I I B Neodvisno politično glasilo za Slovence Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Veija za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi »Slov. Gospodinja“ posebej. ijf Z mesečno prilogo ]![ Ji Slovenska Gospodinja Ji Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „fliašeffn Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravuištvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi so računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene. Vsebina: Smer in smisel. — Nemška svetovna politika. 2. shod narodno-radikalnega dijaštva v Celju. — Politični pregled.— Štajersko: Razno.—Koroško: Razno. — Primorsko: Trst. Razno. — Kranjsko: Razno. Gospodarstvo: Zemljiško razdolževanjo na Slovenskem s konverzijo denarnih dolgov. Podlistek: Greh se je maščeval. Smer in smisel Naša šolska družba mora imeti na sebi čisto naroden značaj, radikalno narodno smer, mora biti brezobzirna, kakor je vsak, ki jo v boju in ravno s tem dokaže svojo opravičenost in junaštvo do boja. Duh „Družbe“ naj nam bi nekako kazala knjižica: „Družba sv. Cirila in Metoda, kaj je to?“ (Izdana od vodstva 1. 1886.) Živ Slovenec menda ne misli, da je „Družba“ to, kakor je tam opisana, vendar se vidi, da se je prejšnje vodstvo ravnalo po tem duhu. Vse kaže, kakor da družba ni poklicana v življenje, da bi branila slovensko narodnost, ampak katoliško vero, oz. z narodnostjo veio. Ako se je tako mislilo, potem se ne čudimo neuspehom. Družba sv. Cirila in Metoda nam bodi narodna, in nič drugega. V knjižici najdemo tri točke, ki poleg neprestanega povdarjanja o obrambi katoliške vere pri Slovencih — ta stoji v tej knjižici dosledno pred narodnostjo — posebno bedejo v oči in motijo narodni značaj Ciril-Me-todove družbe. Govori se tam, da obstoja tudi bratovščina sv. Cirila in Metoda in vsak Slovenec naj bi bil član družbe in bratovščine, da bi molili skupaj za ločene slovanske brate. Ti bratje se bodo že sami rešili — mi pa rešimo sebe! To je eno, a ne samo v knjigi, tudi v praksi je tako. Še „Izvestje“ iz leta 1905 piše: Hočemo dobre katoličane, značajne Slovence, zveste državljane, torej: vera, cesar, domovina! Drugo je opomba, da ministrstvo želi, naj poleg slovenskih imen pri naznanjanju podružnic pi- šemo tudi nemška imena okr. glavarstvu. To je nezaslišno! Mi na svoji zemlji ne pripoznavamo nobenih nemških krajevnih imen, — ker ne eksistirajo razen pri vladi. Že zdavnaj bi imeli izginiti v vseh slovenskih občinah vsi dvojezični napisi. To zahteva naš narodni ponos, naša zavest. In „Družba“ bojujoča se na čelu naroda proti nemškemu nasilju, ki ji hoče baje krasti narodne svetinje, ta družba uči svojo ljudi servilnosti in pripoznava nemška imena in pravico ministrske zahteve, naj bi svoja imena pisali nemško! Za nas želja ministrstva ni merodajna, dokler niso merodajne ministrstvu naše želje in naša opravičena zahteva, da nam da šol. Mi nismo podložniki ali hlapci, ampak državljani s svojimi dolžnostmi in pravicami! Zato imamo z vsemi drugimi narodnostmi enake pravice, in ravno nam se te pravice kratijo, zato se zanje borimo, zato je Ciril-Metodova družba! In ona se ni zavedala tega čisto narodnega svojega poklica, hotela je ugajati željam ministrstva ter pisati ponemčena imena, mesto da bi svetovala, naj se v tem oziru nikdar ne greši. In tretja zelo važna točka je, da ji je katoliški „Šul-ferajn“ manj nemški, nego drugi Šulferajn. Mesto se glasi: „Da, tudi med Nemci so se našli poštenjaki, ki so izprevideli, da je najbolje držati se zlate resnice : Vsakemu svoje. Spoznali so, kako škodljiv je „šulferajn“ katoliški veri. Zoper njega so tedaj postavili na noge „katoliško šolsko družbo,“ kateri namen ja, pospeševati časno in večno srečo mladine, zato pa hoče ustanavljati kat. šole in razširjati krščanske resnice, v šoli in družini. Ta družba ima malodane enaka pravila kakor Dr. sv. C. i. M. Na čelu tej družbi je kardinal Dunajski in škof Št. Pöltenski." Za narodno šolsko „Dr. sv. C. in M." pride le Nemec v poštev, vse drugo odpade. Ako se naše dete potujči, je vseeno, ali je potem ka- toliško ali protestantsko — potujči se. Ni pa ostalo samo tam napisano, ampak tudi v resnici se je godilo tako, da so bile pege na čisto narodnem značaju „Družbe“. Družba mora biti taka, da zanjo z veseljem delujejo vsi Slovenci, brez razlike prepričanja. V nji je združen boj vseh proti volku, ki sili v našo zemljo. — Gre se za narodnost, ne za versko prepričanje. Je li Družba kulturna in napredna institucija, naj tudi v tem smislu deluje. Cela slovenska inteligenca deluje danes v „Družbi“ in za Družbo, in naj se toraj sname z nje vse, kar bi moglo motiti čisto jasni pojem. Narodnost na podlagi prosveto. — Želeti je, da bi imela Družba več smisla za svoje delo. Za to pa ji je treba ljudij, ki se v tem spoznajo. Potem bo nje delo resno, vstrajno, uspešno. Ukoreninila se bo Družba in zarastla v narod. Njen poklic je velik na mejah in v notranjosti. Osrednjemu odboru, v slučaju tudi večjim pokrajinskim podružnicam naj bi stal ob strani akade mični odbor. To imajo vsa češka narodna društva. Akademični odbor ima v prvi vrsti namen biti moralna opora „Družbe“. S svojim drobnim delom bi naj podajal temelj Družbinemu delovanju, opozarjal naj bi na nove potrebe, nasvetoval nove institucije in nova sredstva. Z akad. odborom bi bilo tu prvo jamstvo, da se družba ne postara, da ne zaostane, da pride vanjo vedno novo življenje, mlado sile. Naj bi se to upoštevalo in naj bi se poslušal pri odborovih sejah tudi nasvet akad. odbora. Manjšinski odseki v akademičnih društvih pa naj bi ravno po akad. odboru uresničevali rezultate svojega dela in raziskavanja, da se ob pravem času pokrije vsaka vrzel, ki bi nastala na meji, da more tako Družba točno izpolnjevati svoje dolžnosti. Ako pogledamo danes še zelo zapuščeno polje našega obrambnega dela, vidimo, da smo šele v začetku in da čaka še obilo dela. Treba je skupnih moči, spremljale, kamor je šel. Čutil se je utrujenega in bal se je, da ne bi zbolel kar naenkrat. — In prišla je jesen. Bila je mrzla in polna sivih, težkih mogla, ki so se vlačile leno črez dolino. Padal je dež v velikih nalivih; tuintam je prenehal, in pokazalo se je za hip jasno nebo. Toda kmalu se je prepreglo zopet z gostimi oblaki, in spet so je vlilo . . . Oren je prišel obiskat prijatelja in ga našel za pečjo. Kuril je velik ogenj in bil zavit v dolg plašč. Začudil se mu je Oren in mu pogledal v obraz. Prestrašil se je; kajti Janezovo lice je bilo bledo in upadlo. Oči so mu bile globoko udrte in so gledale trudno na prijatelja. „Za Boga, Janez, ti si bolan!" je vzkliknil Oren prestrašen. „Bi pa šel k zdravniku.“ Janez se je premaknil na stolu in se na-smehljal trudno. „B, kaj bom bolan ! Samo malo me zebe. Pa to bo že samo prešlo; treba je samo malo hoteti.“ — Vstal je in šel parkrat po sobi. „A vseeno bi bilo dobro, če bi stopil k zdravniku,“ mu je prigovarjal Oren. „Pomisli, če bi resno zbolel! Kaj bi bilo potem? V tujini Greh se je maščeval. (Povest iz življenja slovenskega ljudstva. Spisal I. V.) (Dalje.) Tako je mislil Janez ob tihih večerih in hrepenel domov. Podnevi pa je delal; služil si Je denar in ga hranjeval. Tuintam je prišel v Dedeljo k njemu Oren; pogovarjala sta se in Se potem zopet ločila. Poletje se je nagibalo h koncu; v nočeh Je že vstajala siva megla na ravnini in legala mesto. Bližali so se pusti dnevi, polni otož-Qosti in dolgega časa... In takrat je pisal Janez prvo pismo domov in mu priložil prvi zasluženi stotak. Za zdaj ne more poslati več; Prislužil si je sicer veliko, a tudi veliko izdal za potrebe, ki jih jo imel v začetku. Zdaj se ■le uredil in pozneje pošlje več. Godi se mu J°bro in ima veliko službo. — Ko je odposlal pismo, se ga je lotila otožnost. Sedel je dolgo tisti večer pri mizi in atrniel v temo. Zunaj je bilo nebo oblačno, in ^ je rosil enakomerno na zemljo; tisti drobni ki začne padati jeseni in je tako mučen za človeško dušo. Pada cele dni, tiho in enakomerno pada, in megle leže globoko v dolini . . . V Janezu so vstajale težke, otožne misli, in navdajale so ga zle slutnje. Čudno, nocoj se mu je usilil med misli prvič spomin na smrt. Prišla bo k njemu in ga objela v tujini. Zgrudil se bo in padel v grob; nihče ga ne pride obiskat tja na tihi kraj, kjer počivajo ljudje v svetem miru. Zapuščena bo njegova gomila, in rože ne bodo rastle tam; hodili bodo ljudje črez njegov grob, in nihče se ne bo spomnil nanj . . . Janez je zaprl trudne oči. In zdelo se mu je, da stoji pred njim nekdo, natančno je slišal rahlo, enakomerno dihanje, in v vse ude mu je stopil mraz. čutil jo, da ga gleda tisto bitje z mirnim, žgočim pogledom, in ni se upal odpreti oči. Bal so je, da zagleda pred sabo veliko, belo ženo; koso drži v koščeni roki in mu gleda naravnost v obraz. Janez se je stresel; in tedaj je počilo tam v kotu nekaj, kot bi stopil nekdo trdo na tla. Odprl je oči, a ni videl drugega, nogo temo, ki se je razgrinjala po sobici. Hitro je prižgal luč, da bi se iznebil neprijetnih mislij, toda zaman. Polastile so se ga popolnoma in ga ki naj jih združi dobra organizacija. Veliko delo more izvršiti le zdrava „Družba“, ki razpolaga z obilnimi silami, z bogatimi sredstvi. Sredstva so ji odprta, sile tudi. Pridi torej in vzemi! Družba naj ne bo kraj časti in zaslug, ampak resnega narodnega dela. Le na ta način bo mogla „Družba“ vzgojiti v notranjosti in na mejah tisti krepki narod, ki bo stal hrabro proti navalu tujstva, pa pridi od katerekoli strani. Njo goji narod, ona naj narod goji. Ako narod spolni svojo nalogo, naj spolni tudi ona svojo. V tem ji je zagotovljen uspeh. „Družba“ se ne sme starati, mora napredovati. Kar je bilo torej še prav pred 25. leti, če je bilo s stališča narodnosti prav, to danes morda ni več opravičeno, zato naj se „Družba“ reformira, zboljšuje, prilagodi razmeram, modernizira, ker sicer lahko izgubi živo silo pod seboj, ki jo rodi. V nekaj letih nenapredka v „Družbi“ so nasprotniki zelo napredovali. Da se zaostalo popravi, in da se začne novo intenzivnejše delo, to bodi naš cilj. ftetnška svetovna politika. Nemcem so njihove meje preozko, zato se izseljujejo iz svojo domovine in kmalu ne bo več mesta na zemlji, ki bi bil brez njih. Zlasti slovenski in sploh evropski jug je že poln in takorekoč prenasičen nemškega življa. To pa pomeni za nas ogromno nevarnost, ker Nemci, kamor pridejo, so tudi oznanjevalci nemškega političnega evangelija, njegovi prvi borci. O germanizaciji po Slovenskem govorimo dannadan in očito je, da se je še nikoli ne zavedamo dovolj. A kakor pri nas, tako je drugje. Po vsem Balkanu se nahajajo že nemške kolonije, na Ogrskem napreduje germanizacija tiho ali gotovo. Turčija je polna nemških naselbin, a kako strahovito napreduje germanizacija v Bosni pod varstvom avstrijske vlade, ki zatira Hrvate in Srbe na korist nemškemu življu, o tem pišejo njihove novine žalostne stvari, čez Bosno pa se pangermanizem zmagovalno spušča k Egejskemu morju, k Solunu. Na južnem Tirolskem, v Trentinu, je na dnevnem redu borba med Italijani in Nemci. Bismark se je izrazil leta 1866., da Trentin spada k nemški državni zvezi. Naj Nemci dobe to deželo v svoje roko in nastežaj so odprta vrata vsem zahtevam nemškega imperijalizma. Severne državice so spoznalo vedno naraščajočo nemško nevarnost in so zato na potu medsebojne zveze zoper Nemčijo, oz. se bližajo Angliji, in ti odnošaji bodo pokosili nemške nado. Nemci napredujejo na vseh straneh metodično in vztrajno, prodirajo na polju trgovine in industrije, a tvornice in naselbine okoli njih imajo pomagati, da se uresničijo njihove politične težnje. Nemci osvajajo svet tudi potom si, in nihče bi ti ne stregel ljubeznivo. Zapuščen bi bil. . .“ Janez se je pretegnil in se zasmejal. „Jaz da bi zbolel? Še nikdar v svojem življenju nisem bil bolan — ej, kopriva ne pozebe! — Pustiva rajši to — povej mi, kaj je pri tebi novega?" „Veš, prišel sem ti povedat, da se v kratkem oženim.“ „Oženiš?“ so je začudil Janez. „Ne delaj se norca.“ „Resnično — ravno včeraj sem snubil hčer svojega gospodarja. Nekaj časa se je upiral, toda slednjič jo le privolil, ker je bila tudi hči z mano zadovoljna. Mož misli kmalu opustiti delo, ker je že star, in mi prepusti vse posestvo . . . Rečem ti, da imam srečo, in težko, da bi se vrnil še domov — morda na stara leta.“ Oren je bil ves vesel in pravil je o svojih naklepih. Janez ga je poslušal in mu ni zavidal. Ko se je hotel ločiti prijatelj od njega, se je zavil tesneje v plašč in rekel: „Spremljam te malo pota. Pojdiva.“ „Ostani rajši doma!“ mu je branil Oren. „Bolan si.“ svojih naselbin, čeprav nemška zemlja meri nad 12 milijonov štirijaških kilometrov. Zadnji čas obrača Germanija svojo pozornost severni Afriki, Maroku in Tripolitaniji. Zadnja leta je Nemčija izvozila 9 milijonov nemškega kapitala, in sedaj je tam naloženega 9 milijonov nemškega denarja. V Tripolitaniji pa, med turškimi trgovci, politiki itd. razsiplje silno denarja za agitacijo v prid nemške okupacije. Glavna težnja nemške naseljevalne politike je šla še pred par leti proti skrajnemu iztoku. A vsled rusko japonske vojno, po kateri je v neznani meri zrastel japonski vpliv na azijski celini, so nastale skoro nepremostljive zapreke nemški ekspanziji na obalah Kitajske, in zato je Nemčija obrnila svojo korake proti Ameriki. V Braziliji živi že nad pol milijona Nemcev, ki so skoro vsi braziljanski državljani. V njihovih rokah je vsa industrija in trgovina, a v nemškem jeziku izhaja v Braziliji 22 listov. V mnogih mestih, vsa sela jih je že popolnoma nemških, zamenjuje nemška zastava braziljansko. Nemški kapital presega vsoto 20 milijonov šterlingov (funt Sterling. = 24 kron), v nemških rokah je že nad 8000 kvadratnih milj zemljišč, za katera Nemci pričakujejo, da se združijo z materjo zemljo. Nemški cesar Viljem II. hrepeni tudi po Palestini. Turčija, zlasti Palestina je postala nekaka obljubljena dežela, in tu je našel pangermanizem plodna, še neobdelana tla. Viljem II. hodi rad na božjo pot v Palestino, s turškim sultanom Abdul-Hamidom ga veže ozko prijateljstvo. Pod njegovim varstvom je osvojila Germanija naj večja tržišča v Levantu. Ako omenimo poleg neštevilno nemških trgovskih potnikov „Deutsche Levante Linee“ s 100.000 tonami, „Deutsche Bank“ z glavnico od milijonov in milijonov mark, na stotine kilometrov nemške železnice — dobimo jasen pojm, kako so v Levantu čvrsti temelji nemškemu gospodarstvu. V Palestini je že zasejano prvo seme nemškega imperijalizma. Brez števila poljedelskih nemških društev, potem ljudskih, književnih, zabavnih, vse po receptu cesarja Konstantina, da je prvi pogoj za podjarmljenje kakšnega naroda to, da ga znaš dobro zabavati. Nedavno je ustanovljeno tudi društvo za pridelovanje pa-vole ob železniški progi, a trgovina in industrija je tukaj samo monopol nemških podjetij, ki so začetek in ognjišče pangermanskih želj in upov. Veliko delavnost, ki stremi tudi za razširjenjem nemške svetovne vlade, razširja Nemčija tudi na morju. V nemških arzenalih delajo na vse kriplje. Neprestano grade in grade, ladjo za ladjo, oklopnico za oklopnico. Koncem lanskega leta je imelo nemško bojno brodovje 124 ladij z 542.588 tonami ter 126 torped, a zdaj grade 22 novih ladij. Trgovsko nemško brodovje A Janez si ni dal dopovedati ničesar. Prijel ga je pod pazduho, in tako sta stopila na cesto. Prenehal jo bil dež; prikazalo se je modro nebo in mrzel veter je pihal nad mestom. Janeza je streslo, in zabolela ga je glava. Noge so mu postajale težke kakor svinec in jelo se mu je vrteti v glavi. A vendar je šel s prijateljem še dalje in se ločil od njega šele črez pol ure. Ko se jo vračal, je le še komaj stopal. Zdelo se mu je, da visi na njegovih nogah nekaj težkega, svinčenega, ki mu brani naprej. Postalo mu je vroče, in v glavi mu je šumelo, čutil se je slabotnega, da bi padel na trda tla. Šel jo naprej in se opotekal, kakor bi bil pijan. Zmedla so se mu misli, in videl je pred sabo vse, kot bi bilo zavito v meglo. „Za Boga, kedaj pridem domov?“ je zamrmral. „Črez Pišenco še moram in potem dalje črez pašnik . . .“ Zdelo se mu je, da je zopet doma. Gre z Vršiča in se bliža rodni vasi. V daljavi se svetijo okenca, in zimski večer loži nad planinskim svetom. Gre po snegu in udira se mu . . . Ljudje so ga pogledovali začudeno in mislili, da je pijan. A Janez se je opotekal dalje; oči so se mu bile odprle široko, tresel je trikrat večje od italijanskega, a nova naročila rastejo kot v pravljici. Lani je delalo 72 ladjedelnic tako, da so morale odbiti mnogo novih ponudb, a število zgrajenih ladij je bilo za 17°/o večje od 1. 1905. Nemčija mora imeti na vsak način dostop do Jadranskega morja, ker ji je potreben za izvršitev njenih naklepov v Sredozemskem morju. Trst imenuje zato Hamburg na Jadriji. Od Grada pa do Opatije je spletena mreža nemških podjetij. V Trstu so štiri nemške šole, ki jih vzdržuje avstrijska vlada, in v Istri ni večjega mesta, kjer bi ne cvetel germanizem. Pulj že smatrajo kot nemško mesto, a kapital iz Nemčije prodira vedno naprej. Na vse strani sega toraj nemški vpliv, in ne čudimo se, da je na Slovenskem pritisk germanske klado neznosen. Nemška nevarnost obstoji in je velika, za nas usodepolna ! Spreglejmo! K. 2. shod narodno radikalnega dijaška v Celju. Pretekli teden se je vršil v Celju II. shod narodno-rad. dijaštva, ki je zopet pokazal, da je to med Slovenci edina napredna struja, ki ima jasno začrtano pot, je dobro organizirana in ki zna z duhom časa napredovati in spopol-njovati svoj program. Narodno radikalna struja, ki je dosedaj še samo dijaška, ki pa že kot taka znatno vpliva na razne strani našega javnega življenja, se je začela kakor znano pred šestimi leti kot reakcija proti stari liberalni stranki in burševskim razvadam slov. dijaštva. Pred dvemi leti je stopila prvič javno pred slov. narod na svojem I. shodu v Trstu*) in že tedaj vzbudila občo pozornost. Delovanje počitniškega društva „Prosvete“ je njeno ime še bolj razneslo med vse sloje slovenskega naroda. Na tržaškem shodu je povedalo nar.-rad. dijaštvo svoj svetovni nazor, svojo zahtevo po narodni avtonomiji in splošni in enaki volilni pravici ter obširno razpravljalo o dijaški samo-izobrazbi, dijaškem gmotnem stanju ter ljudski izobrazbi. V ospredju celjskega shoda pa stoji šolsko in obrambeno vprašanje, spojeno z gospodarskim vprašanjem. Shod se je vršil od 5. do 8. septembra v celjskem „Narodnem domu". Začel se je z občnim zborom „Prosvete", ki se je vršil v „Skalni kleti“. I. Občni zbor „Prosvete“. Poleg dijakov, katerih je bilo okoli 120, so bili navzoči tudi državni poslanec in župan *) O shodu je izšlo posebno poročilo: „Iz naroda za narod“, ki se dobiva v upravništvu „Omladine“. Ljubljana, Breg št. 12. Cena 1 K. ga je mraz in pred njim se je delala tema. Videl ni več, kam gre, in tudi čutil ni več, kaj se godi okrog njega. Naenkrat se jo zadel ob nekaj trdega, omahnil je in padel brez zavesti na klop. Krog njega se je nabrala gruča ljudi. Gledali so ga, ugibali in tuintam se jo zasmejal kdo. Skozi množico se je prerinil stražnik in stresel neprijazno nezavestnega fanta. „Pijan je, mrha!“ je zasiknil srdito in se obrnil k ljudem. V tem pa je stopil bliže star gospod; prignala ga je bila sem radovednost, in množica se mu je odmaknila radovoljno. Preiskal je nezavestnega človeka in se potem obrnil k stražniku. „Ni pijan, ampak bolan. Nesite ga v bolnišnico . . .“ Stražnik jo odšel in se vrnil kmalu. Za njim sta stopala dva moža in nesla nosila. Položili so nanje bolnika, in ljudje so se razkropili. Molče sta korakala moža in gledala v tla. Tupatam se je ozrl kdo mimohitečih na mladega fanta, ki je ležal nepremično na nosilih; ozrl se je potem vstran in hitel še hitreje naprej . . . Nebo, ki se je zjasnilo za nekaj trenutkov, so zakrili spet sivi oblaki, in zopet j0 padal dež . . . (Dalje prih.) Ivan Hribar, dr. Vekoslav Kukovec, dr. I. S er n ec itd. Mnogoštevilna celjska inteligenca je bila le slabo zastopana. Hotela je s tem najbrž pokazati, da ji ni nič prav povolji, da sije izbralo n. r. d. baš Celje za svoj II. shod. Zborovanje je otvoril predsednik „Prosvete“ jurist E. Rekar, ki je orisal v kratkih besedah delovanje „Prosvete“ v preteklem letu in pozdravil navzoče. Poslanec Ivan Hribar je pozdravil nato kot predsednik izvrševalnega odbora narodno napredne stranke na Kranjskem nar. rad. dijaštvo kot ono strujo, ki je reformirala slov. dijaštvo, nastopila proti sabljanju in pijančevanju ter začela s pozitivnim drobnim narodnim delom. Spominjal se je časov, ko se je ustanoviteljem nove struje povsod zabavljalo (predvsem „Slov. Narod“ in dr. Tavčar 1!) in jih zasmehovalo. Toda to je že prešlo. Danes je struja zmagonosna in pred njenim programom ima tudi on rešpekt. Želi, da bi se vse napredno dijaštvo pridružilo narodnim radikalcem. Za Hribarjem je pozdravil dr. Kukovec zborovalce v imenu štajerske „Narodne stranke“, katere kulturni program se krije s programom „Prosvete“. Nato je podal jurist Fr. Trampuž tajniško poročilo, ki omenja, da se je društveni delokrog razširil na vse slov. ozemlje, društveno delovanje pa koncentriralo predvsem na meje. Društvo ima že 4 podružnice, ki vse dobro delujejo. Glavno jedro društvenega delovanja je tvorilo ustanavljanje ljudskih knjižnic, katerih ima društvo sedaj že 34. Poleg ustanavljanja lastnih knjižnic je društvo posredovalo tudi pri reformi raznih čitalnic in pri ustanovitvi ljubljanske javne čitalnice in knjižnice. V zadnjem času je vpeljalo društvo akcijo za izvedbo gesla „Svoji k svojim“. Knjižničarjevo poročilo, ki ga je podal jurist Albin Pleško, poroča, da ima centrala 24 javnih ljudskih knjižnic z 1850 knjigami. V preteklem letu je osnovala centrala 8 novih knjižnic in ustanovi v kratkem še tri. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal jurist Anton Sodnik, je razvidno, da ima društvo 2246 K 15 v. premoženja in da je imelo v preteklem letu 1880 K 75 v. dohodkov (med temi 622 K darila) in 1867 K stroškov. Proračun izkazuje 500 K primankljaja. Promet se je v preteklem letu početvoril. Od podružnic je najbolje delovala podravska podružnica, ki deluje ob skrajni slov. nemški meji in je ustanovila v preteklem letu 7 knjižnic. Celjska podružnica je ustanovila dve knjižnici. Pri debati o odborniških poročilih je go-goril dr. Kukovec za zvezo naprednih nepolitičnih društev, jurist Kramar o predavateljskih kurzih, živinozdravnik Adolf Ribnikar pa o ustanavljanju knjižnic po vojašnicah. Nato so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika jurist Avg. Munda. Pri slučajnostih je predlagal phil. Breznik, naj izda Prosveta tiskana navodila za snovanje ljudskih knjižnic ter naj ustanovi zvezo ljudskih knjižnic, ki bi nadzirala knjižnice v njih poslovanju, naročala jim knjige ter ustanavljala nove. Dr. Kukovec želi še enkrat, naj osnuje „Prosveta“ zvezo izobraževalnih društev. Phil. Lah je govoril o potrebi izdajanja cenenih knjig in jur. Fettich o vzornih pravilih za društva, ki jih je založila „Akademija“. Jurist Zalokar se je pritoževal, zakaj se „Prosveta“ ne zanima tudi za slov. laško mejo. Jurist Fettich mu je odgovoril, da sta ustanovljeni za te kraje .Adrija“ in „Balkan“ in da bo „Prosveta“ šele tedaj razširila svoj delokrog tudi na Primorsko, Če bo videla, da omenjeni društvi ne izpolnjujeta svojih dolžnosti. H. Prvo plenarno zborovanje shoda. V petek dopoldne ob 9. uri so se pričela Slavna zborovanja. Otvoril jih je predsednik eksekutive narodno-rad. dijaštva jur. Albert Kramer („Tabor“ — Gradec) ter vtemeljil v kratkih besedah potrebo in pomen shoda. Pri volitvi predsedstva so bili izvoljeni jur. Albert Kramer za predsednika, jurist Lipold („Ad-rija“ — Praga) in phil. Kadunec („Slovenija“ — Dunaj) za podpredsednika, za zapisnikarja pa jurist Klepec in abiturijent Fux. Predsednik Kramer pozdravi nato navzoče Celjane, deželnega poslanca dr. H. Tumo, ki je bil tudi na prvem shodu, zastopnike slov. učiteljstva in starejšine nar.-rad. društev, predvsem dr. Gregorja Žerjava in ostale navzoče. Po prečitanju došlih brzojavk govori jurist Kramer o razvoju nar.-rad. dijaštva od tržaškega shoda do danes. Nastopili smo kot reformatorji slov. dijaštva in to nalogo smo tudi vspešno izvrševali. Ugled slov. dijaštva se je povzdignil, pijančevanje in kvartanje pojema in dijaštvo se zanima za narodno podrobno delo. Napadalo se nas je najbolj radi nadstrankarstva, to pa, ker se nas je napačno umevalo. Dijak ne pripadaj zato nobeni politični stranki, da se lahko razvija, da lahko napreduje in ga pri tem ne ovira strankarska disciplina. Glavno nam je svetovni nazor. Boj za svetovni nazor stavimo nad politično strankarstvo. Naš svetovni nazor je napreden, popolnoma nasproten klerikalnemu. Naprednost pa se kaže ne v besedah in frazah, marveč v delu. Omenja delovanja „Prosvete“ in reformo Ciril-Metodove družbe. Po Kramarjevem govoru, ki je bil živahno sprejet, je govoril tehnik Josip Pavlin o dvoboj nem vprašanju. Kot napredna dijaška struja moramo z vso odločnostjo zavračati dvoboj kot protinravno, protikulturno in zastarelo sredstvo v obrambo osebne časti. Danes obsojamo gladiatorske boje, španske bikoborbe, japonski harikiri in obsojati moramo tudi dvoboj, ker je nekaj ravno tako surovega kot bikoborbe itd. Naziranje, da je le oni časten, ki z orožjem brani svojo napadeno čast, ne bazira na pravi podlagi. Ali je s tem, da se žalivec in žaljenec bijeta, dokazana upravičenost oziroma neopravičenost žalitve ? In ako recimo pade v boju neopravičeno žaljeni, ali je s tem dobil zadoščenja za napadeno čast? Gotovo ne. Tudi o pogumu se govori pri dvoboju in se ž njim isti zagovarja. Toda pogum ima tudi hudodelec, da izvrši svoje zločinstvo. Pravi pogum pa kažemo le s tem, da izvršujemo dolžnosti, ki jih imamo napram sebi in okolici. Tudi menzure zavračamo, ter jih smatramo za duel. Duel je veliko socijalno zlo, ki je pogubilo že nešteto mladih življenj in je le nesmiselnost družabnega bontona. Čast smatramo za socijalen pojem, za merilo naše osebne vrednosti v očeh družbe. Zato jo potrebujemo in si jo moramo ohraniti. V njeno obrambo si potrebujemo razsodišč, ki razsodijo, ali je bilo postopanje žalilca utemeljeno ali no. Ustanoviti hočemo zato slovensko antiduelno organizacijo, ki naj poleg boja proti dvoboju skrbi tudi za obsežno varstvo osebne časti. Proti dvoboju so tudi vojaški krogi. Domobranski minister Wel-serheimb je sam dejal, da bo armada z veseljem pozdravila boj družbe proti dvoboju. Pri debati so govorili dr. Gregor Žerjav, ki omenja, naj antiduelna liga brani čast tudi neakademikom in naj bo zato splošna; dr. Tuma pravi, da če je slov. dijaštvo še surovo, potem je dvoboj utemeljen, kot boj proti surovosti. Prava obramba proti dvoboju je socijalna izobrazba. Današnje dijaštvo še preveč zanemarja formalno izobrazbo. Zahteva več občevanja dijaštva v ženskih družbah. Boj proti dvoboju mora biti utemeljen v našem svetovnem nazoru, šele potem bo uspešen, ker bomo šele potem mogli soditi, ali ravnamo častno ali ne. Jur. K r>ni a r govori proti dijaškim menzuram iz materijelnih razlogov, ker požro iste preveč denarja. Jur. Fettich omenja, da je dvoboj razširjen danes le v onih dijaških krogih, ki so dobro situirani. Dr. Tuma pravi, da je treba onega, ki se dvobojuje, izključiti iz dijaške družbe. (Dalje pnh.) Politični pregled. Deželni zbori. Dne 16. septembra začno svoje jesensko zborovanje naslednji deželni zbori: Češki, štajerski, koroški, gališki, zgornjeav- strijski, solnograški, bukovinski, moravski in šlezijski. Državni zbor se snide sredi oktobra. Ker gre pred Božičem na počitnice, je čas za njegovo delo kratko odmerjen. Vlada pač računa s tem, da naj reši samo njene predloge, to se pa nikakor ne vjerna z nalogami ljudskega parlamenta. Parlament, ki nima dovolj časa za zborovanje, mora postati navadna mašina za dovoljevanje državnega proračuna in rekrutov. Ustavno pa to nikakor ni. Dalmatinski deželni zbor je imel dne 9. t. m. prvo sejo v jesenskem zasedanju. Deželni glavar je našteval mnogobrojne načrte, ki pričakujejo rešitve, med temi so tudi taki, ki jih je sprožila vlada za povzdigo gospodarskih razmer v Dalmaciji. Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko so se zopet začela. Dunajska vlada je zelo nadepolna, češ, da se bo Ogrska udala. Zares je že dovolj teh večnih pogajanj, pri katerih Avstrija potegne vedno krajši konec. Sedanje razmere so nevzdržljive, in avstrijsko gospodarstvo trpi veliko škodo iz ozirov na celokupnost naše monarhije, ki ne zadovoljuje nikogar. V dosedanjih pogajanjih se jo pokazala Avstrija jako popustljivo napram Ogrski, in sedaj je že sploh samo z velikimi žrtvami od naše strani mogoče, skleniti nagodbo z Ogrsko, ki ima že malone moč in oblast samo-stojne države. Češko narodno gibanje. V Prahaticah na južnem češkem sta se vršila v nedeljo dva velika politična shoda, nemški in češki. Ta kraj je ob jezikovni meji, in se bije strasten boj, kateri narod bo vprihodnje tu gospodaril. — Velika pol. shoda sta se vršila tudi v Vitko-vicah na Moravskem, češkega se je udeležilo okrog 80U0, nemškega 4000 oseb. Na češkem shodu so sklenili bojkot proti Nemcem in protestirali proti ponemčevanju delavcev v. tamošnjih tovarnah. Štajersko. Iz Celja: II. shod narodno-radikalnega dijaštva v Celju se je obnesel prav povoljno. Predavanja so bila krasna in kažejo, da se naši dijaki brigajo tudi za res koristne stvari. V nedeljo smo naredili izlet v Žalec. V Žalcu pa ni bilo vse v redu. Žalčanov samih je bilo na koncertu malo. Veseli smo se z večernim vlakom pripeljali nazaj v Celje — in o čudež — inzultiral nas ni nihče. — V pondeljek zvečer so se pripeljali tukajšnji domobrancj od orožnih vaj. Pričakovala jih je slavna celjska „burska“ godba. Smešno pa se mi je videlo, da naše uboge vojake poveljniki vlačijo skozi celo Celje, ko bi bili vendar lahko izbrali krajšo pot proti vojašnici. Ako hočete, častniki, pred celjskimi „nemškimi“ mogotci paradirati, storite to lahko sami, a nas, slovenske vojake, pa le pustite pri miru z vašo godbo in parado, ker vemo, kako nas celjski nemčurji črtijo in ovajajo. Bolj po godu so vam bili lansko leto Prusi, ki so se peljali „divje" Afrikance „kulture“ učit. Tem ste dajali šampanjca, smodk in bogve kaj. Tukaj ste kazali svoje pravo nemčursko srce. Sicer pa se samo hlinite naprej in nazaj, navzdol in nazgor. Penin. Iz Gornjega grada. (Dopis.) Večkrat se je že povdarjalo, da so naši kmetje večinoma nazadnjaški, in da jih sploh ni dobiti za napredne ideje. Resnica je, da je dosti neizobraženih, saj pa tudi nimajo priložnosti do izobrazbe in napredka. Inteligenca, katere dolžnost je med narodom širiti izobrazbo, pa menda zastopa birokratsko stališče, da mora biti med izobraženci in neizobraženci kitajski zid. En primer: Tukaj obstoji Čitalnica veliko let, in letnina je tako visoka, da kmet, oziroma delavec ne moreta pristopiti zraven. Zakaj bi se delavcem ne dovolilo za nizko letnino pristopa? Ako bi to naredili, potem bi pokazali, da Vam je res mar ljudska izobrazba. Več delavnosti med ljudstvom in več demokratizma 1 Nemška nesramnost. Dunajski listi prinašajo naslednjo vest: „Več praznih uradniških mest v krajih z nemškim prebivalstvom na južnem Štajerskem so zadnji čas zasedli pri ju-stičnih in naučnih oblastih Slovenci. Občinski zastopi v Ptuju, Celju, Cmureku, Lipnici, Brežicah so vložili enoglasen ugovor zoper te poskuse sloveniziranja nemških krajev in zahtevali od nemških poslancev, da takoj ko se snide parlament energično nastopijo zoper stremljenja, da se spremeni posestno stanje. Tozadevne sklepe so izročili nemškim parlamentarcem štajerskim in trem nemškim ministrom. — “ Zloba brez primere! Ves južni Štajer je slovenski, a nemška predrznost nam krati slovenske uradnike! Boj do skrajnosti! \ celjski okolici imajo Nemci plačane priganjače, da love slovenske otroke za nemško šole v mestu. Od celjskega slovenskega političnega vodstva pa se nikdo ne gane. Kje je društvo „Naprej“? Ali tako spolnjuje svojo nalogo? Naj se raje prekrsti v „Nazaj“! Tako usodni čas kot sedanji ni našel nikjer drugje na Slovenskem tako majhnih ljudi kot vprav v Celju, v mestu, ki je na slovenskem Štajerskem najznamenitejše in za našo prihodnjost največjega pomena. Naši potomci bodo proklinjali malomarnost in nezavednost sedanjega rodu. „Südmark“ je imela v nedeljo v Mariboru svoj letni občni zbor. Namen tega Slovencem sovražnega društva je znan : Podpirati vsenemško stremljenje tako, da se naselijo Nemci po slovenskih pokrajinah. „Südmark“ kupuje slovensko zemljo, zlasti ob meji, naseljuje nemške kmete in delavce, podpira nemške učitelje itd. Na dan zborovanja je viselo v Mariboru vse polno vse-nemških zastav, franklurtaric. — Na pozdravnem večeru je dr. Hoffmann-Wellenhof povdarjal, da ima Maribor dolžnost ovirati prodiranje Slovencev proti severu. Na občnem zboru so izvolili tudi naseljevalni odsek! Sedlak z Dunaja je priporočal, naj Nemci pridno kupujejo „Südmarkine“ srečke, ker bo imelo društvo 120.000 kron dobička, ako proda vseh 300.000 srečk. Od avgusta 1906 do avgusta 1907 je ustanovila „Südmark“ 129 novih podružnic, število društvenih članov se je povišalo na 12.000, tako da šteje društvo sedaj 38.200 članov v 398 podružnicah. Društvenemu odboru se jo dovolil kredit do 200.000 kron za nakupovanje posestev in posojila. Lani se je kupilo dvoje posestev na meji (pri Št. liju). Člani odbora so se pritoževali, da nimajo nemški zavodi in bogataši nobenega smisla za „varovanje nemške posesti.“ Na shodu se je vobče samo govorilo o „tlačenih“ Nemcih, zlasti se jim baje hudo godi na južnem Tirolskem. V vodstvo društva je voljen tudi pl. Derschatta, železn. minister. Povdarjalo seje delo nemških akademikov za društvo; dosegli so lepe uspehe. — Kdaj bomo vendar sprevideli Slovenci, da nam je treba enakega obrambenoga dela, drugače poginemo! Ali smo res obsojeni v narodno smrt? Hrastnik. Otroški vrtec. S 1. oktobrom se otvorita v Hrastniku dva razreda otroškega vrtca. Vsled prevelikega števila otročičev sta bila preteklo leto dva oddelka, da so prihajali mali le po pol dneva v šolo. Letos bodo fahko puščali starši otroke po ves dan v šoli. Nemški Schulverein postavi nemško šolo in otroški vrtec v Hrastniku na svoje stroške. Povišal je tudi podporo za šolo na Pragarskem. Koroško. Iz Celovca. Dne 31. julija so končale naše gimnazijske in realne šole letošnje šolsko leto. Kar se tiče slovenščine, razlagala se je kakor doslej v štirih razredih, v prvih dveh v nemškem, po ostalih pa v slovenskem jeziku. Štela je slovenščina nekaj prav vnetih učencev, ki se v govoru in pisavi pridno vadijo v svojem maternem jeziku in prav vesel up obetajo za prihodnjost; upati je, da se tudi v ostalem sčasom na bolje obrne, da posije solnce tudi pred naša vrata. Kaj nam prinese novo šolsko leto, tega še ne vemo; veseli bomo, da se le za korak dalje pomaknemo. — V ljudski šoli je jela slovenščina spet lepše napredovati; gg. učitelji se bolj in bolj vnemajo zanjo (čast. duhovščina, le malo je izjem, je skozinskoz domorodna) in z novim šolskim letom se vpeljejo po ukazu vi-sokovrednega krškega knezoškofijstva v naše šole namesti nemško-slovenskih polovičaric izvrstna slovenska berila, ki jih jo dal naš pre-Ijubljeni šolski svetovalec gosp. dr. Fr. Močnik sestaviti. — Pri tej priložnosti bodi naznanjeno, da naš vis. čast. g. šolski svetovalec ravno sedaj naše ljudske šole pregleduje in učnike k popolnemu uku svojega maternega jezika živo spodbada. Hvala in slava mu! — Tudi v naših sodnijah se slovenščini nekaj boljše godi, kakor prejšnje čase. Z osebami, ki le slovenski umejo, opravlja se vsa sodnijska obravnava v slovenskem jeziku, česar se moreš pri deželni sodniji v Celovcu skoraj vsak teden večkrat prepričati. Spoznava se bolj in bolj, da je slovenščina godna za uradno rabo, če so le gg. uradniki godni za slovenščino. — Tako slove dopis — ali, o prijatelji — ne od letos, ampak iz 1. 1862, in je bil natisnjen dne 1. avgusta v Janežičevem „Glasniku“. Koliko je od tedaj slovenska stvar v Korotanu nazadovala, je očividno. Slovenščina je spodrinjena s srednjih in ljudskih šol, izgnana s sodišč, in šolski svetovalci so glavni germa-nizatorji naših šol. Koroška politika hodi konservativna pota že od nekdaj, kot kaže nek drugi dopis iz istega leta: „Naj nas sreča gladi, ali tepe, stojmo za vero, za domovino, za cesarja, gotovo posije solnce tudi pred naša vrata.“ — Kam je privedlo to geslo slovenski Korotan, žal, vsi predobro vemo. Suženjska naša pohlevnost brez ponosa in zavesti se umika nemški nadutosti in oholosti. Spreglejte in okrenite smer koroški politiki, da rešimo, kar se še da rešiti. Cesar na Koroškem. Ob priliki velikih vojaških vaj se je mudil cesar štiri dni na Koroškem. V Celovcu so mu napravili na čast veliko bakljado. Na tiskarni družbe sv. Mohorja je bilo 5 slovenskih trobojnic, ki jih je dal celovški župan pod pritiskom zagrizenih vse-nemških fanatikov s silo odstraniti. — Neovirano pa so vihrale po mestu izdajalske frank-furtarice, ki so jih meščani v pozdrav razobesili, dasi je znano, da žalijo njegova čuvstva. Povodom svojega bivanja na Koroškem je cesar daroval v razne dobrodelne namene 14.300 kron. Primorsko. Trst. Resnica je, da tvorijo italijanstvo Trsta večinoma sami slovenski renegatje in podaniki italijanskega kraljestva. Kaj in kakšni so prvi, ne moremo dvomiti, saj že zdavna ve naše ljudstvo, da je poturica hujši od Turka. Slovenski odpadniki, renegatje, stoje v Trstu v prvih vrstah proti nam, in žal, teh novodobnih janičarjev je mnogo. Roditelja sta Slovana po rojstvu in v mnogih slučajih tudi po mišljenju, otroci pa so zagrizeni naši sovražniki. Mnogo smo tudi sami krivi. Ali res je, da tiči glavna krivda temu v razmerah, nad katerimi mi nimamo moči in ki jih sami ne moremo spremeniti. Glavni vzrok janičarstvu je dejstvo, da nimamo potrebnih slovenskih šol, kjer bi se naši otroci vzgajali v maternem jeziku in slovenskem duhu. Slovenski starši so primorani pošiljati svoje otroke v italijanske ljudske šole, kjer se skoro nič ne nauče, a vrhu-tega se še odtujujejo svojemu rodu. Drugi in morda večji del tržaškega itali-janstva tvorijo priseljenci iz bližnjega kraljestva. Ti tujci, ki jih je v Trstu kakih 40 do 50 tisoč, so posebni ljubljenci tržaškega magistrata, ki jim daje povsod prednost pred domačini. Tak tujec dobi v Trstu hitro zaslužek in kruh, do-čim morajo domačini in avstrijski državljani v velikem številu brez dela postopati ali pa si iskati zaslužka drugje po svetu. Za italijanske prihajače stori tržaško židovsko vodstvo vse, ker ima v njih ljudi, ki so mu zmirom na razpolago za manifestacije in demonstracije proti domačinom in državi, v kateri uživajo dobrote ter so deležni gostoljubja in brezprimerne prizanesljivosti. Ti inozomci, med katerimi je mnogo sumljivih bitij in hudodelcev, žalijo tržaške Slovence ob vsaki priliki na silen način. Po zatrjevanju tržaških italijanskih listov so ti tuji podaniki sami tržačani in državljani, a Slovenci, ki morajo nositi vsa bremena, ki jim jih nalaga država, pa sami tujci. Prva potreba in dolžnost tržaških Slovencev je, da zastavijo vse delo in energijo v to, da napravijo konec tem kričečim razmeram. Novi volilni red za Goriško, kateri je za Slovence tako krivičen, je dobil torej cesarjevo odobrenje in stopi v veljavo. Po novem volilnem redu bode imel goriški deželni zbor 30 poslancev in sicer: 6 poslancev za veleposestvo, 5 poslancev za mesta in trge, 2 za trgovske in obrtne zbornice, 10 za kmetske občine, 6 za splošno kurijo in 1 virilista v osebi goriškega nadškofa. Ker je mesto Gorica priklopljeno furlanskim mestom in trgom, je, dokler ostane novi volilni red v veljavi, izključeno, da bi si Slovenci, če bi prav dobili mesto Gorico v svoje roke, priborili kedaj večino v deželnem zboru, čeprav je slovensko prebivalstvo v deželi v ogromni večini. To modro postavo imajo klerikalni poslanci na vesti, čeprav so potem, ko je bilo že prepozno, proti njej protestirali in zahtevali, naj se ne predloži cesarju v potrjenje. Slavnost pevskega društva „Hajdrih“ na Proseku. V nedeljo je obhajalo društvo „Hajdrih“ na Proseku pri Trstu svojo 20 letnico, ki je sijajno uspela. Zastopanih je bilo 37 različnih društev, pevcev in pevk do 800. Skupni zbor „Buči, buči, morje adrijansko“ je pelo do 300 pevcev; dirigiral je gosp. Fr. Stele iz Kamnika. Prosek je bil krasno ovenčan z zastavami in slavoloki. Y Kanfanaru, istrski občini, kjer so doslej paševali lahoni, so pri občinskih volitvah pretekli teden zmagali Hrvatje v II. in III. razredu. Kranjsko. Pri Ijublj. sodišču se ima v kratkem popolnih mesto dveh sodnih pristavov. Za ti službi prosi več starejših, izvrstno usposobljenih slovenskih pristavov. Justična uprava namerava imenovati na ti mesti enega Slovenca in enega Nemca, in sicer sodnega adjunkta v Črnomlju S t ö c k 1 a. Ta mož, zagrizen Nemec seveda, je bil šele pred par meseci imenovan za adjunkta in je preskočil, ker ima veliko zaslombo v odločilnih krogih v Gradcu, celo vrsto svojih slovenskih kolegov. Izmed teh jih je nekaj še sedaj sodnih avskultantov, dočim je Stöckl po par mesecih službovanja že na poti, da avanzira pred svojimi starejšimi slovenskimi kolegi, ki že leta in leta opravljajo svojo službo v kakšnem zapuščenem kraju zunaj na kmetih. To je škandal, ki ga je treba javno ožigosati. Kam pa pridemo, če se bodo naši slovenski uradniki vedno in vedno zapostavljali na ljubo in korist nemškutarskih proteže jev! Kdo izmed slovenskih pravnikov pa še bo vstopil v bodoče pri sodišču, ko je znano, da morajo slovenski avskultanti s sodnimi izpiti leta in leta čakati na imenovanje, dočim pri Nemcih in nemškutarjih sodna uprava komaj čaka, da polože sodni izpit, da jih takoj imenuje za adjunkte. Treba bo enkrat pošteno zaplesati z ministrom Pitreichom. Kar se godi v zadnjem času pod njegovim žezlom, to že presega vse meje! Saj Pitreich v zadnjem času proti Slovencem bolj sovražno nastopa, kakor svoje dni Gleispach, ki je ustvaril cel sistem zapostavljanja slovenskih uradnikov. Opozarjamo slovenske poslance na naše kričeče justične razmere! Ljubljanska I. državna gimnazija. Učna uprava na Dunaju in v Ljubljani dela na to, da se I. državna gimnazija v Ljubljani razdeli. Za nemške osnovne razrede se postavijo nemški ravnatelj in samo nemški profesorji v vseh osmih razredih, za slovenske vzporednice pa slovenski podravnatelj s slovenskimi profesorji pod varuštvom nemškega ravnatelja. To ja vnebovpijoča krivica in strahovit udarec, ki ga misli zadati vlada slovenskemu srednjemu šolstvu! — Vse to so sadovi naše malenkostne politike, ki pomenja samomor slovenskega naroda. K poglavju o Jurčičevih spisih. Ljub-Ijanski kritik se je v „Sl. Narodu“ z dne 29. avg-zadrl v „Naš List“, češ, da „črti in blati v n»' rodnem dolu preizkušene može“. To je infainno obrekovanje in vprašamo, kedaj je to zakrivil „Naš List“? Ali morda takrat, ko je vam v „Slov. Narodu“ očital vaš kolega šarlatanstvo glede latinske slovnice inje „Naš List“ posnel to kritiko? In vi ste se v svoji maščevanjaželjnosti in suhi jezi zagnali v „Naš List“! Ali smo se morda takrat pregrešili in izdali načela poštenega slovenskega lista, ko smo ožigosali narodno izdajstvo v „Dež. šolskem svetu“? Vse narodno slovensko časopisje je bilo z nami istega mnenja, da je treba rak-rano na narodnem telesu izžgati z razbeljenim železom! Edino vi ste zoper to! Logična posledica te pisave je, da ste za to, da bodi ravnatelj II. ljubljanske gimnazije Nemec! Saj kažete silno ogorčenost, ker smo po zaslugi obsodili glasovanje Lovčevo in drugov! Ali ste se hoteli morda s tem prikupiti nadzorniku? Potem je to lačno štroberstvo, da mu ni para. Ali ni bilo prav od nas, da smo se zavzeli za sirotnega Jurčičevega brata, ki trpi pomanjkanje v borni koči! Ali vam ni prav naša pisava zoper Kalteneggerja! Nizke lastnosti majhnega duha so se pokazale v jasni luči, in slava dobremu geniju Slovencev, da ste se razkrinkali sami! Blato, ki ste je metali na nas, pade na vas nazaj, v obraz „sežganega tatu tuje časti“. Jurčič in „Narodna tiskarna". „Slovenski Narod“ je pisal dne 27. avg. z mastnimi Črkami naslednje: „Zaslužila ni „Narodna tiskarna" niti vinarja pri Jurčičevih spisih, marveč ima še izgubo. —“ Dva dni pozneje pa dokazuje v „Sl. Narodu“ „sežgani tat tuje časti", da je že začetkom leta 1886. imel „Odbor za Jurčičev spomenik" za izdane prve tri zvezke 44 gld. 76. kr. prebitka! Toraj že pred 21 leti! In do danes je izšlo nadaljnih osem zvezkov in ponatiski prvih treh! In zdaj nam dični pedagog očita, da nimamo prav! Rekli smo, da ima „Narod, tiskarna“ dobiček od Jurčičevih spisov, pride nekdo in dokaže, da so nosili že 1. 1886. Jurčičevi spisi toliko in toliko čistega dobička, v isti sapi pa nas psuje in nam očita laž. Zares, ostanite pri svojih cokljah! „Sl. Narod“ mora z bridkim usmevom vzdihniti: „Kadar pride coklar fajn, treba mu ni rečt: herajn!“ Prevzemite ulogo „Krojača Fipsa“, zakaj talente imate, ut figura docet. Mesto Kočevje je imenovalo naučnega ministra dr. Marcheta častnim meščanom v priznanje njegovih zaslug za razširjenje tamošnje gimnazije. Kočevski krošnjarji imajo svojo gimnazijo, ves slovenski narod še vedno zastonj čaka nanjo! To je tudi evropejski kulturni škandal in vredno bi bilo, da naši prvi in prednji publicisti spravijo ta madež te naše ustavne in kulturne države pred forum cele Evrope! Ravnateljem gimnazije v Kranju je imenovan profesor Ign. Fajdiga iz Ljubljane. Shod državnih slug. V Ljubljani se je vršil v nedeljo shod državnih slug. Zahtevali so zboljšanje plač, posebej še zboljšanje pokojnin in preskrbe vdov in sirot. Narodnemu občinstvu v uvaževanje! Skoro se zopet začno vračati naši dijaki v Ljubljano. Navada je, da prihajajo roditelji ž njimi, ki se ob tej priliki hkratu založe s svojimi potrebščinami. Za umestno smatramo pri tej priložnosti, opozoriti narodno občinstvo, prihajajoče v belo Ljubljano, da izvaja dejansko geslo „Svoji k svojim“ in se pri nakupovanju blaga sploh, zlasti pa tudi šolskih potrebščin in šolskih knjig obrača do narodnih, slovenskih trgovcev. Slovenska trgovina vseh strok, zlasti tudi knjigarne in trgovine s papirjem so dandanes že toliko napredovale ter so na taki stopnji, da ni več vzroka, zalagati svoje potrebo pri trgovcih, ki niso Slovenci. Pri slovenskih trgovcih je dobiti prav tako prave, po učnih redih predpisane knjige, kakor v nemških trgo-vinah. Naj se ne da noben Slovenec prepričati, da temu ni tako, pa naj se to dopoveduje ali saj namigava tudi od kakega šolnika, ki v svoji preveliki nemško-nacijonalnosti ni še prišel do spoznanja, da je v slovenskem mestu; tudi se 110 daj nikdo zavesti od kričave reklame, ki sega včasih, popolnoma nepravilno, celo v šolska Poslopja. Pravo rodoljubje in resnično narodno Prepričanje se kaže v tem, da podpiramo in za- slanjamo svoje sorojake!— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani. Koslerjeva pivovarna. Gotovo ve vsa Ljubljana, da je pivovarnar Kosler strasten nemški nacijonalec, ki plačuje vsako leto svoj prispevek „Schulvereinu“ in drugim nemškim bojnim društvom, katerih edini namen jo germanizirati slovenski svet. Človek bi torej čisto dosledno mislil, da se bomo Slovenci zedinili mod seboj v gospodarsko enoto, da bomo skrbeli za povzdigo slovenske pivarniške industrije in Koslerjevo pivo kratkomalo odklanjali. In to bi bilo zelo kmalu, da bi naduti nemški pivovarnar začel ubirati druge strune napram Slovencem. Brez slovenskih gostiln je Koslerjeva pivovarna brez odjemalcev, in to se kaj lahko zgodi, da se slovenski gostje izogibajo gostiln, kjer točijo Koslerja in zahajajo samo tja, kjer šumi slovensko pivo. Kdaj bi bili Čehi že izpeljali to gospodarsko delo, pri nas je seveda drugače. Kakor povsod, delamo tudi tu tako, kot nobeden. Slovenska narodna društva prirejajo veselice na Koslerjevem vrtu, kakor bi se ne dolgočasil Narodni dom nam pred nosom. Slovenci podpiramo svojega zopernika in na narodnih veselicah govorimo o svoji moči in slavi in jahamo visoke besede, mestu da bi ostali zvesti samim sebi. Začnimo čisto energično akcijo tudi zoper društva, ki bodo prirejala svoje veselice pri Koslerju! In to zategadelj, ker ta nemški pivovarnar noče vedeti prav nič o Slovencih. V službi ima na vseh bolje plačanih mestih same Nemce in tujce, nas pa prezira. Zob za zob! Napravimo že enkrat red v svojem gospodarstvu! Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočilcev iu izkuhov v Ljubljani razpošilja sledeče: Vabilo na I. kranjski splošni gostilničarski shod, ki bo v Ljubljani 16. in 17. septembra 1907. Vspored: I. V pondeljek, dne 16. septembra sprejem gostov pri raznih vlakih; člani sprejemnega odseka bodo nosili znake v mestnih barvah. Zvečer komers v hotelu „pri južnem kolodvoru" (g. Seydl), kjer svira popolna društvena godba in sodeluje iz prijaznosti slavno slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec". Začetek ob 8. uri. Vstop prost. II. V torek, dne 17. septembra do 9. dopoldne sestanek v restavraciji g. Križa „pri Zvezdi“ na Cesarja Jožefa trgu. III. Ob pol 10. uri dopoldne zborovanje v veliki dvorani „Mestnega doma“. Na vsporedu je mej drugim: Predlog za odpravo vinske pokuševalne kleti v Ljubljani in ustanovitev vinskih sejmov po deželi, o odpravi osmin ali takozvanih bušenšankov, akcija proti pivovarniškemu kartelu napram gostilničarjem, predlog o zadacanju vina za privatnike, protest proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam, odprava prodaje piva privatnikom naravnost iz pivaren in zahtevanje koncesijoniranja prodaje vina in piva v steklenicah, odprava privatnih nekoncesijoniranih izkuharij, predlog glede ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani, strokovna organizacija zadrug na podlagi novega obrtnega zakona in o ustanovitvi strokovne šole, odprava prisilne uprave in rubežni koncesij, o ustanovitvi gostilničarske deželne zveze in zavarovanju za starost, razni nasveti in predlogi. — IV. Ob 2. uri popoldne banket v hotelu „Ilirija“. P. t. udeležniki shoda, kateri se žele udeležiti tudi banketa, naj se blagovolijo zglasiti do 15. sept. zadružnemu odboru ter priposlati 4 krono za kuvert in osebo. Gospode načelnike zadrug in druge stanovske tovariše vljudno prosimo, da delajo propagando za mnogobrojno udeležbo tega shoda, in da svoje tovariše, ki bi slučajno ne dobili vabila v roke, povabijo na ta prvi gostilničarski kongres na Kranjskem. Kongres mora biti tej obrti v splošno korist in pričetek krepke združene organizacije. Na noge za zboljšanje in napredek! Vabilo velja obenem kot vstopnica k shodu. Odbor zadruge gostilničarjev, kavar-narjev itd. v Ljubljani prosi tem potom vse tiste, ki bi se radi udeležili shoda dne 16. in 17. septembra v Ljubljani, a niso prejeli vabila, naj se nemudoma za isto zglase po dopisnici, dobe pa tudi vabila lahko na dan shoda v Mestnem domu. Koder so zadruge, je odbor poslal vabila zadrugam ter prosi, da dotična načelništva store svojo dolžnost in člane povabijo. Kdor si želi napredka in koristi v svoji obrti — pridi na shod. Ljubljansko pokopališče pri sv. Križu meri skoro 20 oralov, od katerih je 18 določenih za pokopavanje; dva orala sta porabljena za poslopja, ceste in dohode. Poslopja so stala 120.000 K, vse drugo pa 170.000 K. Dijaški koledar za leto 1907/8. V najkrajšem času izide „Dijaški almanah za leto 1907/8", na katerega že sedaj opozarjamo naše dijaštvo. Vsestransko bogata vsebina in pri tem nizka cena — eno krono, nam je porok, da $bo dijaštvo rado po njem seglo. V koledarju bodo uvrščeni spominski dnevi, sledile bodo razne tabele in obširne informacije o vojaški dolžnosti. V oddelku „Šolstvo“ bodo označene vse visoke šole, katere pohajajo Slovenci, informacije o vpisovanju in o študiju bodo zlasti pri univerzi in tehniki temeljite. V oddelku o našem dijaštvu bo na prvem mestu kratek zgodovinski pregled, nato pa slede informacije o narodno-radikalnih in o drugih slovenskih akademičnih društvih, o ferijalnih organizacijah, o naši dijaški žurna-listiki in nazadnje o podporništvu slovenskega dijaštva. Clankovi del bo obsegal sledeče članke: „Narodno-radikalno gibanje“; „Znanost in verstvo, verstvo in šola“; „Dijak in podrobno delo“; „Alkohol in etika"; „O organizaciji"; „Delo v društvu“ ter „Aforizme o slovenskem dijaštvu“. Upamo, da se je z izdajo dijaškega koledarja ustreglo davni želji našega dijaštva, ki je moralo doslej segati po tujih podobnih proizvodih. Trgovski koledar za leto 1908: Slovensko trgovsko društvo „Merkur“ in odbor; — posredovalnica; — koledar; — kolkovne lestvice; — podrobna določila za kolkovanje listin, spisov računov itd.; — poštne določbe; — kovani denar raznih držav; — mere in uteži držav, ki še niso uvedle metričnega zistema; — obrestne tabele; — preračunjevalne tabele; — užitninska tarifa za mesto Ljubljano; — uvozna carina od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav in semena; — lovski red; — avstrijski konzulati; — deset zapoved za trgovca; — knjigovodstvo; — tabela za razredčenje alkohola; —zamenjava pokvarjenih kolkov in kolkovnih vrednostnic; — varstvo iznajdb (patent); — vzorci-modeli ; — pokojninski zakon za zaseb. uslužbence; — vkladarina na železnicah; — o povzetju in predplačilu na po železnici odposlano blago; — predpisi za naročitev železniških vozov; — prera-čunanje faktur; — o varstvenih znamkah; — krošnjarstvo, dopustnost trg. potovanja; — razprodaje; — ugodnosti na železnicah za trgovske potnike s kovčeki in uzorci; — potni listi; — kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci (pri tem so navedene vse vrste trgovine, za katere se po novem zakonu zahteva dokaz vsposobljenosti); — kako se pro-tokolira firmo; — trgovske in obrtniške zbornice; — kratice; — šekovno pravo; — pravno razmerje med šefom in nastavljencem zlasti glede odpovednega roka. — Koledar nudi, kakor kaže obširna vsebina (144 strani teksta), mnogo poučnega in praktičnega. Zlasti opozarjamo na zelo praktično vrejen in zelo poučen spis o knjigovodstvu, ki obsega 27 tiskanih strani z malimi vzorci in dvema velikima tabelama ter na penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev, ki je tako za vse delodajalce, ki imajo usluž-bene privatne nastavljence, kakor za nastavljence same velike važnosti. Koledar sta uredila gosp. dr. Rudolf Marn in knjigovodja gosp. Silvester Škerbinec. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v.; naročiti ga je naravnost pri slov. trgovskem društvu „Merkur" v Ljubljani in ga ni zamenjati s trgovsko obrtnim koledarjem, ki ga izdaja nek zasebnik. Gospodarstvo. Zemljiško razdolžeuanje na Slovenskem s konverzijo denarnih dolgov. Zemljišča in druge nepremičnine v Avstriji so preobložene z dolgovi, ki so znašali še nedavno okroglo 11.000,000.000 kron (t. j. enajst milijard). V naših slovenskih pokrajinah so bili in so še ti dolgovi ogromni, na pr. Štajerska jih ima okroglo 700,000.000 K (700 milijonov kron), Koroška skoro 200 milijonov kron in Kranjska ne dosti manje, tako, da prihaja na pr. na Štajerskem na vsak kvadratni meter zemlje povprek 8 vinarje dolga, na Koroškem in Kranjskem pa 2 vin. Res se zemljiško-v knjiženi dolgovi tudi vračajo, ali vendar presegajo na novo intabulirani dolgovi vsako leto izbrisano ali plačane terjatve. Tako se je na pr. 1. 1904, iz katere dobe so bili priobčeni v tej stvari zadnji statistični izkazi, v Avstriji vknjižilo 1120 milijonov kron, izknjižilo le 720 milijonov kron, t. j. za 400 milijonov kron so dobila zemljišča več bremen in sicer: na Štajerskem 14 milijonov, na Koroškem 5, na Kranjskem 4, v Trstu 7, na Goriškem 3, in v Istri 5 milijonov kron več. Če tudi so ta zemljiška obre-menjonja zelo visoka, vendar so ta števila v resnici nekolika manjša, ker se vsako zemljiško-vknjiženo breme ne izknjižuje takoj, ko je bilo deloma ali popolnoma plačano, zlasti se pri amortizacijskem vračovanju izknjižuje» ves dolg še le po preteku dolgih let, čeravno je velik del bil veliko prej poravnan. Upati je, da hipotečno zadolževanje no bo rastlo v bodoče, zlasti na denarnem zadolževanju te vrste. Dolgovi se bodo sicer delali v bodoče; vendar so bo ljudstvo Vsled vedno večjega števila posojilnic posluževalo osebnega kredita, ki je cenejši in pri posojilnicah običajnejši. Ker pa raste v poslednjem času na nepričakovan način vrednost zemljišč, zato so bodo tudi v bodoče na hipoteke vedno večjo svote posojevale. Morda se sedanji običaj, po katerem so že 30-kratna svota posoja na katastralni čisti donesek, še prekosi in se'bo sčasoma znabiti 40 krat tako velika svota posojevala. (Zdaj sicer še ne, ker v Evropi ni veliko denarja in še ta je drag.) Kljub temu moramo odsvetovati, da ljudstvo preveč obro-menja svoja zemljišča z denarnim posojilom. N. pr. 1. 1904 se je na Štajerskem na zemljišča in hiše intabuliralo 35 milijonov K, na Koroškem 9, na Kranjskem 8, v Trstu 11, na Goriškem 5, v Istri 7 72 milijona kron. Kar prihaja na ta način dolgov v zemljiške knjige, to je vselej z velikimi stroški združeno. Stroški za intabulacije so namreč veliki, ker stanejo kolki mnogo, in ker notarji in odvetniki, ki običajno izvršujejo vknjiženje, po svojih tarifih dokaj računajo. Enaki stroški zadevljajo dolžnika tudi takrat, kadar, dolgove izpravlja in odstranjuje iz zemljiških knjig. Najhujše pa tlačijo visoke obresti. Navadno se sicer jemljejo pri hipotečnih posojilih nižje obresti nego pri osebnem kreditu; vendar so tudi pri intabulacijah v Avstriji previsoke obresti, posebno v Galiciji in Bukovini, kjer so se še 1. 1904 vknjižile 6—7%, 7—8%, 8—10% in 10 — 12% obresti. In še celo v slovenskih pokrajinah so bile previsoke obresti. Na pr. na Štajerskem so se omenjeno leto v 81 slučajih vknjižile 6—12% obresti, na Koroškem pa le v 7 slučajih, na Kranjskem v 105 in na Primorskem v 380 s 1 učaj ih. Koliko je bilo takih slučajev v prejšnjih letih, o tem nimamo podatkov, gotovo pa vsako prejšnje leto veliko več, ker jo bil v letih pred 1904 PFAFF hvalni stroji so najboljši za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj. ! Krogljasto ležišče ! Glavni zastopnik Fr. Tschinkel Ljubljana « Kočevje j Mestni trg 9. v gradu, i 56 Žene! Ako trpite na zastajanju krvi ali na podobnih boi leznih, pišite pod naslovom: P. Ziervas, Kalk 245 pr-Kiiln ob Kenu. Nekaj izmed več sto zahvalnih pisem: Gospa B. v W. piše: „Najtoplejša zahvala, Vaše sredstvo jo učinkovalo že po 5 dneh.“ Gospa L. v M. piše: „Vaše izvrstno sredstvo bom vsakomur priporočala, ga meni ne sme nikdar zmanjkati.“ Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in točno postrežbo moji ženi se Vam iskreno zahvaljujem. Učinek se je pokazal že po 3 dnevni vporabi popolnoma in vse se je izvršilo brez bolečin.“ Proti vposlatvi 1 marke (K U20, tudi v znamkah) razpošiljam knjigo: „Motenje perijode“ (Die Störungen der Periode) od dr. med. Lewis. Prospekt zastonj, poštnino jo plačati. dražji denar, ki ga je bilo pa v 1. 1904 iu 1905 in do najnovejšega časa dosti po nizkih cenah v svetovnem prometu. Visoke obresti pa težijo dolžnika, kakor teži težak kamen, ki si ga človek naprti na rame. Zato se trudijo dolžniki, da plačajo prej ko prej visokoobrestne dolgove. Ako jim pa to ni mogoče, si pa prizadevajo, dobiti posojilo za nižje obrestovanje. Ta manipulacija se zove konverzija (prenašanje) dolgov in se izplača, ako niso s tem preveliki stroški združeni in ne preveč pisarij in zavlačanja. V tej stvari smo dobili mesto prejšnjih zakonov, ki so bili res neukretni, nov zakon, z dne 22. febr. 1907 št. 49 drž. zakonika. Po tem zakonu ni nič več treba — kakor po prejšnjih zakonih — za vsak posamni slučaj prositi finančne direkcije opro-ščenja od predpisanih dokaj visokih pristojbin za intabulacijo prenešenih hipotečnih dolgov. Vsak denarni zavod ima pravico, da se intabu-lira za svoto, s katero je on plačal že vknji-ženi dolg, na isto mesto, na katerem je bil dolg, ki je zdaj plačan. Toda pogoj jo ta, da se mora posoditi denar le za pokritje starega dolga in to najmanje za dobo 6 let. Drugi pogoj je v tem, da se da ali novo posojilo na najmanje za 74% nižje obrestovanje ali na amortizacijo, t. j. da se z vsakoletnimi (polulet-nimi) obrestmi odplača tudi nekaj kapitala, tako, da se dolg od strani upnika ne more odpovedati, ako le dolžnik redno poravnava obresti in letna odplačila (anaitete). Za taka prenašanja zemljiških dolgov so po novem zakonu silno majhni stroški in znašajo le 6—7 K (za kolke, ako se pisarije nič ne računijo), in tudi tedaj, če je dolg, ki se konvertira, še tako visok. C • r-H C -f-s CD S £ 'r~0 £ £ in • r-H H 3 • r-H G £' cd G cd O) I d a m o o fc, o c <9 'c > d c t/j L > O X d m > d N <9 C (9 u d C .O <9 .t3 X/1 t, Sl d s O t-. d C d o o o d n, O 'E .2, a d T3 <9 l/l Malinov C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik lekarnar ffpistj» I2&E5?ajska cesta (lekarna pri aragelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: ® najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je iz- Sttm rt',*no čist izdelek, neprckosl.jive kakovosti, pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg sto- Železnato vino rilizirana, volja K 1-50, kg steklenica K —'90, poštni zavoj, netto 3 kg, franko zs-vojnina in poštnina K 5d>0. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg. vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne otroke lahko prebavljiv želez, izdelek. l/2 lit. steki. 2 K. je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo iu odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 st. 20 v. Naročila se točno izvrše proti povzetiu. Tinktura za želodec „BIBE“ brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo gasečo ter redilno in za prebavi organe zdravo pijačo. Steklenica 1 I (Kranjsko) Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah ----------—— \Jl r ^1- ^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo r n- ^ Ustanovljena leta 1882 V Ljubljani Ustanovljena leta 1882 Podrejena skontracijl „Zadružne ime“ v Celju Telefon štev. 185. na Dunajski cesti št. 18, na Vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hmnilne vloge jjo Poštno-hranilu, urada ^/ O/ štev. 828,406. /2 /O brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od S. do 12. in od J. do U. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. ür-v. Stanje hranilnih vlog K 11,060.929-20 Upravno premoženj o kmetske posojilnice 31. dec. 1906 Denarni promet ~ K 11,325.728-62. ” ■■■■■ —■ r K 50,486.935-14 Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Posojuje na zemljišča po SV«0/« z U/j0/« na amortizacijo ali pa po 57«% brez amortizacije; na menice po 6°/0. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Fran Čuden V Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah - Urar - 7m^ Deliiičai’ tovar-nišKc Me „UNION“ žj za Melovanie iiEyholjsili ur msfflssr 1 Tnjnct z zlalii» in srebrnino, Eksport. Cenilci zastonj in poštnine prosti. \^ot zanesljivo uro priporočam posebno „Union*^ ehneidersVerrošeb Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno. LjjuSsSjansa, Dunajska cesta b ■ priporoča so za dobavo železnine vse vrste, I zlasti: orodje, stroje in motorje za roko-1 delce, okove vse vrste za stavbe in po-I bistvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene! te. Sojina v Ljubljani v Šelenburgovih ulicah £t. 5 priporoča slepilne ellsle po meri -X, Iz pristnega angleškega blaga, ^ Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega ledna. Najsolid. postrežba. © Anton Turk © knjigovez in založnik v Ljubljani na Duiajski cesti priporoča: -------- Kubična. l \ \ Ravnotam zamoreto kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Velika zaloga zlatih in srebnil» žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. "X. Cene nizke. Genovniki zastonj in Iranko. Fr. P. Zajec, Ljiilljana, stari in Julija Štor v Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice -----------Najvočja zaloga------------- nioškili, ženskih in olročjih čevljev ■z najboljših to varen, domačih in tujih. Kristom priporoča pristne gojserske gorske čevlje Zmerne cene. ©c Solidna postrežba. Ljubljana, Pmve ulice Največja izbere izplovljeee obleke za gospode, dame in otroke. Drogerija_ ANTON KANC Ljubljana, Židovske ulice I. priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moke za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvozila sredstva za desinfokcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralno vode in soli za kopel. Zaloga karbida. Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna xelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd. Priporočajte povsod ,Naš List’ MARIBOR * Karčovin 138 " . !— LAMPREOHT ml . g Zavod svetlobnega Mikatel.jstva in tovarna teh potrebščin se priporot-a za • izdelovanje slik Im jotografičnib potrebščin posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.-----------------— Najboljše delo, delu ma Zahtevajte cenik! primerna cona: j | Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo. Edino praVi je le Thierrg-jev balzam z zeleno znamko z nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5. —. Iliierrj-jevo ceii olijsko mazilo za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.00. Razpošilja le proti predplači ali po povzetju. Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljil splošno znani in svetovno slavni. Naročila je nasloviti na Letarnar i. Ibiorri t Pregradi grl bogaški Slalini. Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. s?jasaas5!asRasBas?as55aE?52s?j2 Allein echterBalsain •os dtr SchuUinstl-Apofhek« dts A.Thierry in Prejroda w l>oMinS-S»awbmn. Steckenpferd-Ulijino mlečno milo Bergmann-a & Go., traždane in Dečin ob Labi ^ jn ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic oJvspegn0jgQ izmod vseli medicinalnih mil zoper kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, Bq6'1© kože in rožne polti. Na prodaj komad po s ' tnarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah I^rfunierijami in milom in v brivnicah. SgCSnSBSRmSSBSBSRmSBSB tfdor si hoče napraviti dobro domačo pijačo ali podaljšati svojo zalogo, naj se obrne saupno £ —>----- na tvrdko: ' Schubert, Gradec, Murplatz tO. !• _U £e „Zvezdna cikorija iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani ie pravi slovenski izdelek! »:•»>:•>? >:■>;-»»> :> :■> w Mßdna trgovina Pavel J)/[agdić, JLjubljana, Prešernovo ulice 7. Priporoča : Svilnato blago, baržuni, pliši in tcnfiice. Čipkasto blago, pa]£oiaal, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnato vezenine. Jabots, Ficbus, damski ovratniki ----------- in kravate.---------------- Svilnati in bariunasti trakovi, Pozamontorija, porte in žnore, resico, krepince in žnore za tapetnike. £ Krepi in flori za žalovanje. £ Zlate in srebrne resice, čipke in žnore. iz svile, čipk in volne. J/ogavice 30 dame, dekleta in otroke. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Gumbi in različne igle. Priporoča : Različne jjodloaie in potrebščine za krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezeno čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce. Clace rokavice in rokavice 3a uniformirance, pletene, letne in 3imskc rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in nstna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe. Razna narodna pletena in vezena ročna dela. Priporoča: Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnike io žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, tricot srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice. Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratni roltei. Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni izdelki itd. Gospod ! Berite novice, ker so za Vas važne in koristne. Jaz razpošiljam po povzetju od K 12'50 jedno krasno dobro in moderno opravo, katora obstoji iz sledečih stvari: jedna fina bela ali barvasta srajca št. ? —jedno dobre spodnje hlače, jedna lepa spalna srajca, 1 ovratnik po želji, 1 krasno kravato, 1 par trpežnih nogavic, 1 močno brisulko, 1 izvrstne naramnice, 3 dobro žepne rute, vse v eni škatulji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno pošto. Kar ne ugaja, vrnem denar nazaj. „Lira-kolesa“ Najboljši izdelek Najnižje cene 3 letno jamstvo. Pošlje so takoj naposkušnjo. Colnine prosto od avstr, razpošiljalnioe. Cenik zastonj. Zastopniki so Iščejo. Rihard Ladevtfig, Prenziau (prov. Brandenburg), poštni predal štev. 235. Pred uporabo. Po uporabi. voda za prsa jo povsod v porabi pri deklicah in ženah s slabo razvitimi prsi, ali pa pri onih, katere so v otročji postelji izgubile prsa. Tisoče priznalnih pisem o sijajnih uspehih jo na razpolago. Cena steklenici z natančnim pojasnilom K 5- —. Razpošilja proti naprej plačilu, ali proti povzetju Specijalna tvrdka za kosmetiko H. Weiss, Dunaj, XIV/3. Sechshaus 7. ' ls0r Pozor gospodje in mladeniči: V svoji lekarniški praksi, ki je izvršujem žo več nogo 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk iu las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom 33 Jurišič lekarnar v Pakracu št. 68 v Slavoniji. Nad 5000 filijalk po vsem svetu p o o £h O P © cS P P* P Pazi naj se, da se nakupuje samo v naših prodajalnah. 'MlM Naše prodajalne se vse poznajo po teni znamenju. Singer Cn. akijska Ha za talne sinje Ljubljana Sv. Petra cesta 4. Kranj Glavni trg 192. Novo mesto Veliki trg 88. Kočevje Glavni trg 79. 2. 5- a. M © N P M © S W. ©' 2.aloga olja, šivanj in posameznih delov * Najboljše je najceneje »sssss2s^2ssass3ssasssssasas i ssssssssassss^s^sssasRSK Ustanovljeno leta 1832. Priznano najboljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po tinosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah n o & £ P\dolf Hauptmann v JLjubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, ---- laka in steklarskega kleja. - Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. P & n o cr 3 O llustrovani ceniki dobe sc brezplačno. „Fl®x« je fotografičen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da bi sc prej kaj učil. S tem aparatom so napravljajo podobe v velikosti 5X1 CIU in stane eleganten s kompletno opremo in navo diiom samo K 6-—. Razpošilja po povzetju II. Weiss, Dunaj, XIV/3. Sechshauserstrasse 5/110. f ■ I . -4 cji.gV* --v*;,- kr,f ' rodnea v Spijeiii Ljubljanska kreditna banka ---- v Ljubljani — = Delniška glavnica: 2,000.000 K Rentni davek plačuje banka sama. obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4I|2° o Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“ po K 500 —, 1.000 —, 5.000 — in 10.000 —. Pcdražiiica v Celovcu Res. fond: 200.000 K Rentni davek plačuje banka sama.