Leto Ul.
Maribor, sobota 27. marca 1920.
St. 70.
cJ)r£avncz /'tcej&fca /?njiŽ7Ziccc
Političen, list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na doni ali po pošti K 6-50 mesečno.
četrtletno K 19'50.
Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva št. 276, uprave št. 24.
Pogajanja za koncentracijo še niso razbita.
Demonstracije radi pomanjkanja v Gradcu. — Nemški komunisti se še niso udali.
Bilanca.
Pri vsakem podjetju je navada, da napravi po preteku gotove poslovalne dobe bilanco. Taka bilanca se dela navadno koncem leta. Ker pa vlade, posebno v sedanjih razburkanih časih ne trafajo na leta, ampak samo na tedne, kvečjemu še na mesece, se nam zdi potrebno, da napravimo kratko bilanco dosedanjega delovanja radikalno-kleri-kalne beograjske vlade. In to pred vsem še radi tega, ker se nahaja žf več ali manj v konkurzu, katerega javno razglasitev nam lahko prinesejo že najbližji dnevi.
Kot prvo postavko za sestavo te.nesrečne bilance vzamemo vprašanje uradništva. Ko je zasedla odločujoča mesta v Beogradu sedanja reakcijonarna vlada smo imeli precej dobro organizirane urade zasedene po ogromni večini z dobrim in sposobnim urad-ništvom. Državni uradi so bili skoro še edina stvar, ki je v naši državi razmeroma dobro funkcijonirala. Sedanji vladi pa ni bilo na tem, da uradi poslujejo, ampak da agitirajo, da so eksponenti njenega strankarskega ro-varenja. Radi tega je jela kar trumoma odpuščati poprejšnje sposobno, nepristransko uradništvo, ter ga jela nadomeščati s svojimi privrženci, ne glede na sposobnost in mo-
Iz mariborskih arhivov-
(DaljeJ
Jurij Vampahar je bil zaprt v mestno ječo, kJer ga je čuval mestni ječar s svojimi biriči, dokler niso na dravskem mostu pripravili vse, kar je bilo potrebno, kajti že dolgo prej se ni
V	tem mariborskem mestu, ki je slovelo po svojih poštenih trgovcih, izvršila nobena taka kazen za oderuhe. Celo mestni rabelj je bil v tem poslu popolnoma nevajen in si je moral svoje orodje posebej pripraviti, ker je bila Stara priprava zgorela pri požarju, ki je b>I nastal v mestnih skladiščih leta 1632. Tako je imel Jurij Vampahar dovolj časa, ^da je premišljal o svojih grehih, ki jih je zakrivil nad ubogimi meščani. Postiti se je moral ob kruhu in vodi in so mu v tem času od skrbi in žalosti lasje osiveli. Tudi se je popolnoma spokori! in je priznal vse svoje grehe; zato je poklical Patra Fridolina iz reda kapucinov in je z njim m°lil vsak dan svete molitve, da bi mu bil ®(>g milostljiv v zasluženi kazni in da bi mu dal potrpljenja v težkih mukah, ki so ga Čakale. Tudi je plačal za maše in /a druge svete ustanove prj kapucinski cerkvi, da bi dobit odpuščanje grehov, ako ga zadene nesreča v globokih valovih reke Drave.
ralno in stanovsko kvalifikacijo. Kjer pa ji tega nekako vseeno ni bilo mogoče, tam je pa uradništvo kratkomalo reducirala, ter vrgla vse one uradnike, ki ji osebno niso ugajali, na cesto. Posledica tega je, da so naši uradi začeli propadati, da ne poslujejo več, kakor so poslovali ter da so zgubili zaupanje ljudstva.
Kot druga postavka bilance bodi valutno vprašanje. Demokratska vlada je odredila zamenjavo avstroogrskega denarja za nove kronsko-dinarske novčanice. Natisnjeno razmerje dinarja napram kroni je bilo samo formelno, radi zamenjave; sedanja vlada pa je to razmerje proglasila kot definitivno, čeprav so bile stranke, ki jo sestavljajo predno so prišle na vlado odločno proti temu. Pri kolekovanju je demokratska vlada odredila, da se oni 20% odbitek pri zamenjavi izplača v gotovini. Toda sedanja vlada je izdala svoje poprejšnje tuljenje ter mesto, da bi bila vrnila ljudstvu onih 20 %, spremenila oni denar v državno posojilo z — 1 % obrestmi! Demokratska vlada je odredila, da bodi novi denar edino plačilno sredstvo tudi za inozemstvo. Sedanja vlada je to ukinila ter izdala odredbo, da se morajo plačevati carina in tuji računi v tujih valutah. Posledica tega je, da je narastlo popraševanje po tujih
valutah, te so se radi tega jele dvigati, naša pa pada dan za dnem. Toda to še ni dovolj« da nam še bolj ubijejo krono so -začeli v Beogradu obskurno borzno špekulacijo, kjer nalašč nižajo kurz krone, da bi na ta način našli zagovor za čimvečjo relacijo med dinarjem in krono.
Tretia postavka bilance je vprašanje izvoza. Demokratska vlada je izvoz osplošila, ter ga odredila samo za kompenzacijo. Sedanja vlada je tak izvoz ukinila, uvedla pa je nekak monopol za posebne ljubljence, ki smejo izvažati poliubne količine blaga in to ne za kompenzacije, ampak za — tuje valute. Torej v svrho špekulacije. ~
Četrta postavka je vprašanje prehrane, Poprejšnja vlada je nakupila in preskrbela v Bački itd. dovoljne količine živil za pasivne pokrajine naše drž ive, h katerim spada tudi Slovenija. Sedanja vlada je te naročene zaloge porabila v svoje namene, mi pa stojimo danes, posebno v Sloveniji, pred najhujšo prehranjevalno krizo. Sedaj, sredi pomladi, ob najte;jem času. Posledice tega bodo pomanjkanje in glad, silno naraščenje draginje in razcvit veužništva, oderuštva in navijanja
•
Peta postavka so volitve. Demokratska vlada je uredila vse potrebno, da se izvedejo čimprej mogoče občinske in državno-
Tak> je prišel dan sveie Valpurge, device in mučenice, ko se je imela izvršiti kazen na dravskem mostu. Vse mesto je bilo oživljeno, j kajti celo od zunaj so prišli ljudje gledat, kako mariborsko mesto kaznuje svoje oderuhe. Na obeh bregovih Drave ob mostu navzgor in navzdol so stale pisane množice ljudstva. Nai mostu pa so stali biriči in so držali dolgo j žrd ali drog, ki je bila dolga pet sežnjev inj je segala preko mostne ograje nad vodo. Na j enem koncu so jo držali biriči, na drugem j koncu pa je bila privezana dolga vrv, ki je segala do reke: da se ne zgodi kaka posebna nesreča, je bila žrd dobro privezana na most, tako da se j& zibala gor in dol, kakor gugalnica. Ob devetih dopoldne je prišel mestni sodnik s svojim spremstvom, njemu so sledili j mestni očetje in pisarji. Tu je nastala ob mostu' taka gneča, da so morali mestni čuvaji z orožjem odganjati ljudi. Ko so vse uredili, so mestni^ biriči prignali Jurija Vampaharja iz mestne ječe. Že cd daleč so kričali ljudje: V Dravo z njim! In mestni čuvaji so jih komaj pomirili, da niso planili na imenovanega Jurija Vampaharja. Množica je jezno dvigala pesti in matere so dvigale svoje otroke in so jim kazale Jurija Vampaharja, oderuha in ceno-gonca. Jurij Vampahar je izgledal popol-
noma izpremenjen. Udan v božjo voljo ie stopal sredi biričev na dravski most. Ko je prišel na sredo mostu, mu je mestni pisar še enkrat glasno prečital obsodbo. Množica je v težkem pričakovanju utihnila, — le reka Drava, ki je okras tega mesta, je šumela grozeče in neizprosno. ,
»V Dravo ž njim!« je zagrmela množica in mestni rabelj je zagrabil Jurija Vampa* harja in ga je privezal na vrv, tako da je v nji težko sedel; potem so biriči dvignili drog, tako da je Jurij Vampahar obvisel v zraku. Ko ga je vsa daljna množica videla, je zadonelo po obeh bregovih, reke Drave: V Dravo z njim! Iz tega se je videlo, da razjarjeno ljudstvo ne pozna milosti. Zato je mestni sodnik dal znamenje, da naj se vse zgodi po pravici.
In biriči so zanesli drog tako, da ]e Jurij Vampahar obvisel nad vodo in so ga spustili v vodo tako, da se je takoj potopil. Ubogi Jurij Vampahar se je oprijemal z rokami vrvi, da bi se dvignit iz vo.le, toda to mu je malo pomagalo, ker so ga biriči še globlje potopili; ko se je zdelo, da ga že zapuščajo moči, so ga potegnili zopet na zrak, pri čemer je Jurij Vampahar obupno kričal in prosil milosti pri množici. Ko je zo-
zborske volitve. Sedanja vlada je to deloma zavlekla. Ona hoče še nadalje vladati z ge-renti in s sedanjimi »narodnimi poslanci« ter s sedanjim parlamentom, vkljub temu da ve, da je ta »parlament« nezmožen dela, ter da bi nas samo postavnoizvoljen parlament mogel rešiti neprestanih kriz, radi katerih trpi vse naše življenje in naš ugled doma in zunaj.
Šesta točka je izpustitev Radiča, veliko-hrvatskega republikanskega revolucijonarja in najhujšega jugoslovenskega veleizdajalca-Z izpustitvijo Radiča se je začelo na Hr-vatskem takoj ono protidržavno gibanje, ki je dobilo izraz tudi v sedanjih hrvatskih občinskih volitvah. Toda tu se je vlada preveč sama sebe udarila in končno je bila prisiljena Radiča zopet zapreti. S tem pa je znova razburkala ono, kar je bilo že umirjeno, ter dala znova povod našim smrtnim sovražnikom Italijanom, da so začeli bolj samozavestno dvigati svoje glave ob naši Adriji,
Cincanje in neodločnost v jadranskem vprašanju je sedma točka te bilance. Z njim so sedanji vladdvinci poslabšali naš zunanji položaj za naimanj sto odstotkov, ter vrgli rešitev tega vprašanja iz urejenih kolotočnic zopet v negotovost. Posledica tega je, da stoji vse naše notranje in zunanjepolitično življenje ter da še vedno vzdihuje v suž-nosti pol milijona naših bratov ob Adriji.
Sedaj pa saldo. Sedanja vlada je dobila krmilo v roke le pod pogojem, da bo res delala s »parlamentom«, ker je vedno pov-darjala, da ima večino in kvorum. V teku par tednov njene pogubonosne vlade se je pokazalo, da nima ne večine in ne kvoruma. Radi tega je neutraiec dr. Smodlaka uvedel pogajanja za koncentracijsko vlado, ki bi edina bila sposobna rešiti sedanjo situacijo ter pripraviti podlago za bodoče naše politično delovanje. Toda Protič-Koroščeva vlada tega predloga ni sprejela. Odbila ga je in hoče vladati še nadalje sama, akoravno nima za seboj nikakega parlamenta, s katerega pomočjo je edino po svoji prvotni obveznosti upravičena poslovati.
Da se je obrnilo od te vlade tudi mnogo ljudi, ki so doslej še nekako verjeli in upali vanjo, ni čudno. Pripravlja se proti njej oster boj. Morda nas je reši že prihodnji
pet malo prišel k sapi, so ga zopet potun-kali v dravske valove in deroča reka je pretila odnesti s seboj drog in Jurija Vampa-harja, vsled česar so se morali biriči z vsemi Silami upirati, kajti smrtna kazen za Jurija Vampaharja ni bila določena. Ko je množica videl •, kako steguje Jurij Vampahar samo roke iz vode, jo je obšta velika radost, kajti spomnila se je njegovih oderuških kupčij. Zatp so kričali: Le še, še! Vsled česar je moral rabelj obdržati Jurija Vampaharja dolgo pod vodo, tako da je bil skoraj v nezavesti, ko so ga izvlekli. Ko se je oziral iznad vode po okolici in je z glasnim krikom prosil milosti, se ni odzval noben glas, ampak so vsi zahtevali, da se kazen nadaljuje, ker tudi on ni prej imel usmiljenja z 1 udmi. Zato so ga biriči po kratkem času zopet potopili v vodo in valovi so ga zagrnili tako, da so oni mislili, da bo izginil za vselej; biriči pa so z mosta dobro videli, kako je brcal in otepal rokami in nogami, da bi splaval na vrh. Ko so videli, da je obstal kakor mrtev, so ga potegnili na dan in takrat je mestni sodnik prvič vprašal množico, če je kazni dovolj. Vsi so bili zato, da naj se kazen nadaljuje: toda na opomin mestnega sodnika, ki se mu je zdelo kazni dovolj, so biriči potopili Jurija Vampaharja v reko le do nosa, tako da
teden. Toda grehe, ki smo jih navedli v tej bilanci, ne bo mogoče tako lahko izbrisati. Zanje jo bodo še dolgo preklinjali milijoni jugoslovenskega naroda.
Cenjeni naročniki
se opozarjajo, da plačajo naročnino, ako tega še niso storili, ker sicer se jim s 31. t. m. list ustavi. Naročnina se plačuje naprej. Kdor lista ne urne, ali ne naznani, da ni več naročnik, se smatra za naročnika, ter mora naročnino plačati!
Upravnlštvo „Marlborskega Delavca
Dnevne vesti.
Mi nismo klerikalci! Tako kričijo ti ljudje, ki se sramujejo svojega imena in ga spreminjajo, kako pač veter potegne. Imenovali so se katoliška, potem ljudska, nazadnje iugo-slovenska stranka. Prav jim je povedal dr. Puc: „I<o se je Josef Lowy prekrstil v Josipa Leviča, je vendar ostal Jud, m ako se klerikalna stranka danes nazivlje jugoslovanska, je vendar ostala klerikalna stranka." Zamorec ostane črn. . . . .
Roke proč od uradništva! Predpogoj, da državni aparat funkcionira, je ta, da opravlja državno službo zmožno uradništvo nemoteno od strani menjajočih se strankarskih vlad. Nikdar se ne sme državni uradnik prestavljati zaradi tega, ker je drugega političnega prepričanja kakor njegov šef. Tam, kier se je to godilo, je nastopi a neizogibno korupcija v upravi. Komaj je nastopila klerikalno - radikalna vlada, že se je upeljal ta pogubni sistem. Žalibog se je podal naš ubogi Roškar na to nesrečne pot in odstavil višjega uradnika, ki ni bil istega političnega prepričanja kakor Protič. - Koroščeva vlada. Demokratski govornik dr. Puc je Roškarju pri tej priliki zabrusil v obraz, da je odpustil uradnika, ki je bil tak sbrokovnjak v svoji stroki, da g. minister ni vreden, da mu odveže črevlje. Roškar je to lepo tiho požrl in molčal.
Radovedni smo, kako in po kaj se vozijo bratje Tavčar, znani nemčurji z avtomobilom v Gradec. To traja zdaj že kakih šest tednov. Govori se, da imajo dvojno številko ki jo pred Špiljem previdno zamenjajo. Te vožnje se vrše po noči in bi priporočali policiji, da te gospode malo natančneje opazuje. Ako smejo # gospodje Tavčarii živeti v Jugoslaviji, s tem še ni rečeno, da se lahko vozijo dan na dan na »sprehod« v GraUec — ker gotovo tega ne delajo za svojo zabavo. To bi bilo predrago — na naše stroške pa se tudi ne bodo vozili.
je mogel za silo dihati in se je tako dolgo mučil, ker so ga zalivali valovi narastle pomladanske reke. Mnogi so v svoji jed zahtevali, naj biriči spuste Jurija Vampaharja v Dravo, da tam utone, da ne bo mogel več odirati ljudi, ker pa zakon tega ne predpisuje mestni sodnik ni mogel ugoditi njih želji. Pač pa je po eni uri proglasil, da je Jurij Vam-pahar kazen prestal, kar so tudi nekateri drugi pritrdili. Potunkali so ga torej še enkrat prav globoko in so ga potem polživega potegnili na dravski most, kjer je obležal oslabljen in utrujen od smrtnega strahu. Množica se je počasi razhajala, Jurija Vampaharja pa so odpeljali njegovi prijatelji na dom, kjer je potem dolgo ležal bolan.
Tako se je izvršila kazen nad Jurijem Vampaharjem, oderuhom in cenogoncem v letu Gospodovem 1650. v strašilen zgled vsem prekupovalcem in skopuhom tedanjih in bodočih časov, v čast in slavo tega mesta Maribor, ki je vedno zvesto čuvalo svoje pošteno ime in je skrbelo, da se v njem ne vgnezdi oderuštvo in nepoštenost, kakor jo je hotel uganjati Jurij Vampahar s svojo kupčijo in je zato prejel zasluženo kazen — bodi mu Bog milostljiv na onem svetu, kakor mu je bilo tu prizanešeno od ljudske nevolje in odpuščeno vsled te kazni.
Dr. Mravlagg oskrbuje Gradec za veliko noč. Poročevalec, ki se je vrnil včeraj s potovanja v Gradec, nam pdVoča, da se je dne 26. t. m. ob pol 10. dopoldne pripeljal v Gradec pred hotel »Erzherzog Johann« dr. Mravlagg v automobilu, ki je bil poln raznih paketov in zavitkov. Kje je dobil dovoljenje za izvoz, ne vemo, gotovo je le, da so bili to velikonočni darovi za razne znance v Gradcu. Hotelski uslužbenci so radostno nosili ta jugoslovenski plen v hotel. Vprašanje je, ali naj Jugoslavija skrbi za Mravlaggove prijatelje v Gradcu???
Brezpravna raja. Na našo zadnjo notico, priobčeno pod tem naslovom nam sporočajo, da izdaja ljubljanska policija, kakor tudi druge merodajne oblasti potne Uste za inozemstvo vsem izseljencem, ne glede na to kam so pristojni. Po vsem tem se nam zdi jako čudno, da veljajo za ljubljanske oblasti druge odredbe kakor pa za mariborske. Ves sistem uradovanja v naši domovini postaja vedno bolj nerazumljiv. Treba bo res kakega klasičn ga modrijana, da nam bo razrešil vse te čudne uganke. O, domovina, ti si kakor skrivnost. . .
Turnhalle na državni realki se še vedno blesti. Slava !
Zabavljaška shajališča. Najhujša za-bavljaška shajališča v Mariboru so nemške brivnice. Nikjer,^ v celem mestu, se toliko ne zabavlja čez našo upravo in čez državo sploh, kakor po brivnicah. Če hoče človek izvedeti, koliko protislovenskega, protijugoslovenskega in protidržavnega duha je še v našem Mariboru, potem naj gre samo v kako nemško brivnico. Cul bo stvari, o katerih bi nikoli ne verjel, da so še mogoče pri nas, vkljub temu, da imamo lastno svobodno državo. Ali ni res nobene od-pomoči proti temu? Naše kavalirsko postopanje s takimi elementi nam ne prinaša dobrot, ampak nam nasprotno neizmerno škoduje. V Mariboru bi bilo treba še velikanske metle in sicer hitro, dokler je še čas.
Prosimo našo finančno upravo, da nam pojasni, zakaj se v Maribotu ne prodajajo boljše vrste tobaka brez kart, kakor se prodajajo v Ljubljani ? Ali Maribor ni več v Sloveniji, da veljajo za- Ljubljano druge odredbe in postave kakor pa za Maribor?
Roškar in nemški uradni jezik. Z ogorčenjem se govori po Beogradu, da je uvedel Roškar v svojem ministrstvu nemški službeni jezik, ker ne razume srbskih referentov in oni ne njega. Enega je baje. odpustil iz službe, ker mu je v obraz izjavil, da v nemškem jeziku ne referira. Sramota je to za klerikalno stranko in sramota za ves slovenski narod, da pošilja take ministre v Beograd!
Kako rastejo cene. Mnogokrat se nam je zdelo nerazumljivo, na kakšen način in po kakšnem ključu rastejo pri nas, a osobito v Mariboru cene različnim predmetom, kakor tudi one, ki jih zahtevajo različni obrtniki za delo. Sedaji pa se nam je posrečilo priti stvari na sled. Naši mariborski trgovci in obrtniki po večini Nemci se, kakor so to sami izjavili, vsak teden obrnejo v Avstrijo po informacije, koliko/ računajo za poedine stvari avstrijski trgovci in obrtniki. Po teh informacijah potem urede tudi oni svoje cene. Avstrija jo torej merodajna za določevanje cen pri nas. To je zanimivo razkritje. Ti ljudje Še vedno ne vejo, da je nekje pri Špijju meja, ter da je onkraj tiste meje čisto druga država s popolnoma drugimi razmerami in drugo valuto. Potrebno bi bilo, da bi se merodajni krogi majo zanimali za to nečuveno postopanje naših trgovcev in obrtnikov, ter jih podučiti, da niso v Avstriji, ampak v Jugoslaviji. Če se nočejo prilagoditi temu dejstvu, pa naj poberejo svoja šila in kopita ter jo odjadrajo v blaženo deželo njihovih sanj, visokih cen in stradanja.
Ker je „Straža“ v zadregi radi uzornega gospodarstva bivšega vladnega komisarja, bi se rada izmazala na ta način, da trdi. da to še ni dognano, ali je pustil g. dr. Pfeifer res vse v redu ali ne. Za to je treba časa, mnogo časa, pravi modra »Straža«. Da, da, če kdo išče, česar ni, hoče pa vseeno najti, verjamemo od srca radi, da je to iskanje dolgo.
Pri naših mariborskih klerikalcih bo to iskanje tako dolgo, dokler jih nekega lepega dne ne bo odpihal veter z magistrata v politično pozabljenost. Komaj tedai bodo — našli.
Tatvina v mariborski škofiji. Pred časom so neznani tatovi vlomili v drugo nadstropje škofije in so odnesli več preprog in namizne priprave. Nuna — upraviteljica je zaman iskala sledov za tatovi. Pozneje pa je čitala, da se prodajajo preproge v kavarni »Theresienhof«. Šla je tja, pa ni mogla nič sumljivega zaslediti- Rekla je, da bi kupila večje preproge za cerkev. Prodajalec ji je rekel,	da so take	preproge	na prodaj	v
Mozartovi ulici. Šla je tja in je res našla ukradene preproge. Prosila je, naj bi se Preproge poslale v župnišče na ogled. Prodajalec je preproge res prinesel in tako so prišle preproge spet na svoje mesto.
Popotniku, ki se vozi iz Gradca, se prikaže- čudovita slika. Na vseh travnikih okoli	železnice	se	pasejo ljudje. Žene	in
otroci tam nabirajo regrat in motovivec. Množica je zelo pisana in jo je zanimivo pogledati. Zato je razumljivo, če se pojavljajo po Nemški Avstriji vstaje proti rekvi-zičijam. Mi nikomur ne privoščimo lakote, najmanj nedolžnim ljudem, zamerimo pa oni gospodi, ki vkljub slabim časom, še vedno uganja agitacijo in hujskarije ob naši severni meji.
Draginja na mariborskem trgu zelo raste. Naše	gospodinje,	ki	kupujejo	za praznike,	se
Zelo	pritožujejo.	Tu	je treba	posebno sedaj
oblastvenega nadzorstva.
Opozarjamo na jutrišnjo nogometno tekmo „IIiriJa" (Ljubljana) proti „Rapid" (Mari-bor). Tekma bo zelo zanimiva. Imeli bomo zopet priliko videti naše prvo slovensko moštvo iz Ljubljane. O izidu tekme je težko prerokovati, ker smo šele v začetku sezone. Po lanskih uspehih sodeč bi pričakovali zmago „Ilirije." Sicer pa presenečenja niso izključena. Lep pomladanski dan bo privabil jutri gotovo mnogo občinstva na Tezno.
Sprejemanje kronskih bankovcev v državnih blagajnah. Presbiro objavlja uradno: Da bi imele vse državne blagajne čas, da izvrše zameno kronskih novčanic v kronskodinarske v roku, predpisanem z naredbo 1. štev. 6354 od 26. februarja t. 1., odrejam, da državne blagajne prenehajo sprejemati one vrste kronskih novčanic, ki še niso. potegnjene iz prometa 5 dni pred rokom za odtegnitev odgovarjajočih ■vrst kronskih novčanic. Z ozirom na to,, se tlovčanice po 100 kron prenehajo sprejemati pri državnih blagajnah z dne 10. aprilom t. 1. ‘O tem se naj obveste generalna direkcija državnega računovodstvo in vsa ministrstva.
Orkester »Glasbene Matice" v Mariboru vabi sve one godbenike, posebno pihače, ki bi bili pripi a vi jeni sodelovati pri orkestru, da se zglasijo prihodnje dni in sicer med 9—12, 18—19 uro, ali pa v sredo dne 7. aprila ob 19. uri (7) pri ravnatelju „Glasbene matice," g. prof. Topič-u, v društvenih prostorih, Gotzova hiša, III. nadstropje. Obenem se opozarjajo vsi člani, da se pričnejo redne vaje v sredo, dne 7. aprila ob 19% (7%) uri ter se naprošajo, da se te vaje točno in polnoštevilno vdeleže.
V pondeljek 29. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši predavanje v mali dvorani Narodnega doma. Snov: „Naše misli k govoru g. dr. Miil-lerja". Govori ga. ravnateljica Stupica. Pri * čakujemo obilo udeležbe.
Iz Prekmurja. Preteklo nedeljo se je pršila tudi v Murski Soboti, Središču našega *®Pega Prekmurja, ustanovitev „Jugoslovenske Matice", katere se je udeležilo nad 800 oseb. Zborovanje je vodil g. ravn. Štrekelj. Po zborovanju je zapel pevski zbor vse tri naše himne, nakar so se zborovalci razšli.
Prekmurje In Koroško. Svoječasno, ob Zasedbi Prekmurja in Koroške, se je izdala parola, da ne sme nobena stranka v omenjenem ozemlju agitirati za svoje organizacije ter na-j?lrah članov. Vse naše delo v onih ozemljih bodi posvečeno le narodnemu preporodu in dviganju nezavednih, nam odtujenih mas. To 'premirje pa so izdali naši klerikalci, ter začeli
v obeh krajih nesramno strankarsko agitacijo. V svojih listih, torej javno, so nastopali odločno za premirje, v praksi, v zapečju pa so delali in rovarili na vse kriplje. V zadnjem času pa so postali tako nesramni, da so se začeli s tem svojim razdvojevs lnim delom celo ponašati. Ža-1 čeli so namreč oznanjati svetu, kaj so vse oni storili za ona ozemlja, nam pa očitajo, da nismo storili	nič. To	je	zopet lep	nov dokaz klerikalne	morale,	ki	osvetljuje	predvsem, koliko
velja njihova beseda in obljuba.
Škrob. Odda se štiri vagone škroba (štir-ke) kg. 20 iC franko od prodajne postaje. Reflel:-tanti naj se javijo pri trgovskem gremiju v Mariboru.
Ljudsko štetje na Čehoslovaškem.
Vlada je predložila v včerajšnji seji narodne skupščine zakonski	načrt za	ljudsko štetje, ki
naj bi	se vršilo	po	vsej Č^hoslovaški od 1. no-
vembra 1920 do 31. marca 192L ; nadalje je predložila vlada zakonski načrt, s katerimi se pooblašča, da more s tujimi vladami skeniti pogodbe glede ureditve medsebojnih odnošajev v zadevah socialnega zavarovanja.
Zadnje vesti.1
Pogajanja za koncentracijo še niso razbita?
LDU Beograd, 26. marca. »Balkan« piše pod naslovom »Nova pogajanja«Včeraj se je v parlamentu v času odmora raznesla vest, da je dosežen sporazum med parlamentarno :n demokratsko zajednico. Stvar pa je ta-le: Gosp. Draškovič je bil še predvčerajšnjim pri g. Protiču in razgovor, ki sta ga imela, je dal povod neki verziji, ki v ostalem glede povoljne rešitve današnjega položaja ni neosnovana. Snoči se je izvedelo, da so ti razgovori stvar znatno pomaknili dalje in da sporazum ni izključen. Pripomniti je treba, da se je ena kakor druga stranka sporazumela glede osebe ministrskega predsednika in o razdelitvi portfeljev. Odličen član parlamentarne zajednice nam je izjavil, da se bo vprašanje pokrajinskih vlad rešilo mnogo lažje kakor vprašanje, o katerem sta razpravljala gg. Draškovič in Protič:
Demonstracije v Gradcu.
Gradec, 27. marca. (Izvirno.) Včeraj so se vršile tu demonslracije radi slabih prehranjevalnih razmer. Dopoldan in popoldan so se zbrale pred vladno palačo ogromne mase delavskega ljudstva, obojega spola. Deželna vlada jim je dala pojasnilo o položaju prehrane. Popoldan je udrlo več demonstrantov v prostore deželne vlade, kjer so nastopali deloma jako nasilno ter razbili tudi nekaj šip. Več uradnikov so ozmerjali ter deloma tudi dejansko napadli. Voditelji delavstva so obdržali na dvorišču več raz-burjevalnih govorov. Končno pa se je vendarle posrečilo nekaterim treznejšim možem množico pomiriti ter .pripraviti do tega, da se je razšla.
Nemšk i komunisti.
Dunaj, 27. marca. (Izvirno.) Po poročilih iz Nemčije imajo industrijska ozemlja še vedno v rokah komunisti. Proglasili so sovjetsko republiko ter vzpostavili diktaturo proletarijata.
Rotterdam, 27. marca. Kakor se poroča iz Washingtona je sporočil vladni departma, da je dobil poslanik Wallace instrukcije, iz katerih je razvidno, da bi se Združene države ne pro-tivile, ako bi nemška vlada prosila za dovoljenje, da zasede industrijska ozemlja v svrho vdušenja komunizma.
Ministrstvo za prehrano — brez živil.
LDU Beograd, 26. marca. »Politika« javlja: Minister za prehrano in obnovo zemlje objavlja, da nima nikakih živilskih potrebščin in da naj se državne oblasti in drugi zavodi, ki so dobivali doslej te potrebščine od ministrstva za trgovino, ne obračajo več nanj.
Italijanska zakonodaja na Reki.
LDU B e o g r a d, 26. marca. Reški italijanski Narodni svet je izdal nov zakon, s katerim se določa za mesto in reško področje vrhovno in kasacijsko sodišče. Pri tem se naglaša, da se morajo na Reki vršiti sodni posli po italijanskih zakonih. Reški Italija-naši zahtevajo, naj se sodi po italijanskih zakonih, da si je italijansko ministrstvo za okupirane kraje odredilo, naj v Istri, ki je tudi okupirana po Italijanih, veljajo stari zakoni še deset let. Za uvedbo italijanskega zakonika na Reki si je stekel posebnih zaslug vojni sodnik Fresci, ki je posebno dobro zaslužil pri zastopanju raznih strank, česar bi ne mogel, ako bi bil v veljavi še stari zakon.
Smrt soproge ministrskega predsednika Protiča.
LDU Beograd, 25. marca Snoči je umrla soproga ministrskega predsednika Protiča.
Premestitve in imenovanja v poslaništvih.
LDU Beograd, 26. marca. Podpisani so razni ukazi o nastavitvi in premestitvi osobja pri naših poslaništvih v inozemstvu.
Premeščenje okrožnih načelnikov.
LDU Beograd, 26. marca. Podpisani so ukazi, s katerimi je nastavljenih in premeščenih 46 okrožnih načelnikov.
Opustitev poslaništev v Lizboni in Tokiju.
LDU Beograd, 26. marca. »Epoha« javlja, da sta naši poslaništvi v Lizboni in Tokiu ukinjeni.
Izmena kazenskih spisov s Čehoslovaško.
LDU Beograd, 26. marca. Čehoslovaški minister za zunanje stvari je naprosil našega ministra za pravosodje, da bi mu vsake tri mesece na pddlagi reciprocitete vpošiljal kazenske spise od čehoslovaških državljanov, ki so bili obsojeni v našem kraljestvu.
Nemčija povrne zaplenjene stvari.
LDU Beograd, 26. marca. Nemčija je z ozirom na mirovno pogodbo dolžna, vrniti našim državljanom takoj vse premično in nepremično imetje. Naši državljani zahtevajo, da se mora vrniti imetje v naravi tudi v primeru, ako je bilo za vojne prodano ali likvidirano. Poleg tega imajo pravico, zahtevati odškodnino za škodo ki so jo utrpele pri tem, da se je njih imovina, ki se nahaja v Nemčiji sekvestrirala ali flkvidirala. Zato se poživljajo vsi, da naj svojo škodo prijavijo takoj oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb.
Ruski napad na Finsko.
LDU Beograd, 26. marca. Iz Varšave poročajo, da sovjetska Rusija pripravlja napad na Finsko in zbira veliko vojsko ob ladoškem jezeru. Finska vlada je pripravljena nabrambo.
Stavka zdravnikov v Sarajevu.
LDU Sarajevo, 26. marca. Sekundarni zdravniki deželne bolnice so sklenili, da začnejo 1. aprila stavkati, ako se jim ne bodo izplačale doklade.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V soboto 27.: >Velika srenja«. Ab. B—31.
V nedeljo 28.: Popoldne ljudska predstava »Brez denarja«. Zvečer: »Pepeluh«. Izven abo.n.
V torek 30.: >Kristova drama«. Ab. A—31.
V sredo 31.: »Kristova drama«. Ab. B—32.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.«
Mala oznanila.
Mlad trgovski pomočnik,
službe v mešani trgovini. Dela vse. Ponudbe pod »Pomočnik« na upravo tega lista.	2—2
Vllialne efrni *n v°ščeno platno (Wichsle!n-dlVCainfi SllUJ wand) se proda. Rajčeva ulica (Bankalarigasse) št. 13-1.
Prodam
enonadstropno hišo z velikim dvoriščem in velikim vrtom (14 'strank) na prometni Tržaški cesti v Mariboru. Oblastveno kohcesi-jonirana posredovalnica za obrat z zemljišči Karl Troha, Maribor, Aleksandrova ulica št. 30.	3—1
Ogtas.
Za nabavku i isporuku potrebne količine drva za ogrev š kuvanje jela za garnizone Dravske divizijske oblasti od 1. maja 1920. god. do 1. maja 1921. god, zaključiče se direktna pogodba i to:
za garnizon u Ljubljani za 11.780 m3 za garnizon u Mariboru za 10.582 m3 za garnizon u Celju za 6.732 m3
Propisani uslovi za izporoku ovih drva nalaze se za garnizon ljubljanski u Štabu Dravske divizijska oblasti (intendantura), a za garnizon mariborski i celjski kod 44. odnosno 45. pukovske okružne komande u Mariboru oz. Celiu, kamor je tudi poslati pravilno taksirane tozadevne ponudbe.
Iz kancelarije štaba Dravske diviz. oblasti
E. Br. 19.169, 20. marta 1920. god. u Ljubljani.
tvorno pohištva in sfavbinsko mizarstvo
Peter Hochnegger in drugovi
Maribor, Koroška cesta št. 46 in 53
priporoča	10—8
svojo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča mizarska dela po tvorniških cenah.
Bezat in skragd les
tramove — drva — oglje — kupuje vsako množino
i! 0. L
MARIBOR.
©
©
c^2t=i II c=®z=i | cgg	I!	c=®=3
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
'Fr. SiickSer.
©
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska udšca 17
priporoča se občinstvu.
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prevzame
! vsako vrsto straženja v mestu, na koiodvo« riti, kakor tudi spremljanje SeieznčSkih voz. Pojasnila v pisarni PrislanlSčna ulica 2.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
:;i
DeUniška glavnica 15,000X00 K
CENTRALA V LJUBLJANI
Rezervni fondi nad 4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3 odstotkov brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. .
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.
aacm
nam
oooBBsas [naxnccEEnDE!Qc
|fEEz®i=n \\z=&
Mariborska eskompfaa banka
v Mariboru, Aleksandrova cestir 11
Podružnice: Murska Sobota in Velikovec.
Sprejema: vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Oaje kredifie: Pod najugodnejšimi pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in Inozemska mesta.
Daje. predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
| c=rj®=rd]| crrngc
^5»=i |jl