AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Velik požar je uničil zna-1 menito ameriško tiskarno v Baltimore Baltimore, Md., 3. januarja. Vladne oblasti so začele preiskovati, da doženejo, kako je nastal ogenj v prostorih časopisa "Baltimore Post," ki je eden prvih časopisov v tem mestu. Tekom požarja je bila ena oseba ubita, tri ranjene in en ognjegasec je dobil . nevarne poškodbe. Smatra se, da je bil ogenj podtaknjen. Joseph Dau-glass, eden izmed tiskarjev, ki po bili zaposljeni pri časopisu, se je smrtno ponesrečil, ko je skočil iz tretjega nadstropja navzdol na ulico. Tiskanje časopisa "Baltimore Post" je za-' časno prevzel časopis "Baltimore Sun," dočim je vodstvo "Post" takoj ukrenilo vse potrebno, da se tiskarna postavi v stari tir. Ogenj so najprvo opazili v vzpenjači, in v par minutah je bilo že vse poslopje v ognju. Gorelo je tako močno, da so v naglici pregorela tla v prostorih, kjer so bili črkostav-ni stroji, ki so padli z velikim ropotom v spodnje prostore. Stotine ognjegascev je dospelo na lice mesta, ki so omejili požar v najkrajšem mogočem času. Vendar je ogenj povzročil najmanj $70,000 škode na poslopju in strojih. ———o-- Jetniški kaplan odpuščen iz svoje službe Atlanta, Ga., 3. januarja. Kaplan Ladlow, ki je bil že dalj časa nastanjen v tukajšnih zveznih zaporih od protestan-tovske sekte, je bil danes od iustičnega oddelka vlade odpuščen iz svoje službe. Justični oddelek trdi, da je prejemal pošto na svoje ime za razne jetnike, kar jG proti praviiom zveznih zaporov. Nove uradnice Društvo Carniola Tent št. 493 The .Maccabees, je izvolilo sledeče uradnice za leto 1931: bivša načelnica Frances Dulc, povelj-nica Jennie Dolenc, podpoveljni-ca Helena Simončič, zapisnika-nca Julija Brezovar, 1173 E. 60th St., finančna tajnica Frances žugel, 6308 Carl Ave., svetovalka Therese Marolt, reditelji-ca Mary Mahne, voditeljica Pauline žigman, straža Frances Kobe. Nadzornice: Mary Bradač, Ana Boldan in Mary Kisovec. Društvo Loška Dolina Društvo Loška Dolina je izvolilo sledeče nove uradnike za leto 1931: predsednik Franc Baraga, podpredsednik Frank Truden, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefer Ave., blagajnik in zapisnikar John špech Jr. Nadzorniki John Krašovec, John Mlakar in Joe Žnidaršič. Zastopnik za S. N. Dom je John žnidaršič. Za Klub društev S. N. Doma John Krašovic in Frank Baraga. Naš Jože Mr. Joseph Zalokar iz Marcela Rd., ki se je nedavno na lovu ponesrečil, nam sporoča, da se mu zdravstveno stanje zdaj že nekoliko boljša, vendar hiše še ne more zapustiti, želimo mu prav iskreno, da čimprej odpravi nadlego in se zopet zdrav vrne med svoje prijatelje. Predstava in ples Dne 1. februarja priredi v Knausovi dvorani podružnica št. 25, Slovenske Ženske Zveze, lepo predstavo in ples. * Pismo ima pri nas Frank Ule. Sodnik obtožen, da je pokvaril 15-letno dekle v suhaškem mestu Ashland, O., 3. januarja. Mestni sodnik J. L. Mason v tem mestu, ki je poznano kot eno najbolj suhih mest v državi Ohio, je bil danes obtožen, da je moralno pokvaril neko 15-letno dekle, ki pohaja tukajšno višjo šolo. "Nemoralno obnašanje" se je pripetilo pred nekako šestimi tedni, ko so se člani lokalne American Legion pripravljali za neko predstavo. Sodnik Mason je član lokalne American Legion. Dekle je imelo vlogo pri predstavi. Poleg sodnika Masona je bil obtožen tudi Irving Plain, ravnatelj prireditve. Obtožnica proti njemu se glasi, da se je nemoralno obnašal proti dekletu. Poleg tega je tudi obdolžen, da je dal piti žganje šolski deklici. Mestni sodnik Mason, ki je star 35 let in neoženjen, je bil pripeljan pred Common Pleas sodnika Chapmana, pred katerim se je izjavil, da ni kriv obtožbe naperjene proti njenui. Obtožnica proti sodniku je bila izdana potem, ko je šolski odbor dalj časa preiskoval vso zadevo. Potem ko je bil sodnik Mason pripeljan na sodnijo in je bila proti njemu prebrana obtožnica, je bil izpuščen brez bonda, in bo sodnik Mason, da-si se nahaja pod obtožbo, še nadalje sodil kršitelju zakona na svoji sodniji. Take so postave v Ameriki. —-o-- Slavni francoski general Joffre je umrl Paris, 3. januarja. — Joseph Joffre, francoski maršal, poveljnik francoske armade ob izbruhu svetovne vojne, je umrl danes v tem mestu, star 78 let. Trpel je na vnetju žil že več mesecev. Bil je eden najbolj priljubljenih francoskih maršalov, priljubljen pri vojakih, s katerimi je skrajno ljubeznivo občeval in priljubljen pri vsem franco-1 skem občinstvu. Dne 19. decembra lanskega leta so mu odrezali nogo, misleč, da se mu bo zdravje vrnilo. Maršal Joffre je znan po bitki, ki se je vršila v septembru. 1914, ko je s svojo taktiko vrgel Nemce ob reki Marne, daleč nazaj, ker sicer bi Nemci že tedaj zasedli Pariz. Naši novi naročniki "Ameriška Domovina," slovenski dnevnik, ima čast naznaniti sledeče nove naročnike, ki so se naročili pretekli teden: v Clevelandu: A. čermelj, Mike Knez, Matt Mihevc, Joseph Ma-|čerol, Mrs. Mollie Noušek, Louis žura, Frank Mavec, Valentin Zbačnik, John Milavec, John Bergoch, Jos. Repar, Ant. Struna, Jos. Kraje, Frank Komar, Louis Rolih, Anton Ribarič in : John Levstik. V Bessemer, Pa., Mrs. Mary Snežich, Pepca Do-i lene za Jugoslavijo in v Barber-tonu, O., pa Mi-s. Jennie Jerman in Frank Virant. Vsem 'skupaj prav iskrena hvala. Zadnji teden 21 novih naročnikov. Priporočamo se še ostalim rojakom. Umrla hčerka Družini Odlazek, 14520 Thames Ave., je v soboto umrla I ljuba hčerka Dolores Mary. Za | pogreb preskrbi F. Svetek Co, j Staršem naše iskreno sožalje, Vreme "če verjamete, al' pa ne," Mr James Debevec je včeraj govo-i ril tekom slovenskega radio programa. Lep napredek! Slovenski radio program ! se je dobro slišal zadnjo nedeljo v Minnesoti Iz slovenske naselbine Ely, Minn., nam sporoča Rev. Fr. Mihelčič, da se mu je posrečilo dobiti slovenski radio program iz Clevelanda v nedeljo 28. decembra. Bil je silno vesel. Pa napišimo tu, kar nam sporoča Rev. Mihelčič o tem dogodku: "Cenjeno uredništvo: Malo prepozno je, da bi objavili v vasem časopisu ta teden moje poročilo o vašem radio programu, katerega sem prejel jaz zadnjo pedeljo. V nedeljo, 28. decembra, je bilo prvič, da sem mogel vjeti vaš program. Lahko sporočite prihodnjo nedeljo, da je tudi 'Northwest' bil deležen vašega imenitnega slovenskega radio programa. Jaz imam Gray Bar radio in mislim, da sem bil edini, ki sem mogel sprejeti vaš program. Naši ljudje so zelo željni poslušati vaš program. Le škoda, da nimate močnejše postaje. (Op. ured. Da, res je, toda dejstvo, da ste vi, g. župnik, dobili naš program iz Clevelanda v Minneso-to, dokazuje, da je postaja precej "močna." Da bi dobili močnejšo postajo, bi nas veljalo približno $5,000 na mesec.) Zelo lepa prilika je za vas, da razširite vaš časopis tu v severni Minnesoti. Pošljite nekaj posebnih številk 'Ameriške Domovine,' da jih razdam med ljudi. Sedaj je čas. Voščim vam ■srečno Novo leto. S spoštovanjem—Rev. Fr. Mihelčič." Zadružna Zveza Vse članice ženskega odseka kot tudi upravni odbor Slovenske Delavske Zadružne Zveze, se ; pozivi je, da pridejo na sestanek v pondeljek zvečer, 5. januarja ob • 7 :30 PM, v navadnih prostorih. IVabi vljudno tajnik. AMERICAN HOME NO. 3. CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, JANUARY 5th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXITI Lahko je začeti, končati je pa težje Banke po vseh državah I Unije poročajo, da ljudje hranijo bolj kot prej Banke v Clevelandu kot tudi po drugih mestih in državah j poročajo, da kljub gospodarski j depresiji, ki prevladuje skoro . povsod v Ameriki, pa se bančne vloge vseeno dvigujejo. Velika ! banka, The Guardian Trust Co. v Clevelandu, sporoča, da so j njene vloge se tekom leta 1930 povečale za $9,863,408. In sko- , ro enako poroča vsaka druga banka, ki posluje v Clevelandu, , in ki ima le količkaj zaupanja pri ljudeh. Obenem pa poročajo banke, da so tekom preteklega leta posodile veliko manj denarja na zemljišča kot pa leto prej. Ljudje v gospodarski depresiji niso kupovali toliko:' posestva in hiš kot pred dvema letoma. In da banke dobivajo večje vložke, sta odgovorna dva faktorja: prvič, ker ljudje j ne kupujejo hiš, drugič pa, ker se ljudje ne zmenijo za nakup j bondov in delnic. Pri teh nakupih so Amerikanci zgubili tiso-! če milijonov dolarjev, in je da-j nes težko prodati Amerikancu bond. Banke imajo pa tako ogromne svote denarja na razpolago, da ne vedo kam z njim, in so bile radi tega primorane znižati obrestno mero. In kot poroča zvezni kontroler bank, se nahajajo vse prej dobro-ob-; stoječe banke v najboljšem položaju. -o-- Stražijo župnišče, da ne i zgubijo župnika Chicago, 3. januarja. — Rev. Kowaleski je bil 20 let župnik katoliške župnije sv. Marije Magdalene. Pred kratkim pa je dobil poziv, da bo prestavljeni na drugo faro. Vsa fara ga je is- j kreno ljubila. In ko so župljani dobili vest ,da. bo prestavljen, j tedaj so se oborožili in obkolili župnišče. Nad 200 oboroženih, ljudi se nahaja noč in dan okoli župnišca. Ne pustijo nikogar ven, ne noter. Pravijo, da ne i pustijo župnika iz svoje fare. Policija ima neljub položaj v tem ! slučaju. Avto nesreča V soboto zvečer je bil ubit od avtomobila najmlajši sin vdove Terezijo Zakrajšek, katere mož, Josip Zakrajšek je umrl pred 7. leti. Albin Zakrajšek, star 9 let, se je peljal v soboto s svojim bratom Josephom v avtomobilui do lekarne na 71. cesti in St. j Clair Ave. Ker je brat Joseph pohabljen, je šel mladi bratec preko ceste v lekarno po naročeno blago, da ne bi bilo treba bratu stopiti iz avtomobila, ker je brat pohabljen. Ko se je mladi Albin vračal preko ceste, in je i že skoro hotel stopiti v avtomobil, je pa iz 71. ceste privozilj drugi avto, ki je dečka podrl in ga na mestu ubil. Vse se je zgo-, dilo tako hitro, kot bi trenil, j Voznik nesrečnega avtomobila1 je iz Californije. Radi zgube sin-kota je družina jako prizadeta. Ranjki je bil učenec farne šole sv. Vida. Pohajal je v tretji razred. Zapušča mater, tri brate. Družina stanuje na 1053 E. 72nd St. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj pod vodstvom A. Gr-dina & Sons. Prizadeti družini 'naše globoko sožalje! Pogreb Mrs. Struna Pogreb Mrs. Struna se vrši v | torek dopoldne ob 9. uri v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes I Ave., iz hiše staršev Joseph in i Ana Struna, 1537 E. 172nd St. Rekordna predstava za faro sv. Vida v nedeljo v S. N. Domu "Vsi so prihajali." na to pesmico je lahko vsakdo se spomnil sinoči, ko se je vršila predstava naših domačih umetnikov v Slovenskem Narodnem Domu na St. ,Clair Ave. To je bila prireditev, kakoršnje še ne pomni zgodovina Slovenskega Narodnega Doma. Naj povemo ob kratkem: Ob 6. uri popoldne je bil prodan že zadnji ra-zervirani sedež. Niti ene same vstopnice ni bilo mogoče več dobiti. In pomisliti je treba, da ima dvorana S. N. Doma nad 1,200 rezerviranih sedežev. Pripravljalni odbor je na to začel prodajati stojišča. Naredilo se je v zadnjem trenutku 500 vstopnic. Šle so kot gre sneg i v juliju mesecu. In stotine in j stotine ljudi se je moralo vrniti ; domov, ker nikakor niso mogli j v dvorano. Od prvega do zadnjega so bili vsi sedeži prodani, J in v dvorani je stalo približno i 800 ljudi, na balkonu in v orkestru. In kljub tej silni množici—v dvorani je bilo približno 2,000 ljudi, pa je vladal med narodom tako lep red, mir in spodobnost, da smo se čudili temu narodu. Tako dostojni so bili, tako lepega obnašanja, tako mirni, da je človek v resnici ponosen na te naše ljudi, ki ... I v resnici pokazali svojo kulturo, svoj značaj slovenski. In predstava sama! Ljudje so dobili nekaj, kar je bilo vredno denarja. Čarovnija, igra, in .končno posnetek slovenskega 'radio programa, vse se* je vršilo brezhibno, v najlepšem redu. Kaj enakega slovenska naselbina v Clevelandu še nikdar doži-jvola ni, nikdar, odkar se nahajajo Slovenci tu. Vsa prireditev je bila od strani vseh igralcev, tako od strani S. N. Doma, i časopisa in sicer, popolnoma brezplačna, tako da je šel ves .dohodek v korist nove cerkve sv. Vida. Naš narod je v nedeljo pač pokazal, kaj zna in premore. Upamo, da se oglasijo posamezniki z dopisi,. kot se bomo tudi na to prireditev še spomnili jutri, ko nam bo pre-ostajalo več prostora. -o- Bankir mora z drugimi zločinci v ječo Los Angeles, Cal. 3. januarja. Gilbert Beesemyer, ki je pone-veril posojilnicam v državi Ca-liforniji 8 milijonov dolarjev, je danes zapustil zapore v tem mestu in priklenjen na pet drugih zločincev, je bil odpeljan v St. Quentin zapore. Bankir je bil radi poneverbe obsojen na 100 let ječe. Večerna šola Mnogo rojakov in rojakinj se je izjavilo, da bi se radi učili angleški jezik, ako bi bil učitelj zmožen tudi slovenščine. Slov. soc. klub št. 27 se je odločil, da vpelje večerni pouk v torek in četrtek, od 7. do 9. ure, v prostorih kluba, v poslopju S. N. D. Učil bo Jos. šiškovich. šola se prične v torek 13. januarja ob 7. uri zvečer. Vpisovanje se vrši j vsak večer do 9. ure, v prostorih kluba, v S. N. Domu, staro poslopje, soba št. 1. Seja direktorija Jutri, v torek, 6. januarja, se vrši seja direktorija S. N. Doma. Ker je na dnevnem redu več važnih zadev, so direktorji vljudno vabljeni, da se gotovo I udeležijo seje. — Tajnik. "Prosperiteta" \ Eden naših prijateljev nam pošilja sledeče: Zadnjo sredo sem menjal licenčne številke pri mojem avtomobilu. Delo me je vzelo dobrih pet minut, pa še pošteno me je v prste zeblo pri tem. Pa sem pomislil, da je samo v Clevelandu in okolici do 250,000 avtomobilov, torej vzame vsakega avtomobilista pet minut za spremembo licenčne številke, vse skupaj pa 1,250,-000 minut ali 20,835 ur, kar znači 868 dni, torej nekako dve leti in četrt. Ali ne bi bilo boljše, pravi naš prijatelj, da bi za to delo vsak plačal 5 centov, pa bi zaslužili brezposelni lahko i? 125,000 samo s tem, da bi menjali licenčne avto številke? Tako naš prijatelj. Mi ga pa vprašamo, koliko časa je on porabil, da je vse to izračunal. Najeti bi morali tudi računske pregledovalce. Nove uradnice Podružnica št. 14 Slovenske Ženske Zveze v Nottinghamu je izvolila sledeče uradnice za leto 1931: predsednica Frances Rupert, podpredsednica Theresa Jancher, tajnica Therese M. Skur, 18216 East Park Drive, blagajničarka Mary Da-rovec, zapisnikarica Matilda Ropret, nadzornice: Ana Korošec, Ana Stupica, Paulina Kapel Sr. Zastavonošinja Uršula Trtnik. j Društvo Ilirija št. 56 SDZ Društvo Ilirija je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1931: Frances Selan, 1074 IS. 66th St., predsednica; Frances Turk, podpredsednica; Mary Dolenc, tajnica in blagajničarka, 1237 Addison Rd.; Mary Dolenc, Josephine A. Zalokar, Leona Lukek, nadzornice. Društveni zdravnik dr. J. M. Se-liškar. V Detroitu so začeli z delom v avto tovarnah. Novincev ne rabijo Detroit, Mich., 3. januarja, štiri velike avtomobilske tovarne v Detroitu in okolici začnejo z delom v pondeljek, potem ko so bile zaprte skozi dva tedna. Tisoče ljudi, ki so bili skozi praznike brez dela, bo zopet dobilo delo. Toda to so vsi stari delavci, ki so bili že prej zaposljeni pri omenjenih tovarnah. Novincev se ne bo sprejemalo na delo. Fordove tovarne v Detroitu in Dearborn, Mich., kot tudi v 30 raznih drugih mestih, kjer ima Ford Motor Co. svoje delavnice, začnejo z delom v pondeljek. The Buick Motor Co. odpre v pondeljek svoje tovarne v Flint, Mich., in 1,000 delavcev, ki so bili tri tedne brez dela, se zopet vrne na delo, poleg onih 3,000, ki so ostali na delu tekom inventori-ja. Vodstvo kompanije naznanja, da bo koncem meseca januarja najmanj 10,000 ljudi zopet na delu. Nadalje naznanja Chevrolet kompanija, da bo imela koncem meseca vseh svojih 30,000 delavcev zopet zaposljenih. Obenem se tudi naznanja, da bo Packard Motor Co. in Cadillac Motor Co. začela s polnim poslovanjem v sredini prihodnjega tedna. V teh dveh tovarnah je uslužbe-nih približno 15,000 delavcev. Prijazen gost V soboto nas je obiskal v uredništvu Mr. Ed. Kompare iz So. Chicage. Mr. Ed. Kompare je brat Mr. Ralph Kompare-ta, poznanega slovenskega odvetnika. Uredniku je bil kaj ljub ta obisk, kajti z njegovim očetom sta skupno potovala v Ameriko, ko j je bil mladi Ed komaj en mesec j star. ' t AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5TH, 1931_ "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER __Published dally except Sundays and Holiday«____ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poitl, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta $3.50: Za Cleveland po raznašalcth: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 063$. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 187». «^3^,83 No. 3. Mon. Jan., 5th, 1931. Kako jim ugaja Pregovor pravi, da vsem ljudem ne morete ustreči brez ozira, kako si prizadevate, da bi ustregli, in kako poštene namene imate pri svojem prizadevanju. Bodite še toliko prijazni, pošteni, delavni, se bo že dobil kdo, ki vas bo naskočil in povedal vam, da nimate prav. Kaj ne, kolikokrat ste to že izkusili sami v življenju. No, ena stvar je pa med nami Slovenci, ki vsem ugaja ln to je slovenski radio program, ki je prišel letos v svojo' drugo sezono. Tisoče pisem je dobilo vodstvo programa tekom lanske sezone in letošnje. Tisoče in tisoče. Pa brzo-jave, telefone' in specal delivery pisma, in to ne samo i? Clevelanda, pač pa iz vseh slovenskih nasebin države Ohio, iz Pennsylvanije, lndiane, West Virginije, Michigana in celo iz New Yorka in daljne Kanade. In v vseh teh tisočih pismih in brzojavih ni še en sam rojak se pritožil, da mu je žal, ker imamo slovenski radio program. Nasprotno .pritožujejo se, ker ga nimamo dovolj, ura je prekratka, hočejo dve, tri, vsak dan. Da, če bi bili slovenski trgovci, ki so preskrbeli ta radio program, Rockefellerji, tedaj bi se seveda drugače pomenili z vami po zraku. Najeli bi največjo radio postajo, naše naj boljše pevske domače moči, glasbenike in druge amaterne umetnike vsak dan za dve uri, da bi vam peli, igrali in godli, da bi se slovenska pesem razširjala od Atlantika do Pacifika. Tako pa moramo računati s sredstvi, ki.so nam na razpolago. Slovenski radio program v letošnji sezoni bo veljal nekako $7,000.00, raje več kot manj,'odvisno je le, koliko časa ga bomo vodili. Pa dovolj o tem. Naj omenimo nekaj o ljubeznivih pismih, ki jih dobiva vodstvo programa iz vseh krajev raznih držav, kjer prebivajo naši Slovenci in bratje Hrvati. V teh pismih slovenskih in hrvatskih radio poslušalcev se zahteva vse mogoče in nemogoče od glasbenega vodstva našega slovenskega radio programa. Pišejo i.z Pennsylvanije: "Lepo vas prosimo, zaigrajte "Lepa naša domovina." In zopet iz West Virginije: "Dajte, pa zaigrajte "Mara ima črne lase," in iz Michigana pa: "Delaj, delaj, dekle pušeljc!". In iz male premogarske naselbi nice tam na južnem koncu države Ohio pride zahteva: Za pojte nam "Delavsko himno." Zopet drugje zahtevajo polke, drugje zopet valčke, tretji hočejo imeti ameriški jazz, nekaj Mažarjev nam je pisalo, da igramo čardaš, par Nemcev nas je prosilo za "Die Wachtam Rhein," in en Španec prosi za "Guadalquivir," Bosanci želijo svoje, Švicarje prosijo za jodlarje, Štajerci zahtevajo svoje popevke, Prekmurci svoje, pravzaprav vsak svoje. Normalen človek mora takoj sprevideti, da je nemogoče ustreči vsem. Saj še našim lastnim ljudem ne moremo ustreči z vsemi zahtevami, kaj šele drugim. Skušamo pa narediti, kar se da. Le pošljite svoje prošnje in želje glede pesmic. Kolikor bo mogoče, bo prišlo na vrsto. Vedeti pa morate, da je treba za .vsako pesem vežbe, časa in truda, ker se dobra pesem ne da kar tako iztresiti iz rokava. Treba se je najprvo učiti. Vseeno, ogromno zanimanje, ki prevladuje pri tisočih naših ljudeh za slovenski radio program, navdušuje slovenske trgovce za nadaljno razpošiljanje slovenske pesmi po zraku. Seveda, nismo tako bogati s programom, toda povzročili smo že pri stotisočih osebah drugih narodnosti, da nas občudujejo in nam pišejo dnevno, da raje poslušajo slovenski radio program kot vsakega druzega. In to nam je v zadoščenje, da je namreč slovenska pesem in glasba dosegla svoj namen: osvojila si je srca drugih narodnosti, in s tem smo postali poznani vsepovsod, kar nam je pač vsem skupaj v korist. Kdo bi zmerom tužen bil, to ne more biti; Bog mi pamet je delil: tužnost razpoditi. Druga prireditev bo tudi pevskega zbora Ilirija, to bo pa na 15. februarja. To bo zopet nekaj takega, kar še ni bilo v Collinwoodu. Pri tej predstavi bo pevski zbor Ilirija vpri-zoril krasno Jos. Lavtižarjevo spevoigro "Darinka" v originalu, kakor jo je komponist in založnik izdal, brez prenareja-nja, kar se tako rado dogaja pri nas v Clevelandu. Tudi pri tej prireditvi naj bi ne manjkalo nobenega zavednega slovenskega rojaka, ker tukaj ne gre za sebične ali dobičkanosne namene, ampak za obstoj slovenske zavednosti med ameri škimi Slovenci. F. Debeljak. Iz Bele Ljubljane.—Dne 21. decembra so članice Slovenske Ženske Zveze št. 14 priredile lepo božičnico ter lepo igro "Čarovnica." Naši igralci so prav fino izvršili svoje vloge Petra je igral Mr. Ogrin, ki jc j svojo vlogo mojstrsko rešil. Tudi Barba v osebi Mrs. Kastelic je bila na mestu, llezika in Martin, v osebah štefančič in Globokar, sta bila kot ustvarjena za te vloge. Kalin, Mr. Kaušek, je bil res kot pravi župan, njegov sin Štefan, katerega je igral Mr. Virant, je bil v vlogi dober in izkazal se je res za pravega junaka. Stara Jera. kočarica, ki jo je igrala Mrs. Ropret, nam je dala veliko zabave in smeha, kot res prava čarovnica. Anica, njena vnukinja, Miss Mary Oražem, je res tako lepo in prijetno igrala, da je marsikomu privabila solze v oči. Adam, v osebi Mr. Žagarja, nam je pokazal, da je dober gospodar, in Liza, njego- LOV NA POLHE (Jaka Debevec) Takoj od kraja moram pove-1 dati, da polhov nisem lovil v Kanadi, in da ta lov ne bo obse-1 gal stoinštirideset kolon in petdeset nadaljevanj, ampak nekaj man,j da ne bo koga oplašilo. Pred nedavnim časom je zapihal Tone Grdina pametno idejo, tla bi dobil žive polhe iz stare domovine in jih spustil v ohijske gozdove, da bi se zaredili. živeža bi imeli dovolj in neskončno veselja bi imeli naši lovci jeseni z lovom na polhe. Ampak kaj bi naše ženske rekle k temu? Saj se je tudi na Grdinovo idejo takoj oglasila Mrs. Kic in je takoj odločno izjavila, da če bomo polhe importirali, da si one lastijo vso pravico in patent na ta lov. ker če bi moške pustile na polhe, bi jili ne bilo nobeno noč doma, ker imajo polhi to slabo navado, da se ne vjamejo v past podnevi, ampak samo ponoči. ln pa tega se boje, da bi morale ]xjtem vsak dan kuhati samo žgance, ker niso pečeni polhi nikjer tako dobri, kot če se jih dene na žgance mesto ocvirkov in pravijo, da človeku neznansko dobro stori, ko smukne polli doli po grlu. To pripovedujejo drugi, ker jaz nisem še pokusil polha, (lasi sem jih šel lovit, ker je moj želodec lahko prenesel repo in krompir in žgance in blince in kolerabo, polhov pa ne. Kdor se je enkrat udeležil polšjega lova, ta ni imel obstanka doma noben večer več, dokler je trajal ta lov. To mi bo marsikdo potrdil in če povem, da je šel • Lojze Strnad lansko leto v staro domovino samo radi tega, da je 'šel lovit polhe, potem veste, kaj se to pravi. V meniševskili gozdovih je bilo polhov od sile veliko, akorav-no so jih vsako leto polovili na tisoče, jih najbrže še danes ni zmanjkalo. Če je bil človek spreten in je vedel za žlambore in brezdna, kjer so se polili držali, jih je vjel po 200 in več en sam večer. Pa niso bili polhi dobri samo za na žgance, na'ši očetje in stari očetje so porabili polšjo kožo t va žena. Mrs. Kati Roberts, nam je povedala vse novice in je svojo vlogo dobro izpeljala. Janez, hlapec, je bil pa naš Pavel česen, ki je svojo vlogo tako fino rešil, da smo bili vsi zadovoljni žnjim. (Pa ne smete misliti, da je res tak lenuh, kot se je predstavljal na odru.) — Dorka—Miss Kovačič, Zofka-Miss Strnad, sta bili res pravi slovenski dekleti, in se nista dali zapeljati. Katra, v osebi Mrs. Globokar, je jako ugajala. Marko—Mr. Gombač in Andrej—Mr. Sešek sta bila pa res boječa, kot je vloga zahtevala. Med dejanji je lepo igrala na klavir Miss Mary Yanchar in z Molly Yanchar sta zapeli več krasnih pesmic. Upam, da je i bilo občinstvo zadovoljno in ! zahvaljujem se vsem, ki so kaj 'pripomogli k lepi prireditvi, posebno pa predsednici Mrs. Frances Rupert, naši ljubljan j ski teti, ki je veliko žrtvovala, J da se je vse lepo'izvršilo. Lepa hvala tudi Ljubljanskemu, klu-1 bu, ki nam je daroval $10.00 za i darila otrok. Tudi naše kuharice so se po-i žurile, da so nam fino postregle. Lepo se zahvaljujemo tu-idi Mr. L. Somraku in Mrs. F. jStupica, ki sta veliko pomagala pri prireditvi. Miss Strnad. na-■ ša "Miss Ljubljana 1929," nam je pa skuhala zelje in žgančke, katerih se je naš Ralph Danilo jako veselil. Ne vein pa, če jih je kaj dobil ali ne, kar njega vprašajte. Hvala lepa vsem igralcem in vsem, ki so nas obiskali na tej prireditvi, želim vsem članicam S. Ž. Z. in ostalim Slovencem in Slovenkam veselo novo leto 1931, posebno pa vam, ki bivate v naši beli Ljubljani. Mrs. Theresa Skur, ljubljanska županja. tudi za kap?, ki so bile jako gor-ke in poceni. Kot vemo, so nosili polšje kape uporniki, ki so se borili za "staro pravdo" in so se po teh kapah poznali med seboj. Med starimi ljudmi je bila vera, da je imel vrhovno oblast čez vse polhe — hudič, ki jih je pa-sel in gonil iz enega kraja v drugega, kjer je bila boljša paša zanje. Tako gre beseda, da nekega brodarja, ki je prevažal ljudi čez Kolpo v svojem čolnu, je neke noči nekdo poklical, da ga prepelje. Brodar ustane in gre iz svoje lesene kočice, da prepelje nočnega popotnika čez reko. Toda nikogar ni bilo pred kočo. V tem pa. se oglasi glas od nasprotnega brega, naj vesla brodar s čolnom čez, da ga prepelje na to stran. Brodar uboga in vesla preko vode. Komaj pa. pristane čoln na nasprotnem bregu, se vsuje v čoln na tisoče malih živalic, da je kar gomazelo v čolnu. Spoznal je, da so to sami polhi. Nazadnje pa stopi v čoln sam general peklenske vojske, z velikim bičem v roki, ki se vsede v zadnji konec čolna in zarenči čolnarju, da odrine od kraja. Razume se, da so brodar ju vstali lasje pokonci, da mu je kučma padla z glave v vodo in vroče mu je bilo, da je vse od njega. lilo. Kakor .je pozneje pripovedoval, sam ni vedel, kako je priveslal čoln preko reke, samo to se spominja, da se je, ko je čoln pristal na bregu, vsula žival iz čolna na breg, za njo pa je stopil hudič, ki je počil z bičem in vsa ekspedicija se je vsula gori po bregu in se izgubila v gozd. Za njo pa ni ostalo drugega kot smrad po žveplu. Brodar je planil v svojo kočo in se začel škropiti z blagoslovljeno vodo in se križal na vse pretege, da ne bi ostalo na njem kaj od sata novega smrad u. Pa naj pase polhe že hudič ali ne, dobri so in lov na nje je zabaven in privlačen, da je kaj. Neke jeseni sem bil doma, za en teden, pa me povabi sosed in Cleveland (Collinwood), O. i —Komaj smo se dobro odpočili od smeha, ki so ga bili povzročili "Cigani," katere nam je priredilo dramatično društvo i Adrija v korist naših malih, daj jih Miklavževa radodarnost; ogreva v tem mrzlem času, že je minilo staro leto in nastopili smo novo. Tudi v tem novem | letu 1931 bosta dramatično: društvo Adrija in pevski zbor] Ilirija nam oskrbovala zabavo i in razvedrilo. Prva prireditev, katero pri j redi Ilirija, je zabavni večer 11. januarja v Slovenskem Domu i na Holmes Ave. Ker se bo te j prireditve udeležilo tudi pev- ' sko društvo Zvon iz Newburga. | se lahko reče. da bo ta večer zabava, katera bo presegala vse 1 prireditve teh vrst. Kako .^e >'.u , bava med seboj približno 80 j pevcev in pevk je pa že toliko) zanimivo, da naj bi ne manjkalo nobenega Collin woodcana, tucli če ni pevec ali pevka, ke> bo za vse enaka postrežba in razvedrilo. Vsi udeleženci bodo kakor ena sama velika družina, pri kateri ima vsak svobodno besedo in tudi nastop kakoršenkoli. Ako kdo ue ko imel poguma za to, si ga lahko kupi, potem bo pa že šlo. Postrežba z večerjo bo nekaj posebnega, kakor sem slišal. Tudi cesar ni vsak večer s takim postrežem Muzikantje bodo igrali, kakor boste vi plesali. Ako ne bo to za vas, boste pa tako plesali, kakor bodo oni igrali. Dobili boste tudi take pijače, po kateri se lahko pleše in še veliko drugega bi vam lahko povedal, pa nečem. Vstopnina je samo 50c. Pridite in udeležite se tega zabavnega večera, vsaj: DOPISI i —...... ~ - - ■ . ... .. ... nje, da je že polha zgrabila zmet za vrat. šli smo takoj za glasom, sneli škrinjico in vzeli ven polha, ki je bil še živ. Pri tem .je bilo treba velike previdnosti, kajti če nisi bil previden, ti je zasadil polh svoje ostre zobe v prst, da se je takoj kri pokazala. Tako sem se hotel tudi jaz izkazati spretnega lovca. Snel sem škrinjico, odprl vzmet, ki je držala polha za vrat in lepo galantno prijel polha za zadnji nogi. Komaj pa je bil polh prost, pa je nehvaležnež zasadil svoje zobe v moj prst, da sem zavpil in otresel z roko, da je odletel polh v goščavo. Potem me je pa mojster Zalar podučil, da moram zgrabiti polha za vrat z eno roko, z drugo pa '.a zadnje noge, pa malo nategniti, kakor čevljar dreto, pa bo po polhu. Prvi obhod nam je že prinesel dober plen. Potem smo se pa zmenili, da bomo šli pogledat okrog škrinjic vsaki dve uri in sicer se bomo menjali: dva bosta : spala pri ognju,eden bo šel pa po polhe. Tisti, ki bo polhe pobiral, mora tudi paziti na ogenj, da ne bo mraz. Okrog polnoči je bila moja vrsta, da grem pogledat za polhi. Pod Jiiašim taboriščem je bila velika dolina in okrog doline so bile nastavljene pasti. Grem od skrinjice do skrinjice in pobiram polhe ven. Skoro v vsaki je bil kak sivček, kateremu sem i z največjim veseljem pomagal na drugi svet in jih metal v vrečo. Ko sem bil s pobiranjem gotov, se napotim proti ognju, za katerega sem dobro vedel smer, kje se nahaja. Hodim in hodim, pa se naenkrat znajdem na mestu, kjer sem začel pobirati polhe iz škrinjic. Obrnem se nazaj in zopet lomastim po suhih vejah, čez skale in štore, in zopet se znajdem na istem mestu. "M o r d a sem se malo zmotil, boni šel pa v drugo stran," si mislim in se napotim j nazaj. Seve, luči nisem imel no-! bene, toda noč je bila toliko svetla, da sem lahko razločeval drevesa in bukve, na katerih so bile prislonjene pasti. Hodim in hodim, pa vedno sem prišel na isti- prostor. Tako sem menda tisto dolino obkrožil najmanj petkrat in nikakor nisem mogel iz nje. Postajalo mi je vroče, od hoje in strahu, ker sem se naenkrat domislil: kaj pa, če me copernice nosijo? In takrat mi je pa zagomazelo po hrbtu in sem naenkrat čutil sedem milijonov mravelj lezti po hrbtu in nisem mogel drugače, pa sem za-klical oba tovariša na pomaga-nje. "Kaj pa štramaš po dolini!" se oglasi od ognja mojster Zalar. Po glasu sem spoznal, da se nahajam komaj sto korakov od ognja in planil sem kar vprek čez vse gori po bregu in sem bil pri ognju v dveh minutah. "Kje imaš pa polhe?" me vprašata tovariša. "Tukaj," sem hotel reči, pa vidim, da vreče s polhi ni nikjer. Sam ne vem, kedaj sem jo zgubil ali proč vrgel. Tudi brez klobuka sem prišel k ognju, kar pa ni nič čudnega, ko sem praščil gori po bregu do ognja. Povedal sem jima, kako so me copernice nosile po dolini in oba sta mi pritrdila, da je moralo biti res tako. Ker takrat smo vsi močno verjeli v copernice, menda bolj kot v svoje odrešenje. In to tudi vem, da tisto noč nismo šli več polhov pobirat, dokler se ni zdanilo, šele zjutraj smo jih pobrali in nesli domov lep plen. še parkrat sem šel potem lovit polhe, pa sem vedno tako gledal, da jih je ponoči kdo drugi pobiral iz pasti, jaz sem pa ostal pri ognju in pekel krompir. Vse take stvari nas čakajo, kadar dobimo importirane jugoslovanske polhe v našo Ohio in prav radoveden sem, kako jih bodo naše ženske lovile, ki se sedaj toliko ustij o, kako jih bodo. -o- NOBENEGA JADRA VEČ NA KASPIŠKEM MORJU Astrahan je središče ruskega ribištva. — Kraj sam je nezdrav, brez kanalizacije, okužen z malarijo. A ribe uspevajo! Volga prinaša s svoje nad 3,000 km dolge poti toliko hranilnih snovi v Kaspiško morje, da so nastala v njem nepregledno bogata ribja lovišča. In kakšne ribe! Naše gorske postrvi se zde v primeri z njimi kakor usnje. Sovjeti so imeli torej dovolj razloga, da so — kakor vse drugo — tudi ribolov socializirali. Ribiči so odgovorili s pasivno rezi-stenco, sovjetska policja pa je posegla po terorju. Razmere so danes take-le: Vsak rbič mora oddati vladi vse, kar ujame; niti rib za domačo porabo ne sme pridržati, marveč si mora ribe, če jih hoče jesti, kupiti od vlade. Rib pre-kajevati ali nasoliti nikakor ne sme! Nadzorstvo G. P. U. j? neizprosno, dasi ji mro ljudje za malarijo, kakor bi cepale muhe. Kakor hitro se iz kake borne ribiške koče prikaže dim, se tako.i pojavi stražnik in voha po vseh kotih. Da ne bi mogli skrivoma soliti rib, je vlada sol za ribiče strogo racionalizirala. Zato pa tudi na Kaspiškem morju ni videti nobenega jadra več. Ribiška brodovja leže zasidrana v močvirjih Volginega ustja. Zvečer pojo ribiči kalmiške pesmi o lepem, svobodnem življenju . . . PEPEL KOT GNOJILO Za vrtnarstvo pepel od premoga sicer ni poraben, vendar je dober za ilovnata tla, če ga presejemo. Za to je zdaj pozimi najbolj primeren čas. Zemljo. kamor smo čez zimo stresali pepel od premoga, treba potem spomladi dobro prekopati in pognojiti še z navadnim gnojem. Za sadno drevje je tako gnojenje priporočljivo tam, kjer je zemlja močno ilovnata in zelo , težka. V teh slabih časih si mora znat človek pomagati, jaz sem si že in sem za novoletne praznike prišel prav poceni skozi. Na starega leta dan mi je prinesel Jernej Knaus par ducatov krvavic, pri šepicovih sem dobil pa par sežnjev mesenih. No novega leta dan sva šla s Knausom pa v Newburg (da ni bilo treba doma kuhati). Naslonila sva se malo v Narodnem domu, šla preko ceste k Bradačevim in ostala za večerjo pri Sirkovih na 82. cesti. Jernej se bolj spominja kot jaz in mi je drugi dan povedal, da sva pri Sirkovih jedla suhe klobase. če sva jih res, hvala lepa. Ampak to pa vem, da imajo v Newburgu strašno močnega ohajčana. — Povečerkvala sva pri Knausovih (mrzlo meso z je-sihom in oljem) in priznati moram, da mama Knausova dobro vedo, kaj paše na ohajčana. Tako sem doma prihranil eno kosilo in eno večerjo, pa dobil mesto teh — mačka in pa (kako-pa) razne lepe in koristne nasvete — za hišo in dom. O, jej! A Tukaj je eno novoletno voščilo našim mlatičem: "Halo mlatiči! Ali ste že vse premlatili? V začetku vam je šlo bolj slabo, ker ste skoro dva tedna mlatili brez ročnikov, potem šele se je Tone Eršte domislil, da v Terbanjski dolini ne mlatijo brez ročnikov. Svetujem vam, da bi mlatili počasi, da bo dlje luštno in kadar boste gabro-ve cepce izrabili, pa drenovih narežite. V starem kraju je bilo tudi tako: čim dlje smo mlatili, bolj prijetno je bilo, posebno če so bila dekleta zraven, bilo je dosti smeha, pa brez — greha. Najbolj me ima firbec, kaj je s tisto novo moderno hišo, ki .jo bosite z bab j o skopo pokrili. Ti Tone s Čateža, priden bodi in ne smeš biti čez Jakatovo kolono, da ti ne bo katera žanjica ali te-rica las populila. Ker ta kolona mora biti, kakor mora biti tobak za dedce, čeprav soli ni pri hiši. Pozdrav vsem, ki radi berejo to kolono. — Rozi. A Najbolj se mi je pa dopadlo, ko je zadnjič nekdo zapisal oziroma iznašel nov izraz za našo slovensko žolco. Pogruntal jo je, da se temu pravi "svinjski ajs-krim." če jo je kdo zadel, ta jo je! A Iz Bedforda mi je pisala prijateljica, cla jo je tudi tam nekdo pogruntal. Sedaj, ko se bolj slabo dela in je težka za tobak, pa jo je neki rojak pogruntal tako, da si prinese iz kleti en kvort ohajčana, notri zdrobi eno cigareto, pa ima užitek kot bi kadil in pije obenem. Na ta način tudi veliko manj zakadi. So iznajdljivi naši rojaki. A Zadnjič sta se srečali pred našo banko dve prijateljici in ko sta v naglici obrali nekaj prijateljic, se ena domisli: "Maruša, pa si že slišala, kaj se je ongavi Špeluci zadnjo soboto zgodilo?'" "Nak, nisem slišala. Lepo te prosim, daj no povedat, saj se lahko zaneseš, da ne bom nikomur povedala." "Veš, polieman jo je kar izpred oltarja odpeljal." "Ježeštano, o Marička pomagaj, pa res? Saj sem vedno re-;kla, da ni ta prava. Pa kaj je vendar napravila?" "O, nič ni napravila — polieman jo je za ženo vzel." • A K Balantinčkovim so prišli gosti, ki so sedeli in sedeli in se kar niso mogli odpraviti. Ko je Balantinčku že pošlo potrpljenje, je ponudil gostom cigare, češ: "Prosim, vzemite vsak eno cigaro, po poti se takale reč do-Jbro prileze. . ." Ce vrjamete, al' pa ne. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5TH, 1931 8 MASARYK O ŽIVLJENJU IN STARANJU Predsedniku Ceškoslov a š k e republike, g. Masaryku, se cesto čudi svet, da je do take starosti ohranil telesno in duševno čilost in sveže delovne sile. Saj je hodil vse življenje po zelo trdih in strmih potih in se ni*šte-dil. Marsikoga drugega bi bili njegovi napori zgodaj štrli, njega niso. Zakaj ne, pripoveduje sam v almanahu "Kmen," ki jt> te dni izšel y Pragi. Za predsednika Masaryka, — tako pripoveduje v "Kmenu," — je bilo največje iznenadenje, ke se je vrnil v osvobojeno domovino in videl, kako zelo so se skoro vsi njegovi vrstniki postara li. Sam je bil za časa vojne \ največjem vrtincu dogodkov, ki jim je sledil z napeto pozornost lo in enostavno pozabil, da čas poteka, šele postaranost njegovih vrstnikov ga je spomnila na to. Predsednik Masaryk je mnenja, da se ljudje zato tako hitro starajo, ker nimajo dela ali pa ne ljubezni do dela. Ideal vsakega človeka bi moral biti, da bi stal in se čutil sredi ljudi kakor star, močan hrast med šibkim lesovjem. Hrastu niti veličina, niti starost ne zabranju-jeta, da ne bi vsako leto znova vrstel in cvetel. Zato človek ne bi smel skrbeti samo za to, da bi si življenje podaljšal, marveč tudi za to, da mu da vsebino, svrž in tako doseže, da tudi v starosti še krepko živi in dela, cvete in prinaša sad. Tudi v starosti človek ne sme položiti rok križem. življenje ocenjujemo preveč enostransko. Mnogo ljudi se boji smrti in vse store, tla bi si podaljšali življenje, ne skrbe pa za to, da bi ga napolnili s korist- nim delom, da bi izkoristili vso njegovo veličino in možnosti. V bistvu živi večina ljudi polovično življenje brez vsebine, brez ljubezni in radosti. V premišljevanju in naravni disciplini je kos večnega življenja. Masaryk je nekoč — pač pod vtisom neke slike — sanjal tole: Videl je, kako nad zlato površino morja plava angel z uro v roki. Od časa do časa je kanila iz ure kaplja v brezdanje morske globine in angel je rekel: "Zopet je potekel trenotek." To je predsednika Masaryka vedno spominjalo, da čas hiti in da je treba marno delati in izkoristiti vsak trenotek vse do svoje smrti. Naravno je, da mora človek skrbeti tudi za to, da bi dolgo živel. Sto let ne bi morala biti nobena posebna umetnost. Toda to se ne da doseči z nekimi umetnimi sredstvi. Rasti na zdravem zraku in solncu, po pameti jesi in piti, ne pretiravati v spolnem življenju, delati z mišicami in možgani, imeti skrbi in določene cilje, — to je ves recept za podaljšanje življenja. Ne starati se, ne pomeni samo, da se ohranimo, marveč da stalno rastemo in cvetimo. Vsako leto se mora človek na lestvi življenja povzpeli malo višje. Slednjič -je predsednik Masaryk dodal nekoliko besed o tem. kako se ravna sam: "Sam pazim na to, v koliko se staram, nadzorujem svoje duševne sposobnosti, spomin, moč, kombinacije in vse ostalo. Ako opazim, da izgubljam katero izmed glavnih sposobnosti, takoj napravim mesto drugim, mlajšim, sposobnejšim. -0- SEVERO-AMERIŠKI INDIJANCI Ameriški učenjak William Atherton je objavil v reviji "Current History" zanimivo razpravo o severoameriških Indijancih, v kateri pravi med drugim : "Velika množina današnjih Indijancev je delamržna, izredno uboga in se radi tega slabo hrani. Procentualno umrje na jetiki sedemkrat več Indijancev kakor belih. Umrljivost dojenčkov je pri Indijancih dvakrat večja kakor pri belih. Ko so prišli beli v Ameriko, so bili domačini redko raztreseni po vsej celini. Mnogi izmed njih so živeli nomadsko življenje, in so se hranili z divjačino in ribami. Nekateri so gojili tudi poljedelstvo. Očividno pa so bila zmla, ki so jih Indijanci pridobili potom poljedelstva ali lova, nezadostna, da bi pripomogla naraščanju in razširjanju indijanskega prebivalstva. Indijanci so dali svetu nekatere dragocene produkte. Prvim belokožcem, ki so prišli z njimi v dotiko, so razodeli skrivnost 0 tobaku, ki so ga oni že kadili v pipah. Skoro čez noč se je to udomačilo tudi že pri Evropcih.lH 1 udi za krompir se imamo, ka-18 kor znano, zahvaliti Indijan- 8 cem, ravno tako tudi za koruzo. Kljub visoki umrljivosti vendarle Indijanci počasi nara-|:: scajo po Številu, zakaj 'število \\ rojstev je pri njih za 50'/ večje, kakor pri belih. V zadnjih 20 letih se je njih število vsako leto Povprečno povečalo za 2,000, in danes znaša število Indijancev v /druženih državah Severn e .Amerike že 355,000. Dvomljivo •'t', ali je sploh kdaj poprej bilo1« v Ameriki toliko Indijancev. Vsak Indijanec je, dokler ga oficielno ne izjavijo za "kompe-tentncga," varovanec vlade. Ti varovanci so razdeljeni v 193 plemen, ki govore 58 jezikov, in žive na 200 rezervacijah v 26 državah. Največ Indijancev, ki so varovanci vlade, je v državi Oklahoma, namreč 120,000. Slede Arizona z 49,000, Južna Dacota s 23,000, Nova Mehika 22.0)0, Kalifornija z 19,000,1« Minnesotta s 15,000, Montana i p * Washington s 13,000 itd. NMcatcri indijanskih rodov I if posedujejo bogata zemljišča. |§ 2.229 Osage-lndijancev v 01 Anton Novačan: NAŠA VAS nik Svetlega molka. Obhajajo ga vsako spomlad na čast spomladanskim vodam, ki izstopijo po dolgem deževanju in se belo razlijejo, in zazeleni vse naokrog,, napove kralj Rul praznik Svetlega molka. Vsa mlaka splava na površje, mirno (obstane vsaka žaba na zeleni gladini in se čudi belemu svetu. Vse se svetijo v oranžnem blesku, kobacajo pobožno semtertja in molčijo — nobena ne zarega, ne črhne, ne zagrgra. Kajti taka je postava, da bi se smrtno pregrešila vsaka žaba, ki bi se drznila za-regati. Kralj Rul bi jo neusmiljeno preganjal in vse žabe bi mu pomagale, dokler ne bi uničili grešnice. Še vsako leto svojega dolgega vladanja je obhajal kralj Rul s svojim zvestim ljudstvom praznik Svetlega molka v najlepšem redu; pripetila se ni nobena nesreča. Zato ni bil prav nič v skrbeh, ko mu je snoči modri Rega naznanil, da napoči jutri dan Svetlega molka. Splezala sta na jelšino korenino in se pogovarjala bolj tiho kakor na glas. Rul je od časa do časa pomolil svojo debelo glavo na zrak, pritrjeval modrim nasvetom svojega svetovalca in dobro vol j no za-regal, ko je Rega končal svoj govor. Odredila sta, da se naj vrši vse po starem, praznik Svetlega molka naj se obhaja svečano kakor vsako leto. Rega je nato odplaval in naznanil po vsem kraljestvu, da bi se pripravilo verno ljudstvo na praznik. Koj je zadonel po vsej mlaki radostni hrušč, mlado in staro se je radostno vznemirilo. Milovidne žabice so umivale svoje široke glavice, spletale si takorekoč lase, hihitale poredno in nagajivo. Mladeniči so čistili mrene na nogah in rokah, gladili svoje zelene oklepe in prepevali junaška regljanja. Matere so se podvizale krog svojih malih, ki so neubogljivo migali z repom in otroško zavijali. Stari resni žabjeki pa so utrjevali sluznata jajca novega zaroda, da jih ne odtrga kak nočni piš. Počasi so plavali semtertja, v gručah ali posainez, zadovoljno kramljaje z votlimi, raznimi glasovi. Rul je še zmirom sedel na jel-šini korenini in zrl nepremično v vodo. Poslušal je radostno kvakanje, ki je prihajalo od vseh strani njegovega kraljestva, opazoval je nemirno beganje svojega ljudstva, ki se je s tako vnemo pripravljalo na praznik. Noč se je bila že storila nad mlako, hladna pomladna noč in njeni krotki vetrovi so lahko zavalo-vali temno gladino. Jelševje je šuštelo pravljično, sladko, nagibalo se je k vodi in zakrilo s svojo senco vodno zrcalo nečimerni zvezdi, ki se je hotela v mlaki ogledati. Rul se je zamislil v tiste site misli, ki po žabje kobacajo druga vrh druge, in ki nočejo povedati ničesar, nobene želje, nobenega hrepenenja. To so misli dolgega časa, ki se prej ali slej polastijo vsakega bitja, ki je hotelo kraljevati ali kraljuje nad čimerkoli. Golazile so po njegovi kraljevski glavi in se zgostile v črno slutnjo, ki je naenkrat pretresla njegovo srce. Rulu se je zdelo, da mu jelša, ki se skrivnostno nagiblje k vodi, odkriva s svojim nerazumljivim šepetom črno usodo, tako preteče je šumela z listjem. Strah je prevzel njegovo kraljevsko srce in že je hotel, da švigne v svoje varno zavetje. Toda, ko se je okrenil, je ozrl svojo Rulo. ki ga je gledala z ostrimi, ljubosumnimi očmi. "Kam si se spet zagledal, moj Rul? Katera ima krake po tvoji volji?" "Nikamor, Rula!" je odgovoril kralj iz globokega grla, a nji se je zdelo, da je zaničljivo za-. kvakal. "Oh," je vzdihnila, ti nenasit-než, "kdaj bo moje srce mirno zaradi tebe." Glej, nikoli ne morem biti vesela, in nocoj pred velikim praznikom bi se rada veselila z ljudstvom, malo poreg-l.jala, malo pokvakala, ko bi se ne bala za tebe. Ušel bi mi zopet nekam, zdi se mi, da ti je Li- homi zasluži pri svojih zemljiščih toliko, da znaša povprečno na glavo letno 10,000 dol. Mnogi rodovi posedujejo "še danes rudnike cinka in svinca. Indijanci v Oregonu in Washingtonu imajo v svoji posesti bogate gozdove. S tem pa ni rečeno, da so Indijanci bogato ljudstvo, kajti zgoraj omenjeno bogastvo se tiče le manjšine Indijancev. Velika večina pa živi na malo vrednih rezervacijah, in so tako revni, da skoro vedno stradajo. Vlada Združenih držav da letno 20 milijonov dolarjev za okrog 200,000 podpore potrebnih Indijancev. Trudi se, da bi Indijance pripravila do tega, da bi zapustili rezervacije in se pomešali z belim prebivalstvom. Manj nego polovica indijanskih otrok poseča že šole, ki so urejene le za pouk Indijancev, vsi ostali pa obiskujejo že šole belih. Vlada upa, da bo sedaj odrašču-jočo indijansko generacijo tako vzgojila, da bo lahko prevzela tudi poklice, ki jih do sedaj opravljajo samo belci. Radio darila ::::::: Slovenski trgovci, ki so j j preskrbeli slovenski radio £ pa!:: program, ki našim rojakom tako sijajno ugaja, bodo dali tudi lepa darila vsem onim, ki se preskrbijo s tiketi, katere dobite naprodaj pri vsakem trgovcu, ki prispeva za radio program. Namen prodaje teh tiketov je, da se pomaga k izpopolnitvi radio programa. Doslej je »rodanih že lepo število tiketov, toda potrebujemo t|i jih še najmanj 5,000, da se jih proda. Prodajalci dobijo 20 procentov provizije. Nagrade so: zastonj potovanje v staro domovino, radio aparat, vreden $500, cekini, pohištvo, naročnina. zlate ure in enako. Prosimo vas, da sežete po teh « tiketih in pomagate slovenskemu radio progra- || mu. Kakor hitro bodo tiketi prodani, se bodo oznanila imena dobiteljev po radio. H h K sta pikasta po volji. Povej, ali je nisi danes malo osmegnil, ko si plaval po mlaki?" "Nič je nisem smegnil," je povedal Rul in nevoljno skočil v vodo. Plaval je nekolikkrat od severa do juga po svojem kraljestvu, Rula je plavala za njim. In ko je zlezel v svoj grad, je zlezla za njim in ga vso noč pestila in davila, da je težko čakal belega dne. In ko je napočil beli dan, je prišel k Rulu modri Rega in mu dejal: "Zunaj je beli dan. Vse svetlo, belo: vode mh-ne, veter jih ne valovi. Jelše ne vihrajo, niso se stresale rose. V kraljestvu mir in red, nabenega prepira ni med junaki. Nekaj se jih greje na solncu, nekaj .jih še spi, rega Rul. " Rul je pokimal: "Gra, gra!" Zlezel je na jelšino korenino in pogledal v svet. Svet je bil mlad kakor jutro, pomladanski, ves otročji. Nič hudobnega, nič pretečega ni bilo v oblakih, ki so ležali nad gorami. In modro nebo .je bilo kot smehljajoče, lice otroka, ki si je sto-prv omel oči in zazehal srčkano. A solnce je bilo kakor pojoče: Zdelo se je, da brenka po tenkih strunah, po svilenih žarkih, ki so napete od zemlje do nebes, da brenka veselo,, da poje in se smeji. Pesem je tiha in daljna, sliši jo samo kdor je dobrega srca. Rulu se je dopadlo po svetu in zlezel je više do prve jelšine veje, ki je bila še majhna in šibka ter se je zazibala pod težo žabjega kralja. Rulu je bilo prijetno to zibanje; uprl se je z zadnjimi kraki na debelce in se poganjal s sprednjimi in se je zibal, dokler se mu ni zmotilo v glavi. Zopet miren je gledal debelo in uprto tja po travnikih. Dolgi, prostrani so bili travniki; živo-zeleni v celem, a pestri s svojimi cvetkami. Rul je videl metulje, kako se poganjajo od cvetke do cvetke. In si je želel metulja, metulja, sladko kraljevsko jed. Videl je tam daleč nekaj živega, ki se je počasi premikalo naprej. To so bili kosci, nizko riripognjeni, enakomerno mahajoč. Kose so se zabliskale zdaj pa zdaj, bridko in ostro. In še dalje čez polja in travnike .je ležala vas. Veliko hiš, ,belih svetlikajoč se v solncu. Rul je mislil. Kaj je mislil v svoji žab-'i glavi? Mislil je na ljudi. (Dalje prihodnjič.) llXXXXXXXXIIXtXIIXIXIIXIXIIXIIIXXIIXIXXXXXXXXlXXXXIXn DNEVNE VESTI NORWOOD fkjlate _____6210 St. Clair Ave. V pondeljek, torek in sredo, 5., 6. in 7. januarja KAY JOHNSON, REGINALD DENNY "Gospa Satan" Še nikdar niste kaj takega videli! Petsto potnikov na Zeppelinu skoči s padalnika na tla. da si rešijo življenje CECIL B. DeMILLE'S Napol goli. napol blazni, na Zeppelinu, ki ga premetu je vihar. Pretresujoča- d r a m a ljudi boljše družbe, ki iščejo senzacije. v Četrtek in petek Spencer Tracy "NA REKI" in Louise Fazenda komedija "Prevroče za držati" NE POZABITE! Krasna steklena namizna posoda rožne barve se da zastonj vsak četrtek in petek ženskam, začenši ta teden. Pridite gotovo. VXXXXXXŽXXXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXTTTTITTITTTTXTXTTTTXTXX Naznanilo pogreba Pogreb ranjkega Frank Ka-stelica se vrši v sredo dopoldne iz stanovanja na 1137 E. i67th St. Pogreb Mrs. Struna Pogreb Kristine Struna se vr-; Si v torek ob 10. uri dopoldne, zadušnica, to je, sv. maša se pa vrši v sredo ob 8. uri. GRDINA'S SHOPPE P*polaa »aloga oblak i« oprem« u atrial* la drailc« Beauty Parlor *♦ li ♦♦ :: ♦ ♦ z if ' IH Rul je kralj, Rul je vladar. Njegov žabji spomin bi znal našteti vse stare prednike, ki so kraljevali v Cučji mlaki. Rul je že star, pa še ne misli na smrt. Krepak in debel je, bra-davičast in brkast, vljudnega obnašanja in votlega glasu. Malo govori, še manj misli, debelo gleda in veliko žre. Kakor vsi kralji, se tudi on zmirom praznično oblači in kjerkoli se pokaže, vedo njegove žabe, da je kralj. Kadar zaplava na sprehod, se mu žabe spoštljivo in molče umaknejo, priklonijo se mu v vodi, kar je zelo smešno, Zakaj postavijo se takorekoč na i glavo in mencajo s kraki in govorijo: "Rega, naš kralj Rul!''j Rul pa zadovoljno zagodrnja in plava kraljevsko po svojem kra-; l.jestvu. Vse vidi, dela se vsaj, j kakor da bi vse videl. Nadzoruje jajca, sodi v pravdah, kadar se sporečejo žabe med seboj, kar se zgodi prav često, četudi je žabji rod prej hladne, kakor vroče krvi. Drugih opravkov nima, za prihodnost si ne beli glave. To breme nosi njegov državnik, modri Rega, star, gospod, ki je prišel do veljave edino zaradi svoje modrosti. | Zgodilo se je namreč, da so pomladanske vode zanesle v mlake veliko ščuko, ki je hotela požreti vse žabe. Dva dni .je razsajala po mlaki in ves žabji trušč je ni mogel pregnati. Pretil je pogin. Tedaj pa je pristopil k Rulu modri Rega in dejal: "Rega, ščuka nas zatre. Rešimo se! Ukaži, da izplavamo na kopno." Kralj je poslušal in ukazal splavati na suho. Vse žabe so se zgnetle na bregu, tri dolge dni so čakale. Vode so se odtekle, odnesle so požrešno ščuko. Žabji rod je po-skakal v mlako. Rega je Rul odlikoval. Temu je že davno in Rul je še zmirom mogočen. Rul je mogočen, mogočnejša njegova žena, kraljica Rula. — Rula je žena, Rula je žaba Ljubi svojega moža nad vse in kaj rada ga gladi po stegnih. Ljubosumna je nanj, zato ima večje oči; zmirom jih napenja, zmirom pazi na moža, da se ne bi spozabil v kakem kotu. Zmirom plava za njim, rega in ga prosi ljubezni. Rul pa je lah-koživec in pri večernem reglja-nju rad poškili po svojih pod-ložnicah. Včasih se mu celo posreči, da se umakne pozornim očem svoje ženke in opravi in | i užije skrito ljubezen. Toda gorje mu, ako pridejo njegovi gre-j hi na dan! Cela Čučja mlaka : vpije, Rula najbolj. Rul se te-! daj skrije v blatnem gradu in s1 t strahom pričakuje upora. Po t sluša jok svoje družice in mr-♦ mranje nezadovoljnežev. Rega ] jih miri, dokler jih ne umiri, j In potem potrka na kraljevska j vrata: "Rega, kraljica je ža-1 lostna, rega! Rul, poboljšaj se, j ali boš?" Rul odgovarja: "Re-| ga, bom!" In zleze v vodo. ! Rula mu odpusti in pristavi: | "Rega, samo tokrat še!" Rul pa || odgovori: "Rega, skušnjava me je premagala." Rula pozabi in i: vse je dobro. j Iz tega se vidi, da je Rul p rail vi kralj, Rula prava kraljica, I čučja mlaka resnično kraljestvo, j Življenje v njej teče enolično in | brez napredka. Dan je podoben dnevu, noč noči, in žabe živijo J lepo. Mušji lov, večerno regija-| nje, množenje svojega plemena, i to so edini opravki teh blaženih, i ki imajo v čučji mlaki tako kras-| 110 kraljestvo. j Ampak nobeno kraljestvo ni j brez velikih praznikov, tistih veji likih praznikov, ki se jih veseli-:: jo otroci zavoljo novosti, stari ji zavoljo spominov in davnih šeg, kralji pa zategadelj, ker se z veil ro podanikov utrde njih prestoli. It Tudi žabje kraljestvo ima svoj veliki praznik v letu. To je praz- Cene avtomobilom so se znižale New York, 4. januarja. — Tu je bila otvorjena največja avtomobilska razstava, kar jih je še kdaj videl svet. Takoj ko je bila razstava otvorjena, so začele padati cene avtomobilom, kar je znamenje, da bi tovarne rade prodale avtomobile, in da bi začele z novim delom ter tako od-pomogle brezposelnosti. Takoj prvi dan .je obiskalo razstavo 25.000 ljudi, in mnogo izmed njih je naročilo nove avtomobile. Bančni roparji so dobili 50 centov Marion, O., 3. januarja. Bančni roparji so prišli sinoči v poslopje Marion State Bank. Vlomili so v banko pri oknu. Dobili so 50 centov, pravih bakrenih centov. Do blagajne niso mogli. -o- Mladi Gabrenja Naš mladi raznašalec "Ameriške Domovine" v Euclidu. Master Louis Gabrenja, nam pošilja lepe pozdrave za Novo leto. Hvala lepa, Louis! Mi vemo, da si fest fantiček, in da naročniki nimajo nobene pritožbe zoper tebe! Le tako naprej ! 5 centna vožnja Mestna zbornica je odredila, da družba cestne železnice lahko računa za vožnjo med Public Square in med 55. cesto samo 5 centov. Toda ne za tiste, ki se vozijo po St. Clair Ave. Tako znižana vožnja je namreč upeljana samo za Union, k'irium!) n 11» Broadwav vožnio. MALI OGLASI Seja društva sv. Marije Mag-j § dalene, št. 162. K. S. K. J. Danes zvečer ob 8. uri se vrši seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. v navadnih prostorih. Članice le pridite vse, ker ta seja bo jedrnata: po seji bo pa luštno, še vrtele se bo- j mo. Prigrizka in prilivka bo tu- j di na razpolago. Razdajala bom tudi Jednotine koledarje, zato katera ga hoče imeti, naj pride j na sejo in tam ga dobi. — Pride naj tudi vsaka po svojo knjigo da jih ne bo treba meni razna-šati sem in tja. Na svidenje na seji v pondeljek večer 5 .januarja, 1931. — Marija Hochevar. Vadao ftaaakl aajModaraaJil klobuki. Tr«avia« »prta *»aka «r*4* ■kail ••!« lata. 6111 ST. CLAIR AV«. IIEndcrson 7112 (II.Tha. S.) Pristni BI«« Diamond, Pocahontas, I.ohigh Hard Coal, najboljši iz Ohio. Kentucky in W. Va. Naš vireinaki A»h bin hi my uori kukor Pocahontas in stain.1 manj. iiazvažnmo i« iia&c povečane italoBf mi Quincy—Eaat 105lh, GArticIU 11100. The Yates Coal Company 303 Rockefeller lildg. MAin 7878 Proda se kuhinjska peč na premog in plin. Popolnoma kot nova. Zelo poceni. 6021 Bonna Ave., (3) Dvojno stanovanje po tri sobe se odda, zdolej ali zgorej. Jako pripravno za malo družino. Vpraša se na 6124 Glass Ave., v pekariji. (3) r v v Isce se soba s kuhinjo v Collimvoodu, na južni strani mesta. Vprašajte na 780 London Rd. (3) JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK Bldg. 401 Engineers Main 4126 Zvečer: 15621 Waterloo Rd. Kemnore 1694 Soba se da v najem, in sicer opremljena. Gorkota. 923 E. 73rd St.. druga hiša od St. Clair Ave. (3) Premog naprodaj Naprodaj imam dober Rojaki! Oglasite se takoj, če resnično želite zamenjati vaše posestvo, lot ali trgovino. Imam mnogo različnih hiš in farm. Hiša 11 sob, za dve družini, na 74. cesti, se proda radi odhoda iz me-pre. j sta za samo $8200.00. Rent $90.- mog, Pocahontas, čist in dobro gorljiv, $8.25 tona. Mehak premog, kakor Blue Diamond, po $7.50 tona. Se priporočam. Ignac živoder, 1108 Norwood Rd. Tel GArfield 5307—J (4) Išče se dekle, ki bi opravljalo splošna hišna dela. Pokličite Boulevard 0225, ali se pa oglasite na 2111 Laktland Ave., Lakewood. (3) 00. Takoj $220-0. Hiša 7 sob, zelo moderna, se zamenja za hišo za dve družini. 8119 St. Clair Ave. Tel. Henderson 1527. — J. Lušin, (7) Išče in brata John Zupančiča, doma iz Velike llačne na Dolejnskem. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov mlajši brat Joseph Zupančič, f23 E. 73rd St. Cleveland. Ohio. (3) 3 AIvIčRtSfe-A. DOjffotfofA-, JAfrftlARY ŽTK; 1931 HENRIK SIENKIB1WI02 POTOP Ta polJSPtna prevel DR. RUDOLF MOJ,«; Vmi" Po teh besedah je odšel v defi-nitorij, kjer je trajalo po poslan-cevem odhodu še vedno posvetovanje. Izdajalčeve besede so vendar pretresle navzoče in njihove duše so bile vse prestrašene. Res, da niso verjeli v odpoved Jana Kazimirja, toda poslanec jim je predočil švedsko moč, ki so jo v prejšnjih srečnih dnevih skoraj pozabili. Sedaj pa je začela vstajati v njihovih mislih v vsej svoji grozi ta moč, pred katero so se vendar uklonile drugačne trdnjave, drugačna mesta. Poznanj, Varšava, Krakov, ne računši množico gradov, so od prli svoja vrata pred zmagovalcem, kako bi se mogla ubraniti Jasna gora sredi splošnega potopa porazov ? "Branili se bomo morda še en teden, dva, tri," so si mislili nekateri izmed šlahte in redovnikov, "toda kaj potem, kakšen bo konec tega truda?" Vsa dežela je bila kakor v prepad pogreznjena ladja, a le ta samostan je še molel kakor jambor nad valovi. Ali so torej mogli razbitki, držeči se tega jambora, sploh misliti še na lastno rešitev, kaj šele da bi rešili vso deželo iz potopa? Po človeški sodbi niso mogli. In vendar je baš v onem hipu, ko se je vrnil gospod Zamojski v definitorij, govoril o. Kordecki: "Bratje moji! Tudi jaz ne spim, ko vi ne spite, jaz molim, ko vi prosite našo Patronlco za rešitev. Onemoglost, trud, slabost se prijemajo ravno tako mojih kakor vaših kosti; odgovornost leži morda bolj na meni nego na vas — čemu pa jaz verjamem, vi pa že obupujete? . . . Pojdite vase, če morda vaše od posvetnega zaslepljene oči ne vidijo večje sile, nego je švedska? Mar mislite, da je ni več moči, ki bi zadoščala, nobene roke, ki bi mogla streti ono premoč? . . . Če je tako, bratje moji, potem so grešne vaše misli in grešite proti božji usmiljenosti, proti vsemogočnemu Gospodu našemu, proti moči te Patronke, katere sluge se imenujete. Kdo izmed vas se bo upal reči, da bi nas ta najsvetejša Kraljica ne mogla obraniti in nam poslati zmago? Zatorej prosimo jo, molimo noč in dan, dokler s svojo vztrajnostjo, s svojo pokoro, s svojimi solzami, z darovanjem svojega zdravja in življenja ne omehčamo Njenega srca, ne izprosimo odpuščanja za davne grehe!" "Oče!" je odgovoril eden izmed šlahte, "ne gre za naše lastno življenje, ne za naše žene in otroke, toda drgečemo v misli na zasramovanje, ki utegne zadeti to sveto podobo, če bi vzel sovražnik trdnjavo z naskokom." "Ker nima nihče pravice jo jemati nase, 'še celo prior ne!" je dejal tretji. "In nočemo jemati nase odgovornosti," je pripomnil drugi. In opozicija je rasla, pridobivala na moči, zlasti ker so menili molčali. Prior pa je začel iznova moliti, mesto da bi odgovoril, "Mati Sina edinega!" je rekel, dvignivši oči in roke kvišku, "če si nas napotila na to, da bi v Tvoji stolici dajali drugim zglede vztrajnosti, hrabrosti, zvestobe Tebi, domovini in kralju — če si izbrala ta kraj, da bi z njim zbudila človeške vesti in rešila vso domovino — usmili se onih, ki hočejo studenec Tvoje milosti zadržati, ovirati Tvoje čudeže, kljubovati Tvoji sveti volji. .." Tu je prestal nekoliko v svojem zanosu, potem pa se je obrnil k redovnikom in šlahti: "Kdo prevzame tako odgovornost na svoje rame? Kdo hoče ovirati čudeže Marije, njeno ljubezen, rešitev tega kraljestva in katoliške cerkve?" J skladiščem orožja in nad vsemi vojnimi pripravami je prevzel o. Lasota. Po o. Dobrošu je prevzel tudi nadzorstvo nad ognje-gasci. Ponoči je. moral razsvetljevati zidov je, da bi se tie mogla približati sovražna pehota. Pre-skrbol jo tudi železne koše in obroče za stolpe, kjer so ponoči gorele bakle in lučivo. In res je vsako noč stolp bil videti kakor ogromna bakla. Res je, da je to olajšalo Švedom streljanje nanj, toda obenem je lahko služilo za znamenje, da se trdnjava še brani, če bi prihaja-. la slučajno kaka vojska obležen-cem na pomoč. Tako so torej ne le splavale | vse nade, da bi se trdnjava podala, marveč se je še bolj pri- pravila za obrambo. Ko je zjutraj hodil o. Kordecki po obzidju, kakor pastir po ovčarni, je videl, da je vse dobro, se blagohotno nasmihal in hvalil načelnike in vojake. Ko pa je prišel h gospodu Čarneckemu, je rekel razžarjenega obraza: "Tudi gospod močnik sierad-ski, naš ljubljeni vojskovodja, se veseli v svojem srcu z menoj vred, ker pravi, da smo sedaj dvakrat močnejši nego smo bili izpočetka! Nov duh je stopil v naša srca, vse drugo je naredila ljubezen najsvetejše Device, jaz pa bom nadaljeval pogajanja. Zavlačevali bomo in odlašali, ker s tem se štedi človeška kri." Kmitic pa je rekel na to: "Ej, častiti oče, kaj so pogod- be! škoda časa! Bolje bo, da napravimo ponoči zopet izpad in posekamo te pesjane!" O. Kordecki, ki je bil dobre voljo, so jo pa nasmehnil, kakor se nasmeje mati ozlovljenemu otročiču, potem pa je dvignil šibo, ki je ležala pri topu, in se delal, kakor bi hotel nabiti Kmiti-ca po hrbtu. "Kaj se mi boš tu vtikal ti, izmučeni Litvin," je rekel, "pa boš tu kri lokal kakor volk, pa boš dajal zgled nepokornosti, evo tu jo imaš, na!" Kmitic pa se je razveseljen, kakor kak dijaček, umikal zdaj na levo, zdaj na desno in ponavljal, kakor bi hotel dražiti: "Švede je treba biti, biti, biti!" Tako so se med seboj zabavali, ker so imeli vnete in domovini posvečene duše. Toda o. Kordecki ni prenehal s pogajanji, videč, da tudi Miller hrepeni po njih in da se oprijema vsake prilike. Ta volja jo veselila o. Kor-deckega, ker iz toga je lahko posnel, da se tudi sovražniku no more goditi dobro, ker hrepeni po skorajšnjem koncu. Dnevi so torej minevali drug za drugim, ko so skoraj popolnoma umolknili topovi in puške, zato pa večinoma delovala peresa. Na ta način se je obleganje zavlačevalo, zima pa je postajala čimdalje hujša. Na vrhove Ta-ter in v prepade so sedali oblaki z viharji, mrazom, snegom in se valili v deželo, vodeč s seboj svoje ledeno potomstvo. Ponoči so se švedje stiskali okoli medlih ognjev, ker so rajši hoteli poginiti od samostanskih krogel, nego od mraza. Toda zemlja jo otežkočila si-panje okopov in kopanje podko-pov. Obleganje ni napredovalo. Ne le oficirji, marveč vsi vojaki so imeli na ustah le besedo: pogajanje. (Dalje prihodnjič.) Predavanje V torek, 6. januarja, predava v javni knjižnici na St. Clair Ave. in 55. cesti Louis F. Tru-ger o Slovencih v Italiji. Začetek ob 8. uri. Vstop k predavanju je prost. NAŠA PRVA "V imenu Očeta in Sina in sv. Duha!" se je oglasilo nekoliko} glasov. "Ni ga med nami nobenega !" je zaklical gospod Zamojski. A oni redovniki, ki jih je mu- ' čil poprej dvom v srcih, so se;' začeli tolči na prsi, ker jih je j objel precejšen strah. In nihče1 izmed posvetovalcev ni ta večer več mislil na podajo. Toda dasi so se srca starejših okrepila, je vendar slabo seme onega odpadnika rodilo strupen sad. Novico o odpovedi Jana Kazimirja in o neverjetnosti odpo-moči je šlahta povedala ženskam, ženske služabništvu, slu-žabništvo jo je razširilo v vojski, na katero je napravila najslabši vtis. M a n j so se prestrašili kmetje, toda baš izkušeni vojaki po poklicu, navajeni razsojati vojno po vojaškem kalupu, so se začeli shajati, si medsebojno' predstavljati odpor za nekaj ne- j mogočega, nagovarjati na odpor menihe, ki niso imeli nobenega pojma o stvari, naposled so se dogovarjali in šepetali med seboj. Neki topničar, Nemec, nezanesljiv človek, je svetoval, naj vzamejo vojaki sami stvar v roke in naj se sporazumejo s Švedi glede predaje trdnjave. Drugi so se oprijeli te misli, toda našli so se tudi taki, kateri se niso le odločno uprli izdajalcu, 50c RAZPRODAJA V VSEJ TRGOVINI ____ ^^J^JI C 50c RAZPRODAJA V VSEJ TRGOVINI "■ 1 ................. ■ " " " .....r......... ................. .......... " RAZPRODAJA V VSEJ TRGOVINI SE PRIČNE so temveč so o. tem takoj obvestili Kordeckega. O. Kordecki, kateri je znal z največjim zaupanjem v nebeške sile združevati tudi največjo posvetno odpornost in opreznost, | je kar v kali zatrl tajno se razširjajoči pu nt. Najprej je torej izgnal iz trdnjave voditelje punta, pred vsem pa tega topničarja, ne zmeneč se niti za to, da bi utegnil obvestiti Švede o stanju trdnjave in o njenih slabih straneh, potem je podvojil posadki mesečno plačo, ter jo zaprisegel, da bodo branili trdnjavo do zadnje kaplje; krvi. Podvojil pa je tudi čuječnost, sklenivši, da bo še pozorneje pazil na plačane vojake kakor tudi £1 na šlahto in še celo na svoje redovnike. Starejši očetje so opravljali predpisane nočne molitve; mlajši pa so morali oprav-; Ijati razen službe božje tudi službo na obzidju. Drugi dan se je vršil pregled pehote; za vsako I bastijo je določil po enega šlah-čiča s služabništvom, po deset redovnikov in po dva zanesljiva topničarja. Vsi so morali noč in dan paziti na poverjene jim pozicije. V severno-vzhodni bastiii je stal gospod Sigmund Mosinski, dober vojak, baš oni, čigar otrok je ostal na čudežen način nepo-skodwan, dasi je padla ognjena krogla poleg njegove zibelke. Z J njim vred je stražil o. Hilarij Slanoševski. V zapadni je stal o.! Mielecki, izmed šlahte gospod j Nikolaj Krištoporski, resen in' malobeseden mož, a zelo neustra- j šen. Južno-vzhodno bastijo sta; zavzela gospod Peter čarneeki in Kmitic, a z njima o. Adam Stipulski, ki je svoj čas služil v elearskem praporu. Ta si je, če je bilo treba, kaj rad izpodrecal svoj habit in naravnaval top, a za leteče krogle se ni dosti bolj brigal kakor stari stražmojster Soroka. Končno so pridelili juž-no-zahodno bastijo gospodu Sko-ževskemu in o. Danielu Rihtal-sltemu; poslednji se je odlikoval po tem, da je lahko prebedel po dve ali tri noči, ne da bi to škodovalo njegovim silam in zdravju. Na čelo stražan so postavili o. Dobroša in o. Zaharijo Mala-hovskega. Za boj nesposobne so določili za strehe, nadzor nad v torek 6. januarja ob 9. uri zjutraj SAMO ZA EN TEDEN PRI Chicago Chain Store Co. 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste . ■/■' ■ .. ^..i. . ' ; Prvič v našem šestletnem obstoju naše trgovine bomo priredili 50c razprodajo v vsej naši trgovini, nekaj kar nobena druga trgovina ni poskušala prirediti. In samo obstoječe razmere, ki so nam omogočile, da smo nakupili v gotovini toliko blaga, nam je omogočilo prirediti tako razprodajo. Nikdar se nam ni sanjalo, da bomo mogli prodajati po taki ceni. IN ŠE NEKAJ VAM POVEMO GLEDE TE RAZPRODAJE, DA NOBEN PREDMET SE NE MORE NAPRAVITI ZA CENO, PO KATERI GA MI PRODAJAMO. Chicago Chain Store Co, 6101 Glass Ave., vogal E. 61. ceste Union suits za dečke, znanega zdravega izdelka, mere 6 do 16, po 50« Deški težki lumberjacks, z gorko fleece podlogo, mere 6 to 14, po 50« 36 palcev mušlin, jako fine kakovosti, 6 jardov za 50c Union suits za ženske, zimski, mere 38 do 44, po 50c Prevleka za blazine, ki se prodaja po 25c, delana is težkega mušlina, 4 za 50c Delovne srajce, delane iz težkega amoskage chambreya, mere I 5 do 17, po 50c Turške brisače, velike mere, dvojno pletene, dokler jih bo kaj, po 3 za 50c Dekliške obleke, hovi spomladanski vzorci, mere 7 do 14, lepe barve, po 50« Pisano blago za obleke, pristno rumson izdelka, lepi novi vzorci, 3 jarde za 50c Flanelaste srajce, za moške, jako dober kup po 50c Posebno—Svileni crepe za obleke, 38 palcev širok, navadno po $1.50 jard, dokler ga je kaj po 50c iard 9 4 blago za rjuhe, znanega Lockwood izdelka, nobenega boljšega, 81 palcev široko, po 50c jard Flanela, 25c kakovost, jako težka, bela samo, po 4 jarde za 50c Tople obleke za dečke, se perejo; vsa zaloga mere od 3 do 8, po 50« Moške lepe nogavice, vredne 25c, zimske, mere 1 0j/2 do 1 1 4 pari za 50c 50c RAZPRODAJA V VSEJ TRGOVINI In še več drugih predmetov, ki bodo iznenadili naše odjemalce, bo na tej razprodaji ta teden, po cenah, o kakršnih se ni še nikdar slišalo. Chicago Chain trgovina, Glass Ave. 50c RAZPRODAJA V VSEJ TRGOVINI ax»»»»»nm»mn»H»mmuHinm»