največjem športnem srečanju veteranov, kjer so se nekateri med njimi krepko približali stotim letom, so bili prisotni udeleženci iz več kot šestdesetih držav. V Sydne-yju, na prejšnjih olimpijskih igrah za veterane je nastopilo šest Ptujčanov. Takrat je bil v ospredju metalec Dejan Dokl s tremi srebrnimi kolajnami, dvakrat srebrn je bil Komel, dva brona pa je osvojil Mirko Vindiš.
S kar štirimi kolajnami, zlato, dvema srebrnima in bronasto, se je iz Torina vrnil najstarejši ptujski veteran Marko Sluga. 78-letni veteran, ki tekmuje v starostni kategoriji od 75 do 80 let, je vso svetovno konkurenco ugnal v suvanju krogle z rezultatom 10,02 centimetrov. Preskočenih 121 centimetrov v skoku v daljino je pomenilo drugo mesto, prav tako drugi pa je bil v metalnem peterobo-ju. V metu kopja, kladiva, diska
in gire ter suvanju krogle je zbral 3375 točk, s čimer je le za las zaostal za najboljšim. Bron si je priboril v metu kopja, ki je letelo do 29,41 metra.
Miki Prstec, ki tekmuje v kategoriji od 55 do 60 let, si je priboril dve tretji mesti. Tretji je bil v svoji paradini disciplini, suvanju krogle, kjer je tokrat zmogel šest kilogramov težko orodje zalučati 12,59 metra. Rezultatsko bolje mu je šlo v skoku v višino, kjer je postavil nov osebni rekord, seveda v starostni kategoriji. V Torinu mu je uspelo preskočiti 160 centimetrov. Prstcu se je kolajna izmuznila v metalnem pe-teroboju, kjer je končal tik za nosilci kolajn, v metu gire pa je bil sedmi.
Ptujski veterani pa ne mirujejo, že konec tedna jih na Ptuju čaka meddržavno srečanje veteranskih reprezentanc Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije.
Uroš Esih
torek • 20. avgusta 2013
Šport
Štajerski	13
Nogomet • ZNK Dornava
Dornavčanke ne bodo igrale v članski ligi
Foto: Črtomir Goznik
Katja Nežmah (desno) bo v naslednji sezoni igrala za ekipo Maribora.
Ženski nogomet se je na območju Spodnjega Podravja v zadnjih letih lepo uveljavil. Iz tega območja sta v 1. slovenski ženski nogometni ligi doslej nastopali dve ekipi, in sicer Ljudski vrt in ŽNK Dornava. Slednje so v 1. SŽNL prvič nastopile v sezoni 2008/09 in nato v tem rangu tekmovanja odigrale pet zaporednih sezon.
Po minuli sezoni, ki je bila najuspešnejša doslej, se je pričakovalo, da bi lahko bila prihajajoča sezona še boljša. Žal pa do tega ne bo prišlo, saj so se v Dornavi odločili, da to tekmovalno sezono ne bodo tekmovali v 1. SŽNL. Razlogov za takšno odločitev je seveda več. Dekleta so sicer pričela vadbo, vendar udeležba na prvih treningih ni bila dovolj številčna, kar naj ne bi dajalo zagotovila za ustrezno sestavo
moštva. Poleg tega je Dornava majhen kraj, punce imajo šolske in službene obveznosti ... - skupek razlogov, zakaj so se v Dornavi odločili za ta korak. Katja Nežmah in Martina Potrč sta si medtem poiskali novo nogometno sredino, in sicer v Mariboru. Končno odločitev so sprejeli 5. avgusta in o tem še pravočasno obvestili NZS. S tem so se tudi izognili kaznim, ki sledijo med prvenstvom, če se pojavljajo napake (premalo igralk na tekmah, odpovedi tekem ...). Zagotovo je to po tehtnem premisleku zrela poteza, ki v prihodnosti pušča odprta vrata za ponovno vključitev v člansko tekmovanje.
S tem pa ženski nogomet v Dornavi ne bo usahnil, saj bosta v klubu še naprej delovali selekciji U-12 in U-14.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Kidričani kot bosi po trnju
Aluminij - Kalcer Radomlje 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Zalaznik (22.), 0:2 Zalaznik (40.), 0:3 Smukavec (80.)
ALUMINIJ: Murko, Bingo, Kurež, Petek, Bloudek (od 51. Vaš), Horvat (od 80. Le-tonja), D. Rešek (od 46. To-polovec), Drevenšek, M. Rešek, Jovanovič, Kovačevič. Trener: Ante Šimundža
KALCER RADOMLJE: An-drič, Cankar, Florjančič (od 69. Jure Papež), Zukič, Kosec, Barukčič, Jernej Papež (od 74. Snoj), Avbelj, Zala-znik (od 80. Smukavec), Zavrl, Seferovič. Trener: Dejan Djuranovič.
Nogometašem Aluminija je bila pred pričetkom prvenstva dodeljena vloga favorita, kar je bilo po visoki zmagi v Črnomlju le še potrjeno. Zato so Kidričani v 2. krogu mirno čakali prihod gostov iz Radomelj, čeprav so med tednom v nemogočih razmerah odigrali slabo prijateljsko tekmo v Slovenskih Konjicah. V primerjavi z gostovanjem pri Beli krajini sta se v začetni enajsterici Aluminija zgodili dve spremembi: po odsluženi kazni se je vrnil vratar Tomaž Murko, namesto Aljaža Medveda pa je nastopil Denis Rešek.
Nekaj več kot sto gledalcev je lahko spremljalo soliden nogomet, vendar niso bili ravno navdušeni nad igro domačih nogometašev. Bolje so začeli domačini, za katere je prvi strel proti vratom sprožil Ku-rež. V 2. minuti je prosti strel iz dobrih dvajsetih metrov z leve strani izvedel Horvat, vendar se poskus podaje v sredino ni
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Rešek (Aluminij, rdeči dres) je imel na levi strani obrambe velike težave z igralci Kalcerja, ki so so se na koncu veselili zmage.
obnesel. V 8. minuti so imeli prvo priložnost za vodstvo gostje: Jernej Papež je poslal pre-dložek pred gol, Murko je žogo odbil do Seferoviča, ki pa je ni najbolje zadel. Minuto kasneje je poizkušal s strelom napadalec Zalaznik, vendar tudi on ni bil dovolj natančen. Odgovor domačih je sledil hitro, saj sta Petek in Bloudek poskusila s streloma s približno 20 metrov, a je žoga obakrat zletela preko gola. Gostje so dobro pokrivali domače igralce, tako da le-ti niso mogli razviti svoje prave igre. Zdelo se je, da so nogometaši Aluminija nekoliko prelahko vzeli to srečanje, saj so naredili kar nekaj napak v obrambi. Kazen je prišla hitro in v 21. minuti je po podaji Jerneja Papeža v prazen prostor žogo sprejel Zalaznik in jo ob statič-
Nogomet • Arpad Vaš, Aluminij
Za prihod med rdeče »kriv« Šimundža
Arpad Vaš je v Kidričevo prišel v poletnem prestopnem roku, pred tem pa branil barve propadle Mure 05. Do sedaj je največ pokazal v dresu lendavske Nafte, kjer je tudi začel svojo igralsko pot. Igralec, ki se najbolje znajde na bočnih položajih, pripisuje Aluminiju velike možnosti za naslov prvaka in igranje v Prvi ligi Telekom Slovenije. Rdeči so v prvenstvo v 2. ligi pričeli odlično, v 2. krogu doma pa prejeli bolečo zaušnico Kalcerja iz Radomelj. »Izkoristili so svoje priložnosti, medtem ko mi svojih polprilo-žnosti iz prvega dela nismo. Nismo bili konkretni in to je bilo po mojem mnenju ključno, bomo pa vsekakor v slačilnici razčistili, kaj je bilo krivo za poraz. Dejstvo je da nismo bili pravi in da bomo morali pred nadaljevanjem prvenstva te težave odpraviti. Smo glavni favoriti za naslov in tako moramo iti v vsako tekmo. Tako smo šli tudi v srečanje z Radomljami, toda na žalost nam ni uspelo.«
Kaj je bil glavni razlog, da ste se v tem prestopnem roku odločili za Aluminij?
A. Vaš: »Najbolj sem si želel, da bi ostal v trenažnem procesu. Imel sem sicer razgovore z drugimi klubi, tako iz Slove-
nije kot iz tujine, toda pogoji mi niso bili po godu, kajti ne mislim iti nekam daleč od doma za vsako ceno. Odločilno pa je bilo prav gotovo to, da me je klical Marko Kmetec in povedal,da bo trener Ante Šimundža. To je bilo odločilno, daleč na prvem mestu. Izgubiti nimam kaj, saj bom dobro treniral in v tem letu napredoval.« Nafta, Mura 05, sedaj pa
še Aluminij. Je Aluminij pravo okolje za vas?
A. Vaš: »Po videnem do sedaj sem zelo zadovoljen. Tako s pogoji kot s trenerskim štabom, obenem pa z vsem, kar se dogaja okoli kluba. Veliko dobrega sem slišal tudi od starejših igralcev, ki igrajo tukaj in upam, da bo tako tudi naprej.«
Trenerja Šimundžo poznate iz Mure 05, sedaj bo-
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji igralec Mure 05 Arpad Vaš letos brani barve Aluminija.
sta sodelovala tudi v Kidričevem. Na kakšen način lahko napredujete?
A. Vaš: »Poznam njegov način dela in vidim, da ne morem nazadovati, saj so treningi zelo kvalitetni. Je zelo ambiciozen trener, tudi sam sem zelo ambiciozen, saj tukaj ne mislim ostati celo kariero. Upam, da se bo v prihodnosti o meni še slišalo.«
Omenili ste, da je Kidričevo za vas v karieri vmesna postaja. Kakšen pa so pravzaprav vaše nogometne ambicije?
A. Vaš: »Tega vam ne znam povedati. V končni fazi bo vse odvisno od mene, kako bom igral, kako bom napredoval. Seveda je potem tu še sreča, saj se včasih mora kaj iziti, biti moraš ob pravem času na pravem mestu, ob tem pa tudi konstantno dobro igrati.«
V naslednjem dvoboju vas čaka Krško. Tudi v Po-savju boste verjetno igrali na zmago?
A. Vaš: »Na vsakem srečanju igramo na tri točke. Tako kot smo igrali proti Kalcerju sicer ne bo šlo, lahko pa zagotovim, da bomo napravili vse, da bo v nadaljevanju prvenstva boljše.«
Tadej Podvršek
2. SNL
Že po dveh odigranih krogih lahko rečemo, da bo letošnje prvenstvo zanimivo. Za največje presenečenje so v 2. krogu poskrbeli nogometaši Kalcerja iz Radomelj, ki so dokaj suvereno premagali prvega favorita, Aluminij iz Kidričevega. Mogoče je to nekoliko prizadelo Kidričane, ki so v drugoligaški konkurenci na svojem igrišču redko izgubljali. Preostali rezultati niso postregli s presenečenji, mogoče le v Celju, ko je Šampion ugnal močno Krško. Zmaga Doba je bila pričakovana, saj Bela krajina ne spada v krog ekip, ki bi lahko presenečale. Tudi poraz Veržeja v Šmartnem je bilo pričakovati, vse pa je bilo odločeno že v prvem polčasu. Do prve točke so prišli novinci iz
ni obrambi domačih poslal v mrežo. Videlo se je, da domači želijo čim prej doseči zadetek, vendar jim ni uspevalo praktično nič, medtem ko so gostje postajali vedno bolj nevarni. V 40. minuti so varovanci Dejana Djuranoviča dosegli še drugi zadetek. Napadalec gostov Za-laznik, ki je delal največ težav domači obrambi, je izkoristil podajo (napako) domačega nogometaša Denisa Reška in jo z dobrih desetih metrov neoviran poslal za hrbet Murka - 0:2.
Domači nogometaši so se iz slačilnice vrnili trdno odločeni, da čim prej dosežejo zadetek. To bi jim skoraj uspelo že v 46. minuti. Bloudek se je po dobri podaji, ki jo je dobil od Petka, sam znašel pred vratarjem gostov, ki pa je bil hitrejši od nogometaša Aluminija in je žogo izbil. Nenatančen je bil tudi strel Kureža v nadalje-
Ankarana, ki so uspeli na filmski način remizirati pred domačo publiko. Šenčur je vodil 1:3 in imel od 55. minute igralca več v polju, vendar so domačini uspel doseči dva zadetka.
REZULTATI 2. KROGA: Aluminij
-	Kalcer Radomlje 0:3 (0:2), Šampion - Krško 3:2 (2:0), Roltek Dob
-	Bela krajina 1:0 (1:0), As Mas Tech - Šenčur 3:3 (1:2), Šmartno 1928 - Farmtech Veržej 3:1 (3:1).
1.	KAL. RADOMLJE 2 2 0	0	6:0	6
2.	ŠMARTNO 2 2 0	0	5:1	6
3.	ROLTEK DOB 2 2 0	0	4:0	6
4.	KRŠKO 2 1 0	1	5:4	3
5.	ALUMINIJ 2 10	1	4:3	3
6.	ŠAMPION CELJE 2 10	1	3:5	3
7.	ŠENČUR 2 0 11	4:6	1
8.	AH MAS TECH 2 0 1	1	3:5	1
9.	FARM. VERŽEJ 2 0 0	2	1:6	9
10.	BELA KRAJINA 2 0 0 2 0:5 0
vanju akcije. Naslednjo pravo priložnost so imeli domačini v 68. minuti, ko je Vaš našel pred gostujočimi vrati Drevenška, njegov strel se je odbil do Bin-ga, ki pa tudi ni uspel žoge z udarcem z glavo poslati v mrežo. Igra domačih je bila v vzponu, le zadetka še vedno ni bilo. Kaj hitro sta sledila še poizkusa Kovačeviča z glavo v 71. minuti in minuto kasneje Dreven-ška. Gostje iz Radomelj so se v nadaljevanju otresli pritiska domačih in dve minuti pred koncem dosegli še tretji zadetek preko rezervista Smukavca, ki je domačim pobegnil po desni strani, se odločil za strel in žoga je končala v mreži - 0:3.
Nogometaši Aluminija so srečanje sicer izgubili, vendar je do konca prvenstva še 25 krogov in časa za dobre igre in zmage bo dovolj.
Danilo Klajnšek
Ante Šimundža, trener Aluminija: »Srečanje smo izgubili, fantje niso imeli pravega pristopa. Tekmec je odigral ravno tako, kot smo predvidevali, na nasprotne napade. Zaradi individualnih napak smo ob polčasu zaostajali 0:2. O naši dominantnosti veliko pove podatek, da smo kar 23-krat streljali proti vratom Kalcerja, oni samo petkrat, a so iz teh strelov dosegli tri zadetke. To ne spremeni našega cilja, saj vemo, da prvenstvo ni sprint, ampak je to maraton, v katerem moramo zbrati čim več točk.«
Dejan Djuranovič, trener Kalcerja Radomelj: »Aluminij je ekipa, ki je prišla iz 1. lige in je napovedala, da imajo ambicije po vrnitvi v 1. SNL. Vedeli smo, da so kakovostna ekipa. Mi smo se dobro pripravili in moji fantje so odigrali tako, kot smo se dogovorili. Igrali smo bolj zaprto, strpno in iskali priložnosti iz protinapadov. Hitro smo prišli do dobrega vodstva in nato nam je bilo lažje. Vzdržali smo do konca in zasluženo zmagali. Kar pa se mojih nekdanjih soigralcev, Anteja in Klitona, tiče, bi dejal, da je bila tisto lepa igralska zgodba, sedaj pa smo se srečali kot trenerji svojih ekip. Danes je bila moja ekipa boljša, verjamem pa, da se bomo še srečevali ob igriščih in igrali dobre in zanimive tekme.«
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 13. avgusta 2013
Nogomet m NK Stojnci
Stojnci praktično končali prestopni rok
Pred kratkim smo pisali, da so nogometaši Stojncev že lepo popolnili svojo igralsko zasedbo, sedaj pa lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da so rumeno-črni kadrovanje pred novo sezono že končali. Poleg Roka Zorka, Marka Roškarja in Alena Petroviča, o katerih smo že pisali, bodo dres superligaša v novi sezoni nosili še David Kram-berger (Bukovci), v vratih bo pomagal Jani Geč, članski ekipi pa so se priključili tudi
obetavni mladinci Adrijan Bezjak, Domen Zupanič, Leon Anžel in Patrik Petrovič. Ekipa izpod Borla bo v sezoni 2013/14 močnejša tudi za tri hrvaške igralce, saj so jim zvestobo obljubili še vratar Marko Ladic, branilec Marko Priher ter vezist Nikola To-mašek.
Ekipa je nedvomno močnejša kot v lanski sezoni, obenem pa bistveno številčnejša. Kljub vsemu Stojnci vlogo favorita v Superligi prepuščajo drugim
Prijateljska tekma: STOJNCI - AVTO RAJH LJUTOMER 1:3 (1:1)
STRELEC ZA STOJNCE: Kokot
STOJNCI: Ladic, Golob, Janžekovič, Vinkovič, Priher, Horvat, To-mašek, P. Meznarič, S. Meznarič, Kokot, Zorko. Igrali so še: Geč, Roškar, Alen Petrovič, Aleks Petrovič, Anžel. Trener: Boris Klinger
V petek zvečer so Stojnčani odigrali naslednje v nizu prijateljskih tekem. Doma so na osrednjem igrišču gostili tretjeligaša iz Ljutomera. V prvem delu je bila igra enakovredna, gledalci pa so videli po en zadetek na vsaki strani. Začetek drugega dela je povsem pripadel Stojncem, ki so Prleke povsem nadigrali, a niso dosegli zadetka. Na drugi strani so v obrambi storili dve hudi napaki, kar so izkušeni Ljutomerčani kaznovali in slavili z 1:3.
Foto: Črtomir Goznik
Trener Stojncev Boris Klinger bo imel v novi sezoni na razpolago okrepljeno moštvo.
ekipam. Sicer pa varovanci Borisa Klingerja nadaljujejo z igranjem prijateljskih tekem. Pred kratkim so s 7:1 ugnali Bistrico, s 5:0 Leskovec in z 9:1 Markovce.
Športni park v Stojncih na novo krasi elektronski semafor, ki tako zaokroža celostno podobo igrišča, ki ga Stojncem lahko zavida marsikateri prvoligaš.
tp
Nogomet m NK Podvinci Betonarna Kuhar
Velike ambicije, povezane z vrhom
Pred dvema tednoma so v Podvincih izpeljali močan nogometni turnir, ki je sodil v sklop priprav na novo sezono v ptujski Super ligi. Lani so bili Pod-vinčani pod vrhom prvenstvene razpredelnice, letos pa želijo narediti še korak višje. Spadajo med dobro organizirane in urejene klube. Pred sezono so se okrepili, in sicer so v klub pristopili: Denis Kuserbanj (Zavrč), Alen Leben (Ljutomer), Matej Pal (Hajdi-na), Dalen Dabič - Simonič (Rogoz-nica). Nogometaši vadijo od 17. julija, in sicer štirikrat tedensko. Do sedaj so že odigrali tri prijateljske tekme in sodelovali na domačem turnirju. Trener Podvincev Miran Ljubec nam je v tej fazi priprav povedal naslednje: »Na voljo je 22 igralcev, ki redno vadijo. To je seveda pogoj za naše cilje, ki segajo visoko. Želimo namreč osvojiti prvo ali drugo mesto. Dosedanje tekme so pokazale viden napredek v naši igri, ki je vse bolšja, zato tudi optimizem pred startom v prvenstvo, saj ga želimo dočakati maksimalno pripravljeni.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvinci Betonarne Kuhar želijo v novi sezoni zasedati mesta na ali tik pod vrhom ptujske Super lige.
Nogomet • Prijateljski tekmi
PODVINCI BETONARNA KUHAR - NŠ DRAVA PTUJ 2:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Kajtazi (5.), 1:1 Hauptman (25.), 2:1 D. Brumen (76.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, K. Brumen, Mari-nič, Lah, Toplak, Kuserbanj, Juršek, Leben, D. Brumen, Hauptman, Mulej. Igrali so še: Osterc, Pukšič, Arnuga, Simonič, Tater, Ivančič, Da-bič. Trener: Miran Ljubec.
NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Frangež, Nikollaj, Krajnc, Ljubec, Krajnc, Za-goršek, Arsič, Kajtazi, Nežmah, Go-ričan. Igrali so še; Klasinc, Letonja, Kirič, Hojnik. Trener: Franci Fridl.
Bolje so pričeli dravaši, ki so hitro povedli, vendar so domačini hitro uspeli rezultat izenačiti. Domačini so imeli priložnost v tem delu igre za vodstvo, vendar je strel Hauptmana končal v prečki. V nadaljevanju srečanja so se oboji trudili, vendar so bili uspešnejši domačini, ki so dose-
gli vodeči in obenem zmagoviti zadetek. Štiri minute kasneje je domači napadalec Leben zapravil stoodstotno priložnost za zvišanje rezultata.
ODRANCI - PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:0
(3:0)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, K. Brumen, Marinič, Lah, Toplak, Belšak, Juršek, Mulej, Arnuga, Leben, Dabič. Igrali so še: Vesenjak, Orovič, Topolovec. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši Podvincev so gostovali pri tretjeligašu Odranci in odigrale še eno v nizu pripravljalnih tekem. Po naporni četrtkovi tekmi proti Dravi se je utrujenost nekoliko poznala v igri gostov. Domači so v prvem polčasu igrali zelo dobro, bili boljši in uspeli trikrat zadeti. Drugi polčas je minil v enakovrednejši igri in rezultat iz prvega dela igre se ni več spremenil.
Danilo Klajnšek
Nogomet m Turnir v Dornavi
Nogometni dan
ŠD Dornava je organiziralo in Patricka Arnuša, ter 5. tradi-2. memorialni nogometni tur- cionalno srečanje - nogomet nir v spomin na Mihaelo, Darjo nas združuje. Turnir je potekal

Športni napovednik
Košarka • Odprto prvenstvo Kidričevega
V	soboto, 24. avgusta, bo v Kidričevem potekalo 1. Odprto prvenstvo Kidričevega v ulični košarki 3 na 3 in parketih (parketi je ime košarkarske igre, op. a.). Prav tako bodo organizatorji pripravili tudi tekmovanje v prostih metih in metanju trojk. Košarkaški dogodek bo od 10. ure potekal na zunanjih igriščih pred športno dvorano Kidričevo. Več informacij dobite na elektronskem naslovu basket.kidricevo@gmail.com ali na mobilni telefonski številki 041 983 897.
Rekreativni turnir v odbojki na mivki
Športni park Gabrnik prireja v nedeljo, 25. avgusta, rekreacijski turnir v odbojki na mivki. Na igrišču Športnega parka Gabrnik -Juršinci se bo turnir pričel ob 10. uri.
Ekipo sestavljajo 3 igralci + 1 menjava, prijavnina za vsako ekipo znaša 15 evrov.
Nagradni sklad za moški članski turnir:
1.	pokal + 111 € + praktična nagrada
2.	pokal + 55 € + praktična nagrada
3.	pokal + 25 € + praktična nagrada
4.	praktična nagrada
Najboljši igralec: pokal + praktična nagrada
V	primeru manjšega števila ekip kot 24 se denarni sklad zmanjša.
Nagradni sklad za ženski turnir:
1.	pokal + praktična nagrada
2.	pokal + praktična nagrada
3.	pokal + praktična nagrada
Prijavnine ni!
Ob 20. uri bo izveden turnir v streljanju nogometnih »penalov« na rokometni gol na mivki. Najboljši strelec dobi pokal + praktično nagrado.
Prijave ekip zbirajo do zasedenosti prostih mest (24) ali najkasneje do petka, 23. 8., ko bo opravljen tudi žreb. Informacije in prijave: 041 942 954 (Darjan Čeh).
db, jm
Planinski kotiček
Begunjščica
Sobota, 7. september 2013
Tokrat se bomo ptujski planinci podali na Begunjščico. Našo turo bomo začeli pri smučarskem središču Zelenica. Kaj kmalu nas pot pripelje do Bornovega tunela, kjer nam bo v pomoč svetilka. Pri prehodu skozi tunel bomo pazljivi na večje število luž in občasno nizek strop. Na drugi strani tunela še nekaj časa hodimo po poti, ki je lepo speljana po vzhodnem ostenju Begunjščice, nato pa preidemo na melišče, ki ga prečimo. Sledi krajše prečenje strmih gozdnatih pobočij, nato pa se pot začne rahlo vzpenjati po manj strmem pobočju do planine Preval. Pot nadaljujemo vse do grebena Begunjščice in sledimo do predvrha Velikega vrha. Sledi še en zelo kratek spust, nato pa se brez večjih težav v nekaj minutah vzpnemo na najvišji vrh Begunjščice. Spust bo potekal po drugi poti, in sicer čez Zelenico. Pot je večinoma speljana po travnatem terenu, zato je v primeru mokrega terena potrebna večja previdnost. Hoje na naši turi za vzpon in spust je 7 ur, na razpolago pa imamo cel dan. ZBIRALIŠČE: sobota, 7. 9., ob 4.00 - Železniška p. Ptuj VRNITEV: sobota, 7. 9., okrog 20.00 - Železniška p. Ptuj OPREMA: naglavna svetilka, planinski čevlji, oprema za sredogorje, čelada OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere PREVOZ: avtobus CENA: 25 €
ZAHTEVNOST TURE: delno zahtevna (skupaj 7 ur) HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika oz. na planinski koči PRIJAVE: prijave in vplačila sprejemamo na sedežu PD Ptuj
Vodenje izleta: Daniel Hengelman s sovodniki Vodnik si pridržuje pravico do odpovedi izleta zaradi nepredvidenih okoliščin ali zavrnitve udeleženca zaradi neprimerne opreme ali drugih dejavnikov. Dodatne informacije: 031 694 976 (Daniel).
v kategorijah U-8, U-10 in člani.
Pri U-8 so nastopile ekipe Gorišnice, Bukovcev in Dorna-ve. Zmagala je ekipa Bukovcev, za njo sta zaostali ekipi Gorišnice in Dornave. Pri U-12 so nastopili fantje NK Dornava in Zavrč ter dekleta U-12 Dornave. Zavrčani so slavili pred dekleti Dornave, za njima so zaostali dečki Dornave. V članski konkurenci so nastopile ekipe Gorišnice, Podvincev in
Dornave. Prvo mesto so osvojili nogometaši Podvincev, druga je bila Gorišnica, tretja pa Dornava.
Med turnirjem so odigrali tudi ekshibicijsko srečanje med žensko ekipo Dornave in vodstvom kluba. V regularnem delu se je srečanje končalo z rezultatom 2:2, po streljanju enajstmetrovk pa so bila boljša dekleta (8:7).
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s turnirja v Dornavi, na katerem je v članski konkurenci slavila ekipa iz Podvincev.
Kasaške dirke • Zmaga Hanžekoviča
Na mednarodnih kasaških dirkah v Budimpešti sta nastopila tudi kasača v lasti Alfreda Hossmana iz Križevcev pri Ljutomeru. Vic Attack, z voznikom Renejem Hanžekovičem iz Veržeja, je na stezi, dolgi 1900 metrov, s časom 1:15,2 zasedel prvo mesto, Leonidas OZ (Jože Sagaj mlajši iz Ključarovcev) pa je bil s časom 1:15,6 tretji.
NŠ
torek • 20. avgusta 2013
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Nogomet • NK Središče
Pod vodstvom Aleša Lesjaka lovijo prvo peterico
Nogometaši iz Središča ob Dravi so v minulem prvenstvu igrali dobro in brez večjih težav zasedli mesto v sredini prvenstvene razpredelnice Super lige. V premoru je prišlo do precejšnjih sprememb. Prejšnjega trenerja Danila Žerjava je zamenjal Aleš Lesjak, ki je uspešno predstavil ekipo na memorialnem turnirju v Apačah, kjer so nogometaši Središča osvojili prvo mesto in prehodni pokal. Na turnirju so prikazali zrelo in kombinator-no igro ter dali vedeti, da bo treba na njih resno računati. O začetku priprav na prihajajočo sezono nam je trener Središča ob Dravi Aleš Lesjak dejal: »Vadbo smo pričeli pred tremi tedni. Opravili smo po štiri treninge vsak teden. Odigrali smo že tri pripravljalne tekme, in sicer smo doma odigrali z Ljutomerom 0:0, v sosednji Hr-
Aleš Lesjak (levo) sprejema pokal za prvo mesto v Apačah.
vaški smo 6:1 premagali Štri-govo, tretjo pa smo odigrali na Cvenu 1:1. Z obiskom igralcem na treningih sem zadovoljen. Nismo pa še kompletni, saj je nekaj igralcev še na dopustu.«
Kakšno pa je stanje z igralskim kadrom in kakšni so letošnji cilji ekipe? »V kadru imam dvajset nogometašev, z nami je nekaj novincev. Dobili smo Luka Mlinariča iz Ormoža, tudi David Majč prihaja iz Ormoža, po premoru bo znova zaigral Robert Govedič. Za cilj smo si zadali uvrstitev med prvih pet. Ker se je spremenil sistem tekmovanja, bi želeli nadaljevati v Ligi za prvaka. Ostali so vsi igralci in to naj bi bilo dovolj za naše cilje. Za kaj višjega pa bi morala svoje povedati tudi uprava kluba,« je kratek razgovor končal trener ekipe Središče ob Dravi Aleš Lesjak.
Danilo Klajnšek
Tenis • Na Ptuju turnir serije Tennis Europe U-12
Ziv-žav na igriščih v ptujskih Termah
Ta teden na Ptuju poteka turnir serije Tennis Europe v konkurenci U-12 - Terme Ptuj open. V konkurenci dečkov je v glavnem delu žreba ostalo 64 igralcev, pri dekletih jih je prijavljenih 48. »Z udeležbo smo zadovoljni, saj nastopajo igralci iz kar 17 evropskih držav. V prvih dneh bo na igriščih zelo pestro, saj bodo mladi nastopali v konkurenci posameznikov in dvojic, istočasno bo potekal tolažilni turnir. Vsak nastopajoči ima tako zagotovljene najmanj tri dvoboje. V tej konkurenci še ni nosilcev, zato je žreb naključen. S tem Tennis Europe omogoča enake možnosti vsem mladim igralcem, rangiranje se prične šele v konkurenci U-14,« je povedal Luka Hazdovac, predsednik organizacijskega odbora turnirja.
V ptujskem teniškem klubu igralcem v torek, 20. 8., ob 20. uri pripravljajo presenečenje v obliki zabave, s čimer želijo mladim poleg nastopov omogočiti sprostitev.
JM
Fot: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič je edini član TK Terme Ptuj, ki nastopa na turnirju. V 1. krogu je v ponedeljek z rezultatom 6:3, 6:3 premagal Avstrijca Yannicka Koeflerja.
Zavrč • Druge konjeniške igre z mednarodno udeležbo
V Zavrču so tokrat zmagovale ženske
V občini Zavrč so letošnje 17. občinsko praznovanje sklenili minulo nedeljo z odlično pripravljenimi konjeniškimi igrami, ki so jih člani konjeniškega kluba Borl pripravili na Vukovem Ranču v Turškem Vrhu; tokrat pa so zmago-
vale ženske.
Kljub precej vročemu vremenu, s temperaturami prek 30 stopinj Celzija, se je povabilu organizatorjev odzvalo precejšnje število udeležencev; prek 30 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške ter okoli 300 gledalcev, ki so imeli kaj videti. Poleg 12 kočij
na konjsko vprego je tekmovalo 18 jahačev s skupaj prek 30 plemenitimi živalmi.
Tekmovanje je tudi letos potekalo v dveh disciplinah; v spretnostni vožnji konjskih dvovpreg in nato še v spretno-stnem jahanju. V spretnostni vožnji se je s svojimi kočijami
Foto: M. Ozmec
Druge konjeniške igre si je na Vukovem ranču ogledalo tudi okoli 300 obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške.
pomerilo 9 tekmovalcev, najhitrejša in najspretnejša pa je bila Marjana Logar Kelc iz Konjeniškega kluba Borl. Drugo mesto je dosegel Peter Kovše iz Treking kluba Ptuj, tretje mesto pa Tanja Lorbek iz KK Borl. V spretnostnem jahanju se je pomerilo 18 tekmovalcev, starih od 8 do 60 let. Prvo mesto je osvojila lanskoletna zmagovalka Katarina Pungračič iz KK Borl, drugo mesto Valentina Križnjak, prav tako iz KK Borl, tretje mesto pa si je prijahal Hrvoje Šincek iz društva »Konj, moj prijatelj« iz Zelen dvora v sosednji Hrvaški.
Prvim trem v posamezni disciplini so izročili pokale in priznanja, Zavrčani pa so kot tradicionalno dobri gostitelji vse svoje goste tudi pogostili s pečenkami, klobasami, pečenim kozličkom in ocvrtim krompirjem. Vse omenjene domače dobrote so pripravile kmečke gospodinje iz Zavrča, vse skupaj pa so zalili z odličnim županovim rdečim vinom. Vzdušje je bilo zares prijetno in mnogi so prepričani, da se bo prireditev »prijela« ter da bo ob občinskem praznovanju postala tradicionalna.
-OM
Prireditvenik		
Torek, 20. avgust		
9:00 Videm, Bednja: zabavna šola nogometa za osnovnošolce, vsak dan do
sobote, med 9. in 13. uro 18:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 5. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, koncert mentorjev in vokalne skupine Cantilena 20:30 Ormož, grajsko dvorišče: Festival poezije in vina, pesniško branje
udeležencevfrancosko-slovenske prevajalske delavnice in degustacija vin
Sreda, 21. avgust
10:00
15:00
Ormož, grajski park: delavnice čez poletne počitnice za otroke in mlade, MCO
Ptuj: Festival Dnevi poezije in vina, Umišljanja - pogovor s častnim gostom, pesnikom Michelom Deguyem, zasebno branje na valovih Drave ob 16.30, odprtje razstave knjig Josipa Ostija in pogovor s pesnikom, v knjižnici ob 18.00, Huda pokušnja z enologom Bojanom Kobalom in pesnikom Zvonkom Makovicem, pesniški performens Vzporedni glasovi v Domu KULTure Muzikafe ob 19.00, degustacije vin na Vrazovem trgu ob 19.00, odprtje prostorskih instalacij Stanke Vauda Benčevič na Vrazovem trgu ob 20.00, veliko pesniško branje ob 20.30, odprtje razstav v Furstovi hiši ob 24.00
Četrtek, 22. avgust
11:00
16:00
18:00
18:30
20:00 20:00 20:00
Ptuj: festival Dnevi poezije in vina, zajtrkz Isabello Breier, zasebno branje ob 16.00, Huda pokušnja, vinar Danilo Steyer in pesnik Andrej Medved ob 17.00, Pomen in znak, o kitajski poeziji in kaligrafiji v Mitri ob 18.00, pesniško branje v knjižnici ob 18.00, pesnik na trgu, Boštjan Gorenc in Luka Korenčič in degustacija vin na Vrazovem trgu ob 19.00, veliko pesniško branje, koncert Katarina Juvančič in Dejan Lapanjatob 20.30
Gaj pri Pragerskem, Shooting center Gaj: 31. svetovno prvenstvo v univerzalnem trapu, do 25. 8.
Lenart, Dom kulture: Len-art, predstava za otroke Pikec ježek in gasilko jež, gledališča Fru-Fru
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: 5. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, koncert Dua FlaVia in Izidorja Kokovnika
Ormož, DLUK, Pub Akcija: bralni večer, Lev Detela - Propad
Ptuj, pri 1. Mitreju: VI. Rimske igre, odprtje
Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Alpski kvintet
Petek, 23. avgust
9:00
9:00 11:00
11:30
16:00
18:00
19:00 20:00
20:00
21:00
Ptuj, pri 1. Mitreju: VI. Rimske igre, celodnevni otroški tabor, večerni spektakel ob 20.00
Sestrže, jezero: slikarski tabor Likovne sekcije UD Ustvarjalec Majšperk Ptuj: festival Dnevi poezije in vina, Biti pesnikv eksilu, v Domu KULTure, zasebno branje ob 15.00 in 16.00, Huda pokušnja, vinarAci Urbajs in pesnikJosip Osti, odprtje razstave Restless Wandering v galeriji Tovarna umetnosti v Majšperku ob 18.00, hommage Francetu Forstneriču -pristanišče pri Termah Ptuj ob 18.00, predstava Zapiranje ljubezni v MG Ptuj ob 19.00, pesnik na trgu in degustacija, Vrazov trg ob 19.00, veliko pesniško branje ob 20.30, blazine poezije, dobrodelna dražba na Vrazovem trgu ob 23.00
Ptuj, pred Mestno hišo in v refektoriju minoritskega samostana: 5. festival Glasba v kloštru Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, zaključna nastopa udeležencevfestivala Voličina, športni park: 14. tradicionalni športni dan v Slovenskih goricah
Majšperk, galerija Tovarna umetnosti: odprtje razstave Restless Wandering, Wang Huiqin, Metod Frlic
Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: predstava Zapiranje ljubezni Lenart, Dom kulture: Len-art, gledališka predstava Dva Zaka in jaz, Petra Baumana
Slovenska Bistrica, grad: Večeri pod grajsko lipo, Slavc Kovačič s prijatelji, Od Beatlov do penzije
Ptuj, Slovenski trg: 6. TerasaFest Kluba ptujskih študentov, koncert Prismojeni profesorji Bluesa
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 22. avgust, 19:00 Jekleni mož
Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. avgust: 17:00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta; 19:00 Jekleni mož; 21.30 Hitri in drzni 6
PTUJSKA TELEVIZIJA

Torek 20.8. 1:00 Dnevnik TV Maribor - pon 1:25 Kuhinjica - pon. J;50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 12:00 Ptujska kronik 12:20 Info kanal 13:00 Pomurski tednik-pon. 13:25 Info kanal 15=35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Info kanal
17:00 Predstavitev Judo kluba Drava Ptuj -
17:25 Motoscena -16. oddaja -pon.
17:55 Glasbeni predah
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Info kanal
18:40 Zeleno-1. oddaja-pon.
19:00 Glasbena 8 (tuja lestvica) -
3. oddaja - pon. 19:35 Zemlja in mi -17. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Predstavitev Judo Kluba Drava Ptuj-20:45Jllotoscena -16. oddaja - pon. 21:15 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 21:40 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
Sreda 21.8.
:Q0 Dnevnik TV Maribor-pon. :20 Kuhinjica - pon. .¡45 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
18:00 Povabilo na kavo - pon. 18:25 Info kanal
18:55 Brazilija na slovenski način - pon 19:35 Zemlja in mi -17. oddaja - pon 20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Porabilo na kavo - non. 20:45 Cista umetnost-22. od 21:10 FIlm Campus - Stanvanji.... r 21:20 Glasbena 8 (slovenska lestvica) -
oddaja - pon.
•-■-a.4 -
pon.
4. oddaja - ..... 21:50 Motoscena -16. oddaja - pon. 22=20 ReoTVGorišnica 23:20 In« kanal
pon. t tsk 22.8.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:20 Modro-pon. 10:50 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 12:45 Info kanal 15:00 Glasbeni predah pon.15:35 Kuhinjica
16:00 Ptujska kronika - pon. """" "io kanal
17:00 Življenje skozi objektiv -1. oddaja - pon. 17:35 FIlm od blizu - Polovica mene -pon. 17:40 FIlm od blizu - Rutina- pon. 17:45 FIlm od blizu - Ustvarjalna blokada - pon 17:55 Glasbeni predah
18:00 18:20 18:45
tujska kronika -
11:00 Modro-pon. 11:25 Info kanal 13:45 Art Nuj 2013-pon. 14:35 Gostilna »Pr Francet« ■ njica
;ka kronika - pon.
15:35 Kuh 16:00 PtuB 16:20 Info kanal ■ICiflH
17:00 Cista umetnost - 22. oddaja - pon. 17:25 Info kanal
___________________ pon.
'rodstavitev Judo kluba Drava Ptuj - pon ..... nf o kanal
19:05 Lokacija Slovenija - pon. 19:40 Izzivi trenda staranja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Glasbena 8 (tuja lestvica) - 4.________
... 20:50 Učinkovita prenova javne razsvetljave v 42. oddaja-pon. Mestni občini Ptui-pon.
21:05 Cista umetnost - 22. oddaja -pon. 21:30 Moto scena -16. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
22:20 Zemlja in mi -16. oddaja - pon. 22:50 Info kanal
Spremljati nas laliko tui na 12 In SIOLIV
PTUJSKA 1 ELEVlZlJA
16 Štajerski TEDNIK
Poslovna sporočila, naši bralci pišejo
torek • 20. avgusta 2013
Prlekija • 45 let obrtniške organizacije v Ljutomeru
Obrtnik leta je Ivo Ozmec
Jeseni davnega leta 1968 so v prestolnici Prlekije med prvimi v Sloveniji ustanovili takratno Združenje obrtnikov in gostincev, predhodnico današnje Območne obrtno-podjetniške zbornice (OOZ) Ljutomer.
V okviru letošnjega 57. praznika občine Ljutomer je potekala osrednja slovesnost ob visokem jubileju organiziranega delovanja ljutomerskih obrtnikov. O pomenu in delovanju zborničnega sistema je nekaj več povedal slavnostni govornik Daniel Zelko, predsednik OOZ Ljutomer. Med drugim je dejal, da so cilji in želje obrtnikov domala enaki kot pred 45 leti, v smislu, da naj vlada v večji meri upošteva zahteve podjetništva, saj sedanji ukrepi države malemu gospodarstvu niso naklonjeni, zato že veliko število obrtnikov in podjetnikov ustvarja le še za golo preživetje. Pozval je odgovorne v državi, da nemudoma sprejmejo ukrepe za zagon gospodarstva. Po Zel-kovem med ključne ukrepe sodijo cenejši in kakovostnejši javni sektor, lažji dostop do virov financiranja, nižji davki in druge dajatve, znižanje obrestnih mer ter cenejša posojila.
Ivo Ozmec (skrajno levo) prejema naziv Obrtnik leta iz rok predsednika OOZ Ljutomer Daniela Zelka. Ob njem županja občine Ljutomer Olga Karba in Branko Meh, predsednik UO OZS.
O obrtniško-podjetniškem povezovanju in združevanju pa je predsednik OOZ Ljutomer poudaril, da le zdrav in močan zbornični sistem lahko zagotovi obstoj obrti na Slovenskem, saj zastopa interese slovenskih obrtnikov v najširšem pomenu besede. Na prireditvi so podelili nekaj priznanj in razglasili obrtnika leta 2013. Ta laskavi naziv je pripadel samostojnemu podjetniku kamnoseške dejavnosti Ivu Ozmecu. Častna
člana ljutomerske zbornice sta postala avtoprevoznik Feliks Filipič iz Pristave ter dolgoletni samostojni podjetnik in v dveh mandatih predsednik OOZ Ljutomer Zvonko Mord iz Noršincev. Bronaste ključe Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Slovenije je predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh podelil samostojnim podjetnikom, članom OOZ Ljutomer Igorju Lahu iz Bra-noslavcev, Matjažu Ostrcu iz
Šalincev in Mariji Tivadar iz Ljutomera. OOZ Ljutomer je v znak dolgoletnemu in uspešnemu sodelovanju priznanja podelila sosednjim OOZ (Gornji Radgoni, Lendavi, Murski Soboti in Ormožu) ter Obrtni komori Čakovec, kakor tudi Občini Ljutomer. Branko Meh je ljutomerski obrtniški organizaciji ob 45-letnem delovanju podelil priznanje OZS -bronasti pečat 2013.
NŠ
Pisma bralcev
Pobudi ptujski mestni oblasti
Prvo vprašanje: kdo in kdaj je dal mestnemu redarstvo pooblastilo in po katerem odloku, da na sejemske dni ne oglobijo tiste, ki ob vsej Osojnikovi cesti na desni strani parkirajo od mostu pa vse do železniške postaje svoje konjičke. Letos je bilo na dan Ožboltovega sejma tako rekoč na levi strani prazno parkirišče pri pošti, Seveda, tam je potrebno plačati parkirnino'''
Tokrat so bila ta dejanja in škoda nekoliko milejša, saj je suša naredila svoje. Tam, kjer bi morala zeleneti travi-ca,je bila tropska savana. Kaj pa ob Jurijevem ali Kata-rininem sejmu, ko so za parkiranimi avtomobili ostajali globoki kolovozi zaradi razmočenega zemljišča. Nihče teh početij ni dokumentiral, niti tisti, ki tako vneto zagovarjajo in pišejo o turističnem utripu našega mesta.
Vprašujem se, kolikšen je iztržek od najema sejemskega prostora, kjer so sejmarji prodajali plastiko, uvožene izdelke predvsem iz Kitajske ali še od kod drugod, naših, slovenskih izdelkov, ki bi sodili na to tradicionalno prireditev, pa že dolgo let nisem zaznal. Ali iztržek pokriva stroške čiščenja naših ulic?
Moje drugo razmišljanje: ali ne bi bilo primerno, da se na Potrčevi cesti, pred semaforji na Potrčevi cesti nasproti Perutnine Ptuj, ne bi dalo urediti betonsko zaporo- robnik, 3-4 metre, ki bi onemogočil vdor gramoza z neplač-nega parkirišča na cesto, ki jo po vsakem neurju povzroči narava, kar morajo cestarji vedno očistiti zaradi varnosti. Kolikšna bi bila cena te namestitve in kolikšna je cena vsakokratnega čiščenja, pa naj povedo odgovorni.
Stanko Lepej
Foto: NS
V spomin Antonu Horvatu - Tonu
V petek,, 27. julija, smo se žalostni poslovili od priljubljenega iti spoštovanega profesorja, dirigenta, glasbenika z dušo in srcem, moža, očeta in dedka Antona Horvata - Tona,
Naš Tona! Dragi prijatelj! Dajal je vtis, da bo živel večno - poln idej, elana, iskrivega humorja. Prof. Anton Horvat, ki so mu bili mrzki nazivi in ceremonije, je že pred desetletji postal legenda, kije za vse čase zaznamovala glasbeno zgodovino Ptuja! Glasba je bila njegova prva in največja ljubezen - njej je podredil vse!
Rodil se je leta 1939 v Krčevini pri Ptuju, glasbeno pot pa že v rani mladosti začel na ptujski glasbeni šoli, kjer se je štiri leta učil igrati klarinet in šest let violino, leta 1953pa se je kot mladi klarinetist vključil v Mestno godbo Ptuj. Šolanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljublja ni, izobraževal pa se je tudi na Inštitutu za jazz v Gradcu. Odlično izobražen in talentiran glasbenik je kasneje postal član eminentnega orkestra garde nekdanje Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, kjer je bil osem let zaposlen kot poklicni glasbenik. Poln glasbenih izkušenj se je vrnil na Ptuj in se aktivno vključil v kulturno in glasbeno pedagoško dejavnost v mestu. Leta 1965je z ženo Anico začrtal skupno življenjsko pot, leto kasneje sta se veselila rojstva hčerke Vanje.
Svoje razdajanje za glasbo in glasbenike je še poglobil, ko je leta 1968 za dirigentom Jakobom Štuclom prevzel dirigentsko palico Mestne godbe, kije takrat štela le 19 godbenikov. Leta 1974je začel na ptujski glasbeni šoli poučevati pihalne instrumente, njen ravnatelj pa je bil od leta 1977 do 1998, ko se je upokojil, a se poučevanju ni odpovedal. Številne generacije je pospremil od otroških let do odraslosti. Njegova pisarna - učilnica na glasbeni šoli - je bila velika, topla, prijazna. V levem kotu je stal velik klavir, malo naprej velik kateder z usnjenim naslanjačem, ob
oknih majhna mizica in udobni naslanjači, Tam so na začetek pouka čakale vedno nove generacije mladih nadobudnežev, ki jih je nagovoril: »Ajde, meštre! Kaj si pripra vil za danes?«
Ln mnogi »meštri«, tisti, ki so po končani glasbeni šoli igrali le za svoje zadovoljstvo, in tisti, ki so ostali v orkestru, se spominjajo njegovega: »Meštre, daj, pihni malo bolj v toti svoj ror!«
Kot pedagog je imel izjemen posluh za usposabljanje mladih glasbenikov. Veliko jih je glasbeno izobraževanje nadaljevalo na srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru ter kasneje na Akademiji za glasbo v Ljubljani in drugod, mnoge danes priznane glasbenike je usmeril na poklicno glasbeno pot.
Pod njegovim vodstvom je Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj doživela velik programski in kadrovski napredek, število učencev in učiteljev se je podvojilo.
Po njegovi zaslugi so postale vezi med šolo in Mestno godbo zelo tesne. Godbo, ki je kmalu prerasla v Pihalni orkester, so oboga-
tili mladi glasbeniki, in leta 2000, ko je predal dirigentsko palico svojemu nasledniku, je orkester štel že več kot 60 članov! Nič čudnega, vaje, prežete z energijo, znanjem in humorjem, so bile vedno odlično obiskane. Tudi zato, kerje priljubljeni dirigent s svojim znamenitim oranžnim pejekom in zatem z belim BMW-jem velikokrat vozil glasbenike na vaje in z vaj domov. Znal je izbrati zanimiv, bogat repertoar skladb za vse generacije, kar se je odrazilo tudi na koncertih - ptujsko gledališče je vedno pokalo po šivih, zato je bilo treba kakšen koncert tudi ponoviti! Po dveh dodatnih skladbah se je zahtevi po tretji vedno uklonil, a pred tem konec koncerta napovedal s svojim znamenitim stavkom: »Toto še, potem pa konec, ker se bo župa ohladila!«
Profesor Anton Horvat je bil res izjemno sposoben glasbeni vodja z visokimi profesionalnimi kriteriji, S prefinjenim občutkom za godbeno igranje je Pihalni orkester pripeljal do zavidljive ravni, saj je prejel številna priznanja in plakete. Pihalni orkester Ptuj je nadvse uspešno vodil celih 32 let.
Široka glasbena izobrazba, vsestranska razgledanost in želja po novem so bile vzrok, da je že na začetku svojega glasbenega delovanja v domačem mestu v okviru Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj ustanovil Veliki plesni orkester - Big band.
Ta je uspešno sodeloval tudi z vokalnimi solisti slovenske zabavne glasbe, kot so Nuša Derenda, Darja Švajger, Dada Kladnik in drugi, Igral je tudi v ansamblu Toneta Kmet-ca, ustanovil svoj ansambel Zrelo klasje in z obema pobiral nagrade na Festivalu domače zabavne glasbe Slovenije na Ptuju. Tudi kot skladatelj in aranžer, ne le kot izvajalec! Na prav vseh področjih seje izkazal kot izjemno sposoben glasbeni vodja z visokimi profesionalnimi kriteriji. Odlikovali so ga potrpežljivost, razumevanje, prešernost in smisel za
humor, odlično je znal premagovati številne tegobe, ki spremljajo vodenje neprofesionalnih glasbenih skupin. Za svoje izjemne uspehe na glasbenem in pedagoškem področju ter področju godbeništva je prejel številna priznanja: Gallusovo listino, najvišje občinsko priznanje na področju kulture veliko oljenko, priznanje Zveze kulturnih organizacij, srebrno priznanje in zlato plaketo iste orga nizacije, častno jubilejno prizna nje Javnega sklada kulturnih dejavnosti, Pihalni orkester Ptuj pa mu je leta 2009 podelil naziv častni član.
Zveza slovenskih godb ga je ob 155-le-tnici delovanja Pihalnega orkestra Ptuj za življenjsko delo na področju godbeništva nagradila s plaketo Boja na Ada miča, za zasluge na glasbenem področju pa je prejel tudi priznanje Združenja evropskih godb.
Čeprav je dirigentsko palico predal že pred desetletjem, je potem kot odličen saksofonist redno in za vzeto sodeloval v Pihalnem orkestru. Godbenice in godbeniki so se sčasoma navadili na to, da je dirigentski pult zamenjal s stolom med člani orkestra in igral z njimi, Težko pa se bo navaditi na stol, ki bo odslej sameval Spomini na dolga skupna leta so in bodo ostali sveži, Vsako leto je svojo godbo popeljal na prvomajsko budnico po ptujskih ulicah. Ribana pita po njegovem naročilu godbenike vsako leto čaka na eni od postojank. Letos je prvič ni mogel okusiti,
Umrl je v letnem času, ki ga je imel najraje. Poleti so se zgodile tri njemu tako ljube stva ri: morje, čoln in pa radižnik. Ni še m inil december, ko je Tona že rekel: »Malo še, pa gremo na morje!« Kako je imel rad - morje in svoj čoln, seveda. Tam mu je bilo najlepše, ko sta bila z njim vnuka Aljaž in Nuša!
Dragi naš Tona, počivaj v miru! V naših srcih in mislih boš vedno, vedno z nami!
Pihalni orkester Ptuj in kolektiv Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
torek • 20. avgusta 2013
Reportaža, kronika
Štajerski XDNIK 17
Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (Uroš Žajdela) - 1.
Nekoč in danes
V poznih zimsko popoldanskih urah se kača protestnikov vije po osrednjih uličicah srednjeveškega mesta (London) Derry. Na koledarju preštevil-nih hiš na Irskem se je povsem potiho in nezavedajoče premaknil označevalni kvadratek na datum 30. januar 1970. Kot mnogokrat poprej so se zlasti rimokatoliški protestniki upajoč na končno spoštovanje osnovnih človekovih pravic v sicer pretežno protestantsko zatirani družbi Severne Irske odpravili prešerno razpoloženi na ulice. Mirni protesti z bogato namembno vsebino odmevajo po majhnih uličicah in moralno ogrožajo srednjeveško obzidje kot simbol angleško-protestantske represije. Še preden misel upanja prodre v središče mesta, se na ulicah pojavijo britanski vojaki. Vstop miroljubnim pro-testnikom je onemogočen, sprevod človekovih pravic usmerjen nazaj v predmestje. Nekaj nagajivih in pretirano protestniških protestnikov zagrabi bližnje kamenje in jih zaluča v smeri britanskih vojakov. Zaslišijo se prvi streli. Še sreča, da gre za gumijaste naboje, pomislijo protestniki. Vendarle se pojavijo na ulici prvi krvavi madeži. Peščica kamenjakov se razbeži. Zvok puškinih izstrelkov prekrije svobodomiselne ideje pro-testnikov. Kmalu obleži prvi protestnik, za njim še eden ... smrt preneha vihteti svojo koso pri številki sedem. V bolnišnici še zamahne po petih nesrečnežih. Očitno vendarle
niso bili gumijasti naboji. Britanski vojaki so menda nezavedno streljali s pravimi naboji na mirne protestnike. Šele po 105 izstreljenih puščicah matilde (beri naboji), od katerih je cilj zadelo dvanajst puščic, so vojaški poveljniki ustavili masaker nad neoboroženimi ljudmi. Še en kvadratek upanja na koledarju irske zgodovine je brezizrazno pordečel. Incident je v premnogih srcih pustil preglobok pečat trpljenja in represije. Začela se je zadnja vstaja irskega naroda zoper angleške dominacije v Severni Irski, ki je odsevala osemstole-tno sramoto angleške kraljeve družine na celotnem irskem otoku. Odgovornost je raziskovala britanska notranje obveščevalna služba. Ugotovitve? Sramotne za objavo, kaj šele za spomin. Nihče nič kriv. Nihče obsojen. Nihče v zaporu. Le svetovno znana irska skupina U2 ter krvava srca Ircev pomnijo »Bloody Sunday« ali krvavo nedeljo. Bojevniški irski duh je vzplamtel, strahopetna angleška dominacija pa se v temeljih zatresla. Irska zgodovina pozna številne tovrstne dogodke, ki sooblikujejo trd in surov, a hkrati nepredstavljivo prijazen karakter pravih Ircev. Kakšna je Irska danes?
Irska, tako blizu, a hkrati precej daleč. Gre za prekrasno deželo še bolj prekrasnih ljudi, nepredstavljivo bogate zgodovine in edinstvene narave v primežu dnevnih kratkotrajnih padavin. Praviloma se s sosedom/znancem začnemo pogovarjati o vremenu, ko ni
Foto: Uroš Zajdela
Znameniti Temple bar na še bolj znameniti ulici Tempel Bar v Dublinu
Foto: Uroš Žajdela
Pogled na dublinski grad, kot simbol angleške 800 letne dominacije
več (ga sploh ni nikoli bilo) primernega materiala za pogovor. »Kako si, Franc?« sprva začneš in nadaljuješ: »Vreme bo danes, kajne?« Pogovor se konča. Na Irskem je zgodba povsem drugačna. Še preden domačini spregovorijo besedo ali dve o nam dobro znani sko-rumpirani politiki, ki pa jo na otoku vendarle znajo kaznovati, pri nas pa posamezniki po mesecih skrivanj legalizirajo črno gradnjo in zato dobijo skorajda nagrado v smislu prepisa premoženja na svojo ženo, ali o konjskih dirkah, ki jih Irci tako zavzeto spremlja-
Katedrala Svetega Patricka, zaščitnika celotne Irske.
Foto: Uroš Žajdela
Sprehodi ob reki Liffey, sicer središče Dublina, so izredno pestri in nikoli dolgočasni
Foto: Uroš Žajdela
jo vsako nedeljo, in seveda o nepogrešljivem ragbiju, vsekakor beseda nanese na vreme. Včasih se zdi, da so kar vsi Irci veliki poznavalci vremenskih razmer. In medtem ko se sprva čudiš natančnosti vremenske napovedi, ti je po nekaj dneh bivanja in potovanja po otoku jasno, da pravzaprav ni kaj veliko zgrešiti. Praviloma se v dopoldanskem času poletnih mesecev pojavi nebo brez oblačkov, zapiha veter, pojavi se dež in kmalu zatem spet modro nebo. Proces se dnevno ponovi 3- do 4-krat in dežnik ni samo primeren, ampak kar obvezen del dnevne garderobe. In to vsak dan. Dan za dnem. Kaj je šele v zimskih mesecih, razmišljam. Saj ni čudno, da so takšni ljubitelji in pivci hmeljskega napitka.
Otok je danes razdeljen med dve državi, in sicer republiko Irsko ter Severno Irsko, ki pravno-formalno in predvsem religijsko spada pod Veliko Britanijo. Do leta 1921 je celoten otok pripadel Veliki Britaniji, nakar se je Ircem po 8 stoletjih zatiranj in preganjanj temačnih angleških sil nadvlade in »posilstev« majhnega in prikupnega naroda izpolnila želja po lastni državi. Težava se pojavi ob podpisu memoranduma leta 1921 o politični samostojnosti znotraj pravno-formalne podrejenosti britanski kroni celotnega otoka, hkrati pa je severni del otoka ostal pod neposredno vladavino Anglije kot strateška točka angleškega ladjevja. Jabolko spora za naslednjih 70 let. Začela se je bratomorna vojna med rdeče-lasimi Irci s številnimi pegami, z bogato zgodovino skupnega trpljenja, a raznoliko religijo istega preroka in boga. Vojna med zagovorniki Severne unije pod podporo Angležev in zagovorniki enotnega irskega otoka. Krvava je bila vojna. Krvava so bila leta do zgodnjih 90'. Veliko ljudi je umrlo.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Torek, 20. avgust Danes goduje Bernard.
1866 so ustanovili v Baltimoru delavski sindikat National Labour Union. Takoj po ustanovitvi se je začel bojevati za osemurni delavnik.
1901 se je rodil italijanski pesnik Salvatore Quasimodo. Nastopal proti nasilju in fašizmu. Leta 1959 je dobil Nobelovo nagrado.
1988	sta se po osmih letih vojne in okoli 500.000 mrtvih, od tega kakih 300.000 na iraški strani, Irak in Iran sporazumeta za premirje v zalivski vojni.
Sreda, 21. avgust Danes goduje Ivana.
1698 se je rodil v Cremoni Guiseppe Guarneri, človek, ki je dosegel največjo popolnost v izdelovanju violin.
1901 so v Detroitu ustanovili avtomobilsko družbo Cadillac.
1940 so po Stalinovem naročilu v Mehiki ubili Leva Trockega.
1968 se je začel v Trebnjem prvi tabor slovenskih naivnih slikarjev in kiparjev, ki so se pozneje imenovali likovni samorastniki.
1968 so na Češkoslovaško za »obrambo socializma« vkorakale vojaške enote petih držav Varšavskega pakta. Četrtek, 22. avgust Danes goduje Timotej.
1241 je umrl papež Gregor IX, ki je skupaj z nemškim cesarjem Friderikom II. uveljavil inkvizicijo.
1862 se je rodil francoski skladatelj Claude Debussy.
1884 se je rodil ameriški filmski producent in distributer poljskega rodu Samuel Goldwyn. Bil je soustanovitelj družbe Metro-Goldwyn-Mayer.
1920 so ustanovili salzburški festival, ki je posvečen slavnemu mestnemu sinu Wolfgangu Amadeusu Mozartu. Petek, 23. avgust Danes goduje Filip.
1866 se je končala s Praškim mirom nemška vojna. Zmaga Prusije nad Avstrijo pomeni konec večdesetletnega prusko-avstrij-skega tekmovanja za vodilno vlogo pripelje do izključitve Avstrije iz Nemčije.
1944 je v Romuniji padla vlada generala Antonescuja. Nova vlada je takoj prosila Sovjetsko zvezo za premirje.
1758 se je rodil v Škofji Loki zdravnik Blaž Hafner. Bil je vodja zdravstvene službe in bolnišnice v Idriji in zagovornik takrat novega cepljenja proti črnim kozam.
1913	so odprli v Mariboru nov most čez Dravo, dolg 20,5 m, širok 12 m, z dvema dva metra širokima pločnikoma. Most je stal 2.200.000 kron in ga je v celoti financiralo mesto.
1914	so orožniki brez zaslišanja prijeli in zaprli v ljubljanskem gradu Ivana Cankarja - ker naj bi dobro govoril o Srbih. Sobota, 24. avgust
Danes goduje Jernej.
79 je začel bruhati Vezuv. Pet do osem metrov debela odeja lave in pepela je prekrila cvetoči antični mesti Pompeje in Her-culaneum.
1929 je prišlo do hudih spopadov med Judi in Arabci v Jeruzalemu. Britanske čete so vzpostavile red šele po enem tednu.
1936 sta na pobudo francoske vlade Francija in Velika Britanija sprejeli sklep o prepovedi prodaje orožja španski republiki, ki se tako ni mogla upirati državnemu udaru generala Franka.
1968 je Francija opravila prvi poskus z vodikovo bombo in tako postala peta velesila s tem nevarnim orožjem.
1970 je iz britanske jedrske centrale Winscale ušlo radiaktivno sevanje.
1989	je prisegel kot novi ministrski predsednik Poljske član Solidarnosti Tadeusz Mazowiecki, tesen sodelavec voditelja Solidarnosti Lecha Walese. S tem se je Poljska vpisala v zgodovino kot prva država v vzhodnem bloku, ki ji je uspelo na mesto prvega moža vlade pripeljati predstavnika dotedanje opozicije.
1597 je umrl v Gradcu slovenski škof Janez Tavčar. Leta 1577 je postal reformacijski komisar za Goriško ter leta 1578 tudi za Kranjsko.
Nedelja, 25. avgust Danes goduje Ludvik.
1270 se je po smrti francoskega kralja Ludvika IX. med obleganjem Tunisa končala zadnja, sedma križarska vojna, ki je bila usmerjena proti Egiptu.
1530 se je rodil ruski car Ivan IV. Vasiljevič, imenovan Ivan Grozni.
1825 je bila razglašena republika Urugvaj, ki je bila mednarodno priznana s pogodbo med Argentino in Brazilijo leta 1928.
1830 je izbruhnila v Belgiji vstaja proti Holandiji, ki je pripeljala do mednarodnega priznanja samostojne države Belgije.
1949 so v ZDA opravili prvo poskusno oddajo barvne TV.
1278 se je začela bitka med nemškim kraljem Rudolfom Habsburškim in češkim kraljem Otokarjem Premislom, ki je bila pomembna za slovenske dežele. Po zmagi v tej bitki je Rudolf začel utrjevati oblast v naših krajih.
1923 se je po velikem uspehu SLS na volitvah v Narodno skupščino, ko je dobila 21 od 26 slovenskih poslancev, začel v Ljubljani V. katoliški shod. Ponedeljek, 26. avgust Danes goduje Viktor.
1346 so verjetno prvič uporabili topove v prvi bitki med stoletno vojno, ki se je začela na današnji dan pri Crecyju.
1676 se je rodil Robert Walpole, ki je bil dvakrat na čelu britanske vlade, prvič dve, drugič pa 21 let. Utrdil je pomen ministrskega predsedstva in odgovornost kabineta do spodnjega doma ter z mirovno politiko spodbujal trgovanje s čezmorskimi državami.
1740 se je rodil Jospeh-Michel Montgolfier, ki je skupaj z bratom Jacques-Etiennom izumil balon na vroči zrak. To je bilo prvo uspešno zračno plovilo, ki je letelo na podlagi vzgona zraka, s katerim je bil napolnjen balon.
18 Štajerski1TEDNIK
Nasveti
torek • 20. avgusta 2013
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Setve in sajenja na vrtu seveda še niso končani
Čeprav smo v drugi polovici poletja, se gredice na vrtu še ne smejo sprazniti. Suša je letos na vrtu naredila veliko škode, ravno zato pa je zdaj čas, da pričnemo misliti na jesen in zimo. Še veliko lahko posadimo ali posejemo. Mnogi si delajo veliko težav, kaj lahko sledi prejšnji vrtnini, kam je najbolje posejati posamezne vrtnine. Pa zadeva sploh ni tako težavna, pomembno pa je, da poznamo botanične sorodnike med posameznimi vrtninami.
Priprava zemlje za naknadne setve v poletju
Zemlja je naše osnovno orodje in zelo pomembno je, da z njo primerno ravnamo. Poleg gnojenja je zelo pomembno, da je v poletnem času ne prekopavamo. Mislim, da zdaj že vsi ekološki vrtnarji veste, da je zemlja rodovitna samo, če je živa. Prekopavanje, obračanje zemlje, pomeni, da popolnoma na glavo obrnemo celoten mikrobni svet. Tiste, ki ne marajo svetlobe in ne potre-
bujejo veliko kisika in zato živijo v globljih plasteh, postavimo na svetlo. S tem jih veliko propade. In obratno, tiste, ki žive na svetlem in v zračnem okolju, obrnemo v temo, kjer jim ne ustreza. Posebej neugodno je tako preo-bračanje zemlje poleti. Zato poleti tla pred ponovno setvijo ali sajenjem samo plitvo obdelamo z motiko. Ce se predhodni kulturi gnoji s polnim odmerkom organskih gnojil, tako kupljenih kakor hlevskim gnojem ali kompostom, gnojenje za jesenske kulture ni vedno potrebno.
Kaj še lahko posejemo ali posadimo za letos
V sredini avgusta je še vedno
čas za setev, zagotovo pa presajanje letnih solat. Veseli bodo prav gotovo tisti, ki imajo radi mehko-listne solate, saj bodo v prijetnem jesenskem vremenu spet lepo uspele. Solate lahko presadite tudi med rastline paradižnika. Ce želimo namreč obdržati zdrav paradižnik, mu moramo še vedno redno odstranjevati zalistni-ke, med drugim pa je dobro ob
Motovilec Žličar je slovenska avtohtona sorta, izvor Štajerska	. .^iA^vflin^ Foto: Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti	J
Herpes simplex št. 1
Herpes simplex št. 1 all herpes lablalls so kožni mehurčki, kl so največkrat neprijetni, saj srbijo In kvarijo videz. Pretežno se pojavijo na obrazu okoli ust. Njihov nastanek povzročijo virusi Herpes simplex, ki spadajo v veliko in raznoliko družino virusov herpes (Herpesviri-dae). Herpes simplex tip 1 ali oralni tip povzroči spremembe na koži, največkrat ob ustnici, v ustih in na očeh, prenaša pa se s kužnimi kapljicami. Medtem ko tip 2 ali genitalni herpes okuži spolovila in se prenaša s spolnim stikom.
Virus (Herpes simplex tip 1), ki povzroča nastanek kožnih mehurčkov okoli ust (Herpes labialis), se prenaša z neposrednim stikom okužene telesne tekočine ali izločka z zdravo sluznico oziroma kožo.
Po okužbi se bolezen začne z značilnim srbenjem, pečenjem in bolečino na ustnicah, šele po nekaj dneh se pojavi značilen mehurček oziroma skupina mehurčkov. Ti počijo in preidejo v kraste, ki se po-suše in odpadejo. Prav tako so lahko prisotne povečane in boleče bezgavke.
Herpes se največkrat pojavi na ustnicah, na meji med kožo In sluznico, In se lahko razširi na lica, nos In brado. Redkokdaj se znaki pokažejo v ustih, trdem nebu ali na dlesnih. Posebej nevaren pa je, če se pojavi na očeh. Bolnik v prvih dneh okužbe izloča virus v veliki količini, in sicer ga najdemo v njegovi slini in na rokah.
Po prvotni okužbi ostajajo herpes virusi v organizmu človeka doživljenjsko, vendar ponovno izbruhnejo samo v določenih primerih, kot posledica notranjih ali zunanjih dejavnikov.
Notranji dejavniki so: zvišana temperatura, prebavne motnje, zmanjšana odpornost, stres, operacije, menstruacija in prehladna obolenja, medtem ko so zunanji dejavniki ponovna okužba, ultravijolična svetloba, alkoholne pijače, kava in cigarete. Spremembe se pokažejo vedno na istem ali skoraj na istem mestu, kjer je bila prvotna okužba.
Antivirusna zdravila imajo v primerih, ko se že pojavijo simptomi, le malo učinka, zato je treba zdravila upora-
Foto: Črtomir Goznik
Lara Lukman, dr. med.
biti čim prej ali celo preventivno. Antivirusno zdravilo aciklovir v obliki mazil ali tablet je izredno učinkovito, če se uporabi, še preden izbruhnejo mehurčki, sicer pa se priporoča predvsem uporaba cinkove paste in herplexa, ta mehurčke suši, je lokalni anestetik, ki blaži bolečino in občutek napetosti kože. Seveda pa lahko herpes tudi preprečimo s pravilno higieno, kot je pogosto umivanje rok, pravilno ustno higieno, z uživanjem veliko vitaminov, svežega sadja in zelenjave, kar krepi odpornost. Potrebno pa se je izogibati stresu, kavi, cigaretam in alkoholnim pijačam.
Lara Lukman, dr. med
Blitva je zelo uporabna, prezimna zelenjadnica
Foto: Miša Pušenjak
vsakem pobiranju odstraniti tudi vse liste, ki sežejo do obranega plodu. V bistvu jih lahko odstranimo takoj, ko opazimo rdečenje plodov v posamezni etaži. Listov ne trgamo, odrežemo jih s škarjicami ali nožem. Pustimo samo zadnji list pod grozdom plodov. Ce smo to naredili, potem je pri zemlji že dovolj zračno in svetlo, da lahko posadimo sadike solate. Tla rahlo prerahljamo, kar najlažje naredimo z orodjem, ki ima tri zobe. Poleg solate lahko pod paradižnik posejemo še motovileč in/ali špinačo. Seme motovilca za avgustovsko setev dajte za teden dni v zamrzovalnik, setev pa obvezno zasenčite. Ce pa ga sejete pod paradižnik, ga bo senčil on.
Solato lahko sejemo vse do sredine avgusta, sadike pa presajamo vse do prvega tedna septembra.
Za hitre sveže solate sejemo ves čas tudi različne mešanice rastlin za mlade liste. Ze tri tedne po setvi dobimo okusno, zanimivo solato iz različnih rastlin. Se eno novejšo hitro rastočo solatnico lahko še vedno posejemo, to je užitni tolščak.
Za setev endivije in letnega radiča je praktično prepozno, imajo pa letos številne trgovine in vrtnarji na razpolago sadike. Za njihovo presajanje pa je še vedno čas.
Še vedno lahko posejete tudi nizek stročji fižol, seme zvečer pred tem namočite v vodo ali ka-milični (žajbljev) čaj.
Posejmo še križnice, da bomo zdravi pričakali zimo
V tem času lahko še presajamo sadike nekaterih kapusnic, predvsem kitajskega kapusa. Križnice so vrtnine, ki jih moramo začeti
uživati v jeseni. Tako bomo odporni in zdravi pričakali zimske tegobe. Kitajski kapus lahko v tem času samo še presajamo, saj je za setev že prepozno. Še vedno pa lahko tako sejemo in tudi presajamo nadzemno kolerabico. Slovenci imajo veliko raje bele sorte. Naj pa povem, da imajo rdeče sorte poleg običajne količine številnih mineralov, vitaminov in tudi antioksidantov še rdeče barvilo, ki nam prinaša še dodatne koristi. Še ena zanimivost. Večina pri nadzemni kolerabici uporabi odebeljeno steblo - nadzemni gomolj, liste pa zavržejo. Pa je v njih skrito še večje bogastvo narave. Ce pridelamo kolerabico na vrtu in so listi sveži, jih ravno tako uporabite v zelenjavnih jedeh, tako kakor liste ohrovta ali zelja. Še vedno lahko posejemo tudi črno redkev, čeprav bo do zime ostala nekoliko manjša, a še vedno zelo zdravilna. Ljubitelji mesečne redkvice pa imate še mesec in pol časa, da jo posejete.
Ljubitelji lahko znova posejete mesečno redkvico, ki ne potrebuje svoje gredice, posejte jo med vrste solate. Kapusnice bodo dobro uspevale za krompirjem, ki smo ga zdaj že izkopali. V tem primeru ni potrebno gnojenje, saj upam, da ste krompir obilno založili s hranili. Lahko pa jih sadimo tudi za čebulo. Takrat pa gredico pred setvijo ali presajanjem pognojimo z domačim kompostom ali kupljenim organskim gnojilom. Po presajanju, takoj ko vidimo, da so se sadike dobro ukoreninile, jih zalijemo še s tekočim organskim gnojilom.
Med križnice sodi tudi rukola, ki jo v jeseni sejemo ponovno. Njen predhodnik je lahko katera koli vrtnina, samo kapusnice oz.
križnice ne. Gredic pred setvijo ne gnojimo. Rukolo lahko režemo večkrat, po rezi pa jo lahko zalijemo s tekočimi organskimi gnojili. Divja rukola v večini v Sloveniji prezimi na prostem. Še bolje pa se obnese v zimskem rastlinjaku, kjer ne sme manjkati. Ne mara pa zastajanja vode, zato je treba tla pred njeno setvijo obdelati z motiko.
Za krompirjem lahko posejemo tudi blitvo
Blitva ali mangold je odlična vrtnina, ki jo veliko premalo cenimo. Sejemo jo lahko praktično od sredine aprila vse do konca avgusta. Ta zadnja setev je namenjena prezimovanju, posebej primerna je za prezimovanje v rastlinjakih. Paziti je potrebno, da blitve ne posejemo na gredice, kjer smo gojili rdečo peso ali spomladi špinačo, saj so si te vrtnine med seboj v sorodu. Blitvo lahko sejemo direktno na stalno mesto, v tem času pa je bolje vzgojiti sadike v multiploščah, sadike pa presaditi na gredice, kjer je rasel krompir, predvsem pa nekaj sadik posadite tudi v rastlinjak, kjer vam bodo listi na voljo skoraj celo zimo. V rastlinjaku bo, upam da, našla prostor ob dolgi vigni, ki bo kmalu končala svoje letošnje delo. Na prostem bo zanjo ostalo dovolj hranil na gredici, kjer je rasel krompir, dober predhodnik je tudi korenje, če ste ga že populili.
Prezimne vrtnine
Motovilec in špinačo sem že omenila. V avgustu in septembru posejana sta namenjena jesenskemu uživanju. Druga polovica septembra pa je čas, ko ju posejemo za drugo pomlad. Ceprav uvrščamo motovilec med solatnice, ni s solato, endivijo in radičem nič v sorodu in ga lahko sejemo tudi na gredice, kjer so rasle te vrtnine. Pravzaprav za motovilec ni ovir, rasel bo dobro za vsemi vrtninami. Gredic za motovilec ne gnojimo. Špinača pa je, kot je že zgoraj napisano, sorodnica blitve (mangolda) in rdeče pese. Zato je seveda ne sejemo na gredice, kjer je v zadnjih treh letih rasla katera izmed omenjenih vrtnin. Zelo dobro bo uspevala na gredicah za nizkim fižolom, grahom, čiče-riko, lečo ali dolgo vigno. Tudi korenček in peteršilj sta dobra predhodnika špinače.
Kot vidite, sajenja in setve še zdaleč niste končali. Gredice še ne smejo ostajati prazne, da našega največjega bogastva - zemlje, ne bo uničevalo vreme, padavine, veter in sonce.
Miša Pušenjak
Novejša, zelo zanimiva vrtnina užitni tolščak
Foto: Miša Pušenjak
torek • 20. avgusta 2013
Odraslim prepovedano
Štajerski TEDNIK 19
S svetovne glasbene scene
To je to
14. novembra bodo v znanem londonskem klubu Roundhouse podelili letošnje nagrade Classic Rock Roll of Honour.
Posebno nagrado oz. naziv žive legende so si letos prislužili člani legendarne heavy metal zasedbe Black Sabbath. Nagrado jim je prinesel njihov zadnji album 13, s katerim so se po dolgih 43 letih znova prebili na vrh britanske glasbene lestvice. To prestižno glasbeno nagrado so pred njimi prejeli tudi takšni zvezdniki, kot so Jimmy Page, Jeff Beck, Alice Cooper in zasedba ZZ TOP. Ob že omenjeni nagradi se bodo veterani heavy metal scene potegovali še za priznanja za band leta, album leta in zaradi prvega mesta na lestvici - za dogodek leta. Ob skupini Black Sabbath se bodo za naziv najboljše skupine leta potegovali še Iron Maiden, The Rolling Stones, Status Quo in malce nepričakovano glede na kategorijo David Bowie. Chris Ingham, predstavnik revije Classic Rock, ki od leta 2005 podeljuje omenjene nagrade, je ob tej priložnosti dejal: »Black Sabbath si priznanje žive legende zaslužijo, saj imajo za sabo dolgoletno uspešno kariero, letos pa so izdali odličen album, ki nas spominja, kako je stvari treba delati.« Osbourne
Black Sabbath
Foto: avidamy.com
je nagrado za žive legende sicer kot samostojni ustvarjalec prejel že leta 2008. Ozzy Osbourne je ob tej priložnosti nekoliko hudomušno dejal: »Super je biti živa legenda. Bolje od mrtve legende.«
®®®
Kontroverzna ameriška glasbenica Lady Gaga je pred dnevi na YouTubu objavila svoj novi singel. Skladba nosi naslov Applause in je njen prvi singel po letu 2011. Zaradi tega, ker so nekateri posnetki že pricur-ljali v javnost preko svetovnega spleta, je skladba izšla nekaj dni prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Singel Applause bo seveda objavljen tudi na pevkinem novem tretjem studijskem albumu ARTPOP, ki naj bi po napove-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
2.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
3.	RADIOACTIVE - IMAGINE DRAGONS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS
2.	WAKE ME UP - AVICII
3.	TRAMPOLINE - TINIE TEMPAH FT 2 CHAINZ
NEMČIJA
1.	WAKE ME UP - AVICII
2.	BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL
3.	LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH
dih izšel v novembru. Svetovno premiero bo skladba Applause doživela 25. avgusta na podelitvi
MTV-jevih glasbenih nagrad. ®®®
V čast glasbeni ikoni 20. stoletja Johnu Lennonu naj bi v glavnem mestu Litve postavili spomenik. Idejna avtorja tega projekta sta umetnostni zgodovinar Saulius Pilinkus in fotograf Saulius Paukštys, ki sta ob tej priložnosti dejala, da bo spomenik prihodnje leto ob tem času že na ogled. Omenjeni dvo-jec se že lahko pohvali s podobnim projektom, saj sta leta 1996 prav tako v Vilniusu postavila na ogled skulpturo Franka Zappe, ki je kmalu zatem postala prava
mestna turistična atrakcija. ®®®
Kot smo že poročali, je 63-letna Agnetha Faltskog, nekoč članica nepozabnega švedskega pop kvarteta ABBA, v maju izdala svoj deseti samostojni album z naslovom A. Novi album je bil najavljen s singlom in videospotom za balado When You Really Loved Someone. Kmalu zatem je s skladbo Dance Your Pain Away sledil še naskok na ameriško tržišče. ZDA se je pevka lotila stilsko popolnoma drugače, saj gre za dinamično dance orientirano skladbo, pod katero se je podpisal znani Jorgen Elofsson.
®@®
Michelle Obama, žena ameriškega predsednika Baracka Obame, je sodelovala pri nastajanju hip-hop albuma z na-
slovom Songs for a Healthier America. Album, s pomočjo katerega želijo vplivati na pre-hranske navade otrok in mladih, bosta izdali organizaciji The Partnership for a Healthier America in Hip Hop Public Healt. Prva dama ZDA sicer na albumu ne bo niti prepevala, niti »rapala«, ampak se bo pojavila v desetih videospotih, ki jih bodo distri-buirali po ameriških šolah. Ob
Michelle Obama so na tem projektu sodelovala številna znana glasbena imena, kot so Darryl 'DMC' McDaniels iz Run-DMC, Doug E Fresh, Jor-din Sparks, Ashanti in Travis Barker iz zasedbe Blink-182. Na albumu Songs For A Healthier America, ki bo izšel septembra, bo 19 skladb.
®®®
Popularna pevka Jessie J še naprej pospešeno napoveduje izidi svojega novega studijskega albuma. Po prvi skladbi Wild, ki jo je objavila v maju, in v prejšnjem tednu izdani skladbi in videospotu It's My Party je na poti že tretji novi singel. Gre za skladbo z naslovom Excuse My Rude, v kateri sodeluje z znano raperko Becky G. Še vedno pa ni znan točen datum izida že težko pričakovanega tretjega studijskega albuma te britanske pevke. Jessie J, s pravim imenom Jessica Ellen Cornish, se je rodila 27. marca 1988 v predmestju Londona, svetovno slavo pa je požela z uspešnicami, kot so Price Tag, Domino in debitantsko Do It Like a Dude.
Janko Bezjak
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Ozaveščenost
Večkrat se govori o ozaveščenosti. 0 tem, da ljudje smo in nismo o nečem ozaveščeni ali pa bi o čem morali biti. Slednje velikokrat vodi v razne kampanje, ki pa so bolj ali manj resne. A kljub temu jih kar pogosto propagirajo raznorazne znane javne osebnosti, saj je to sila trendovsko, hkrati pa lahko ti posamezniki ljudem s tem pokažejo, kako silno razsvetljeni so.
Ene takšnih kampanj za "dvigovanje ozaveščenosti", ki se kar naprej pojavljajo, so neštete ideje tistih, ki so razsvetljeni na področju hrane. To so predvsem vegetarijanci, vegani in pre-snojedci; vsaka skupina v tem vrstnem redu je namreč hujša in bolj ekstremna.
Nekaj časa sem te skupine spremljal, razmišljal o njihovi ideologiji ter prenašal nenehno moraliziranje o "trpečih" živalih. Sicer me prav nič ne moti, če kdo kratkomalo ne je mesa, ker mu ali ji pač ne odgovarja; to je odločitev posameznika. Ne morem pa se strinjati z vegetarijanstvom kot posledico določene ideologije. Kajti takšna ideologija izhaja iz trditve, da je zakol živali nemoralno dejanje, saj so živali "enake" nam. Če se mesu na primer odpovemo, to primitivnost in zlo presežemo ter se na nek način "očistimo". Postanemo absolutno moralni in brez dvoma etični, skoraj nadčloveški.
Saj tega nihče sicer ne pove, vendar tako jaz to dojemam. To se mi zdi tista krovna ideja te ideologije o nemoralnosti uživanja živali ali njihovih produktov; čistost. Vsi drugi smo namreč nemoralni, kruti in neozaveščeni. Ko bi le vedeli, kako grozljiv je zakol prašiča ali kako kokoši trpijo, ko morajo dan za dnem neusmiljeno valiti jajca, bi se takoj odpovedali vsakemu naslednjemu grižljaju mesa. Vendar jaz vse to vem. In me to še zmeraj ne moti ... razburi me zgolj nepotrebno mučenje živali. Sam zakol je na koncu še najmanj.
Živali se prehranjujejo z drugimi živalmi in ne vidim, kaj naj bi bilo spornega v tem, da to počnemo tudi ljudje. Naše telo meso očitno zelo dobro prebavi, medtem ko celuloze (enega glavnih gradnikov večine rastlin) ne prebavimo niti ene same molekule .
Velikokrat pomislim, da ljudje v sodobni družbi živali prevečkrat dojemajo kot ljubljenčke ter družinske člane, od kod pa ta obsesija izvira, pa mi ni povsem jasno. Vem le, da danes med domače živali spadajo tudi že zajci in miniaturni prašiči. A jaz nisem ozaveščen, ker v te živali nisem zaljubljen in jih ne razumem. Sem zgolj primitiven človečnjak, ki mu ni jasno, da živali ne sodijo na krožnik, pač pa v posebno posteljo, na živalske masaže, v živalske hotele ter k živalskim psihologom. Namesto po svinjski pečenki bi moral poseči po slastnem humusu, na dopustu pa bi iz morja namesto ribe moral izvleči morsko travo. Ko bi me le kdo razsvetlil in ozavestil. Morda kak zategnjen vegan, ki bi mi pokazal strašljive fotografije in posnetke mesne industrije.
A lahko se zgodi, da bi tudi takrat zamahnil z roko, se razveselil, da je evolucija nanesla tako, da ne rabim jaz končati na kakšnem krožniku, veganu pa svetoval, naj se že enkrat pomiri ter si privošči kak dober zrezek.
Matic Hriberšek
S t V I
N AJCjy
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
VAKE ME UP - AVICII JRRED LINES - ROBIN THICKE / -PHARRELL
3.	LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN
4.	I LOVE IT - ICONA POP FT CHARLIXCX
5.	LIQUID LUNCH - CARO EMERALD
6.	DEAR DARLIN' - OLLY MURS
7.	COUNTING STARS - ONE REPUBLIC!
8.	SAFE AND SOUND - CAPITALS CITI
9.	LET HER GO - PASSENGER
10.	GET LUCKY - DAFT PUNK FT PHARRELL WILLIAH
11.	BASTILLE - POMPEII
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2» 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski'TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 2Q. avgusta 2Q13
Kaj bomo danes jedli
TOREK
skutna klobasa, zelena solata, žemeljni narastek z
breskvami
SREDA
želodčkova kisla juha, pohorska omleta ČETRTEK
slivovi cmoki, kompot PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata, sadna nabodala na žaru
s karamelno omako*
SOBOTA
piščančji file v česnovi omaki, dušen riž, solata NEDELJA
goveja juha, marinirana vratovina na žaru, krompirjevi
kroketi, mešana solata
PONEDELJEK
zabeljen stročji fižol s smetano, jabolčni zavitek
*Sadna nabodala na žaru s karamelno omako
Sestavine: poljubno sadje, narezano na večje kose (jabolka, ananas, banana, mango, jagode ...), sok 1/2 limone, sladkor po okusu, maslo; karamelna omaka: 150 g masla, 70 g sladkorja, 100 ml sladke smetane. Sadje narežemo na krhlje ali kocke. Iztisnemo limonin sok in
z njim pokapamo sadje. Sadje posujemo s sladkorjem. Koščke sadja izmenično nabodemo na lesena nabodala in pečemo na vročem žaru pribl. 6 minut, pri tem večkrat obrnemo. Maslo stalimo in ga med peko večkrat s čopičem nanesemo na sadje. Nabodala naj se ne pečejo predolgo, saj lahko sadje postane ka-šasto. Za karamelno omako najprej v posodi segrejemo maslo in sladkor. Mešamo tako dolgo, da se sladkor stali in postane rjave barve. Karamelu primešamo sladko smetano, ki smo jo prej ločeno segreli v kozici. Postrežemo s sadnimi nabodali.
**Marinirana vratovina na žaru
Sestavine: 1 kg vratovine, narezane na 1-1,5 cm debele rezine (s kostjo ali brez); marinada 1: 2 dl olivnega olja, sok ene limone, vejica rožmarina, 2 sesekljana stoka česna, sol in poper, po želji druge začimbe po okusu; marinada 2: 1 dl olja, 5 strokov stisnjenega česna, 3 čajne žličke gorčičnih semen v vinu, 1 čajna žlička mlete sladke paprike, sok polovice limone ali sok ananasa, 1 čajna žlička kečapa, sol, poper, origano; marinada 3: rdeče vino, 1 čebula, narezana na kocke, 1 korenček, narezan na kolobarčke, 1 strok česna, vejica timijana, 1 lovorov list, vejica rožmarina, žlica medu, sok 1 pomaranče, sol.
Osnovo za mesno marinado sestavljajo olje, limonin sok ali kis, sol, poper in zelišča. Kislina v marinadi poskrbi, da je meso mehko, olje ohranja pravi okus, zelišča pa ta okus še dodatno obogatijo. Meso bo okusnejše in mehkejše, če ga mariniramo dlje, lahko tudi 24 ur. Krajši čas ga mariniramo pri sobni temperaturi, pri večurnem mariniranju pa ga shranimo v hladilnik. Pri daljšem mariniranju ga solimo šele pred pečenjem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
KOLO
Med domorodci v Afriki je dolgo časa živel misijonar. Ko ga pokličejo nazaj domov, se odloči, da bo domorodce naučil nekaj angleščine. In gre z vodjo domorodcev na sprehod. Prideta do drevesa in misijonar reče: "Tree." Vodja domorodcev ponovi: "Tree." Gresta dalje, prideta do grma, reče misijonar: "Bush." Vodja domorodcev ponovi: "Bush." V grmu pa nekaj šumlja. Misijonar pogleda in vidi parček, ki se kotali po grmu. Malo zardi in pravi: "Riding a bike." Vodja domorodcev vzame kamen in oba ubije. Misijonar ga zgroženo vpraša, zakaj je to storil. Vodja jezno pokaže na žensko in reče: "My bike!"
MIHEC
Soseda obišče sosedo in jo nadere: "Vaš mulec mi je včeraj rekel stara koza!"
Soseda takoj okara sina: "Mihec, kolikokrat sem ti že rekla, da ljudi ne sodimo po njihovi zunanjosti
POSTNI NABIRALNIK Hčerka se hoče zvečer neopaže-no izmuzniti iz hiše. Oče jo zaloti in jo vpraša: "Kam pa kam?" Hčerka zardi in reče: "Samo pismo nesem v nabiralnik." Oče pa: "Potem pa pohiti. Nabiralnik je že dvakrat zažvižgal."
SAMOMOR
Pri mizarju zazvoni telefon: "Na
pomoč!"
"Kaj pa je?"
"Moja tašča hoče skočiti skozi okno!"
"Ja, človek neumni, pokličite gasilce ali prvo pomoč!" "Ne! Vas rabim! Okno se je zataknilo!"
NEOTESANEC
Žena razlaga sodniku: "Želim se ločiti od tega neotesanca! NIkoli ne posluša kaj govorim!" Sodnik vpraša moža: "Je to res?" Mož pa vpraša: "Kaj pa je rekla?"
LEPA MATURANTKA Pred maturo se je zelo lepa maturantka znašla v hudi zadregi. Matematika ji ni in ni šla, zato se odloči za tvegani korak. Sla je k profesorju matematike in mu rekla: "Gospod profesor, če mi pomagate, da bom napravila izpit iz matematike, sem pripravljena preživeti večer z vami. Lahko boste delali z menoj, kar boste hoteli." Maturantka je bila prava lepotica in profesor se ni mogel upreti skušnjavi. Obljubil ji je ustrezno pomoč. Med začetnim ljubkovanjem je profesor ugotovil:"No, no, draga deklica, nedolžna pa nisi več!" "Gospod profesor," se izgovarja le-potička, "pred vpisom v gimnazijo je bilo tudi potrebno zbrati dovolj točk!"
SESTAVIL
EDI KLASINC
KRAJ PRI POLJČANAH
IGRALEC DELON
POSEBNEŽ
¿JUH
Štajerski TEDNIK
IZDELOVALNI-CA KLISEJEV
MAJHNA RAZSEŽNOST, KRAČINA
PREBIVALKA LENDAVE
NAS KOŠARKAR DANEU
MANJŠA MORSKA RIBA, PROGAR
UPRAVNIK BANKE
LETOPIS, KRONIKA
KRAJ PRI ŽIREH
IZDELOVALEC DOG
OLJEVINA
TRETJI NAJVEČJI OTOK NA SVETU

*- mm
¡ • ^»•«■Hafcç "W^î -v- s^nffviPSPji^SSf. (ya
Mir*	f&ti
. $ 3*%-■ #i fmw, */ vwlr &í
^. w. -r : wmmastr - m
PTfe^...? m A
DRISTILNIK, KLISTIR
IZDELOVALEC LECTA
NIŽJI TURSKI PLEMIČ
RIMSKA 501
ZUNANJI ZARODNI LIST
PASMA KOZ IZ KAŠMIRJA
BRANKO ROBINSAK
ODŽAGAN KOS DEBLA, SČULJEK
ODLOŽENA STVAR
VLEČENJE
POVRATNA TEKMA
LESEN MOSTIČEK
ELEGIČNOST
VROČI VODNI HLAPI
PRIPRAVA ZA IGRANJE
SPORTNA VETROVKA S KAPUCO
MANJSA PRILOŽNOST
TONE ŠOLAR
REČ, PREDMET
RAVNILO
TINA DROLE
LIRSKA PESEM
SREDNJEV. PRAVNIK
BRITANSKA PEVKA
IT. POLITIK MORO
LOMITEV, FRAKTURA
POGANJEK
JADRANSKI POLOTOK
RAKEV
KITARIST BELČIČ
POŽELENJE
ZNIZANA NOTA D
ŽOGA IZ IGRISČA
ŽITO ZA KONJE
PISATELJ FLISAR
NAS IGRALEC
IVAN TAVČAR
AMERICIJ
VELIKA KAMNITA GMOTA
BORZNI TRGOVEV, DILER
NAŠ FILOZOF (TOMO)
BOLGARSKA JOGURTOVA JUHA
NAČIN MEŠANJA RAZTOPIN
SVOJEGLAVOST
Foto: AŠV
Foto: AŠV
■eiuji 'ezoiuso 'joioiei '^¡a
'jaieaQ 'eiip^s 'jauey üv 'pibas 'saAO '¡pa 'eisj^ 'oi}S| '|e>i 'uuo| '}s6a| 'eso|§ 'qi 'si 'eojowjcl '^oioue 'e>n§a|a 'Ajq 'esueAaj '^ape^po 'ewesp 'jaujaAnS 'iueiv 'JaSef 'o|odo 'qopod :ouAejopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
torek • 20. avgusta 2013
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBlUK 21
Govori se ...
... da seje trener Aluminija močno navzel besedišča svojega nekdanjega mariborskega šefa (Milaniča): čeprav so tekmo izgubili z 0:3, so bili dominantni...
... da ga bodo lahko v obdravskih občinah, pri Svetem Marki in Sveti Marjeti, tudi v bodoče po mili volji sr....i, saj so jim že odobrili sredstva tudi za nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema,
...da ne bi bilo nič narobe, če bi nekateri manj spretni in predragi poetovion-ski ter okoliški gostinci vsaj poskušali posnemati uspešnega haloškega podjetnika, ki s poceni in dobro pripravljeno domačo hrano privablja v Dolino Winettu ob vikendih in praznikih na stotine obiskovalcev iz vse Slovenije.
... da so v obmejni halo-ški občini poleg uspešnega žogobrcanja vse bolj prodorni tudi na področju ko-
njeniških iger, kjer je trenutno najuspešnejši nežnejši spol.
... da so bistre glave na nekajurni okrogli mizi o razvoju turizma na Ormoškem ugotovile že leta znano dejstvo: da se turizma Slovenci ne znamo iti, ker smo zavistni in se ne znamo povezati.
... da če bi besede postale gradbeni material, bi na Ptujskem stalo že nekaj lju-
devitopivskih osnovnih šol. Tako pa se podira edina, četudi so jo besedno podprli že vsi slovenskih bolj in manj vidni politiki .
Vidi se...
. da dolgo in zelo vroče poletje močno vpliva tudi na povečano žejo, kar se je zelo lepo odrazilo tudi na nedavnem tekmovanju v pitju borovničevca sredi Haloz.
«brc
IIIIII Mislil
[ Y
3L>

Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 26. 8. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Telefonska številka:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Irena Jevšenak, Ptuj.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija ima že nostalgični prizvok, saj je bila posneta v času najbolj vročih poletnih dni. Avtor pa je k posnetku pripisal: »Kuža Arči nima evrov, da bi se kopal v morju in se mora doma v lavorju! V tem vročinskem valu skušamo pomagat živalim prestati to vročino.«
Iskrice
www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
		2	4	7	1	3		
8		3			5	4		9
4					9		1	
	7		9					4
5		6				7		2
1					2		8	
	2							7
3		1	8			5		6
		5	2	6	4	9		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€€	O
Bik	V	©©©	€€	O
Dvojčka	vv	©	€€€	OO
Rai	V	©©©	€€	OO
Lev	VV	©	€	OOO
Devica	VV	©©©	€€	O
Tehtnica	VVV	©©	€	OOO
Škorpijon	VV	©	€€€	O
Strelec	V	©©©	€€	OO
Kozorog	VVV	©©	€€€	O
Vodnar	VVV	©	€€	OOO
Ribi	V	©©	€€€	OO
(Vir: www.pregovor.com)
»Če želiš najti zlato, ga išči tam, kjer je.« William Juneau
»Ni vse zlato, kar se sveti.« Latinski pregovor
»Časti Gospoda s svojim imetjem, s prvinami vseh svojih pridelkov. Tvoje žitnice bodo polne hrane, tvoje kadi bodoprekipevale od mošta.« Sveto Pismo, Pregovori 3,9.10 •SfSfk
»Od velikega bogastva ni dejanske koristi, razen v razda-janju.« Francis Bacon
»Čim večdaješ, tem več imaš.« Lao Ce
»Izobražen človek vedno ohrani v sebi svoja bogastva.«
Caius Iulius Fedrus
•k**
»Veliko bogastvo je veliko suženjstvo.« Seneka
»Kdo je bogat? Tisti, ki se veseli svojega deleža.« Avot, Talmud
Rebus
Rešitev iz prejšnje številke: DRŽAVNI PRAZNIK
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. do 27. avgusta 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Avtor: Edi Klasinc
22 Štajerski1TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 20. avgusta 2013
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj medicinsko sestro/medicinskega tehnika, smo se letos ponovno odločili pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
POHORJEB RESORT
NAJ PRODAJALKO/


\\u :uj
MU ODI I
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše prodajalke/prodajalca.
13. 9. 2013
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanja ŠPORTNI CENTER POHORJE, ki bo zmagovalcu podaril VIKEND PAKET za dve osebi POHORSKA PRAVLJICA, prav tako pa bomo v sodelovanju s Športnim centrom Pohorje nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo podarili paket Z DRUŽINO NA POHORJE.
GLASOVALNI KUPON
NAJ PRODAJALKA/ IALEC 2013
POHORJE S RESORT
www.pohorje.org
Glasovalni kup'on pošljite ali prinesite na naslov: Radio-lBdnik, d.o.o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Paket POHORSKA PRAVLJICA vključuje (za dve osebi):	_
Pohorska dobrodošlica
www.ponoqe.org
Namestitev v superior sobi 3 x polpenzion
1	x dnevno vstop v spa ali wellness Neomejen vstop v fitness center Arena
2	x povratna vožnja z gondolo Izposoja pohodnih palic 1 x celodnevna izposoja koles Zemljevid po Energijski poti Internetno povezavo v sobi in v hotelu Parkirišče
Turistična taksaTuristična taksa se plača v recepciji.
Paket Z DRUŽINO NA POHORJE vključuje (2 odrasli osebi in 2 otroka do12 let):
Vstop v Spa center Bolfenk odrasli Vstop v Spa center Bolfenk otroci Povratno vožnjo z gondolo odrasli Povratno vožnjo z gondolo otroci Kosilo hotel Bolfenk odrasli Kosilo hotel Bolfenk otroci Pohorska omleta v hotelu Arena Vožnja s Pohorjetom odrasli Vožnja s Pohorjetom otroci
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
PTUJ
BIOlBBjlE
MALA NEDELJA
LJUTOME R
SLOVEN I J A
(jLpStUlia
Tin,


oc te ni sept®
l'i ) J l' r ii } a-derm a radio») dnik
Obiavliamo trenutni vrstni red prvih 18po številu
ANDREJ KMETEC - KMEČKI MLIN KOROŠEC ZABOVCI
IRENA FUREK - MARKET ŽIVILA ŽETALE
DARINKA MURŠEC - JAGER TRNOVSKA VAS
BRANKO ŽIBRAT - POMLAD GEREČJA VAS
NINA VINDIŠ - MERCATOR VIDEM
ZVEZDANA HORVAT - SPAR RABELČJA VAS
TOMAS FLORJANIČ - HIPERMARKET MERCATOR PTUJ
ADA FEKONJA - JAGER TRNOVSKA VAS
IRENA HORVAT - MERCATOR HAJDINA
MATEJ KOVAČEC - JAGER GORIŠNICA
JANJA NAHBERGER - HOFER PTUJ
SONJA PAL - MERCATOR SUPER MESTO PTUJ
SIMONA LAMPRET - JAGER MAJŠPERK
METKA KOZEL - MARKET ŽERAK VIDEM
MARJETKA TRANČAR KOKOT - TUŠ HALOŽANKA ZAVRČ
TAMARA PUČKO - MASS QLANDIA
SONJA HAMERŠAK - EKSTRA TUŠ PTUJ
MIRJANA DRUMLIČ - JAGER TRNOVSKA VAS
torek • 13. avgusta 2013
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 ^ Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	|
-NOVA VOZILA FORD	1
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S
-	KREDITI NA POLOŽNICE	J BREZ POLOGA 1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA			€ OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT 2.0 IDI DPF	2007	15.990,00	ODLIČEN, 2. LAS1NIK, POTR.SER.K.	KOV. SREBRNA
FDRDKA1.3,3VRATA	2000	1.150,00	ALUPLAT., 4 AIRRAGI.RADIO	RDEČA
FDRD FIESTA 1.251 TTTANIUM, 5 VRAT	2012	9.990,00	TIŠINI, TEMPOMAT, CONTR.PAK.	KDV.HOTMAGENTA
FDRD FUSION 1.6 TREND, SLO	2008	6.990,00	KUMA, MEGLENKE, POT.RAČUN.	KOV. TEMNO SIVA
FORD FOCUS EBONY 1.G 16V. SLO	2011	10.690,00	1.LAST., TEMPOMAT, ALUPLAT.	KOV. ČRNA
FORD SMAX1REND 2.01	2007	8.990,00	KOMUNIK. PAKET,PARK SENZORJI	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 2.0 TÜC1 TTTANIUM, 5 VRAT	2011	19.990,00	TESTNI, NIZKA PORABA	BELA S ČRNO STREHO
MERCEDES-BENZVfTD 109CDI KOMBI FURGON 2010		16.990,00	1.LAST.LE 23.950 km, KLIMA	BELA
OPEL MERIVA 1.GI. SLO	2004	4.990,00	KUMA, ABS, VLEČNA NAPRAVA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 CC 1.616V KILVER	2005	4.490,00	ALUPLAT., OBVOL KONTROLE	KOV. SREBRNA
PEUGEOT RCZ COUPE 1.6	2010	19.500,00	BKNON.PARKSENZ, TEMPOMAT	KOV. ČRNA
RENAULT MODUS 1.5 DQ. ELAN, 5 VRAT	2008	6.390,00	KUMA, MEGL..0RV0L KONTROLE	KOV. SV. MODRA
RENAULT MEGANE 1.5 DO. 5 VRAT	2004	3.190,00	KUMA,MEGL..E1R PAKET	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.6 TDI, C0MF0R1UNE, 5 VRAT	2011	13.990,00	ALUPLAT.,TTMOMAT,DVMKL	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.4 TRENDLINE, 5 VRAT	2004	6.690,00	1.LAST, PCTTR. SERVISNA KNJIGA	KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobilipr
08:00 Praznik Gospodinj Juršinci 09:30 19 pražil k občine Juršinci 11:30 Video strani 18:00 Destrnik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kmečki praznik na Destrniku 21:30 Destrnik-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu
OB: 00 10:00
PROGRAMSKI Q 11:30 18:00 20:00 21:30 22:30
SIP
-rdel
NAPOVEDNIK
	CD
	iN
	
	X
	LLI >-
	Oí
	H
	LU
	O
100 let kd Hajdina Polje, kdo bo tebe ljubil-2.del Video strani
Starše-Na sto p ljudskih pevcev KD Hajdina-Tripče de Utolče H ajdi na-Iz domače skrinje GDStiina pri Francetu
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
08:00 50 let TD Polen šak 09:00 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-lz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Kronika iz občine Domava 21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi
Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: mfo@siptvsi
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
Mali oglasi
STORITVE
KMETIJSTVO

ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si, info@role-tarstvo-arnus.si.
V DOMINU CENTRU PTUJ - Frizerski studio M; moško striženje 5 €, žensko striženje - fen 15 €. Tel. 070 420 499.
Kakor ptica z zlomljenimi krili omagal si sredi poti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je večna praznina, ki močno boli.
SPOMIN Jakob Bratec
18. 8. 2012-18. 8. 2013
Minilo je že leto žalosti, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi in pradedi. Težko je živeti brez tebe, še težje je biti sam.
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je večna praznina, ki močno boli.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 19. avgust 2011, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi, brat in stric
Maks Planer
Z ZAGREBŠKE CESTE 117, PTUJ
Hvala vsem, ki ga z gorečimi spomini ohranjate v srcu.
Žalujoči: tvoji najdražji
KUPIM polžni transporter za spravilo zrnja, lahko brez motorja, in rotacijski mulčer za traktor širine okrog 1,6
m. Tel. 051 431 337._
PRODAM hladilnik za mleko, 550-li-
trski. Tel. 703 40 63._
UGODNO prodamo 300-, 250- in 240-litrske rostfraj sode za vino. Telefon 051 260 506._
PRODAM kravo, brejo 8 mesecev, in telico, težko 400 kg. Telefon 031
281 453._
PRODAM bukova drva, razrez in dostava brezplačna, dobava takoj. Telefon 041 639 485._
PRODAM bikca in teličko, staro od 3 tedne do 1 meseca. Telefon 070 250
441._
PRODAM slive. Telefon 02 753 31 01.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, draga mama, spomin nate bo v naših srcih za vedno ostal.
SPOMIN
18. avgusta so minila tri leta, odkar nas je zapustila naša draga
Gera Ferčič
IZ BUKOVCEV 71
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in se je spomnite z lepo mislijo.
Njeni najdražji
NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051
667 170._
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._
PRODAM drva v hlodih, kamionska
dostava. Tel. 041 767 760._
PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Možnost dostave 041 670 766, Ptuj.
NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
KUPIM koruzo za silažo. 041 913
958._
KUPIM traktor, lahko je Tomo Vinko-vič, od 20 konjskih moči naprej, ali pa Ferguson, Ursus, Deutz univerzal ali drugo. Telefon 041 235 349.
PRODAM dve telici, ena breja devet mesecev in težka 700 kg, druga teli-ca težka 150 kg. Telefon 753 51 01.
NEPREMIČNINE
VRSTNE hiše Skorba, novogradnja, poletna akcija -10 %. Tel. 041 646
662._
PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo na Ptuju. Tel. 041 642 195.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37. faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Dal si nam mnogo, mnogo več, kot si sam sanjal. Del nas odhaja s teboj, a ti ostajaš v nas za večno.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in brata
Franca Krajnca
28. 9. 1932-10. 8. 2013 IZ PTUJA, ČRTKOVA ULICA 11
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, njegovim bivšim sodelavcem iz Delte -Laboda Ptuj ter hčerkinim sodelavcem iz Perutnine Ptuj, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala za podarjeno cvetje in sveče, pisna sožalja in vse tople besede tolažbe.
Hvala zdravnici v Zdravstvenem domu Ptuj, medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj, Pogrebni službi Javnega zavoda Ptuj, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino, gospe Angelci Rijavec za sočutne ganljive besede ter gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo.
Žena Angela, hči Nada in vnukinja Urška
Meseca avgusta je bilo, ko sonce še ni vzhajalo, ura jutra še ni odbila, ko te kruta smrt je ugrabila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame babice in prababice
Ane Cafuta
LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU 45
30. 7. 1928-6. 8. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekali sožalje, darovali za svete maše, cvetje, sveče ter pospremili našo mamo na zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebno sveto mašo in molitev, pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcu prapora DU Lovrenc, ge. Nataši iz patronažne službe, pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Minile zate vse so bolečine, v srcu si pustila lepe nam spomine, čeprav si mogla veliko pretrpeti, s teboj bilo nam lepo je živeti. Vse, kar storila si za nas nekdaj, hvala ti za vekomaj.
SPOMIN
19. avgusta je minilo 20 let žalosti, ko si se za vedno poslovila, draga mama, babica in prababica.
Tilika Gajser
IZ DOLENE 6
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu ter za prižgane sveče.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babika, prababika, sestra, prijateljica in soseda
Marija Vidovič
OREŠJE 79
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku Andreju, govorniku g. Šegulu, pevcem, nosilcem praporov ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
www.tednik.si
Ptuj, Markovci, Gorišnica • Dela se lahko začnejo
Denar za kanalizacijo (končno) odobren!
Po mesecih, pravzaprav letih čakanja, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v petek popoldne končno sporočilo, da je izdalo odločbo o dodelitvi kohezijskih sredstev v višini 7,5 milijona evrov za finalizacijo izgradnje kanalizacijskih sistemov v občinah Markovci, Gorišnica in Ptuj.
Prvotno ocenjena vrednost vseh del v okviru projekta je bila 17 milijonov evrov, po reviziji posameznih sklopov del po občinah pa je bila potrjena vrednost del 13 milijonov evrov. Kot
je povedal ptujski župan Štefan Čelan, bo delež skupnega sofinanciranja države in EU dobrih deset milijonov, dobre tri milijone evrov pa bodo občine morale zagotoviti same.
Benedikt, Ihova • Še ena družinska tragedija
Zabodel polbrata in mamo, nato še sebe
Enemu najbolj črnih poletij v zadnjih letih še nI videti konca; umori, uboji, samomori In poskusi umorov se kar vrstijo; zadnji v nizu se je zgodil v nedeljo pozno popoldne v kraju Ihova v občini Benedikt.
Po podatkih, ki jih je posredovala PU Maribor, so bili v nedeljo okoli 18. ure obveščeni, da sta v kraju Ihova večkrat zabodeni dve osebi, domnevno mati in sin. Na kraj so bili napoteni policisti, ki so ugotovili, da je zaradi vbodnih ran na kraju umrl moški, ena ženska je večkrat zabodena, domnevni osumljenec, ki so ga policisti z uporabo prisilnih sredstev uspeli obvladati, je tudi porezan in na zdravljenju v UKC Maribor.
Po neuradnih podatkih naj bi bil storilec 45-letni Bogdan K., ki je umoril svojega 50-letne-ga polbrata Draga, poskušal naj bi umoriti tudi 70-letno mamo, ki ima vbodne rane v predelu trebuha in hrbta in je v kritičnem stanju. Ta se je po pomoč zatekla k sosedom. Bogdan K. pa naj bi sam sebi nato poskušal soditi tako, da si je porezal vrat, vendar rana ni bila smrtna In naj ne bi bil več v življenjski nevarnosti, se pa še vedno zdravi v UKC Maribor.
Ogled kraja kaznivega dejanja so opravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Maribor pod vodstvom dežurne preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Mariboru In ob navzočnosti dežurnega državnega tožilca Iz ODT v Mariboru. Motiva za umor In poskus umora v ponedeljek PU Maribor še niso mogli pojasniti, saj je preiskava še trajala, Foto:ČrtomirGoznik neuradno pa naj bi bil vzrok V Ihovi se je v nedeljo zvečer zgodila še ena družinska tragedija tragedije tudi alkohol, (fotografija je simbolna).	Sm
Izbrani tudi izvajalci del
Po predhodnem javnem razpisu, ki je bil izveden že v prvi polovici leta, je bil za izvedbo kanalizacijskega sistema izbran konzorcij več podjetij; vodilni partner je Cestno podjetje Ptuj, skupaj z njim pa nastopajo še Komunalno podjetje Ormož, Komunalno podjetje Ptuj, VGP Drava Ptuj in Nigrad Maribor.
Celovit projekt, ki se bo končal predvidoma najkasneje do konca leta 2015, sestavljata dva projekta - Izgradnja kanalizacijskega sistema 3 Bukovci-Formin in čistilne naprave Formin ter Izgradnja kanalizacijskega sistema 5 v Mestni občini Ptuj.
Z uresničitvijo projekta bo v občinah Gorišnica in Markovci zgrajena kanalizacija v aglomeracijah Stojnci in Bukovci. Na 17.315 metrov novega kanalizacijskega sistema bo tako priključenih 95 odstotkov prebivalcev območja, ki se bo v celoti priključilo na čistilno napravo Formin.
V Mestni občini Ptuj bo zgrajena kanalizacija v aglomeracijah Ptuj in Ptuj - desni breg, povezovalni vod iz aglomeracije Grajena na čistilno napravo in 23.529 metrov kanalizacijskega sistema. Območje se bo v celoti priključilo na centralno čistilno napravo Ptuj.
Sm
Po precej dolgem času, številnih popravkih in preigravanjih, je MGRT končno odobrilo denar za drugo fazo izgradnje kanalizacijskih sistemov v treh občinah; s tem se bo končal pred leti začet projekt konzorcija sedmih občin pod imenom Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja.
Sp. Podravje • Preklic ukrepa prepovedi zalivanja
Namesto denarnih kazni le opozorila
Prejšnji teden je bila po dobrih treh tednih preklicana prepoved uporabe pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja za zalivanje, še naprej pa se priporoča varčna in smotrna raba pitne vode. Nad upoštevanjem ukrepa se je izvajal inšpekcijski nadzor, vendar pa večjih kršitev ni bilo. Izdana so bila le opozorila.
Zaradi pomanjkanja padavin je v času med 21. julijem in 13. avgustom veljalo priporočilo o varčni rabi pitne vode. Uveden ukrep je prepovedoval uporabo pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov in zelenic, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov, polivanje cestišč in poti ter polnjenje gasilskih cistern brez vnaprejšnjega soglasja upravljavca vodovoda.
Kazen: 400 evrov za posameznike, 1400 za pravne osebe
Globe za kršenje ukrepa prepovedi, ki jih lahko izreče pristojna inšpekcija, so določene v Odlokih o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v posameznih občinah. Na Ptuju kazen za tovrsten prekršek znaša 400 evrov za fizično osebo in 1400 evrov za pravno osebo. Kot nam je povedala Sabina Jupič, med-
občinska inšpektorica občin v Spodnjem Podravju, so v obdobju prepovedi izrekli le ustna in pisna opozorila na zapisnik z ukrepom, da posamezniki nemudoma prenehajo kršiti prepoved uporabe pitne vode. Hkrati je bil kršitelj opozorjen, da je prvič ukrep opozorilo, če tega opozorila ne bi upošteval, bi bila izrečena globa v skladu z odlokom. Po njenih besedah je bilo ugotovljenih zelo malo kršitev. Občani, ki so zalivali zelenice, vrtove in podobno, so imeli zagotovljeno lastno vodno oskrbo, kot so studenci, cisterne, zbrane meteorne vode ter vrtine. Prepovedi za zalivanje iz lastnih virov namreč ni bilo.
Sicer pa se inšpekcijski nadzor lahko opravi po uradni dolžnosti ali na podlagi prijave. Nadzor se je opravljal na podlagi prijave izvajalca Komunalnega podjetja Ptuj, ki je tudi dnevno dobivalo prijave o kršitvah. Podjetje je medobčin-
sko inšpekcijo pisno obvestilo, kdaj so beležili večjo porabo vode. Zato se je nadzor opravljal v zgodnjih jutranjih urah takoj po peti uri zjutraj in zvečer med 18. in 22. uro. Nadzor
se je opravljal tudi čez vikend. Pri nadzoru je bil prisoten tudi delavec Komunalnega podjetja Ptuj. Veliko prijav pa je inšpekcija prejela tudi od občanov. Pri ogledih po prejetih prija-
vah občanov v večni primerih ni bilo ugotovljenih kršitev, saj so občani zalivali iz lastnih virov ali so bile ugotovljene zanemarljive kršitve.
Patricija Kovačec
Osebna kronika
Rojstva: Mateja Vidovič, Belavšek 24, Zg. Leskovec -deček Tim; Metka Pernek, Dobrina 58, Žetale - deček Tilen; Janja Horvat, Sp. Velovlek 28, Ptuj - deček Žan; Tina Janže-kovič, Vinarski trg 9, Ptuj - deklica Eva; Irena Tihec, Brunšvik 6, Rače - deklica Tjaša; Tanja Jurič, Lačna Gora 27, Oplotnica
-	deček Gabrijel; Barbara Puc, Borovci 16 a, Markovci - deček Nejc; Aleksandra Krunic, Biš 3, Trnovska vas - deklica Eva; Sabina Hvalec, Podlehnik 19, Podlehnik - deklica Ža-net; Mateja Hriberšek, Drstelja 16, Destrnik - deklica Žana; Manja Paj, Cirkovce 61 b, Cir-kovce, deklica Lina; Valerija Sauer, Apače 122, Lovrenc na Dr. polju - deklica Alja; Emica Juric, Ul. 5 Prekomorske 3, Ptuj
-	deklica Lana; Simona Kovačec, Žamenci 5 a, Dornava -deček Adam; Martina Brmež, Ribiška pot 7, Ptuj - deklica Ana; Vojka Havlas, Spuhlja 134 b, Ptuj - deklica; Marjeta Govedič, Žigrova ul. 6 a, Ormož
-	deček Gabriel; Janja Roškar, Pobrežje 146 a, Videm pri Ptuju - deklica Nelli; Brigita Krumpak, Žahenberc 53 a, Rogatec
-	deček Amadej; Lidija Križnik, Krajnčica 45, Šentjur - deklica Llja; Renata Dlrnbek, Selnica ob Muri 44 a, Šentilj - deček Rene.
Umrli so: Marija Ber, roj. Lorber, Čermožlše 76, roj. 1922
-	umrla 8. avgusta 2013; Leopold Bedenlk, Žetale 15, roj. 1943 - umrl 9. avgusta 2013; Alojz Clglar, Pobrežje 130, roj. 1959 - umrl 6. avgusta 2013; Rozalija Slameršak, roj. Zele-nlk, Markovci 75, rojena 1913
-	umrla 7. avgusta 2013; Marija Petek, roj. Gaisar, Dravinjski Vrh 46, roj. 1928 - umrla 9. avgusta 2013; Marija Bezjak, roj. Roškar, Mala vas 33 a, roj. 1933 - umrla 9. avgusta 2013; Cecilija Repec, roj. Dre-venšek, Cesta v Njiverce 13, Kidričevo, rojena 1922 - umrla 10. avgusta 2013; Ana Mlakar, roj. Trafela, Sedlašek 120 b, roj. 1935 - umrla 12. avgusta 2013; Angela Medved, roj. Angel, Podlože 13, roj. 1929 -umrla 10. avgusta 2013; Franc Krajnc, Ptuj, Črtkova ulica 11, roj. 1932 - umrl 10. avgusta 2013; Štefan Laura, Ptuj, Brstje 12 a, roj. 1931 - umrl 12. avgusta 2013; Stanislav Jaušovec, Proletarska ul. 10, Njiverce, Kidričevo, rojen 1930
-	umrl 13. avgusta 2013; Ana Vrtič, roj. Klep, Cirkovce 61 a, roj. 1921 - umrla 14. avgusta 2013.
Poroke - Ptuj: David Širov-nik, Apače 117, in Nataša Vin-diš, Čučkova ul. 3, Kidričevo; Aleš Kolednik, Pohorje 45, Cir-kulane, in Barbara Murko, Lan-cova vas 10 a; Matjaž Jurgec in Janja Majar, Bukovci 176 a.
Napoved vremena za Slovenijo
Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha.
21/18
Danes bo pretežno oblačno, občasno bodo padavine, zjutraj lahko še posamezne nevihte Padavine bodo čez dan slabele Na Primorskem bo pihala zmerna burja, ponekod v notranjosti severni do severovzhodni veter Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 19, najvišje dnevne od 14 do 23, ob morju do 26 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma sončno.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si