'Slo:
C3LR5IL0 5BVtn>KKF DELHV5TVH--
I ■ n ii m n n« n n n j ■ s n d n n s n v n -
n jn aijifffii
JPl&l
- / x	včt.
Izhaja vsak
♦ petek. •*
S££5^S£E£E£E>
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah
♦ štev. 2. ~
Maročnina znaša:
celoletna . . K 5'— poluletna . . „ 1‘50 četrtletna . . „ 0’75 Posam. Stev. „ 0-10
Stev. 16.	V	LJUBLJANI,	dne	22.	marca	1907.	^	^	^	Leto	II.
Baklja v izdajavsko gnezdo!
Kaj mi sodimo o socialni demokraciji, je znano. V svojem taboru imajo mnogo delavcev; že zato se moramo zanimati zanje. Vedno smo povdarjali, da morajo delavske stranke v strogo strokovnih stvareh marširati skupaj. l ega se bomo tudi držali. Velikih shodov in sprevodov za splošno in enako volivno pravico bi socialni dcrnokratjc svoj čas brez nas ne bili napravili. Naša strokovna društva so za vse; tudi socialnemu demokratu ne zapiramo vrat; skrbe za zboljšanje delavskih razmer brez ozira na politiško prepričanje svojih članov. Jesenice, Vevče in ljubljanska tobačna tovarna so temu krasen dokaz, lo našo prijaznost so socialni demokratje izrabljali, kakor so jo mogli, in kadar so jo potrebovali. Drugače so pa bili po nas in nas zmerjali, da se je vse kadilo. Tako se godi tudi sedaj!
Da so pa sodrugi tako strašno trapasti, kakor so sc pokazali pri pripravah za državnozborske volitve, tega bi ne bili nikdar mislili. Zdelo se nam je pač neumno, da v svojem glasilu in po svojih shodih govore venomer o ver-
spadajo med naše stanovske zadeve in se silno čudno vidi, če v takoimenovanem delavskem listu bereš samo o klerikalcih, škofih in fajmo-štrih. Pa tega smo se že nekoliko navadili. Kar so pa zdaj napravili, je pa neumljivo. Nam delavcem se gre pri prihodnjih volitvah za to. da pridejo naši, ali vsaj nam prijazni zastopniki v državni zbor. Kaj pomaga delavcem, če se izvolijo za poslance ljudje, ki ne znajo dru-zega, nego psovati vero in cerkev? Socialni demokratje pri nas, ali takozvana jugoslovanska socialna demokracija je pa napravila to-le:
1. V Trstu se je zvezala s kapitalistiško, skrajno Slovanom sovražno vladajočo laško stranko. Slovenci so ponudili socialnim demokratom zvezo. Ko bi jo bili sprejeli, bi bila v Trstu izvoljena dva slovenska poslanca, dva socialna demokrata in samo en laški kapitalist in iredentovec. A socialni demokratje v Trstu s Kopačem vred so tam nastopili proti zvezi s Slovenci in bodo tako pomagali najstrupe-nejšim delavskim in slovenskim nasprotnikom. Dobro bo, če naši Notranjci izprašajo Kopaču v tem oziru vest!
2. Na Kranjskem se socialni demokratje ne morejo zvezati z Lahi ali Nemci; zato so se pa zvezali z liberalci. Prebedasto! Takega kompanjona so vredni. Naj poginejo ž njim vred. Po shodih in po svojih listih in letakih kriče, da so oni edina ljudska stranka. In ta stranka se veže naravnost s tisto stranko, ki je nasprotovala splošni in enaki volivni Pra_ vici, in ji dejansko še nasprotuje. Pomagati hoče ljudem, ki delavcu ne privoščijo nobene pravice, ki se sami imenujejo meščanska stranka, ki so. v »Slovenskem Narodu« nakidali že cele vozove gnoja na delavce in delavke. Ali je še kje kak socialni demokrat, ki zna zarudeti ? Ali je res nesramnost in brezznačajnost pri teh
ljudeh tako velika, da požro mirno take reči. Ko bi bilo mogoče, bi silno radi videli, kako bi proletarski sodrugi nosili svoje glasovnice za Deklevo ali Hribarja. Vlačuge, ki se prodajajo, in od tega žive, bi po pravici ob takem prizoru lahko ponosno dvignile svoje glave, češ: Me vendar še nismo padle tako globoko.
Naj pride še potičnik Kocmur in naj se upa govoriti o socialnodemokraški delavski stranki! Samo krohot vseh pametnih ljudi mu bo v odgovor. In mi? Vkljub vsemu temu zdr-žujemo svoje stališče: Socialna demokracija je pokazala svojo propalost.
Vendar nam je bližje nego liberalci. Zato bi mi ob ožjih volitvah, ko ti kje prišlo do tega, s svojimi somišljeniki vred v boju med liberalcem in socialnim demokratom odkrite glasovnice nesli za socialne demokrate. Pri nas je namreč značaj doma; mi držimo nase in zato smo sposobni za tako politiko. Seveda ne bomo prišli do nje. Na Slovenskem ne zmaga noben liberalec in noben socialni demokrat pri teh volitvah. Po izdajavski še prav gotovo ne. Za to bo poskrbelo zavedno delavsko ljudstvo.
Med brati in sestrami.
škili stvareh in o duhovščini, ker te stvari ne
»Vlačuga, ali ti nisem ukazal,
V
Ivo Cesnik.
Procesija.
Morda ste že bili v taki procesiji, oči vam niso zrle pobožno k nebu, pest sc je krčila, zobje so škripali; morda ste jo gledali le od daleč, morda v duhu in ste hvalili Boga, da vas niso zanesli valovi življenja vanjo; znabiti se ji je tainoni smejal. Tudi takih ljudij je mnogo, ki vidijo v mizeriji komično stran . . .
Proletarec Povle je hodil po tistih dolgih predmestnih ulicah, polnih prahu, obdanih od očrnelih zidov. Tuintam jc strmel kvišku dimnik, širok, črn in grozen kot pošast. Noče je bila in luna se je prikazala izza oblakov. Krik in vik se je čul iz žganjarn, podzemskih beznic in zakotnih gostiln. Tuintam so se zganile sence in šle v obilnem številu mimo njega. Brezzobe lobanje so bile in živi skeleti. Zaletavale so se po cesti, padale, klele. Na voglu se je ustavil in pogledal tisto pisano množico.
Sključen in grbav starec je vodil mlado morda štirinajstletno deklico in jo suval z roko v hrbet.
je po plečih, deklica je zajo-
doma.«
Udaril jo kala.
Za njima sta se opotekala dva pijana delavca in kričala drug na drugega.
»Mrha, daj za pijačo! Vse si mi popil.«
»Tiho! Ženi povem, da te natepe.«
Prišla sta mož in žena, raztrgana in umazana. On je zamahoval s palico nad njeno glavo in vpil:
»Dobil sem te z njim, vlačuga. Zdaj imam dokaze, spodim te ob sebe.«
»Pijanec, vse zapraviš! Otroci so doma nagi in bedni, ti se pa potepaš okrog. Tej!«
Udaril jo je preko pleč, da je zastokala.
Tam v sredi med tisto tolpo se je gnetel stražnik in vpil. Peljal je uklenjeno žensko. Razmršene lase jc imela, bled. zabuhel obraz, izpite oči, udrta prsa in umazano obleko. Pavle ni nikoli zabil tistega strašnega pogleda.
»Jaz nisem mogla drugače, ljudje. Otroka sem imela doma — le pomislite — mož mi je um tl pred pol letom, sama sem bolna. Delati
Maribor. (Najnovejša zgodovina »Naše Moči«.) Piše se nam: Prijatelj prinese mi številko 14 »Naše Moči«. Ko bi jo vi videli, gotovo bi se vam smilila in bi vprašali, kdo te je pa tako zdelal? Članek »Rdeča farbarija« se skoraj ni mogel več brati, tako so bile obrabljene' črke. Tudi jaz sem jo vprašal, nakar mi je odgovorila to-lc: Ko sem se z več sestrami pripeljala v Maribor, dobili so nas v roke sami katoliški možje. Ti so me s tako prijaznim obrazom prebirali, da sem se še jaz mogla včasih nasmejati. Ker sem pa šla z rok v roke, nisem zapazila, kdaj sem prišla v socialnodemokra-tične roke. Po obrazu šele spoznam, ker ti niso
da bodi nisem mogla in zaslužiti otroku kruha. Že ves teden je bil lačen, ljudje. Pustite me, saj ga nisem hudo. V glavi mi je tolklo, pa sem ga udarila — mojega ubogega Peterčka.«
Od zadaj jo jc sunila moška pest, da je zavpila in urneje stopila s stražarjem, ki jo je zdajinzdaj motril in gledal njeno izsušeno lice. Morda se mu je celo usmilila.
\ In šla je dolga procesija Mladi so bili v nji, v prvem cvetu mladosti, vsi umazani, izsušena telesa, in odrasli, tu z zabuhlimi obrazi, tam skeleti. In zdelo se mu je, da gre zadaj poganjač in vihti bič. Vihti bič in poka, da se razlega po dolini. Čreda gre pred njim pokorna, čreda, ki ima napisano s krvavimi črkami na čelu: smrt.
Pavle je šel dalje . . .
(Konec prih.)
bili tako prijazni z menoj, da sem pri sovražnikih. Hitro jih pride več vkup, tako da sem čez nekaj časa že bila kakor v stiskalnici. In pa tako blizu ognja! Mislila sem, zdaj in zdaj me dobi sveti Florijan! Tako kar umoriti me niso hoteli, ampak sklenili so, da me poprej še nekaj časa mučijo. In res! Eden me nese v pisarno, kjer me sprašujejo, kakor sem pozneje zvedela, kaj imam jaz kot kranjska rojakinja v štajerskem nemškem mestu iskati. Nisem jih razumela, zato sem tudi molčala, ker nočem znati nemško. Hitro si pomagajo. Poiščejo tolmača in hajd zopet pred sodnika. Tolmač me vpraša, zakai prenašam novice od tu, o katerih še drugi listi molče. Kje imam to pravico! Tu-le, jim pravim, in hitro potegnem iz žepa kos obrabljenega papirja, na katerem je tiskan paragraf, ki pravi, da imajo vsi avstrijski državljani enake pravice, naj si bo Nemec ali Slovenec, socialni demokrat ali krščanski so-cialec. Krščanske socialce zastopam jaz in sc bodem od zdaj še večkrat oglasila pri vas. Tudi ona so ljudje, kot drugi, ki zahtevajo, da se ravna ž njimi človeško, ne pa kot svinja z mehom. Ko jim to povem, so me spustili tam. Sla sem ne vem skozi koliko rok še, dokler nisem zopet prišla k prijateljem. Pljunki, ki sem jih dobila, se ne poznajo več, posušili so se. Moji sestri se bolje godi, poslali so jo nekemu gospodu na Dunaj za spomin, gotovo bo bolj pazil nanjo, kot so tu name. Mlajša moja sestra je pa tudi veliko trpela. Dobili so jo v roke ljudje, ki niso znali slovensko, pa so jo tako dolgo stiskali, da so začele nemške črke kapljati na tla. Samo to se spominjam, da sem videla na tleh ležati črke: »Unsere Kraft«. Kaj se je poten? zgodilo, ne vem. Morebiti se pozneje na kaj spomnim. — Usoda številke, ki je tako romala, nas zelo veseli. No, skrbeli bomo, da bo »Naša Moč« še večkrat povedala gotovim mariborskim ljudem resnično v brk.
Vevče. Delavec nam piše: Delavstvo mora misliti predvsem na izboljšanje svojega položaja. In predvsem mora zahtevati preskrbo glede na onemoglost in na starost. Kakor smo dobili vsi volivno pravico, dobiti moramo tudi splošno starostno preskrbo. Stojimo delavci na stališču: Vun z ljudskim zavarovanjem brez razlike spola ali stanu! Do starostne preskrbe ima pravico vsak državljan. Velika beda je zdaj. Srečen tisti, ki ne more več delati in si ne more ničesar prihraniti, da dobi liki berač preskrbo v starosti v obliki miloščine. Glavna dolžnost prihodnjega državnega zbora bo, da nam da pravo ljudsko zavarovanje.
Vevče. Spomnil se je na nas namreč grdi. z umazanimi in zapacanimi črkami tiskani »Rdeči Prapor«. Ko je 10. m. m. tako grdo padel A. Polmajnar z govorniškega odra na shodu, smo čuli med tednom že, da se tisti social-nodemokraški naš general brez armade pripravlja na odgovor, če bosta »Slovenec« ali pa »Naša Moč« povedala, da je Tone Tolmajnar socialni demokrat. In res. »Naša Moč« zbode rahlo rdečega Toneta. »Rdeči Prapor« pa pridne streljati s topovi. In mislil bi človek, strašne grehe smo storili. A ko prečitaš tisti zamazani, oči režeči tisk, pa vidiš, da je ubogemu debelemu rdečemu generalu artiljerije Lojzetu brez kanonirjev zmanjkalo krogelj! Lojze, ali se ti meša? Nimaš li nič lastnih misli j ? Slepo brez kroglje ustreli lahko vsako otroče. In ti Vekoslave, pa prepisuješ »Sloveski Narod« iz leta 1905. Seveda tvoja dušna paša je »Narod«. In kar je pisal enkrat »Narod«, naj pa čitajo še enkrat v slabšem tisku socialni demokrati drugod. Le ena točka, ena sama je nova. I’a pa dokazuje, da Lojzetu generalu ni za delavstvo, marveč samo za kronce! Nekaj je s trudom načečkal o nekem pogrebnem društvu. Mi se namreč udeležimo pogreba, če umre kak naš član. .Če je le dovolj delavcev prostih, preskrbimo tudi nosače. Tega pa naš Lojze ne zastop. Se sicer prav nič ne čudimo, ker debeluharji niso kdosigavedi kako bistroumni. Nam je sicer vse eno, naj čečka Lojze kar hoče. Še' manj ga pa bomo vprašali za svet. In čemu li? Kaj nas pa brigajo opice, ki so zaigrale še svojo bakljo. Kar se pa tiče, da smo odklonili ponujeni nam dar za klavir, pa le: Mi nismo prosili nobene miloščine! Nismo berači, zanašamo se na lastno svojo stanovsko združeno moč in pa na naše žuljave pesti!
Bistrica v Rožu. Vi ne veste, kako sedaj ljudje radi berejo »Našo Moč«. Kar trgajo se zanjo, ko pride nedelja. Vsak vpraša naprvo ali je kaj od Fausta. Prav fejst bi ga dali, saj ga še premalo; tako in podobno govore ljudje, katere pa Faust šteje med »svoje«. Pri nas so namreč čudne razmere, da en človek koman-
dira kar dve občini: Bistriško in Svetnovaško. Že v eni zadirih številk je nekdo pojasnil in popisal vsaj nekoliko naš položaj. Vrhovna in poveljujoča glava je vedno na istem mestu, če tudi se osebe menjavajo. Prvi je bil Tobeitz, potem Papenkordt doma zunaj v »rajhu« in sedaj Faust. To je trojica, ki nam ne bo izginila iz spomina tako hitro. Med njimi je bilo sicer nekaj drugih oskrbnikov in gospodarjev, ki pa ne pridejo mnogo v poštev. — Kako mirno in zadovoljno je bilo vse pod ravnateljem Hace-tlnom, pravijo stari delavci, ki so delali v tovarni že pred 25. leti. Kakor so mi pravili stari delavci, je bil Hacetl rodom Čeh, mirna in blaga duša. Pod njegovm oskrbništvom so fužine tudi'najbolj cvetele, kar potem še do danes niso in če s,e razmere temeljito ne izpremene, tudi ue bodo tako hitro. Tudi Hacetl nikdar ni dopustil, da bi pritiskal kdo ob volitvah na kateri koli način na delavce. Le idite volit in pametno volite, a mene nikar. To so bile navadne besede, kadar so bile občinske volitve. Prišli so žal, drugi časi, ko je nastopil kot ravnatelj Tobeitz. Na vse kriplje je pritiskal na podrejene mu delavce posestnike, da so pri volitvah šli primorani v boj za njegovo stranko, ki se je pričela ž njim. Še danes čujem besede, ki jih je govoril enkrat pred občinskimi volitvami: Ta teden bodo občinske volitve in kdor ne pojde z nami, nima pri nas ničesar več iskati. In mož je do pičice izpolnil, kar je zagrozil. En delavec posestnik, ki ie že dolga leta delal v tovarni in tam pustil najboljše moči, je bil postavljen tedaj na cesto. Tovarne so tako postale pod njim zavod za nemškutariio, katera cveti še dandanes. Prišel je za Tobeitzem Papenkordt, rojen Prus, Mož je bil v začetku sladak kot med, a kmalu je tudi pokazal svoje liberalne rožičke. Pod njegovo komando bi prišle tovarne na kant, ko bi o pravem času ne opomnil 'neki zvesti uradnik, domačin, tedanjega lastnika tovarn, barona Helldorfa, o početju Pappenkordtovem. No. za njega je kmalu prišel dan plačila in hitro je moral iti. In sedaj kraljuje Faust, v mnogih ozirih podoben prejšnjim. Ko je prišel na Bistrico, ubog kot cerkvena miš, je hodil redno vsako nedeljo v Sveče v cerkev. Čudno se nam je sicer zdelo, ker take vrste ljudje ne hodijo v .cerkev, a potolažili smo se, misleč, to je mož poštenjak. In to je menda premotilo tudi naše tedanje občinske očete, da so ga posadili že prvo leto na županski stolec. Tako smo si naložili to »pest«, da nas tepe, kjer nas le more. Mož pa tudi izrablja svoj upliv, kjer ga le more. Ko je bilo zadnjič zborovanje v Podsin i-vasi in sta Košičev Pepček in Faust sklenila, da razbijeta shod na vsak način, je kar zapovedal svojim mojstrom, naj naženo kolikor mogoče mnogo delavcev vkup. Mojster Andrejčič je pa takole ukazoval po tovarnah: Jutri moraš iti na shod, so direktor ukazali. V nedeljo popoldan pa, ko je že peljal Faust svojo mogočno vojsko na pomoč Košičevemu Pepe-tu, so nekega delavca še iz postelje sklicali in ga vlekli seboj, da je tako pomnožil njihovo število. Reči se pa mora našim delavcem na čast, da so se vljudno in dostojno obnašali, niso kričali, ne kako drugače motili shod. Vsem delavcem se je bralo na obrazu, da obsojajo nastop Faustov in Pepetov; mnogi so že prej zapustili sobo in se tako umaknili, glasno obsojajoč pijane pretepače iz Svetnevasi. Košičev Pepe in Faust! Da, to vam je lepa dvojica, da ji gotovo ni kmalu k:c para. Vi si niti misliti ne morete, kako se imata rada. Eden brez drugega ne moreta biti. Danes, se pelje Pepe k Faustu, jutri obišče Faust Pepeta. Kaj študirajo zopet? Bog ve.
Sem z našimi pravicami!
J Trbovlje. V zadnji številki je »Narodni List« prinesel prav zanimive stvari o trboveljski bratski skladnici. Opira seveda svojo nepremišljenost. da bodo sedanji delavski zastopniki, oziroma odborniki bratske skladnice krepkeje zastopali delavstvo pri bratski skladnici. Živio! Obenem očita, da so bili njih predniki sami kimovci, in da je zato konsumno skladišče prišlo v roke judovske družbe in kaj je speljalo to konsumno skladišče v roke judovske družbe? Socialni demokratje in liberalci so tega krivi, ker so vedno pritiskali na konsumno skladišče, da bi ga dobili v svoje roke. Že takrat je »Naša Moč« kritikovala, da bo slabše odslej za tukajšnjo delavstvo, odkar je judovska družba prevzela konsumno skladišče, vendar so modrijani vedno govorili, da bo boljše. Evo ga! Druga leta smo dobili iz
skladišča po pet odstotkov, sedaj so pa komaj še trije odstotki, prihodnje leto pa najbrže nič. No, socialni demokratje in vi liberalci, le hva-hte vaše j ude, ker vam toliko dobrega storijo. Sicer bi se dalo mnogo pisati, kateri so večji kimovci, a o tej stvari še danes, zadostuh — Tukajšnje socialnodemokraško konsumno skladišče je propadlo. Na vratih so cesarski pečatniki pritisnjeni. Na dan zatvoritve so iz neprevidnostjo enega mačka noter zaprli, kateri ima sedaj najbrže žalostne dneve, ker špeha ali drugih jedilnih reči ni bilo že več v skladišču. Ti znajo. Ubogi muc!
Bistrica. (Zavarovalnica za starost — Al-tersveršorguugskassa.) Na Bistrici se je kurs. ki je bil od nekdaj jako ugoden za delavce, v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenil. Zadnjih dvajset let in posebno zdaj delavec ni ničesa veljal, gospod pa vse. Ne tajimo, marveč radi priznavamo: na Bistrici so se počet-koma razmere za delavce na jako modem način zboljšale. Starostno zavarovanje, bolniška blagajna, delavska stanovanja, vse to je bilo na Bistrici že pred dvajsetimi leti, ko po vseh deželah take ustanove šele nastajajo. Tu je deloval neki blagi duh, namreč grofica Eger. A nasledniki nimajo nobenega smisla za nadaljevanje tacega dela. Najboljši zgled za to trditev je starostna zavarovalnica. Zadnjič smo grajali, da so pravila pisana v taki nemščini, da jih nobeden ne razume in da ima gosposka preveč vpliva. Danes vprašamo: li gre res tovarni toliko vpliva? Tisti, ki plača, naj govori. Kdo pa plača? Vzemimo številke, ki so skoro gotove in ki niso pretirane. Ako se motimo in ako vidimo natančen račun iz Bistrice, radi brž prekličemo. Torej: 170 delavcev je na Bistrici, približno 14 uradnikov in mojstrov in drugih uslužbencev kakih 12. Recimo okroglo 200. Izmed teh računimo 120 zavarovanih. Navadno se vpišejo v tisti razred, kjer plačah) po pravilih od petnajstega leta naprej 1 K 50 h približno in dobijo od 60. leta naprej 20 K pokojnine na mesec. 120krat 1 K 50 h je 180 K na mesec, ISOkrat 12 je 2160 K na leto. 2160krat 40 je 86.400 K v 40 letih, z obrestmi vred približno 150.000 K. Toliko bi torej iznašal kapital, vplačan od udov v 40 letih. Med temi udi je pa vsaj osem desetink delavcev. Torej kdo sme s tem denarjem gospodariti? Delavci! Kdo naj bo v odboru? Kdo naj v odboru odločuje? Edino le delavci! Odbor je pa izvoljen od občnega zbora! Pri občnem zboru so navzoči samo odposlanci, in sicer pride en odposlanec na deset delavcev. A žalostno in krivično je to, da smejo odposlance voliti le 241etni. S tem je 50 bistriških mladoletnih delavcev brez pravice! To je krivično. Ti ravno tako plačajo. Ta točka mora vun iz pravil! Torej na občnem zboru bo k večjemu kakih 15 do 20 ljudi, ali še toliko ne. Potem pač lahko verjamemo, da bode samo gosposka govorila. V starih pravilih so na občni zbor vsi prišli. To je edino pametno. Ko bi bil občni zbor v Ameriki, bi razumeli, da se jih samo par tja pošlje, a ko je tu, pa lahko vsi pride o. Torej pravila naj bi se na vsak način premenila, da bi vsi na občni zbor šli in da bi vsi, tudi mladoletni, volili.
Z lastnimi močmi.
Jesenice, Sava, Javornik. V našem strokovnem društvu predava v nedeljo ob 4. uri popoludne Frančišek 'Terseglav, pisatelj, L;ub-ijana.
Podljubelj. V našem društvu predava v nedeljo tov. Ivan Nepomuk Gostinčar iz Ljubljane o socialni demokraciji.
Socialni kurs v Celovcu se obnese dobro. — Zadnji četrtek je nas zanimal zaradi tega, ker se je uuela jako živahna debata, v katero sta posebno tov. Tavčar in tov. Vajncerl posegla. Predmet je bilo vprašanje: Odkod pride, da so cene mesta tako poskočile? Kako je temu odpomoči? — Socialnodemokratična rešitev tega vprašanja bi bila, da bi se srbsko-ru-munske meje odprle ter tuja živina uvažala. A izvrstno je to zavrnil tov. Vajncerl: S tem bi se prvič naša domača živina uničila, drugič bi meso bilo slabo in tudi zopet drago, ker bi domače živine sploh ne bilo veliko, ti etiič bi bila Avstrra docela odvisna od tujih dežel. Jedina rešitev, tako g. Vajncerl, je v tein, da se pospešuje domača živinoreja in da se judom onemogoči, živino na veliko prodajati po 90 do 100 kron meterski stot živega mesa, medtem ko ga kmetje proda:ajo po 60 kron.
(Volivnj boj.) Zdaj se že po vsem Slovenskem vrši jako veliko shodov. Pripravljajo se
stranke na volitve. Osobito je pridna S. L. S. na Kranjskem. Kandidati prirejajo ti shode, da je pravo veselje. Na čelu kandidatov S. L. S. koraka dr. Krek, veliki ljudski učitelj, ki ti kar po tri ali najmanj po dva shoda priredi vsako nedeljo in praznik v svojem volivnem okraju. Voditelj S. L. S. dr. Šušteršič tudi pridno prireja shode. Naš zvesti prijatelj dr. Žitnik nastopa prav krepko v svojem volivnem okraju. Žitnika bi radi liberalci vrgli menda zato, ker je dober, kakor je že veliko dobrega storil posameznim liberalnim barabam. Pridno prirejajo tudi shode Gostinčar, Pogačnik. Demšar in Jaklič. Tudi kandidat Povše priredi po Veliki noči veliko shodov. A naši ne počivajo ne na Goriškem in ne na Štajerskem, kjer so v hudi borbi z liberalci. Na Koroškem so tudi vsak dan slovenski volivni shodi. V Ljubljani je izblebetal dr. 'Triller ne v veselje Kristanu, da obstoji med liberalci in socialnimi demokrati neki dogovor. Liberalci ponujajo ljubljansko kandidaturo županu Hribarju. No, mi sodimo, da bo za Hribarja, če tudi končno sprejme kandidaturo, grozdje zelo kislo. Preskrbeli bomo Hribarju, da pade kakor je dolg in širok in ostane še nekaj časa ljubljanski župan. Libe-. ralci se strašno zaganjajo v Gostinčarja. Skri-com se seveda zdi čudno, da bi prišel delavec do svojih pravic. Postavili so proti Gostinčarju nekega Grudna. »Slovenec« je posvetil Grudnu sledečo fletno pesem:
Pesein od grudna.
(Poje se: »Al’ me boš kaj rada imela?«)
Oj december ali gruden, al’ si zmešan ali si čuden?
Kar še Notranjska stoji: gruden maja zmagal ni.
V maju solnce gorko sije,
Cvet iz mehke zemlje klije, tički milo žvrgole, ljudsko stranko veselč.
Gruden nas pa v sneg zasiplje, v peči gode, v ledu škriplje:
— doga noč in katek dan — vse ga goni, naj gre stran.
Liberalci in ta »mladi« bi pa grudna v maju radi. toda nekaj tisoč mož mu zakliče: »Saj ne boš!«
Žalostna povest od grudna je za vso deželo čudna, najbolj čudna pa bo zanj, ko bo maj se spravil nanj!
Idrija: Kršč. gosp. društv. občni zbor dalje: Denarni promet. Prejemki: Blagajniški preostanek I. 1905 540 K 80 v. Vplačani deleži 664 K. Pristopnine 50 K. Dar neimenovanega 100 K. Prejemki za blago 111.790 K 9 v. Tekoči račun z zvezo 82 K 84 v. Iz Ljudske hranilnice v Idriji vzdignjeni naloženi denar 4.000 K. Obresti naloženega denarja 58 K 8 v.; skupaj
117.285 K 81 v. Izdatki: Izplačani deleži 1.073 kron. Izdatki za blago 93.885 K 75 v. Voznina
3.996	K 25 v. Užitnimi 2.'393 K 3 v. Inventar premični 38 K 48 v. Davki: hišni 89 K. Hišna najem. 200 K. Pridobninski davek 991 K 91 v. Neposredne pristojbine 6 K 70 v. Plače uslužbencem 1.420 K 80 v. Dnine 59 K 20 v. Pisarniške potrebšč. 186 K 46 v. Tiskovine 82 K 84 v. Poštnina in brzojavi 13 K 68 v. Kurjava in svečava' 130 K 47 v. Bolniška blagajna 45 K 36 v. Nagrade 982 K. Tlak in druge poprave v kleti 119 K 88 v. Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani zavarovalnina za blago 20 K 15 v. Obresti deležev 1. 1905 741 K 8ij v. Dividende za 1. 1905 5.581 K 88 v. V Ljudsko hranilnico v Idriji naloženi denar 4.058 K 8 v. Razni stroški 62 K 30 v. Gotovina konec leta 1906 1.106 K 76 v.: skupaj
117.285 K 81 v. — Račun zgube in doti i č k a. Zguba: Voznina 3.996 K 25 v. Užitnina 2.393 K 3 v. Odpis premičnega inventraja 327 kron 13 v. Davki 1.280 K 91 v. Neposredna pristojbina 6 K 70 v. Upravni stroški 2.920 K 81 v.
J odstotne obresti rezervnega zaklada 357 K 60 v. Tlak in druga popravila v kleti 119 K 88 v. Zavarovalnina za blago 20 K 15 v. Razni strošk; 62 K 92 v.; skupaj 20.311 K 68 v. Dobiček:	Kosmati dobiček pri blagu 20.103 K
60 v, Pristopnine 50 K. Dar neimenovanega 10 K. Obresti naloženega denarja 58 K 8 v.; skupaj 20.311 K 68 v. — Bilanca. Imetje: Vrednost blaga 28.830 K 14 v. Vrednost premičnega inventarja 2.303 K 44 v. V Ljudski
hranilnici v Idriji naloženi denar 4.150 K 56 v. Delež pri Zadružni zvezi v Ljubljani 200 K. Delež pri Gospodarski zvezi v Ljubljani 20 K. Delež pri Ljudski posojilnici v Idriji 2 K Gotovina konec 1. 1906 1.106 K 76 v.; skupaj 36.612 kron 90 v. Dolgovi: Deleži 16.125 K. Tekoči račun z Zvezo 82 K 84 v. Dolg na blagu neza-družnikorn 2.279 K 76 v. Rezervni zaklad 8.940 kton 78 v. 4 odstotne obresti od tega 357 K 60 v. Čisti dobiček 8.826 K 92 v.; skupaj 36.612 kron 90 v. Na predlog načelnika nadzorstva Franc Osvvalda se račun soglasno odobri.
Idrija. (Občni zbor krščanskega gospo-darsk. društva dalje.) Denarni promet. Prejemki: Blagajniški preostanek 1. 1905 540 K
80 vin. Vplačani deleži 664 K. Pristopnine 50 K. Dar neimenovanega 100 K. Prejemki za blago 111.790 K 09 vin. Tekoči račun z zvezo 82 K 84 vin. Iz Ljudske hranilnice vzdignjeni naloženi denar 4.000 K. Obresti od naloženega denarja 58 K 08 vin.; skupaj 117.285 K 81 vin. -Izdatki:	Izplačani deleži 1.073 K. Izdatki za
blago 93.885 K 75 vin. Voznina 3.996 K 25 vin. Užitnina 2.393 K 03 vin. Inventar premični 38 kron 48 vin. Hišni davek 89 K- Hišna najemšči-na 200 K. Pridobninski davek 991 K 91 vin. Neposredna pristojbina 6 K 70 v. Plače uslužb. 1.420_K 80 vin. Dnine 59 K 20 vin. Pisarniške potrebščine 186 K 46 vin. Tiskovine 82 K 84 v. Poštnina in brzojavi 13 K 68 vin. Kurjava in svečava 130 K. Tlak in druga popravila v kleti 119 K 88 vin. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, zavarovalnina za blago 20 K 15 v. Obresti deležev 1. 1905 741 K 83 vin. Dividende za 1. 1905 5.581 K 88 vin. V Ljudsko hranilnico v Idriji naloženi denar 4.058 K 08 vin. Razni stroški 62 K 30 vin. Gotovina konec 1. 1906 1.106 K 76 vin.; skupaj 117.285 K 81 vin. — Račun izgube in dobička. Izguba:	Voznina
3.996	K 25 vin, Užitnina 2.393 K 03 vin. Odpis premičnega inventarja 10 odstot. 327 K 13 vin. Davki 1.280 K 91 vin. Upravni stroški 2.920 K
81 vin. 4 odstot. obresti rezervnega zaklada 357 K 60 vin. Tlak in druga popravila v kleti 119 K 88 vin. Zavarovalnina za blago 20 K 15 vin. Razni stroški 62 K 30 vin. Čisti dobiček 8.826 K 92 vin.; skupaj 20.311 K 68 vin. D o-biček: Kosmati dobiček pri blagu 20.103 K 60 vin. Pristopnine 50 K. Dar neimenovanega 100 K. Obresti naloženega denarja 58 K 08 vin. skupaj 20.311 K 68 vin. Bila n c a. Imetje: Vrednost blaga 28.830 K 14 vin. Vrednost premičnega inventarja 2.303 K 44 vin. V Ljudski hranilnici v Idriji naloženi denar 4.150 K 56 vin. Delež pri »Zadružni zvezi« 200 K. Delež pri »Gospodarski zvezi« 20 K. Delež pri Ljudski posojilnici« v Idriji 2 K. Gotovina konec 1. 1906 1.106 K 76 vin.; skupaj 36.612 K 90 vin. — Dolgovi: Deleži 16.125 K- 'Tekoči račun z zvezo
82 K 84 vin. Dolg na blagu nezadružnikom 2.279 K 76 vin. Rezervni zaklad 8.940 K 78 vin.
4 odstot. obresti od rezervnega zaklada 357 K 60 vin. Čisti dobiček 8.826 K 92 vin.; skupaj 336.612 K 90 vin. — Na predlog'načelnika nadzorstva g. Franc Osvvalda sc je račun soglasno odobril. Enako soglasno se je odobril odborov predlog, da se čisti dobiček v znesku 8.826 K 92 vin. razdeli takole: Najpreje se pripiše rezervnemu zakladu: Pristopnine 50 K, dar neimenovanega 100 K. nadalje še svota 1.569 K 36 vin.; skupaj 1.719 K 36 vin., dalje se dajo od popolno plačanih deležev 5 odstot. obresti v znesku 735 K .07 vin., ostanek v znesku 6.372 kron 49 vin. se pa razdeli članom v blagu kot 6 odstotna dividenda. V smislu pravil s.o izstopili iz načelstva Ivan Kenda, Leopold Lapajne, Ivan Šinkovec in Valentin 'Tratnik, kateri so bili zopet soglasno izvoljeni. Enako soglasno so bili zopet v nadzorstvo izvoljeni Arko Mihael, dekan v Idriji, Kaučič Franc, rudar v Sp. Idriji, Kumer Anton, c. kr. paznik v Idriji, Osvvald Franc, c. kr. katehet v Idriji, Troha Leopold, c. kr. paznik v Idriji. Družili predlogov ni bilo nikakih. Rezervni zaklad krščanskega gospodarskega društva znaša po sklepu občnega zbora 11.017 K 74 vin.
Idrija. Nekaj o nameravanemu štrajku leta 1900: V zadnji številki »Napreja« piše Kristan o nameravanem štrajku v Idriji leta 1900. Res je, da je bil razgovor o štrajku, da se pa takrat ni štrajkalo je več vzrokov. Vse druge vzroke zamolči, le enega navede, kateri je popolnoma neresničen, namreč da je dekan Arko roval proti štrajku ter prire;al tajne shode, kjer je farbal ljudi, da če nastane štrajk, erar zapre rudnik. Res je le, da je dekan povabil v nedeljo pred nameravanim štrajkom delavce katoliške delavske družbe ter priporočal delavcem, da naj dobro premislijo predno stopijo v štrajk. nikdar pa ni farbal, da erar zapre rudnik. De-
lavci pa so tudi sami spoznali, da takrat ravno po zimi ni ugoden čas za štrajkati, kakor sta potem sama voditelja socialnih demokratov Čobal in Grablovic povedala tudi socialnim demokratom, a klub temu, da sta popoldan na vse kriplje pregovarjala ljudstvo na shodu, da sedaj ni goden čas za štrajkati, ker je najhujša zima, sami ste v konzumu še za en mesec naprej dolžni, socialistične blagajne so prazne, nikar se ne zanašajte na podpore itd., vkiub vsemu pregovarjanju se je glasovalo za štrajk, in zvečer, ko sta imela'ta dva voditelja same zaupnike pred seboj, sta jih pa vendar pregovorila z besedami, kadar boste imeli sami v hranilnicah toliko denarja, da se bodete sami lahko vzdržavali nekaj mesecev, potem bode ugoden čas za štra:kati in nato pregovarjanje so šli zaupniki klicat-svoje tovariše po polnoči, da naj gredo takoj zjutraj na delo. Takratni vodja socialnih demokratov in ravnatelj konzumnega društva Rinaldo je pa isti večer popival v drugi gostilni, in zjutraj, ko je videl rudarje iti na delo, se je jokal pred čakalnico nad svojo pregreho, ker je videl že naprej svojo kazen za njegovo farbarijo.
Rudarska strokovna organizacija. Znano je, da so potrjena pravila »Strokovnega društva rudarjev« s sedežem v Idriji. V društvo se lahko priglasi vsakdo, ki dela pri rudniku. Pomotno sodi, ki misli, da smejo vstopiti zgolj »rudarji« v ožjem pomenu besede. Član naše strokovne organizacije postane marveč vsakdo, ki dela pri kakem kranjskem rudniku. Potrebno bo, da se dogovorimo tudi o prispevkih. Znašati morajo osemkrat toliko, kolikor znaša dnevna bolniška podpora. V to so všteti tudi že upravni stroški. Nameravano društvo ima splošen značai, da varuje edinole koristi lastnega stanu. Popolnoma izključuje in mora izključevati vsako politiko, da doseže društvo dejansko svoj pravi namen: koristiti v stanovskem oziru svojim članom.
Okno v svet.
Zavedni krščanski delavci in delavke!
Pridite vsi na ljudski shod, ki bo na cvetno nedeljo, dne 24. sušca 1907, v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. Brez vabila vstop ni dovoljen. Vabila se dobe v ljubljanskih župniščih. Dnevni red:	1.	Poročilo	o cerkveno-političnem polo-
žaju s posebnim ozirom na francoske razmere. Govori dr. L Šušteršič. 2. Sklepne besede govori knezoškof dr. Ant. Bonaventura-Jeglič. — Za ženske je prostor na galeriji in na balkonu. Za moške v dvorani. — Vhod v dvorano samo skozi Frančiškanske ulice.
Za mladino. Dne 18., 19. in 21). t. m. se je vršil na Dunaju shod v varstvo zanemarjene mladine sploh. Vsa avstrijska javnost se danes peča nekoliko s tem vprašanjem. In sicer to tembolj, ker je to vprašanje velevelike važnosti i za delavstvo. Kajneda, vsakdo, ki ima čuteče srce, ima rad nežno dete. 'Trd kakor kamen moraš biti, ako te ne gane pogled v nedolžno otročje oko, v veder otrokov obraz. I11 bodisj delavec oče, delavka mati, še tak revež, še taka reva, svoje dete ima rada. A ravno usoda delavskih rodbin je velikrat tako žalostna. Kajneda, zasluži se v današnjih časih bore malo. In pa ta velika naša draginja. Vse to sili tudi omoženo mater delavčevo, da si išče kruha in zaslužka. Med tem, ko delata mati in oče v tvornici, je pa prepuščeno dete tudi samemu sebi. Nežna otročja cvetka pa potrebuje skrbne roke, da jo neguje, da jo ščiti. Ta roka mora biti pa le materina. A da izpolni mati to svojo dolžnost, pa potrebuje poleg materine ljubezni še precej pouka. 'Tega pa danes ni. Saj delavka ga ne dobi. Nima časa, pa tudi denarja ne, da bi študirala primerne kn'i-ge. Kajne, čeže mati, ki je ves čas pri otrocih, mnogokrat ne zna brez svoje krivde postopati tako, kakor je prav, z otroci, kakoli naj to dosežejo otroku ptuji ljudje. I11 škodo ima od tega ubogo delavčevo dete. Se večji reveži so pa otroci prepuščeni sami sebi. Izgube se in pokvarijo v slabi druščini. Nadalje so pa tudi mnogi starši vzrok, da se jim pokvarijo otročiči, ker starši pijančujejo. Otroci pijancev ne vidijo lepih zgledov in zato se pa pokvarijo. Na otrokovo zdravje pa neugodno vplivajo, kakor tudi na delavčevo sploh tiste tesne, umazane luknje, po katerih se potikajo in umirajo delavske rodbine. Zdrav, zrel naraščaj je
predpogoj zdrave družbe. Na to so pri nas pričeli tisti, ki so v to poklicani, obračati svojo pozornost precej pozno. Le katoliška cerkev je po svojih brezštevilnih zavodih storila svojo dolžnost. Kar je pa storila država, je bore nui-lo ali pravzaprav še to, kar je, je pod psom slabo. Ako obsodi sodišče kakega mladega človeka, ti ga vtaknejo med druge hudodelce. Namesto poboljšan po kazni ti zapusti pokvarjen ječo. In po prisilnih delavnicah ti šele pokvarijo mlade prisiljence. Vse gre po soldaško. Samo na pametno vzgojo ti naši pametni kitajski vsemogočni pjomtarji niso mislili. Zdaj se jim že zelo pozno odpirajo lampe. Boljše sicer pozno, kakor nikoli. A delavskih društev dolžnost je, da prično sama resno misliti na to, kako preprečiti zanemarjenje lastne svoje de-ce. Vprašanje je nujno. Pereče tudi. Zato upamo, da se posveti vsa pozornost zanemarjeni mladini i na letošnjem 111. vseslovenskem delavskem shodu!
Stavke v Avstriji leta 1906. Lani je bilo v naši državi 919 stavk. Od dela so pa izključili podjetniki delavce v 44 slučajih. Prizadetih je bilo 3790 podjetij. Izmed 217.109 delavcev jih je stavkalo 135.260.
Na Pruskem dela po tvornicah 50.000 deklic, ki še niso stare 16 let.
Delavna doba po tobačnih tvornicah se je
znižala leta 1906 splošno na 52aA ur. Dejansko pa traja službena doba 50:7 ur.
Bolezni po tobačnih tvornicah. Zdravstvene razmere tobačnega delavstva so bile leta 1905 slabše, kakor pa v letu 1904. Začetkom leta je obolelo osobito veiiko oseb na influenci. Bolnikov je bilo 14.141 več, kakor leta 1904. Na sto delavcev jih je zbolelo 4J :4. Izplačala se je bolniščina za 448.178 dni, leta 1904 pa za 383.637 dni. Porodov je bilo 5698, leta 1904 pa 5667. Izmed 29 tvorniških bolniških blagajn jih je izkazalo 14 primanjkljaj. Dnin se je izplačalo leta 1905 22,951.674 K, za 386.129 K več kakor leta 1904.
Delavci in delavke! Zahtevajte v vseh javnih prostorih „Našo Moč“!
Ustanov-Ijeno leta
i „tlaša moč“ f
izhaja vsak petek.
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so:
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,
12 vrstic 130 v., i8 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „Naše inoči“
Kopitarjeve ulice štev. 2.
arasm
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in  ---
fflp- novosti v
konfekciji za dame.
Ustanovljeno leta 1845.
1862.
Milko Krapeš urar
Resljeva cesia št. 2 ^ Ljubljani Rc
Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe.
P**ej Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nllialnili ur, uhanev in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fourniiur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== i*m pnr =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. «4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba torna. Solidne cene.
I
čfioini/tt. i>- ,./Ž merifeo Jtaleri keli/o Avbro, pv ceni in xa/nesl/ivo- potovali na/se obrne/o
nSi/jioriiZMnetete«.
v H/ubl/ani './ibladvorske ulicet?t?. 'isa/covrstna (/\/asnila da/o se brexplacno.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Ljut>ljrtiin	Liogarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
I
Tovarna
za sto e
j!
Franceta Suiseljna
na Bregu, n. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26-2
vsakovrstne stole P
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence.
Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
 — -------
Ivan Podlesnik ml.
L]ubl]ana - - - Stati trs Ste«. 10
>>	7	/	>	AV	>	ViJ-	>	\y-
mm
V*fA I • Y<i• \X
•/1> V-VS /**.N . r/.>VA>W
,\
Mm
T/.
Zmerne cene
s klobuki
m Mi
•A.i ■} A''. V-'.-. •/ -> •/-> AV> •/->> .v.. vV / vV <VV < >Y < V V < >V < ‘/V <V*Y I
s
'tam
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.