AKTUALNO VPRAŠANJ
Običajno smo v »Aktualnem vprašanju« spraševali druge  in pojasnjevali vam. Tokrat vprašujemo vas — naročniki in bralci »Glasa Gorenjske«.
OB 10-LETNICI »GLASU GORENJSKE« si je uredništvo časopisa zadalo novo nalogo: odpraviti kar največ napak in pomanjkljivosti, ki se jih časopis kljub novi preobleki in raznim izpopolnitvam v oblikovnem in vsebinskem smislu v letošnjem letu ni otre-sel. Ker pa bi uredništvo rado svojo nalogo čim uspešneje opravilo in list če bolj približalo bralcem, razpisujemo
podobno NAGRADNO ANKETO kot lani decembra.
Poleg oblikovne plati bo prav gotovo vsebina tisto, krog česar se najpogosteje suče kritika. Zato bodo temu ustrezala tudi naša vprašanja.
1. Kaj menite glede tehnične in oblikovne plati časopisa?
2. Kakšne spremembe bi bile v prid časopisu po vsebinski plati? O čem pišemo preveč in o čem premalo?
3. S čem naj popestrimo čtivo, ki je namenjeno zgolj razvedrilu?
4. Kaj še pogrešate v našem listu?
5. Kakšni so vaši predlogi glede Izboljšanja kolportaže lista?
Trije najboljši predlogi na ta vprašanja bodo nagrajeni. Prva nagrada znaša 3000 din, druga nagrada 2000 din in tretja nagrada 1000 din.
Rok za dostavo predlogov je 20. oktober 1957. Predloge bomo skrbno pretehtali in skušali iz njih izluščiti kar največ koristnih napotkov. Za vsak koristen nasvet vam bomo zelo hvaležni. UREDNIŠTVO
AKTUALNO VPRAŠANJE
10 LET
GLASU GORENJSKE
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
LETO X. — ST. 77 — CENA DIN M.-
Kranj, 4. oktobra 1957
V oktobru bo minilo 10 let, kar je izšla prva številka »Na-šegf- dela« — predhodnika današnjega »Glasa Gorenjske«. Po dveh letih prekinitve — od 1945. do 1947. leta — je tako znova zaživel, na tradicijah predvojnega in medvojnega naprednega tiska, gorenjski časopis!
Ce pogledamo ob jubileju nazaj na doslej prehojeno pot, lahko ugotovimo, da se je »Glas Gorenjske«, ki je v prvem obdobju — pod drugim imenom — izhajal kot občasna publikacija, že močno afirmiral. Prve številko »Našega dela« in pozneje »Gorenjskega glasa« so bile tiskane v 2000 do 3000 izvodih. Naročnikov skorajda ni bilo in mnogi kolpo*terji so časopis neprodan vračali. Ljudje so le počasi, a zanesljivo, sprejemal: nov list za svojega. Ob združitvi »Gorenjskega glasa* in jeseniškega »Kovinarja« 1952. leta, je naklada narasla na 5.50O izvodov. Toda precej je bilo med naročniki še vedno takih, ki ni-8o naročili list iz notranje potrebe, marveč zaradi agitacije terenskih odbornikov OF, ki so časopis malodane kar vsilili. Zato je razumljivo, da je v letu 1952 naklada stalno padala. »Administrativni« naročniki — kot smo jih imenovali — so odpovedali.. Ob koncu leta se je tiskal list le še v 5000 izvodih.
0i {uJUle^uu
SLEJ KO PREJ ORGANIZATOR IN VZGOJITELJ DELOVNIH LJUDI
Milan Kristan, sedanji direktor jeseniške Železarne je bil med prvimi pobudniki za ustanovitev »Našega dela«, predhodnika »Glasa Gorenjske«. On meni, da je bilo »Na-še delo« pred desetimi leti ustanovljeno iz istih razlogov, zaradi katerih izhaja tudi danes »Glas Gorenjske«. »Prišli smo do spoznanja,« je dejal, »da za mobilizacijo in vzgojo našega delovnega človeka ne moremo uporabljati samo okrožnice in administrativne akte. Zato smo začeli razmišljati o ustanovitvi lista, ki naj bi redno izhajal in sproti obveščal ljudi o vseh najvažnejših dogodkih na Gorenjskem ter jih organiziral v njihovih skupnih naporih. V začetku oktobra 1947. leta je zavoljo tega sekretariat Okrajnega odbora OF sklenil, da se ustanovi »Naše delo«.
Tudi danes je osnovna naloga tiska, po mojem mnenju, da vzgaja ljudi, jim širi politično, gospodarsko in kulturno obzorje in jih organizira v skupnem boju za skupen'cilj — socializem. Menim, da »Glas Gorenjske« dobro opravlja to nalogo.«
Ob jubileju gorenjskega časopisa smo se obrnili na nekaj najvidnejših predstavnikov našega javnega in političnega življenja in jih povprašali, kaj menijo o „Glasu Gorenjske" in o njegovem razvoju od ustanovitve do danes. Objavljamo njihova mnenja.
VEC O 2IVLJENJU IN DELU NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV
Franc Popit, sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj:
»Čestitam k 10. obletnici »Glasu Gorenjske«. Mislim, da se časopis razvija v pogledu razširjenosti med bralci, kot po obliki; po vsebini pa bi želel, da bi še pogosteje načenjal probleme proizvajalcev, da bi pisal o njihovem življenju in delu', pa tudi o tem, kako se odraža naša politika v vsakodnevnem življenju v komune, kot sestavnem delu  obče  jugoslovanske  socialistične skupnosti.«
POTREBNA BO IZDATNEJŠA POMOČ
France Potisek, tajnik ObLO Kranj in predsednik Izdajateljskega sveta »Glasa Gorenjske«:
»Glas Gorenjske je v polni meri opravičil svoj obstoj. Dejstvo, da ga čita okrog 50.000 prebivalcev Gorenjske in drugih prebivalcev, zgovorno dokazuje, kako pomembno vlogo ima ta časopis pri obveščanju in tolmačenju najvažnejših gospodarskih, družbenih in političnih dogodkov. Zal pa »Glas Gorenjske«
po svojem obsegu že dolgo več ne zadošča naraščajočim dogajanjem na vseh področjih družbene dejavnosti, prav tako pa tudi ne zahtevam bralcev po vsakodnevnem čtivu. Potrebna bo zategadelj izdatnejša pomoč časopisu, saj so investicije v te vrste podjetij bogato poplačane. Na ta način bo ustvarjena možnost za povečanje obsega. S tem bo tudi problematika, ki jo bo list obravnaval, obširnejša in pestrejša.
Tudi vsebinsko bo potrebno še nadalje izpopolnjevati »Glas Gorenjske«.
NE SAMO GLAS, MARVEČ PODOBA GORENJSKE Gustav Guzej, tajnik Društva novinarjev Slovenije
»Glas Gorenjske« vzamem vedno rad v roke. Pestra zunanja podoba, domiselni novinarski prijemi, še zlasti pa zanimiva vsebina, ki široko zajema najrazličnejša področja, so tiste privlačnosti, zaradi katerih bralec ob sestavkih čuti, da diha iz njih življenje področja, za katerega je časnik namenjen. Zdi se mi, da »Glas Gorenjske« z vsako številko predstavi svojim bralcem košček Gorenjske, delček njenega življenja. Morda je čutiti pri posameznih številkah, da bi lahko bil za odtenek večji poudarek na gradivu, ki bi bilo kot most med dogodki in življenjem kranjskega okraja ter drugimi področji Slovenije in države.
Staro novinarsko pravilo pravi, da je časopis toliko vreden, kolikor je resnična podoba področja, za katero je namenjen. Če po tem ocenjujemo pomen in uspešnost dosedanjega izhajanja »Glasa Gorenjske«, potem lahko mirno rečemo, da je v tem času zvesto izpolnjeval svoj novinarski dolg skupnosti, da ni bil samo »glas«, pač pa v pravem pomenu novinarska podoba Gorenjske.«
J
Od leta 1953 pa je število naročnikov naglo raslo. List je postal pestrejši in precej obširnejši, saj je namesto na štirih, začel iizhajati na šestih in velikokrat tudi na osmih straneh. Konec 1953. leta je imel list ze 7200 izvodov naklade, konec 1954. 8500 in leto pozneje še 500 več.
Močno se je okrepilo zanima-njo za list v 1950. letu, ko je začel izhajati kot pol tednik. Čeprav je uredništvo v začetku precej oklevalo z odločitvijo, da bo začelo izdajati poltednik, ga je pozneje ogromno število naročnikov prepričajo, da je ravnalo prav. V enem letu se je število naročnikov povečalo za 1200, tako da je bilo ob koncu 1956. leta samo naročnikov 7600, medtem ko je celotna naklada presedla številko 10.000. To se je zgodilo prvič v zgodovini časopisja na Gorenjskem, če izvzamemo nacistični propagandni listič Ka-ravankenbote, ki je izhajal med vojno v fantastični nakladi 40 tisoč izvodov, čeprav 'ga je dejansko bralo bore malo Gorenjcev.
1956. leta se je naklada ustalila in niha sedaj od 9500 do 10.000 izvodov. Največja je naklada v sezoni branja, torej pozimi ter pozno jeseni in zgodaj spomladi. Poleti na podeželju ljudje manj bero.
Ko ugotavljamo uspehe, ki jih je v desetih letih dosegel »Glas Gorenjske«, ne moremo mimo uspehov, ki smo jih dosegli po vojni na Gorenjskem pri Širjenju tiskane besede na splošno. Po zadnjih podatkih, ki jih imamo na razpolago, se je število razpečanih časopisov na Gorenjskem v tem času več kot podvojilo. Pred vojno je bilo na leto na območju sedanjega kranjskega okraja razpečanih 2,330.200 Izvodov časopisov — tednikov in dnevnikov — leta 1956 pa 5,228.284 izvodov. Na enega odraslega prebivalca je pred vojno odpadlo 12,4 izvodov tednikov in 22 Izvodov dnevnikov. Leta 1950 pa je dobival vsak odrasel Gorenjec povprečno 14 izvodov tednikov in 51,4 izvodov dnevnikov na leto.
Ti podatki — v katerih pa še niso vračunane druge publikacije in leposlovne knjige naših najpopularnejšiih založb — po svoje ilustrirajo politični, gospodarski in kulturni napredek Gorenjske po osvoboditvi. Nedvomno pomeni tolikšno zanimanje za tiskamo besedo željo gorenjskega delovnega človeka, ia stopi v korak s sodobnim dogajanjem doma in v svetu.
Ce je k temu prispeval svoj delež tudi »Glas Gorenjske«, j* nedvomno opravil svojo osnovno nalogo. Veliko število zvestih naročnikov in bralcev nam govori, da je temu tako.
S. B.
(V sliki in besedi
v" zadnj;h letih je v edini v tiskarni na Gorenjskem toliko novega, da bi skoraj lahko rekli, da smo Gorenjci dobili povsem novo tiskarno. Zadnja movost« sta nov stroj »Ita!type« (levo) in renovirani »stari, dobri« »Excel-sior« (zgoraj), ki precej pomagata k bo'jšemu uspehu podjetja. Sedaj se vsaj ni treba bati, da bo proizvodnja zastala, če se polomi kakšen stroj
PRVA UREDNIKA - PRVA SODEI
Prva dva urednika in hkrati sodelavca glasila »Naše delo« — današnjega »Glasu Gorenjske« — sta bila znana kranjska prosvetna delavca Dušan Bavdek in Črtomir Zoreč.
Precej časa je že minilo od njunega »urednikovanja«, medtem ko sta ostala zvesta sodelavca našega lista še vse do današnjega dne. Spomini so sicer že malce obledeli, vendar še dovolj sveži in obujanja vredni.
V redakcijski sobi smo se pomenkovali .. .
»Tovariš Zoreč, kaj je pravzaprav privedlo do ustanovitve časopisnega glasila v Kranju?«
»Potreba«, jo odgovoril najprej. »Menili smo, da je bilo slasti kulturno življenje v Kranju tiste dni tolikanj pestro, da ne bi bilo napak ustanoviti časopis, ki naj bi v obliki kronike beležil  vse  kulturne probleme
in zanimivosti. — Sprva je bil naš namen, da bi bil list zgolj ozko kranjski, toda pozneje smo ga razširili tudi na vso kranjsko okolico. Prva številka je bila  v celoti razprodana.
Cez čas smo ugotovili, da je obravnavanje zgolj kulturne problematike preozek koncept in da bi bilo treba na straneh časopisa obravnavati tudi različno gospodarsko problematiko. Seveda, to so bili šele skromni začetki...«
Tovariš Bavdek pa se iz tistih časov spominja nekaterih podrobnosti, ki so nujno spremljalo začetne težave pri izhajanju lista.
»Se dobro se spominjam, kako smo začeli. Sam sem kupil — za svoj denar — kajti subvencij takrat še ni bilo — blagajniški dnevnik in delovodnik. To je bila takrat edina »admini-
stracija« našega poslovanja. Kmalu pa smo prišli do spoznanja, da bi bilo treba za to delo le najti nekoga, ki bi mu bila to poglavitna zaposlitev. Toda spet — ni bilo denarja. Nastalo je vprašanje, kdo naj tega človeka plača! Takrat sem bil na PoverjeniStvu za presveto OLO. Tovariša Telatka, ki je. bil takrat postavljen fta urednika, sem »vtihotapil« na plačilno listo kot učitelja osnovne šole v Olševku, čeprav leta tega šolskega praga nikoli ni prestopil.
Tudi za naročnike nam je šlo. Razposlali smo zadrugam tudi po 50 izvodov lista z upainjem, da se bodo naročila, vendar so zavoji časopisov prihajali »neokrnjeni« nazaj. Toda sčasoma smo le začeli pridobivati posamično naročnike.
I. A.
1
r
P
^7371667
\
GRE ZA SMOTRNO
PREOSNOVO
»Tudi jaz bi rad nekaj povedal v razpravi glede reorganizacije Prešernovega gledališča v Kranju. O tej stvari je bilo dosti govorjenega in pisanega in marsikaj je bilo pri \&m umetno napihnjeno. Stvari so bilo prikazane večkrat v taki luči, ki ne ustreza dejanskemu stanju. Zdi se mi, da se je ponekod prebijala tudi prozorna tendenca predstaviti našo okrajne in druge politične forume kot zbirališča ljudi, ki nimajo smisla za kulturno dejavnost in ki samo čakajo, kdaj bodo lahko to ali ono kulturno ustanovo ukinili.
Mislim, da jo bila danes preveč poudarjena ukinitev Prešernovega gledališča. Kolikor mi je pred-zgodovlna tega vprašanja znana, ni prav nikoli šlo za ukinitev Prešernovega gledališča, marveč je šlo za reorganizacijo, za preosnovo tega gledališča, predvsem za njegovo preosnovo iz poklicnega gledališča v gledališče take vrste, ki bo lahko širše odprlo vrata našim amatejskim kadrom, skratka, ki bo gledališče, kakršno si želimo v današnjih okoliščinah in zlasti v takšnih krajih, kakršen je Kranj.
A Podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta SVE-TOZAR VUKMANOVIC se sedaj, na svoji poti po deželah daljnega Vzhoda, mudi v Indiji. Tudi v tej državi, kot v vseh drugih, ki jih je dosedaj obiskala naša vladna delegacija, posvečajo indijski časniki vso pozornost visokemu obisku. Časniki poudarjajo tudi, da je bil prvi sestanek med Vu\manovičcra in Nehrujcm več kot običajni vljudnostni obisk. Posebno velik pomen pripisujejo nadaljnjim gospodarskim razgovorom, pri čemer opozarjajo na nenehno naraščanje blagovne menjave med Indijo in Jugoslavijo.
A V Franciji je strmoglavila že 24. povojna francoska vlada Bourges-Manourvja. Toda kot trdijo, bo kriza kmalu končana. Predsednik francoske republike, bo danes določil mandatarja, sredi prihodnjega tedna pa je moč že pričakovati tudi sestavo nove vlade. Predsednik republike je v sredo in četrtek nadaljeval posvetovanja z voditelji političnih strank in parlamentarnih skupin. Vsi trdijo, da je izhod iz krize pogojen tudi z ureditvijo alžirskega vprašanja in spremembo ustave, ki naj omogoči enakopravnejše odnose v francosko-alžirski skupnosti.
A Delegat Saudske Arabije AHMED SUKAIRI je v sredo v nadaljevanju splošne razprave v Generalni skupščini OZN dejal, da krepitev sirskih oboroženih sil ne pomeni nevarnosti sa katerokoli izmed arabskih držav. Najpomembnejša stvar je da so arabske države povsem neodvisne in popolnoma suverene. Zato tudi nihče nima pravice mešati se v njihove notranje zadeve.
A Zgornji dom švicarskega parlamenta je v sredo sprejel spreminjevalni predlog k ustavi, ki zagotavlja ženam enake politične pravice kot jih imajo moški. n
izdaja Časopisno zalo2nisko in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk. / direktor slavko bezntk / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-2-136 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev
Vprašanje poklicnega aH nepoklicnega gledališča ni jamo kranjsko vprašanje. Kakor sami veste, smo o tem razpravljali v Zvezni skupščini, o tem se je razpravljalo v kulturnih in 'političnih krogih na Slovenskem. Kar se mene tiče. moram reči, da sem bil vedno nasproten pretiranemu ustanavljanju poklicn.b gledališč. Jasno je, da moramo imeti poklicna gledališča, ki doma in v tujini reprezentiraju našo gledališko kulturo, nezaupljiv pa sem bil od vsega početka do ustanavljanja poklicnih gledališč na hitro roko in brez potrebnih materialnih in kadrovskih predpogojev. Iz akta, ki vam ga je poslala zveza gledaliških igralcev Jugoslavije, ste videli, da ta problem ni samo naš problem, ampak so prav tako postavlja na Hrvaškem, so prav tako postavlja v Srbiji, kjer se je število poklicnih gledališč po vojni silno razbohotilo, saj jo raslo na desetine in desetine novih »gledališč«, in kjer so danes tudi prisiljeni celo vrsto teh gledališč bodisi ukinjati ali reorganizirati. Zakaj sem bil in sem nenaklonjen množici poklicnih gledališč? Od vsega početka sem se bal, da bodo taka gledališča, ki bodo mogočo formalno poklicna, dejansko pa še zmerom polamaterska, zavrla amatersko dejavnost v naših množičnih kulturno prosvetnih organizacijah, ki je zlasti pri nas Slovencih precej razvita. Poleg tega sem opozarjal na to, da se s poklicnimi gledališči, ki niso sposobna življenja, samo kompromitira gledališka umetnost, *ker se v njih amaterstvo proglaša za visoko kvaliteto in se predstavlja kot višje udejstvovanje na tem področju.
Drugo, na kar sem opozarjal, jo dejstvo, da taka poklicna gledališča lahko služijo posameznim gru-picam kot »eksperimentalne stanice«, v katerih bodo ljudje, ki iz tega ali drugega razloga niso želi priznanja v Ljubljani ali v kakem drugem centru, našli torišče svoje dejavnosti. Zatekli se bodo v kak okrajni center, potrkali na nekoliko k snobizmu nagnjeno srce tega ali onega okrajnega funkcionarja in ustanovili gledališče, ki niti po svojem repertoarju, niti po svoji' kulturno umetniški zmogljivosti no bo ustrezalo nalogam, ki bi jih gledali-ščo zlasti v naših industrijskih centrih moralo imeti. Moram reči, da ta moja bojazen ni bila povsem brez podlage. Mislim, da je gledališka umetnost silno odgovoren posel, ki ga ni treba podcenjevati. Gledališče jo v vseh časih služilo kot mogočno idejno orožjo progresivnih sil. Posluževali pa so se gn kajpak tudi reakcionarji in se ga šo poslužujejo. Okrog gledališča so se v vseh časih koncentrirali napori vplivati na razpoloženje ljudi z najbolj ustreznimi sredstvi in to razpoloženj o v določenem pravcu usmerjati. Zato jo popolnoma jasno, da so so na tem torišču vodili boji med silami progresa, napredka in silami reakcije. Ne delim mnenja tiste ustanove, ki se je v svojem protestnem pisrnu okrajnemu svetu za presveto (no spominjam se, katera ustanova jo to bila) sklicevala na to, da so danes nacionalno obrambni vidiki pri nas že zastareli; pa no samo to, da nacionalno obrambni vidiki ne pridejo več v poštev, ampak da tudi razredno borbeni vidiki danes več no veljajo. Mislim, da nam je taka ideologija tuja. Na žalost šo vedno živimo v razredna družbi. 2ivimo v procesu silno težkega boja za ustvaritev socialističnih odnosov, kateremu se zavedno aH pa nezavedno zoperstav-ljajo najrazličnejše družbeno sile, od odkrito reakcionarnih do tistih, ki so več ali manj pod idejnim vplivom socializmu tujih sil. Zato bi bilo napak, čo bi v času, v katerem živimo, prenehali poudarjat/i povsem jasno opredeljeni socialistični karakter našo kulturno politike. Ta politika pa predvsem pomeni: obrniti se k množicam delovnega ljudstva in jim dati najboljše od najboljšega, no pa eksperimentirati z njimi in jim nuditi proizvode dokaj dvomljive estetske vrednosti in idejne vsebine, ki so slučajno opremljeni z etiketo »modernega.«
Mislim, da tu no gro za to, koliko dajemo za kulturo, ne gre toliko za račuroice in primerjave finančnega učinka. Tovariši, kulturno udejstvovanje je udejstvovanje na dolgi rok, na silno dolgi rqk in se navadno obrestuje dokaj kasno. Zato bi bilo napak, če bti se tega vprašanja lotevadi z vidika
ki ne bo v škodo, marveč v korist naši kulturi
Kot smo poročali, je na seji OLO Kranj, ki je bila 23. septembra letos, govoril med drugimi v razpravi o Prešernovem gledališču tudi tov. Boris Ziherl. Objavljamo njegov govor v celoti
vsakdanje rentabilnosti. Treba jo izhajati od načelno usmerjenosti naše socialistično kult/urne politike. Kulturno ustanove so — če se hočem izraziti nekoliko prakticistično — tovarne človeka, tovarne za oblikovanje človeka in njegovo duše. In človeka oblikovati je dositi težjo kakor konstruirati stroj. Stroj je mrtva stvar, ki jo oblikujejo človekove roko in um. Oblikovati človeka, pomeni oblikovati živo, mislečo bitje, oblikovati ga v boju med nasprotujočimi sd človeškimi težnjami. Zaradi tega v našo razpravo ne bi predvsem pritegoval rerutabi-litetnega računa.
Mislim, da smo toliko zavedni in smo pripravljeni žrtvovati mnogo za tisto, kar je za duhovno oblikovanjo in za idejni napredek našega človeka potrebno, drugače rečeno, kar je potrebno, da bi se naš delovni človek vso bolj dvigal na raven svobodno ustvarjajoče osebnosti. Te stvari je treba postavljati povsem načelno, z idejno-političnega vidika.
Ce sem bil in sem šo — in mislim, da je to bilo in je stališče tudti mnogih drugih tovarišev — nenaklonjen pretiranemu ustanavljanju poklicnih gledališč, tedaj temu nisem naklonjen samo zato, ker v tem no vidim »cesarske poti« k dvigu naše narodno in ljudske gledališke kulture. Praksa nam kaže, da vsa stvar dostikrat dobiva pečat neres-nosti. Vi sami ste bili priče, da jo bilo kranjsko gledališčo v zadnjem letu ogroženo no morda od strani Okrajnega ljudskega odbora, marveč zaradi muh majhne skupinice ljudi, ki danes največ kričijo o nekulturnosti naših političnih forumov in o obči ogroženosti slovensko kulture. Ta skupinica j« bila pripravljena ogroziti obstoj celjskega gledališča, ga zapustiti in priti v Kranj, ko pa se ji to ni posrečilo, jo skušala storiti isto v pogledu kranjskega gledališča. Vse to početje je bilo kajpak daleč od skrbi za razvoj gledališke umetnosti na Gorenjskem in sploh na Slovenskem, še bolj daleč pa od socialistično kulturne politike. Znano je, da se iz objektivnih (pomanjkanje kadrov) ali subjektivnih (nezdravo ambicije posameznikov) razlogov nahajajo v neprestani krczi tiud^ druga gledališča, ki sb bila po vojni "na vrat na nos ustanovljena, recimo, v Ptuju, v Kopru. Zdaj jim manjka režiser, zdaj dramaturg, zdaj cela vrsta igralcev. Odvisna so od muh in mušic ljudi, ki jim pokllena gledališča služijo samo za uveljavljanje osebnih ambicij in za eksperimentiranje. Tako stanje lahko samo demoralizira tiste predano kadre gledaliških umetnikov, poklicnih igralcev, režiserjev in dramaturgov, ki jih ni malo in ki zares želijo nekaj storiti za našo slovensko gledališko umetnost.
Vsekakor smo vsi odgovorni za takšne ustanove, kakršno so gledališča. Naš čas zahteva posebne vrste gledališč, zlasti v naših industrijskih središčih. No potrebujemo niti čitalniških gledališč niti ozko zaprtih »poklicnih« gledališč. Ožina in zaprtost gledališč danes no moreta biti protiutež filmu, ki nam šo zmerom v veliki merd 'posreduje igralsko umetnost dvomljive vrednosti, zlasti dvomljive idejno-moralno vrednosti. Zato smo so od nekdaj zavzemali za tip polpoklicnega gledališča, ki bo nekje med amaterskim in poklicnim, so pravi, ki bo s kvalificiranim poklicnim vodilnim kadrom lahko plodno delalo v odkrivanju in pritegovanju igralskih talentov iz ljudstva, hkrati pa nudilo širokim plastem gledališko publike v naših industrijskih središčih v estetskem in idejnem pogledu izbran
(Nadaljevanje na 9. strani)
„GLASU GORENJSKE"
Vsak časopis, vsaka publikacija, ki nima ustreznega zaledja med bralci, je obsojena bolj ali manj na životarjenje, ki končno pripelje do ukinitve. Ce pa so posledica ustanovitve nekega časopisa, dejanske potrebe, potem ta list lahko živi, saj bodo bralci radi segali po njem in ga kupovali. Ob tem pa bo časopis rasel tako po svoji vsebinski kot oblikovni plati, saj bo imel za to svojo dejavnost vso podporo med bralci.
Ob 10-letnici »Glasu Gorenjske« pa so zanimive tudi izjave posameznih bralcev o tem, kaj in v kakšni meri jim je všeč »Glas Gorenjske«, kaj v njem pogrešajo in kaj jim ta časopis pomeni.
Janko Rozman — Bohinjska Bistrica: »Reči moram, da je »Glas Gorenjske«, odkar je začel izhajati pa vse do danes, napravil neverjeten korak naprej. Napredoval je tako vsebinsko kot oblikovno in si ustvaril širok krog bralcev. V razgovoru z ljudmi beseda večkrat nanese tudi na vaš list. Mnenja sem, da bi bilo treba »Glas Gorenjske« še bolj razširiti med bralci kot je že doslej.«
Bogo Firštik — Jesenice: »Vaš list mi je všeč.
K njegovi vsebini pravzaprav ne bi imel kaj pripomniti.«
Bojan Plahuta — Tržič: »Ko kot bralec ocenjujem »Glas "Gorenjske« moram reči, da je zelo zelo dober, zlasti od takrat, ko ste spremenili njegovo obliko. Tudi po vsebinski plati nimam večjih pripomb, saj obravnavate tako gospodarske, politične, kulturne in športne probleme. Osebno bi želel, da bi bilo več vesti iz sveta, predvsem s tehničnega področja.«
Jože Hafner — Škofj?, Loka: »Vaš časopis mi v celoti ugaja, saj postaja čedalje bolj pester. Imel bi lo eno pripombo: zdi se mi, da je nekoliko preveč prostora posvečenega športu in športnim problemom. Marsikdo bo temu mojemu stališču sicer nasprotoval, vendar to je mojo osebno mišljenje «
Jože Laknar — Kranj: »Glas Gorenjske je prav »luškan« časopis. Ko ga prejmem, najprej preberem novice, zlasti pa me zanimajo problemi o gostinski dejavnosti v našem okraju. Z ozirom na karakter vašega lista je pač nemogoče, da bi prinašal pomembnejše novice d svetovnih dogajanjih, kot na primer dnevno časopisje.«
boris ziherl
Krajevni praznik v Preddvoru
Tudi prebivalci Preddvora bodo v soboto in nedeljo praznovali krajevni praznik. Tamkajšnjo množične organizacije bodo za praznik priredile več prireditev. V soboto zvečer bodo položili vence na grobove padlih borcev in hkrati zažgali kresove na ^okoliških gričih. Za nedeljo pa pripravljajo kulturno prireditev.
OBČINSKI PRAZNIK V CERKLJAH
Prebivalci občine Cerklje bodo . 4. oktobra že v četrto počastili svoj občinski praznik. Na ta dan leta 1944 jo drugi bataljon Slandrove brigado uničil v Zalogu 16-članski štab »črno roke« za Gorenjsko. V tem spopadu je padel tudi pomočnik komandanta bataljona tov. Juda.
Cenkljani bodo počastili svoj praznik tudi z raznimi prireditvami. V soboto zvečer bo v Zadružnem domu slovesna akademija, v-n.edeljo dopoldne pa bosta imela^ObLO Cerklje in Občinski odbor ZB svoji slavnostni seji.
PREDAVANJA V TEDNU OTROKA
Občinski odbor RK na Bledu se je na zadnji seji zedinil za program predavanj o gripi in paralizi v Tednu otroka. Tako so bodo v tem tednu po vseh krajih blejske občino zvrstila podobna predavanja, komentirana z diafilmi. Predaval bo zdravnik dr. Janko Benedik. — Predvsem so ta predavanja namenjena staršem, ki bodo dali cepit svoje otroko protii paralizi, da jih opozore na pogubne posledice te nevarne bolezni. Po ugotovitvah zdravstvenih delavcev bo procent staršev, ki svojih otrok ne bodo dali cepiti, zelo majhen.
Tudi za šolsko mladino pripravljajo vzgojna in zdravstvena predavanja, za staršo pa razredne  roditeljske sestanke.
Mlečne kuhinje že po vseh krajih občino kar dobro delajo. Letos dobiva redno dnevno malico 1200 otrok. Starši prispevajo zanjo le 100 din mesečno.
SKUPŠČINA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Na skupščini okrajnega zavoda za socialno zavarovanje r Kranju, so v sredo razpravljali o obsežni problematiki zdravstveno službo na Gorenjskem. Izčrpno poročilo je bilo podlaga za razpravo, ki pa so ni razmahnila v takem obsegu kot bi bilo želeti. Organi delavskega samoupravljanja in vodstva podjetij bodo morala v prihodnjo posvetiti veliko več pozornosti zdravstveni službi, saj gre pri tem poslovanju ne le za dinar, marveč za milijarde.
I. A.
DA SE OCUVAJO SPOMENIKI
Komisija za spomeniško var-etvo pri ObLO Kamnik je bila ustanovljena že to poletje. Popisala je vse kulliurne vrednoto ožjega področja Kamnika, kasneje pa pride na vrsto tudi okolica. Zdaj bo najprej utrdila vso spominske vrednote NOB v Kamniku in okolici. V odboru jo tudi predstavnik spomeniškega varstva OLO Ljubljana. Odbor je na zadnji seji, ki je bila ta teden, sklenil, da bo organiziral predavanje o kulturnih vrednotah Kamnika in razstavo vseh slik, ki predstavljajo razvoj mesta.
OBČNI ZBOR REZERVNIH OFICIRJEV V SKOFJI LOKI
Na občnem zboru občinskega odbora Zveze rezervnih oficirjev Jugoslavije, ki je bil v nedeljo v Skofji Loki, so se pogovorili o bodočem delu. Uvedli bodo posebna predavanja v obliki seminarja, ki bodo obvezna za vse člane. Hkrati so sklenili, da bodo aktivnejše sodelovali v strelski družini, z JLA in podobno.
V posebni resoluciji, ki so jo sprejeli, se rezervni oficirji pridružujejo mnogim znanstvenikom v svetu in pozdravljajo izjave našega predsednika Tita o prenehanju poizkusnih eksplozij nuklearnega orožja.
Z ZASEDANJA GORENJSKIH FOTO-AMATERJEV
Delegati fotoklubov Gorenjske so na zasedanju v Dragi preteklo nedeljo izvolili okrajno strokovno tehnično komisijo, ki bo v pomoč OO LT. Skrbela bo za plan dela in čim večjo povezavo foto-klubov Gorenjske, prav tako pa bo tudi ocenjevala delo  goremjskih avtorjev.
Za predsednika te komisije je bil izvoljen J. Hočevar, za tajnika pa P. Fajfar (oba iz Tržiča). J. F.
IM
Naše delo - Jeseniški kovinar - Gorenjski Glas - Glas Gorenjske
«™ LET DROBNIH DEJSTEV
r
10
Skromen prispevek k zgDdovini povojnega tiska na Gorenjskem
Ob 10. obletnici izhajanja »Glasa Gorenjske« objavljamo kratko zgodovino tega lista. Pri tem seveda ne bomo mogli biti izčrpni in bomo zabeležili samo nekaj osnovnih podatkov o listu, o urednikih, ki so ga urejali, o obsegu itd., skratka samo nekaj golih dejstev, ki pa so včasih tudi zelo važna. To najbolje vidimo sami, saj se danes nihče več ne spomni, kdaj točno je začelo izhajati »Naše delo« in koliko številk lista je izšlo, čeprav je od tega minilo šele 10 let. Prvih številk prvega gorenjskega lista po osvoboditvi ni niti v arhivih »Glasa Gorenjske« niti v arhivih tiskarne, ki ga ' je tiskala, niti v Studijski knjižnici v Kranju.
Po izjavah tov. Dušana Bavdka in Črtomira Zorca, ki sta urejala »Naše delo«, se je misel o izdajanju časopisa porodila v pripravah na Gorenjski kulturni festival jeseni 1947. leta. Idejo za ustanovitev stalnega glasila Osvobodilne fronte sta dala Milan Kristan, takratni sekretar Okrajnega komiteja KPJ in Maks Drobež, ki je v Okrajnem komiteju KPJ Kranj odgovarjal za agitacijo in propagando. Tako je v oktobru 1947. leta izšla prva številka »Našega dela«. Prva številka je obravnavala pretežno kulturne in prosvetne problema nn Gorenjskem. Po niej sta do konca 1947. leta izšli baje še dve
Glas
Glasilo S Z D L za Gorenjsko -
Gorenjske
Glava »Glasu Gore,-„ske«, kakršna je bila lansko leto
številki lista. List ni izhajal v določenih terminih, marveč po potrebi. Tudi vnaprej je obravnaval predvsem kulturno problematiko. Kakor trdi tov. Zoreč, predvsem zato, ker so urejali list in pisali vanj predvsem kulturni in prosvetni delavci.
Zato so večkrat padali očitki, naj bi list pisal tudi o gospodarski in politični problematiki na Gorenjskem ter postal tako vsestranski obveščevalec in organizator gorenjskih delovnih ljudi. To pa bi bilo možno doseči samo s stalnim uredniškim in novinarskim kadrom. Pri tem pa so se stvari zapletle, ker ni bilo materialnih možnosti in je tako list konec 1947. leta nehal izhajati.
Tudi na Jesenicah so bili v letu 1947 napravljeni prvi poizkusi, obuditi predvojno in partizansko tradicijo in začeti izdajati »Jeseniškega kovinarja«. Vendar so tudi ti poizkusi že pri prvi številki propadli. Kljub temu pa je »Jeseniški kovinar« začel izhajati 3. januarja 1948. leta. Najprej kot 14-dnevnik na 8 straneh. Bil je glasilo OF jeseniškega okraja. Odgovorni urednik lista je bil Verko Gasar, uredništvo pa je bilo na Jesenicah v Titovem domu. Prav tam je bila tudi uprava.
Ze takoj v začetku je imel »Jeseniški kovinar« širši koncept kot kranjsko »Naše delo«. Namenil se je namreč, da bo informiral prebivalstvo gornje Gorenjske o vseh aktualnih, političnih, gospodarskih in kulturnih problemih. Kljub določenim pomanjkljivostim je to svojo nalogo tudi vseskozi izpolnjeval. 28. maja 1948. leta je iz
14-dnevnika postal tedni V: in je izhajal odtlej na 4 straneh, le ena številka v letu 1948 je izšla na 6 straneh. Zanimivo je tudi, da vse do 1950. leta Kovinar ni objavljal nobenih oglasov.
Prva številka II. letnika je izšla 8. januarja 1949. leta z novo glavo. Medtem ko je bila stara glava močno ilustrirana, saj je razen naslova lista imela vrisano silhueto jeseniške železarne, partijsko zastavo, sindikalni grb in slovenski simbol — Triglav, je bila nova glava ze'n nmirjen--. :r. in imela razen naslova lista na levi strani samo še slovenski grb. .
Razen glave se v n. letniku ni spremenilo ničesar. Uredništvo in uprava sta se sicer pomaknila za eno nadstropje više, a sta ostala v Titovern domu. Ista yb ostala tudi naročnina. Tudi v letu 1950 ni bistvenih sprememb. Tokrat je ostala ista glava, spremenila pa se je naročnina, in sicer se je povišala na leto za 10 dinarjev, posamezna številka pa se je. podražila za 50 para. Konec 1950. leta se prvič pojavijo v listu večji oglasi.
Tudi v IV. letniku je izhajal list brez bistvenih sprememb, narasla je samo naročnina, in sicer še za nadaljnjih 30 dinarjev na leto, posamezna številka pa se je podražila še za 50 para. Tudi uredništvo in uprava sta se preselila iz Titovega doma v poslopje MLO Jesenice. Številka 16 in 17 z dne 25. aprila 1951. leta pa je bila prvič tiskana v dvobarvnem tisku. V isti številki je bila objavljena tudi nova glava, ki se od stare ni bistveno razlikovala, bila je samo nekoliko manjša. Posamezni izvod lista se je podražil na 4 din za izvod, letna naročnina pa na 170 dinarjev. Tudi v 1951. letu je list izhajal na 4 straneh, ena številka pa je izšla celo na 2 straneh.
Razen gospodarske rubrike, ki je bila najobširnejša in je obravnavala predvsem probleme izpolnjevanja 5-let-nega plana, jo imel list šo kulturno rubriko, medtem  ko   so   bile ostale
ime. Najprej so namreč menili, da »Gorenjski glas« preveč spominja na profaniranega klerikalnega in belo-gardističnega »Gorenjca« in so zato osvojili naslov »Naše delo«. Leta 1948 pa so izvedeli, da je v partizanih izhajal »Gorenjski glas«, kot glasilo Osvobodilne fronte na Gorenjskem in je bil že leta 1944 tiskani tednik, ki ga je tiskala tehnika »Trilof«. Zato je obveljal naslov »Gorenjski glas«. Uredništvo in uprava sta bila v Kranju pri Jelenu.
1949. leta je začel list izhajati kot tednik. 2e 17. februarja, torej v 7. številki II. letnika je list menjal glavo.
V 1953. letu je bila do 16. maja takšna glava
Prav tako je menjal glavo list v začetku 1950. leta, medtem ko je ostalo vse drugo pri starem. Urednik lista je bil v tem času še vedno edini novinar pri časopisu, medtem ko sta bila pri »Jeseniškem kovinarju« zaposlena dva novinarja, oziroma nekaj časa celo trije. Popravljanje prispevkov in drugi posli so se opravljali še vedno na prostovoljni osnovi. Temu primerna je bila tudi oblika člankov in lista sploh. Tako je v 1950. letu izšel uvodni članek z naslovom »Kaj je za storiti«. Zlobni jeziki so brž pripomnili: »Sto hlač«.
Tudi 1951. leta je list menjal glavo (menjanje glave kaže, da je pri Glasu sploh posebne vrste manija). Izhajal je še vedno na 4 straneh tedensko: S 1. januarjem 1952. leta se je združil z »Jeseniškim kovinarjem« in obdržal svoje ime.
1951. leta je bila glava skozi vse leto ista
vesti razmetane po listu in niso bile razvrščene v rubrike. Zadnji dve leti svojega obstoja je »Jeseniški kovinar« občasno objavljal tudi rubriko »Glas naših čitateljev«. Konec 1951. leta je »Jeseniški kovinar« prenehal izhajati in se je združil z »Gorenjskim glasom«.
»Gorenjski glas« je začel izhajati 1. oktobra 1948. leta po odloku plenuma Okrajnega odbora OF Kranj. Do konca 1948. leta je izhajal kot H-dnevnik na 4 straneh, odgovorni urednik pa je bil Marjan Telatko.
Osem mesecev je bilo torej potrebnih, da jo dobil profesionalnega človeka, ki je skrbel, da je začel »Gorenjski glas« redno izhajati. Prvi urednik je bil namreč hkrati tudi upravnik, kolporter in akviziter in se ga vsi Kranjčani še dobro spominjajo, kako je s celimi zavoji časopisa tekal od trafike do trafike in organiziral kol-por*ažo. List je, ko je začel oktobra 1948. leta znova izhajati, menjal tudi
Ob združitvi z »Jeseniškim kovinarjem« je* list menjal format. Začel je izhajati na večjem formatu, medtem ko je število strani ostalo še vedno isto. Naročnina je poskočila na 300 dinarjev na leto, posamezna številka pa je stala 6 dinarjev. Odgovorni urednik lista je bir do 27. aprila 1952 Verko Gasar. V januarju 1952. leta se je uredništvo preselilo od Jelena na Savski breg številka 2. List je bil v tem času organ okrajnih odborov OF Kamnik, Kranj-okolica, Radovljica in mestnih odborov OF Kranj in Jesenice. Od 27. aprila 1952 pa do 13. septembra 1952 list ni imel odgovornega urednika. Urejal ga je uredniški odbor, v katerem so nastale precejšnje spremembe. Pri listu se je zaposlilo namreč v tem času nekaj novih ljudi, tako da je ob koncu 1952. leta redakcija imela 5 stalnih novinarjev. Zadnje mesece 1952. leta je list tudi povečal svoj obseg in je izhajal na 6 straneh.
(Nadaljevanje na 4. strani)
DOSEDANJI UREDNIKI „GLASU GORENJSKE"
Eden izmed urednikov - amaterjev, ki so urejevali. »Naše delo«, jo bil tov. Črtomir Zoreč, upravitelj Tekstilne šole v Kranju. Odgovornega urednika la list ni imel. Krog njega je bilo
zbrano samo nekaj ljubiteljev, tiskane besede, xi so, kot pravi tov. Zoreč, »udarniško« urejali list.
Marjan Telatko je bil urednik »Gorenjskega glasa« od 1. oktobra 1948. leta, ko je začel list izhajati, pa do konca 1951. leta, ko se je združil z »Jeseniškim kovinarjem«. Pozneje je bil še dvo leti sodelavec Glasa, nato pa je odšel za tajnika Občinskega ljudskega odbora Škofljica pri Ljubljani. Sedaj je tajnik Občinskega ljudskega odbora na Vipavskem. Bil je prvi urednik »Gorenjskega glasa« hkrati pa tudi kolporter in akviziter.
Verko Gasar je bil urednik »Jeseniškega kovinarja« od začetka njegovega Izhajanja v januarju 1948. leta pa do konca 1951. leta, ko je list (prenehal izhajati. Od januarja 1952. leta pa do 27. aprila 1952. leta, je bil urednik »Gorenjskega glasa«. Danes jo upravnik podružnice »Ljudske pravice« na Jesenicah.
Od 27. aprila 1952. leta do 13. septembra 1952 leta »Gorenjski
glas nI imel odgovornega urednika, zato smo pustili prostor za sliko prazen.
Dušan Bavdek jo urejal »Gorenjski glas« od 13. septembra 1952. leta do konca 1952. leta. Tov Bavdek je bil prav tako
eden izmed urednikov »Našega dela« in pobudnik za ustanovitev časopisa na Gorenjskem po vojni.   Takrat   je   bil načelrik
i Poverjeništva za kulturo in pro-sveto. Danes je tovariš Bavdek ravnatelj osemletke v Stražišcu.
Slavko Bcznik je urejal »Glas Gorenjske« — kajti »Gorenjski glas« so je s 1. januarjem 1953. leta preimenoval v  »Glas Go-
renjske« — od 1. januarja 1953 do 12. oktobra 1356. leta. Po tako dolgem urednikovanju je pravzaprav zaslužil, da dobi manj odgovorno delo, zato je bil postavljen za direktorja lista in tiskarskega podjetja.
Od 12. oktobra 1956. leta urejuje »Glas Gorenjske« Miro Za-krajšek. Koliko časa ga bo ure-
jeval, je težko predvideti. Ce bo \ u.^.i pa iem položaja* vsaj a let, bo dobil nesporno kvalifikacijo za vodjo levje menažerije.
J
J; H&\'v-
i L
GLPS
Glava gorenjskega časopisa v letu 1950
r
/
v..
POZIV NASlM BRALCEM! Kot predhodnik glasila SZDL za okraj Kranj, današnjega Glasa Gorenjske, je izšlo v jeseni 1917 v Kranju nekaj številk lista »Naše delo««. V nobenem arhivu pa niso ti izvodi ohranjeni. Kolikor ima kdo od bralcev te izvode »Našega dela«, ali morda vc za nje, ga redakcija vljudno prosi, da jih proti dobremu odplačilu pošlje, ali vsaj sporoči na naslov: »Glas Gorenjske«, Kranj, Koroška cesta 6, telefon 475.
PMetid h nalik athivev
ODLOČNA VOLJA
Morda so bo kdo ob prvi številki današnjega »Jes^niškegi kov narja« vprašal, čemu nam je potreben, dpug! b i zmaieval z glavo, češ, prvo šlevilko bodo ži zmašili skupaj, potem bo pa spet vse z-spalo kot lani. Vsem takim in podobnim ugovoreni stavljamo nasproti našo »odločno voljo in obljubo, da bo list zaenkrat izhajal rodno vsakih štirinajst dni, pozne j o pa bo postal tedenski obiskovalec naših domov.
»JesenifikJ kovinar«, 3. januarja 1913 Leto I. štev. 1.
PRVI SKLEP
Okrajni p'enum OF za okraj Kranj jo na svojem z seanju v mesecu avgustu sklenil, naj se v najkrajšem času organizira izdajanje lo-ka'neg t časopisa.
Novi čason's bo prikazoval napore delovnega človeka v naš'h tovarnah, delo naših kmetov za
Glava lista od 23. V. 1953 do konca 1955.leta
GLAS GORENJSKE
dvig kmetijstva, delovni polet naših ljudi po ustanovah in vseh ostalih delovnih toriš-čih.
»Gorenjski glas« 1. oktobra 1948
letj I. številka I.
ZAPISUJMO UDARNIŠKE — PROSTOVLJNE URE
V Kranju so v preteklem letu delali prostovoljci OF na desetih gradilišeih. Štab delovnih br gad pri MOOF je objavil, da jo bilo v letu 1943 opravjenih 61.610 prostovoljnih ur. Na de-cerr.berskem zborovanju so bili razdeljeni znaki za udarniško delo.
»Gorenjski Glas« 6. januarja 1949
COKOLADARJ! PIŠEJO
Naslov članka no zveni sicer lepo, mislimo pa, da iga skoraj ni, ki bi se odrekel čokoladi. Mi skt'b'mo za naše malčke. Ti naj uživajo našo proizvode... Celokupni kolektiv je bil z velikim veseljem in požrtvovalnostjo na delu za dosego proizvodnega plana in plana za znižanje polne lastno cene. Vsled višje silo jo bil proizvodni plan po količini lo 90 %, po vrednosti pa v celoti dosežen.
»Jeseniški kovinar«, 15. januarja 1949
Leto II. Stev. 2.
DOGODEK   V PREDDVORU
Preteklo nedeljo SO priredili v Preddvoru delavci tovarne »Sava« iz Kranja koncert. Nastopila sta moški in mešani pevski zbor. Vodu! je tov. Studen. Kdorkoli je slišal njihovo pelj«, se je čudil, saj ti fantje med tednom s'.režejo brnečim strojem v tovarni. Lepo so bila podana pojasnila k vsaki pesmi.
»Gorenjski Glas« 21. aprila 1949
SODBA SABOTERJU
Dne 30. maja 1949 je bila pred okrožnim sodiščem v Kranju javna razprava proti Ku-raltu Francu, tkeJ kemfflu mojstru iz Zabnice, ki se je zagovarjal zaradi pož ga poslopja zadružne ekonomije, ki se je v tej vasi osnovala par dni pred tem.
(Nadaliovanjc na 4. strani)
S takšno glavo je prvo leto '-'948) izhajal list jeseniških železarjev
Itako 6em uteial auoi/ii^
Mark Ttvain je napisal na to temo verjetno zanimivejšte stvari, kot jih bom jaz. A kaj se hoče, vsak po svoje doživlja uredniške blagodati!
Začetek je bil dokaj zanimiv in malo vzpodbuden. Zvem: „Za urednika greš." Nekoliko se prestrašim: „Ali bom zmogel ta posel, mlad kakor sem," se sprašujem.
Preden grem prvič v redakcijo, da bi se spoznal s svojimi sodelavci, napišem za poskušnjo članek o koloradskem hrošču. V redakciji pomolim članek prvemu sodelavcu, ki ga srečam. Bil je že starejši možak s častitljivo plešo. Nisem niti utegnil povedati, kdo sem in po kaj sem prišel, ko me že možak, ki je medtem preletel članek, blagohotno pogleda in zadovoljno ugotovi: „Bo kar šlo, mladi mož. Nekoliko se boš moral še privaditi našemu — novinarskemu — stilu, pa boš postal kar dober dopisnik."
Potem se je začelo. Prva številka, ki sem jo uredil, je izšla brez podatkov o listu — kolofona, kot temu učeno pravijo. Potem smo čez nekaj časa ugotovili, dd na posameznih straneh ni datumov. Ljudje so protestirali, češ kako naj vemo, kam spadajo zadnje strani, če ostanemo brez prvih. Nekaj številk je izšlo tudi, ne da bi napisali, koliko stanejo. Takrat je številka Glasa veljala 8 dinarjev, ostali časopisi pa so veljali 10 dinarjev. Mi smo hoteli bili pač konkurenčni! To pomanjkljivost so seveda brž izkoristili nekateri kolporterji in so začeli tudi naš list prodajati kar po kovaču.
To so bolj drobni spominčki, organizacijske prirode. A kaj bi vam, denimo, v teh nekaj vrsticah pisal o vsebini lista, ko ste pa vsi to, kar je bilo napisanega in kar še v Glasu piše, tako že prebrali!
Se besedo, dve o ekonomskih problemih. To so za časopise sila važni problemi, kajti z izgubo shajati je največja umetnost. To vedo med drugim tudi naši gostinci! Kot turisti za gostince, tako so za časopise rešilna bilka — oglasi.
Prvi časopisi niso imeli velikih oglasov, zgodovinsko pa je dokazano, da so že v starih rimskih časih objavljali male oglase, saj so iz nekega papirusa strokovnjaki še razločno razbrali, kako mlad Rimljan pre-klicuje svojo nezvesto ženo. V naših časih imamo tnjši velike oglase. To pa zato, ker se nezvestoba ne preklicuje več. Ce bi se ta preklicevala, potem bi bili seveda
#%as
Prva sprememba. Ze 17, II. 1949 je bila glava spremenjena in taka ostala do konca istega leta
dobrodošli tudi mali oglasi. Tako pa ta drobnarija premalo nese.
Tudi naš časopis je zbiral in še zbira oglase. Račune za te oglase pa nam po Kranju — zato da prihranimo na poštnini — raznaša kurir. Tudi v času, ko sem 'začel urednikovali, smo imeli kurirja. Ta kurir pa največkrat računov sploh ni raz-nesel, marveč je kar sam podpisoval posamezne stranke v knjigo prevzema.
Nisem se še ogrel na uredniškem stolčku, ko mi že sporoči uprava pretresljivo vest, da finančna sredstva čudovito naglo plahnijo in da kranjska podjetja nikakor nočejo poravnati računov za oglase.
Jaz seveda takoj k telefonu. Pokličem knjigarno „Simon Jenko".
„Rad bi povprašal, zakaj še niste poravnali računa za novoletni oglas?"
„Saj nam sploh računa niste poslali!"
„A tako, oprostite, bom takoj naročil v upravi."
Brž pokličem upravnika. Zahtevam prevzemno knjigo in pogledam, kam neki nam je kurir zapravil knjigarniško pošto. Ves začuden ugotovim, da je rubrika »Prevzemnik" izpolnjena. Brez štampiljke sicer in s svinčnikom. Podpis pa je kljub temu jasen in razločen. Podpisal je sam — Simon Jenko. SLAVKO BEZNIK
JESENIŠKI
ROV I Vlit
Glava »Jeseniškega kovinarja« od začetka 1919. do konca 1951. leta, ko je list prenehal izhajati
*9
Ravnokar Je odšel . . .
44
Odkar sem sodelavec pri »Glasu Gorenjske« sem imel večkrat priložnost potovati in se seznanjati s kraji in ljudmi na Gorenjskem. ,
Rekli so mi naj napišem kratek spomin, ki naj bo resen in po možnosti šaljiv hkrati... Spominov je nebroj. Tale, ki ga bom sedaj povedal pa je šaljiv, zame pa je bil tragikomičen.
Za naslednjo številko »Glasu Gorenjske« sem moral napisati nekaj o uveljavljanju novo tarifno politike. Da bi se dodobra spoznal s problemi sem se že'el še osebno pogovoriti z direktorjem neko tovarno izven Kranja.
Tisto jutro sem zgodaj vstal, kajti vlak me sicer no bi počakal. Cez dobro uro sem izstopil v kraju, kamor sem bil namenjen.
Potrkam na vrata sobo direktorjeve tajnice in vljudno vprašam, če je tovariš direktor v pisarni. Z žametnim nasmeškom mi jo odgovorila, da je, žal, ravnokar odšel iz pisarno in da mora biti nekje v obratu. Zahvalil sem se in odšel z upanjem, da ga bom pač našel. Toda zaman... V obratu ga n4 bilo, vratar pa mi je rekel, da so je ravnokar odpeljal z avtomobilom. Verjetno, je še pristavil, jo šel na občino, kjer ima vedno seje.
Kaj sem hotel! Pot pod nogo in na občino. Tudi tam so me odslavljali iz sobe v sobo z besedami »Ravnokar je odšel...«
Reminiscence ob desetletnici
Nekajkrat sem se znašel v Kropi, v Cerkljah ali še kje drugje prav v dneh, ko je poštar nosil mnogo izvodov Glasu Gorenjske od hiše do hiše.
Torej je zdaj naš list le razširjen — kot smo si nekoč želeli! Kajti takrat, pred desetimi leti, ko smo dobivali cele, še neodprte omote Gorenjskega glasu nazaj, nas. je vsakokrat zares zabolelo. Ozek krog nepoklicnih časnikarjev je pisal gotovo s srčno krvjo. Našega otroka pa niso marali celo taki, ki bi ga morali radi imeti. Marsikatera zadruga, tovarna in ustanova nam je list kratko zavrnila: »ne sprejmemo-«.
Res, da je bilo v tistih dneh gospodarsko in politično življenje usmerjano iz centra. Naš list pa je bil resda čisto lokalen, saj je želel tak biti. Hoteli smo v listu registrirati pomembne lokalne dogodke, pisali smo o kulturnih prireditvah, razlagali uredbe, pojasnjevali razne ukrepe, posebno gospodarske. Takrat je bila doba intenzivnih prostovoljnih akcij. Te smo propagirali in podcrtavali uspehe. Tudi kritični sestavki so se začeli pojavljati in celo podlistki.
Četudi glasilo Osvobodilne fronte za kranjski okraj, je bil list skoro vedno v gmotni stiski. Zato je bila požrtvovalnost avtorjev prvih sestavkov kar ganljiva; nihče, niti jezikovni korektorji, ni zahteval za svoje delo plačila — takrat se je reklo: »bomo kar udarniško opravili!« Da je bilo res vse prisrčno preprosto, je pričal vsakotedenski prizor navulici, ko je urednik sam raznašal omote lista po trafikah. To delo se ni zdelo nečastno.
Tudi z dopisniki je bilo težko. Napisali so dopis z roko in nečitljivo — iz tega je bilo treba nekaj izoblikovati — nato pa zamera, ker ni bilo do vseh napak točno objavljeno.
Bila so 4o prva leta bujne rasti navznotraj in burnih dogodkov na zunaj. Lokalni listič je
skušal t nadomestiti preživele »stenčase« in biti aktualen kot veliki, osrednji listi. Malodušja sicer v prvih sodelavcih ni bilo — toda takega razvoja, ki ga je dosegel list sedaj, res nismo pričakovali. Srečni smo zato, da je naš otrok tako zrasel.
, Qorenjski
Prvič »Gorenjski glas« — Takšna glava je bila od 1. X. 1948. do 17. II. 1949. leta
Ko stari sodelavci včasih pokukamo v sedanje   uredništvo   in   zagledamo močan kolektiv
mladih sposobnih poklicnih časnikarjev in poleg njih cel administrativen aparat, šele prav spoznamo, da je stara, tipajoča ideja izpred desetih let, le uspela. Tudi črke so bile v starih »Gorenjskih glasih« velike, okorne, šolarske; članki so bili razporejeni v dolge, utrujajoče kolone, za klišeje ni bilo dosti sredstev — kako vse drugače je sedaj!
Kljub neveščim, na mnogih krajih vpreženim rokam prvih urednikov in sodelavcev, je občutljiv človek že v prvih številkah lista opazil ljubezen do ljudi, navdušenje za delo, zvestobo naprednim idejam socializma in kritičen odnos do vseh nepravilnosti. Biti herold, glasnik vsega dobrega, poštenega in zavednega — pa tudi strog kritik vseh negativnih pojavov — to je bila smer hstu pred desetimi leti — to je gotovo smer »Glasu Gorenjske« tudi danes.
C. Zoreč
r
Paberki iz naših arhivov
(Nadaljevanje s 3. strani)
Sodišče je na podlagi dokazov in njegovega priznanja kot družbeno nevarnemu odmerilo (najhujšo kazen, to je, obsodilo na smrti (z-ustrelitvijo.     »Gorenjski Glas« 2. junija 1949
BREZPLAČNO JE DELAL
V Davči v Selški dolini govore, da se posek v odrejenem roku ne da izvesti. Dokaz, kako majave so take trditve pa je dal kmet Ambro-žrič Jakob. Četudi bolan je šel z ženo in sinom v gozd sekat. Sekali so vsi trije dokler ni bil dosežen plan. V desetih dnevih so posekali in razrezala 60 ms lesa. S tem je tov. Ambrožič dokazal, da se da marsikaj doseči, če je dobra volja.        »Gorenjski Glas« 23. junija 1949
DR2AVNI PRVAK V ZIDANJU
Tov. Mohorič Tone iz Projekta je že 12. decembra 1949 izipolnil svojo nalogo I. petletke in sedaj dela za drugo petletko. Kot najboljši zidar je na tekmovanju v Novi Gorici dosegel tudi državni rekord v zidanju in tako postal državni prvak svojega poklica.
»Gorenjski Glas« 2. februarja 1950 PRVE OTROČJE JASLI V KRANJU
V okviru 8. marca, dan žena, se bo že ustanovljenim didom v Kranju pridružila šo ena ctroy;ka ustanova, to so prve otročjo jasli v bivši Siavčevi vili na Jezerski cesti v Kranju.
»Gorenjski Glas« 2. marca J.950 SEST UDARNIC IZ TRŽIČA Delovni kolektiv Predilnice in tkalnico v Tržiču jo čestital 8. udavnicam, ki so za 100 do 117 % prekoračilo 5-letni plan. To so: Aha-čič Jožefa, Torč Ivana, Konjar Jelka, Arnež Angela, Aljančič Helena m Anderlo Terezija.
»Gorenjski Glas 20.  aprila 1950 ZA LOKALNI TISK Komisija za agitacl'o in ti.Tk prt" IO OF Slovenijo jo pregledala zbrano .podatke ter dodelila
II. nagrado 2.000 din Šorli MJ'flki, dopisnici »Gorenjskega Glasa«. Prva nagrada ni bila podeljena nikomur. V tekmovanju za razširitev drpi niške mreže pa je uredništvo »Gorenjskega Glasa« dobilo med prvimi pohvalo.
»Gorenjski Glas« 13. julija 1950
PRESNETE TRGOVINE!
Zadnjo' časo se jo večkrat dogajalo, da so nekatera trgovska podjetja odpirala in zapirala trgovune, kot so jim je zazdelo, kar priča vse prej, kot o redu v naših trgovskih podjetjih. Zato jo poverjeništvo za trgovino okraja Jese-nice-mesto sklenilo, da uvede s 15. septembrom točen delovni čas poslovanja vseh trgovin. — Tako bođo trgovino na Jesenicah odprte od 8. do 12. uro in od 14. do 17. ure.
»Jeseniški, kovinar«, 16. sept. Leto III. Stev. 37.
1950
BREZPLAČNO  SO  POPRAVLJALI ČEVLJE
Na poziv okrajnega odbora ZB so člani kolektiva »Obutev« sprejeli sklep, da bodo pomagali vasi Dražgoče z brezplačnim popravilom čevljev in z lastnim materialom. Pri tej akciji so bili udeleženi poleg delavcev »Obutve« še čevljarski pomočniki iz Čevljarske zadruge v Kranju. V dveh nedeljskih obiskih v Dražgoče so v 260 delovnh urah popravili 157 parov čevljev.     »Gorenjski Glas« 11. januarja 1951
»SAVA« IZPOLNILA 5-LETNI PLAN
Med prve zmagovalce, ki so izpolnili pred časom prvo petletko se je uvrstil tudi delovni kolektiv tovarno »Sava« v Kranju. V soboto bo kolektiv svečano proslavil to svojo zmago ter hkrati praznoval 30-letnico obstoja tovarne.
»Gorenjski Glas« 8. februarja 1951
KRANJČANI IMAJO PRVO BESEDO
Koncem oktobra so se namiznoteniški igralci Železničarja udeležili VII. republiškega turnirja v Brežicah. Kranjčane so zastopali: Ahačič II, Petrovič, Rebolj, Hlebš, Ferluga, Kovačič, Bo-gatajeva, Po^ačarjeva in Anzelčeva. Med 7 disciplinami, kolikor so jih igrali na tem turnirju, so igralci Železničarja iz Kranja zmagah v šestih, to je v vseh, razen v igni moških posa-»Goreniski Glas« 8. novembra 1951 mezno.
KRANJ MED SNEŽNIMI BARIKADAMI
Kranj so zasule debelo plasti snega. Kažipota ob kri?iščih in dokaj visoke ograje so komajda še vidijo. Promet je že par dni ustavljen, razen v središču mesta in v najbližji okolici. Vlak iz Ljubljano je obtičal v Medvodah, »Jeseničan-' pa pri Podnartu, Kranj ima zveze s svetom le šo po telefonu in brzojavu.
»Gorenjski Glas« 23. februarja 1952
OGORČENJE V KAMNIKU
Kamničani ogorčeno protestirajo in so jezijo, ker so trgovino ob sobotah popoldne šo vedno zaprte. Marsikatera mati, ki je zaposlena, ostane brez mleka, kruha in še marsičesa drugega za svojo otroke. Večina ljudi v Kamniku želi, da bi vsaj ena ali dve trgovini ostali odprti še v sobotnih opoldanskih urah.
»Glas  Gorenjske«  10. aprfla 1954
Gorenjski gia
Glava, kakršna je bila 1952. leta
Ko sem začel moledovati in praviti, da sem ga že povsod iskal in da nihče ne ve kjo je, so mi predlagali, naj ga poiščem šo na domu.
»Kje stanuje?«
Tam in tam...
Pozvonil sem pred vrati in odprla jo direktorjeva žena. Na vprašanje, čo jo morda njen. soprog doma, mi je odgovorila nadvse prijazno:
»Da, bil je, pa je ravnokar odšel v Kranj. Dejal mi jo tudi, da se bo spotoma oglasil še v uredništvu »Glas Gorenjske«, češ da ima tam* nek opravek... — Zal mi je...«
Tudi meni jo bilo žal, obenem pa mi ni preostalo drugega, kot da sem preklel muhasto usodo... IZTOK AUSEC
Doba otroštva je za nami
Najlepši spomini na moje sodelovanje pri Glasu Gorenjske me vežejo na tiste dni, ko> smo postavljali temelja novemu lokalnemu listu. Pozneje jo bilo vse delo porazdeljeno in urejeno. V tistih prvih dneh pa nas je vodil zgolj idealizem, želja, da bi posredovali gorenjskemu bralcu kolikor toliko dober lokalni časopis. Bili smo brez izkusite v, brez novinarskega znanja in nas je reševala zgolj vnema za stvar.
Bilo jo mnogo stvari, ki jih je bilo treba urediti. Naj omenim samo problem naročništva. Kako razširiti novi list? INo, domenili smo se, da bomo pošiljali list raznim kolektivom, to je sind kalnim organizacijam, zadrugam, društvom itd., da bi ta razpečala list med svojo člane. In tako so romali bolj ali manj nerodni debeli zavitki Gorenjskega glasu v razne kraje in največkrat enaki zavitki tudi nazaj. Kajti bilo je mnogo bolj preprosto vrniti poštarju zavoj, kakor pa, da bi se nekdo .potrudil in s časopisom obšel znanco in prijatelje. Vendar nekaj jih je bilo, ki so prijela za stvar, nam sporočili število naročnikov in v redu dostavljali naročnino. Ta akcija pa jo uspela v tem, da so se nekateri posamezniki začeli zanimati za list in tako jo število naročnikov stalno raslo. Spominjam se, da smo prve individualne prijave dobili iz oko'ice Vrbe. V uredništvu smo z veseljem ugotavljali Število 300, 500, 700 in več do današnjih 7 603 naročnikov. Dobro se je prodajal list zlasti ob petkih in sobotah v trafikah in na cestah. Zato je dostikrat urednik sam stisnil zavoj listov pod pazduho in se prelevil v kolporter j a, ki je spravljal kovance po 2 din v žep in nato v uredništvu obračunal.
10 let drobnih dejstev
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tudi 1953. leta začenja list z novo glavo in za 100 dinarjev večjo naročnino na leto. Menja tudi naslov s tem, da se je glas postavil pred Gorenjsko. Novi urednik je postal Slavko Beznik. List je začel izhajati na 8 straneh, v drugi polovici leta pa je izhajal na 6 straneh. Popestril je vsebino in začel objavljati precej novih rubrik, kakor rubriko za poduk in razvedrilo, za našo ženo in dom, zanimivosti itd. Ze sredi leta, 23. maja, je list spet menjal glavo. Tokrat je namesto komplicirane — »domoljubovske«, kot so nekateri očitali — glave, prešel na popolnoma preprosto glavo, v kateri je bil izpisan samo njegov naslov. V 1954. in 1955. letu pri listu ni bilo sprememb. Začel je samo redneje izhajati na 8 straneh. V tem času je samo ena številka izšla na 4 straneh, nekaj pa na 6 straneh.
1956. leta je začel list izhajati dvakrat na teden. Da je spet menjal glavo, ni treba posebej poudarjati. Izhajal je redno v petkih in ponedeljkih, in sicer na 8 oziroma na 4 straneh. 12. oktobra 1956. leta je prevzel uredništvo Miro Zakrajšek, medtem ko je postal Slavko Beznik direktor časopisa in tiskarne, kajti v tem obdobju se začnejo priprave za združitev časopisa in tiskarne v skupno podjetje »Gorenjski tisk«, kar se dokončno izvede januarja 1957. leta.
Ce se je tudi v 1957. letu menjala glava, seveda to ne pomeni, da se bo menjala tudi v 1958. letu, hkrati pa seveda tudi ne pomeni, da se 1958. leta glava ne bo spremenila. Kakor so Angleži, kot pravijo, navajeni, da imajo njihovi časopisi že 100 let iste glave, tako so se morda spričo vseh teh formalnih sprememb Gorenjci navadili, da njihov list vsako leto vsaj enkrat menja obliko svoje prve strani. To ne ve torej nihče.
Nekaj pa je jasno: ,prav tako, kot je list po svojih možnostih vseskozi poskušal, da" postane veren odraz in registrator vseh revolucionarnih sprememb na Gorenjskem po vojni, da postane organizator delovnih ljudi za še večje zmage na tej poti, tako je ta naloga živa vsemu kolektivu, ki danes ureja gorenjski list. Število naročnikov in bralcev, ki je, odkar se je list ustanovil, naraslo za trikrat in večkrat, dokazuje, da hkrati z rastom lista in s povečanimi napori za njegovo popestritev, raste tudi število njegovih bralcev. Tb zagotavlja gorenjskemu listu nadaljnji razvoj in to kaže, da stoletna tradicija tiskane besede na Gorenjskem ne bo zamrla.      S. B.
PROBLEMI GOZDARSKE SLUŽBE
1
Na račun našo gozdarske službe je bilo vsa leta po vojni slišati marsikatero pikro pripombo. Zlasti glede njene strogo centralizirane organizacije. Vendar so bili v prvih povojnih letih pogoji taki, da gozdarske službe ni bilo moč, spričo splošnih  državnih interesov, decentrali
soben referat za gozdarstvo pri občinskih ljudskih odborih. Ta bo skrbel za pravilno izvrševanje zakonov in drugih predpisov s področja gozdarstva, ki neposredno zadevajo občino, opravljal bo strokovno in pisarniško delo za občinsko  komisijo,   ki  izdaja   sečna dovoljenja,
zirati tako kmalu, kot je bilo decentralizirano nadalje bo dajal tudi strokovna mnenja o gozdar-vse ostalo fe-spedarstvo. .    .      skih vprašanjih s svojega področja itd.
S popolnejšo organizacijo dela v gozdarstvu bo laže napredovala tudi naša lesna industrija
Z novo reorganizacijo oziroma decentralizacijo gozdarske službe bo upravljanje, negovanje in eksploatacija gozdov precej približana gozdnim posestnikom, bodisi socialističnega ali zasebnega sektorja.
Pri Okrajnem ljudskem odboru bo še tudi vnaprej obstojala uprava za gozdarstvo, ki bo v okviru pristojnosti okraja skrbela za izvrševanje predpisov, nadalje bo morala posvetiti vso pozornost izdelavi gozdnih gospodarskih načrtov, potrjevala bo gojitvene in sečne predloge eozdno-gospodarskih organizacij in prav tako letne gozdarske načrte za zasebne gozdove. Njena naloga bo v prihodnje tudi vzgoja gozdarskih kadrov in skrb za njihovo strokovno usposabljanje in podobno.
Medtem ko je bila gozdarska služba doslej vodena iz okrajnih središč, bo na podlagi reorganizacije, od 1. oktobra dalje, obstojal tudi po-
Zadružne gospodarske organizacije bodo na podlagi novega upravnega sistema v gozdarstvu v bodoče opravljale vse operativne naloge v gozdarstvu zasebnega sektorja. To brez dvoma ne bo majhna naloga in se bodo morale prav
zaradi tega čimprej usposobiti za to, tako v 3rgan,>.aci iskem, kadrovskem ko'; v finančnem pogledu. Tudi bodoči odnosi med kmetijsko zadrugo in gozdarsko poslovno zvezo bodo morali biti v prihodnje taki, da bodo spoštovali kmetijsko zadrugo kot osnovno gospodarsko celico, ki pravzaprav vzpodbuja in daje vsebino dela gozdarski poslovni zvezi.
Naloga gozdarskih poslovnih zvez pa bo, dajati v prvi vrsti strokovno pomoč zadružnim organizacijam pri problemih gozdarstva in jih usposabljati za samostojno opravljanje operativnih nalog. Kljub vsem tem nalogam pa bodo imele gozdarske poslovne zveze na svojih ramah te reševanje vseh tistih problemov, ki so širšega pomena in presegajo gozdno gospodarske cilje posameznih zadrug.
Ker bo gozdarska poslovna zveza v bodoče opravljala vse svoje naloge prav s pomočjo kmetijskih zadrug, ne bo potrebno ustanavljati še kakšnih vmesnih administrativnih enot. Kjer bi bile take želje, da bi bilo to neopravičljivo in v nasprotju z namenom, da preide težišče gozdarskega dela v zasebnem sektorju čimprej pod okrilje kmetijskih zadrug, kar naj bi imelo za posledico neposredno vključevanje gozdnih posestnikov v delo in probleme gozdarske službe.
Referenti za gozdarstvo bodo v vseh občinah na Gorenjskem. Razen tega pa bodo obstojale še naslednje gozdno-gospodarske organizacije: za Triglavsko gozdno gospodarstvo območje, Gozdno gosopdarstvo na Bledu, Gozdarsko poslovna zveza v Radovljici, nadalje Gozdno gospodarstvo ter Gozdarska poslovna zveza v Kranju. Toda že sedaj, ko je reorganizacija gozdarske službe v polnem teku, je čutiti, da bo potrebno na področju kranjskega gozdnega gospodarstva ustanoviti dve gozdarski poslovni zvezi, in to mimo že omenjene v Kranju še v 5kofji Lo'ci, kajti preobsežnost in specifičnost tega gozdnega območja to brez dvoma terja. Vendar za sedaj, zaradi objektivnih težav — predvsem kadrovskega in finančnega značaja — to še ni možno.
S sedanjo reorganizacijo gozdarske službe ne bodo še v celoti rešeni vsi problemi v tej gospodarski panogi. Kljub temu pa lahko trdimo, da pomeni vendarle korak naprej v našem gospodarjenju t gozdovi. I. A.
O LEKARNIŠKI SLUŽBI NA KRANJSKEM PODROČJU
V Kranju bo treba misliti na novo lekarno!
O PREDLOGIH
kranjskih volivcev
Razgovor s kandidatom Milanom Vozlom o komunalnih problemih
Na nedavnih zborih volivcev v Kranju (a tako je bilo tudi v drugih krajih, so ljudje mnogo govorili o komunalnih potrebah. Bilo je precej pripomb in predlogov o ureditvi šol, cest tn mostov, o otroških igriščih, o pomanjkljivi električni energiji in drugim.
»Kaj mislite o uresničitvi želja in predlogov o komunalnih vprašanjih?« smo vprašali kandidata za občinski zbor proizvajalcev Milana Vozla.
»Potrebe, ki so jih obravnavali volivci, ko vsekakor upravičene,« je dejal tov. Vozel. »Tu bo treba nekaj urediti. Vendar bo potrebno vse to vzklajat^ z možnostmi, z večletnim perspektivnim razvojem Kranja. Kranj je eno od značilnih mest s hitrim razvojem industrije in dotokom delavstva. Vse komunalne ureditve so še skoraj take, kot so bile takrat, ko je Kranj imel ,7000 prebivalcev, a danes jih šteje skoraj 20.000. Potrebe za komunalnimi ureditvami rastejo hitreje kot za njihovo zadovoljitev sredstva.«
»Na katerih zborih volivcev ste bili? O čem so tam govorili volivci?«
»Bil sem na Zlatem polju. Precej pa poznam probleme iz vsega Kranja. Tam so upravičeno govorili o potrebi otroškega doma ali zavetišča in podobnem. Niti družabnega prostora tam nimajo in se sestajajo v obednici Dijaškega doma. Brez dvoma bo potrebno marsikaj napraviti, in sicer čim prej.«
»Kaj pa mislite o električnem omrežju?«
»Da, na zborih v Kranju, kot vem, je bilo precej govora o tem. Tu je res težava. Stalne okvare in prekinitve toka ovirajo ljudem redno delo in življenje doma. Treba bo urediti in okrepiti distribucijsko mrežo, postaviti nove transformatorske postaje in podobno. Potrošnja elektrike se je tudi v gospodinjstvu zelo povečala. Mi smo tega veseli.«
»Kakšne izboljšave predvidevate v bližnji bodočnosti?«
»Doslej smo dajali več za kapitalno izgradnjo, .za nove hidrocentrale. Premalo pa za ureditev distribucije. Sele letos je nekaj več sredstev. Izboljšali bomo električno omrežje na Planini, v Stražišču, pri novih blokih, za stanovanja ob Vodovodnem stolpu itd. Za Planino bomo Uredili tudi novo razdelilno postajo. Prav to je Predvideno tudi za severni del mesta.« Predvidena pa je združitev proizvodnih in razdelilnih Podjetij električne energije. Ce nam ta reorganizacija ne bo spremenila načrtov, upam, da bomo tudi preskrbo z elektriko v Kranju kaj kmalu izboljšali. K. M.
Pred vojno sta . bili v Kranju dve lekarni, medtem ko imamo danes le eno. Ta svoje delo čedalje teže zmaguje, saj je v primerjavi s predvojnim stanjem močno naraslo število prebivalstva in tudi način preskrbe z zdravili je mnogo širši. Prav zaradi ,tega je zgolj ena lekarna na področju Kranja in njegove bližnje okolice vsekakor premalo.
V sedanje prostore lekarne, ki so bili nedavno tega preurejeni, je bilo vloženih precej sredstev. Toda zgolj preureditev ni dovolj in smo v tem pogledu ostali nekako sredi poti. Skozi lekarniške prostore gre dnevno okoli štiristo ljudi, čakalnica je odločno premajhna in prav tako prostor z okenčkom, kjer se izdajajo zdravila, ne ustreza potrebam, saj ne omogoča niti delo dveh uslužbenk hkrati.
Lekarna izdaja zdravila na svojem območju približno 22.000 prebivalcem. Na enega farmacevta torej odpade 8000 prebivalcev, kar je zanje nedvomno prevelika obremenitev. V takih delovnih pogojih je tudi težko jamčiti za kakovost izdelanih zdravil. Lekarna opravlja izredno velik promet, saj so letos izdelali na podlagi receptov že 235.000 zdravil, medtem ko so jih še pred tremi leti le 193.734. Tudi finančni promet je iz leta v leto večji. Tako znaša zgolj v prvih osmih mesecih letošnjega leta približno 70 milijonov dinarjev, medtem ko je znašal leta 1954 (vseh 12 mesecev) 47,909.000 dinarjev.
Čeprav je v kranjski lekarni dovolj strokovnega kadra — pač z ozirom na utesnjene pro-
store — odpade na enega farmacevta približno 9 milijonov dinarjev prometa, kar je vsekakor preveč. Strokovnjaki menijo, da bi moralo od-pasti na enega farmacevta največ 5 do 6 milijonov dinarjev prometa.
Z ozirom na vse te probleme je želja, ki je zrasla iz potreb, za novo lekarno v Kranju močno utemeljena, zato bo treba kmalu misliti na nove prostore ne le za sedanjo, marveč tudi za povsem novo lekarno.
JANKO KOVAClC
Vsak dan od jutra do večera so v edini kranjski lekarni dolge vrste ljudi
O RAZPRAVAH O PREDLOGU NOVEGA ZAKONA O DELITVI DOHODKA
LOČIMO BISTVENO OD NEBISTVENEGA
Če ima mali za svoje otroke na razpolago zgolj eno jabolko, ji ga je vedno težko pravično razkosali in potem razdelili mednje. Kajti vedno se bo kdo izmed njih — pa naj si bo materina roka še tako pravična — čutil prizadetega ali prikrajšanega.
To prispodobo imamo lahko pred očmi tudi sedaj, ko zavzema razprava okoli ostiutka novega zakona o delitvi dohodka čedalje širše razmere.
Na Gorenjskem ne bi mogli reči, da se je razprava med delovnimi kolektivi gospodarskih organizacij, o lem sila pomembnem vprašanju, že kdo ve kako razmahnila, saj je omenjeni osnutek ša bolj ali manj predmet razprav le med računovodji in vodji gospodar sko-račun-skih sektorjev v posameznih podjetjih. Ko vprašaš zastopnike organov de'avskega samoupravljanja, ali so se že seznanili z bistvom pa tudi podrobnostmi predloga nove uredbe, dobiš po navadi takle odgovor: „Naš računovodja pripravka izračune, na podlagi katerih bomo potem raz-, pravljali in povedali svoje mnenje o tem, ali se z novim načinom delitve dohodka strinjamo ali ne."
Sprevreči razpravo o predlogu nove uredbe o delitvi dohodka od njenega poglavitnega namena na tehnokratsko izračunavanje finančnih rezultatov, ki bodo posledica njenega uveljavljanja v praksi, pa je povsem napačno. Saj se nam na ta način prav lahko zgodi, da zaradi gozda ne bomo videli dreves.
Na podlagi novega osnutka uredbe si predvsem zamišljamo urediti naslednje probleme: odpraviti neenakost med gospodarskimi organizacijami in podjetji in jih odslej meriti ket enake z enakimi. Kolektivi in posamezniki naj bi doJ?ili veČ vzpodbude za svoje delo. Organi delavskega samoupravljanja bodo dobili več pravic pri upravljanju in slednjič, komuna naj bi bila bolj zainteresirana za smotrno gospodarjenje v podjetjih na njenem območju.
Če bomo ime!i ob razpravah pred očmi prav te značilnosti novega osnutka zakona, bo tudi lažje govoriti o njegovih pomanjkljivostih, ki jih brez dvoma ima. V razgovorih bo treba zlasti poudarjati smoter osnutka nove uredbe in povedati svoje mnenje o tem, ali pomeni na sedanji stopnji naššga gospodarskega razvoja korak naprej, ali ne.
Vajeni smo kritizirati. Upravičeno in dostikrat tudi neupravičeno. Praksa pa je že večkrat potrdila, da kritikastri običajno niso imeli prav. Spomnimo se zgolj pomislekov, ki so jih imeli nekateri gospodarstveniki ob uveljavljanju 'spremenjenega načina delitve dohodka, ki je trenutno v veljavi. Takrat je bilo slišati, med drugim, da bodo imela podjetja še manj skladov kot do takrat. Analize pa so pokazale prav obratno!
Na novi predlog uredbe o delitvi dohodka je treba torej gledali kot na enega najbolj smelih korakov pri urejanju našega gospodarstva v celoti in ga tudi na tak način meriti pod drobnogledom.
I. A.
r
OPEKARNA V CESNJEVKU BO DOBILA NOVO KROŽNO PEC
V opekarni v Cešnjevku pri Cerkljah že'nekaj mesecev gradijo moderno krožno peč, ki bo lahko letno izžgala do 4 miliijo-ne kosov opeke. Stavba je že pod streho, vendar jo še v surovem stanju. Predvidevajo, da bo spomladi krožna peč že začela redno obratovati. Z dograditvijo to peči se bo proizvodnja opeko dvignila za celih 100 odstotkov. Vsa dela na omenjenem objektu je podjetje opravilo v lastrai režiji in s tem pocenilo gradnjo za več milijonov dinarjev. Podjetje ima v načrtu tudi gradnjo umetno sušilnico za opeko. Doslej je podjetje uporabljalo le naravne sušilnice, kar pa je znatno otež-kočalo in zaviralo proces proizvodnje. Za dograditev teh ob-
jektov je OLO Kranj odobril podjetju 20 milijonov dolgoročnega investicijskega kredita.
Letni proizvodni plan v surovem stanju je podjetje doseglo žo D. avgusta. Do konca leta pa predvidevajo, da bodo plan presegli za 70 odstotkov. -an
SE EN UKREP ZA RAZVOJ TURIZMA
Delovni program Turističnega olepševalnega društva v Kranju jo kaj obširen, pa tudi delovni uspehi, ki jih jo zabeležilo društvo, so zelo pomembni. Ob tej priložnosti še en dokaz prizadevanja: ob sodelovanju in s finančno podporo Gorenjske turistično podzveze bo društvo izdalo turistični prospekt Kranja in okolice. Prospekt bo zajemal tudi Preddvor, Jezersko in Krvavec. Tiskan bo v 25 tisoč izvodih in bo bogat na slikovnem materialu, s kratkimi večjezičnimi komentarji in zemljevidom.
Prospekt bo dotiiskan meseca februarja, nato pa bo pravočasno — se pravi; šo pred začetkom sezone razposlan inozemskim potovalnim in turističnim
agencijam. Prospekt bo opremljen tudi s cenami gostiteljskih uslug, kajti cene za letno sezono 1958 so že določene.
Ob edicijah prospektov pa se pojavljajo tudi ovire, ki močno dušo razvoj turizma — namreč, po turističnih krajih, ki jih prospekti propagirajo, navadno primanjkuje nočišč. To je na-vsezadnjo dokaj poigost pojav, s katerim so boro tudi turistični kraji v inozemstvu. Ta pojav pa je še posebno občuten v Kranju in okolici. Vsekakor ne gro te pomanjkljivosti podcenjevati, kajti zavedati se moramo, da imamo do tujih gostov, ki jih vabimo v naša letovišča, tudi vrsto obveznosti. Ob koncu šo bežna misel: zmogljivost hotela Evropa v Kranju jo, komajda koa povpraševanju po no&lščih. Kam torej is turisti — tujimi in domačimi, čo bodo obiskovali Kranj v večjem številu? Treba bo misliti na gradnjo ustreznega hotela. S.
TUDI V GORENJI VASI BODO DOBILI  ZDRAVSTVENI DOM
Zdravstveni dom in neurejena zdravniška  služba  v Poljanski
dolini, jo žo dljo časa zelo pereč problem. Vsa občina Gorenja vas, ki ima preko 6000 prebivalcev, ima lo enega zdravnika. Posvetovalnica za matero in otroko pa jo utesnjena v skrajno neprimernih prostorih 300 let stare hiše. Na minulih, zborih volivcev pa jo bila izražena misel, da bi iz predvidenega stanovanjskega bloka, zgradili nov zdravstveni dom. Ta 4-stano-vanjskl blok so začeli graditi žo pred letom za potrebe tamkajšnjega učiteljsbva. Ker pa je zmanjkalo finančnih sredstev, je dom šo vedno v surovem stanju. Sedaj pa so so odločili, da bodo to stavbo preuredili v zdravstveni dom. V ta namen si jo pred dnevi to poslopjo ogledala posebna komisija, ki je ugotovi'a, da bo z manjšimi preureditvami oziroma s spremembo prvotnega načrta, moč preurediti poslopjo za potrebe zdravstvenega doma. V spodnjih prostorih bodo ambulanta, zobna ambulanta, rentgen in posvetovalnica za matero in otroke. Zgornji prostori pa bodo služili zdravniškemu osebju za stanovanja. -an
6480154^34
D$B
Mestno gleda/išče Jesenice ob začetku nove sezone
Prva premiera P. Golia:
V soboto 21. septembra je Mestno gledališče Jesenice pričelo sezono 1957-58 s premiero pravljične igre P. Golie »Triglavska bajka«. Nekoliko nenavadno izbiro dela za otvoritev sezone opravičujejo načrti gledališča, da v novi sezoni uprizori več mladinskih del. Ena sama mladinska premiera, običajno okoli Novoletne jelke, je odločno premalo za številno najmlajšo publiko. Z zvišanjem mladinskih uprizoil-
lcja, ki obeta še lep razvoj, in sicer še neizdelan, toda za prvi nastop uspešen zahteven Spik Jake Jeraša.
Na odru amo prvič videli tudi Marijo Ovenovo, ki se ni v polni meri približala zahtevnemu liku človeško tople in pravljično mogočne Babice, med najmlajšimi, ki so doživeli svoj odrski krst pa naj omenim Ireno in Bronki Koreščevi, ki sta toplo podoživeli Bratca in Sestrico, prva morda manj osebno prizadeta, druga pa z vso otroško prepričljivostjo, ter posrečenega krošnjarja Staneta Babica. Uprizoritev »Triglavske bajke« je dokaz, da talentov ne manjka, *ki bi ob ' skrbni vzgoji lahko pokazali tudi kaj več. Ob Tednu otroka je »Triglavska bajka« tudi prav lepo darilo vsej deci jeseniške občine. Na predstavi sem le zaman čakal na plese, ki jih omenjajo gledališki lepaki.
Za sredo oktobra MG Jesenice pri-pravlja svojo drugo premiero, in sicer delo srbskega komediografa B. Nušiča »Žalujoči ostali« v režiji Jožeta To-mažiča. Tej bo sledila dramatizacija romana proletarskega pisatelja M. Gor-kega »Mati«, ki jo gledališče pripravlja skupno s člani dramske sekcije jeseniškega DPD »Svoboda« v počastitev 40. obletnice Velike oktobrske revolucije. Poleg teh del bo MG Jesenice črpalo nadaljnji  program  iz svojega
okvirnega repertoarja, v katerem so naslednja slovenska dela: psihološka drama A. Kraigherja: »Školjka«, socialna drama A. Remca »Magda«, ljudska igra »Visoška kronika« po istoimenskem romanu I. Tavčarja in pravljična igra V. Ocvirka »Peter Klepec«. Jugoslovanska dramatika je zastopana z D. Dobričanina komedijo »Marsovec«, I. Vojnovičevo dramo »Ekvinok-cij« in mladinsko igro M. Sirole »Skok, Cmok in Bistrook«. Klasiko zastopata Shakespearjev »Beneški trgovec« in C. Goldonija »Krčmarica Mirandolina«, med modernimi svetovnimi deli pa so izbrani Huxleya psihološka drama »Giokondin smehljaj«, Axelroodova komedija »Sedem let skomin«, MilN r-jeva drama »Lov na čarovnice«-, Pu-getova komedija »Srečni dne/i« in Niccodemijeva komedija »Scampolo«.
Kakor v lanski sezoni, bo tudi letos MG Jesenice s svojimi predstavami gostovalo na okoliških odrih, saj so lanske izkušnje dokazale, da so taka gostovanja ne samo koristna, temveč tudi nujna. Prepričani smo, da se bo naporom jeseniškega amaterskega gledališča, ki s svojim delom in uspehi v polni meri opravičuje moralno in materialno podporo družbe, pridružila tudi v letošnji sezoni, kot vselej doslej, številna publika delavskih Jesenic.
-on
KADAR PRIDE ZIMA jo ameriški film v črno-beli tehniki, ki hoče po vsej sili pripovedovati psihološko zamotano in družbeno problematično zgodbo. Dobrohotno namere scenarist;', in režiserja — ustvariti iz sila naivnega romana, dober, psihološko poglobljen film, so so nr, vsej črti izjalovile. »Uspeh« utegno biti le v tem, dr. so gledalec sprašuje: Kaj Ima film povedati? Imel bi sice? marsikaj povedati, če ne bi bilr, zgodba psihološko tako prisrčno haivna. V glavnem gre za konflikt med pretirano dobrosrčnim in poštenim junakom in ozkosrčno, v družbeno kon-
vencicnalnosfc pogreznjeno družbo. — Na začetku jo film močno raztegnjen in učinkuje monotono, kljub nekaterim lepim in prisrčnim prizorom, pozneje pa preido v močnejšo dinamiko, ki pa kvalitet filma, ne reši. Filmu bi lahko očitali tudi nerazumljivost nekaterih prizorov. Kljub naporom solidnih jgrol-cev (Walter Pidgeon, Deborah Kcrr in Janet Leight), ki so dosegli nadpovprečno dobro igro, pr, so ni posrečilo vtisniti filmu atribut: debro. — • Gledalec se ob koncu filma vpraša: Kako je vendav mogoče, d?, je MGM proizvodnja s tem filmom tako spodrsnila, aa
Prizor iz pravljične igre Pavla Golie »TRIGLAVSKA BAJKA«
tev si gledališče ne bo samo pridobilo novih in hvaležnih gledalcev, temveč iz vrst mladine tudi pritegnilo nov kader igralcev, saj zanimanja za to ne manjka. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da je tudi starejša publika zmerom dokaj naklonjena čaru mladinskih uprizoritev.
»Triglavsko bajko« je režijsko nekoliko premalo razgibano in scensko okusno in originalno pripravil Bojan Cebulj. Pravljica o ubogima bratcu in sestrici, ki se s pomočjo bajnih triglavskih bitij borita proti nasilju in zlobi, dokler končno ne zmagata, je danes vsebinsko precej odmaknjena našemu čustvovanju. S tem, da je režiser moral črtati in obiti vrsto vsebinskih in idejnih poudarkov, ki so značilni za dobo, v kateri je bila pravljica napisana, jo je seveda oropal polnokrvno-sti. Odtod tudi predvsem tehnični ne-dostatki režije, za mladega gledalca pa je kljub temu ostalo še obilo navdu-šujočega in poučnega. Med številnimi mladimi začetniki razumljivo izstopajo starejši igralci, tako figuralno dober, toda premonoton in premalo očakov-ski očak Triglav Ladota Nikolavčiča, neproblematična toda posrečena Strina Rjavina Jožice Fonove in čarodej Corin Francija Pogačnika, dinamična in prepričljiva Vila Zla Jane Smidove, v maski simpatični, toda notranje ne-razgiban Sever Jerneja Pogačnika in premočrten vendar ustrezajoči Nasilnik Bojana Cebulja. Med novimi in mlajšimi igralci zlasti izstopata dosledno izpeljan Konte Monte Naca Smo-
Seminar o tehničnem pouku in likovni vzgoji
Te dni je bil na Bledu za vse prosvetne delavce blejske občine, ki poučujejo na nižji stopnji osemletke, enodnevni seminar o tehničnem pouku in likovni vzgoji. Organiziralo ga je tajništvo sveta za šolstvo OLO Kranj z namenom, da bi učitelji prav tema predmetoma, ki sta nekako med zadnjimi  na  lestvici šolskih predmetov,
posvečali več skrbi. Na tem seminarju so prejeli udeleženci obilo praktičnih nasvetov, kako s preprostimi predmeti in prijemi doseči čimboljše uspehe.
Podobni tečaji so bili tudi po neka-, terih drugih krajih, nadaljevali pa se bodo še ves mesec oktober. Vodita jih tovariša  France  Fister  in akademski
Drago Tršar »poljub« 1955, les
slikar Milan Batista.
-jb
„SVOBODA" KRANJ pred novimi nalogami
Minuli teden jo kronika dramsko sekcijo DPD »Svoboda« Kranj zabeležila svoj II. občni izbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov in nekaj gostov, ki z zanimanjem spremljajo delo gledališčnikov — amaterjev.
Namen tega kratkega sestanka ni zgolj v tem, da kromistično zabeležimo ta pomembni dogodek in ponovimo dnevni red, kajti s tem bi še ne dobili pravo podobo dela in vsega ostalega, kar delo spremlja. — Menda ni treba posebej ponavljati, da je zabeležila dramska sekcija v pretekli sezoni vrsto zavidljivih uspehov, ne smemo pa za-
obiti napak in pomanjkljivosti, 1 ki so v mnogočem delo dramske sekcije tudi zavirale.
Menda je prav nediscipiinira-•nost tisti kamen spotike, ki je zadobila tudi v kranjski »Svobodi« tako določno obliko, da jo tudi občni zbor ni mogel prezreti. Tu ni več govora o nekem nejasnem pojmu — tu govore dejstva in teh tudi v debati cb koncu občnega zbora ni . manjkalo. Seveda ne moremo nediscipline očitati vsem članom sekcije, kajti v tem primeru bi marsikomu storili krivico. Ni pa moč prezreti nekaterih, ki imajo sicer veselje do odrskega dela, vendar pa pogosto doživlja-
jo »šibke trenutke«, saj prav radi pozabijo na svoje obveznosti do sekcije in tovarišev.
Cemu toliko .govora o nedisciplini? Zavedati se moramo, da prav nedisciplina posredno ogroža umetniško plat uprizoritev!
Dramska sekcija »Svobode« je tista kulturna institucija v Kranju, ki bo po reorganizaciji poklicnega gledališča prevzela kulturno poslanstvo v obliki dramske umetnosti. Kranjski gledališčniki — amaterji naj te svoje naloge ne podcenjujejo, kajti breme, ki so si ga zadali, je težko.
Zapisek o razstavi sodobne grafike in male plastike
Likovna razstava, ki je bila odprta ob sodelovanju Jakopičevega paviljona iz Ljubljane preteklo nedeljo v Mestnem muzeju v Kranju> je za ljubitelje likovne umetnosti zanimiva zlasti zato, ker gre tokrat za srečanje z deli nekaterih umetnikov-grafikov, ki predstavljajo vrh slovenske likovne umetnosti in z nekaterimi likovniki, ki pripadajo mlajši generaciji. Čeprav gre v našem primeru le za devet ustvarjalcev, ki se ukvarjajo s to likovno zvrstjo, število slovenskih grafikov še ni izčrpano; vendar pa razstavljena dela prikazujejo nekak prerez tovrstnega sodobnega ustvarjanja. — Novejšo malo plastiko ponazarja razstavljeno delo štirih kiparjev, katerih značilnosti kaj lahko razberemo v razstavljeni mali plastiki, ki jo glede na njihovo umetniško rast menda v vseh primerih lahko hkrati označujemo   kot eksperimentalno
Barvne litografije Rika Debenjaka nakazujejo obnovljeno zanimanje za nadrealistične predstave in simbolične poudarke. To je pravi tip sodobnega ustvarjalca-grafika, ki se v svojih motivih nikdar ne oddaljuje od domače resničnosti. — Grafika Božidarja Jakca z oblikovno dognano ploskvijo in precizno črto obravnava črno-beli kontrast nebarvne grafike barvno. — Dela Borisa Kobeta nas tudi tokrat opozarjajo na ustvarjalca, ki varno vodi gledalca s sv~io
drzno formo v jedro grafičnega lista. — Lesorezi Toneta Kralja, ki si je s samosvojim umetniškim izrazom osvojil svojevrstno mesto, sko-
France Mihelčič »KRONIST« 1955, barvni lesorez
raj drastično prikazujejo kmetiški ambient naše polpreteklosti. — Grafika Franca Miheliča po-
sega v podzavest človekovega čustvovanja, v prvobitni strah pred neznanim, v grozo človeške eksistence, ki je na milost in riemilost predana silam narave; pa se pri tem ne ustavi. V nekaterih delih podaja v prečiščeni obliki podstati starega verovanja z novo, spravljivo noto, kjer mu gre predvsem za estetiko forme. Pri tem se izogiba zunanjemu videzu predmeta in se zateka v območje 'skoraj čistih simbolov. — Grafično delo Maksima Seđeja se nam predstavlja s prisrčno vedrino, s katero priteza v svoj svet slehernega gledalca. — Grafični listi Lojzeta Spa-cala prinašajo tisto originalno, dojemanje in sklenjenost umetniško preoblikovanega realnega sveta, ki je za njegova dela tako značilna. — Marjan Tršar, predstavnik mlade generacije grafikov, se izraža v . ekspresivnih formah, iz katerih slutimo prizadevanja avtorja, da uredi do umetnosti najprej svoj človeški odnos. — Melita Vovk gradi svoj predstavni svet iz svojih dognanj o realnem svetu.
Številčno slabše so zastopana kiparska dela štirih kiparjev, in sicer Stojana Batiča. ki izraža v svojih delih izrazito težnjo do male plastike, dalje Zdenko Kalin z doslej najzanimivejšimi variantami na temo Otroških iger, Karel Pulrih z vztrajnim iskanjem ustreznih zunanjih oblik, pri čemer se izdatno poslužuje svojega močnega kiparskega instinkta. In končno Drago Tršar s svojo mnogo obetajočo plastično elementarno-stjo in neposredno kiparsko funkcionalnostjo.
To je le bežen oris k razumevanju sodobnih slovenskih likovnih tendenc in predstavljenih avtorjev. Zgovorncjšo podobo pa podajajo razstavljena dela. — Razstava bo odprta do 12. oktobra.
Nekaj pripomb k razpravi o reorganizaciji
PG
Razprava o reorganizaciji Prešernovega gledališča jo precej razgibala prebivalstvo v Kranju, v okolici in na Gorenjskem sploh. In to je tudi prav. Široka obravnava kulturnih problemov jo ssmo znak, da so so delovni ljudje zanje začeli zanimati, da jim kultura ni več nekaj tujega, nekaj, kar po zgodovinski tradiciji pripada samo »višjim« slojem.
Čeprav so bila mnenja deljena, pa so bila v veliki večini dobronamerna. Lahko trdimo, da jo večina sodelujočih v razpravi o predlaganih reonganzaciah Prešernovega gledališča izhajala iz naprednih, torej socialističnih pozicij, kljub malca napetemu vzdušju, ki ga jo ustvarjala ne vedno najkorektnejša (z vseh strani) in naj-smotrnejša polemika. ,
Cilj vseh obravnav jo bil skupen: kako še bolj približati kulturo delovnemu človeku, kako razbiti zamisel o neki. »nižji« ljudski kulturi in nekakšni »višji« kulturi, ki jo lahko razumejo lo izbranci, skratka, kako osvestiti delovnega človeka, da bo spoznal, da jo on. edini dedič bogate napredno kulturno dediščino preteklosti in današnja kulturno tvornosti.
Danes se v svetu vse močneje — zavestno in stihijsko, mimo volje in želja posameznikov — uveljavljajo novi odnosi; razvoj povsod v svetu daner. neizbežno vodi v smeri socializma in v nadaljnji perspektivi 1: ustvarjanju brezrazredno dn.;žbj (uveljavljanje delavskih samoupravnih in souipravnih organov itd.). Zato je tudi povsem razumljivo, da se vso bolj pojavljajo tudi. težnjo po. »deklasiranju« kulture — torej tisto zvrsti družbeno dejavnosti, ki je bila v vsej zgodovini razredno najbolj omejena. Tako težnje so pojavljajo povsod, in mnogokjo že razmišljajo o načinih, kako rešiti ta »problem dneva«. Ni. slučajno, da so so te težnjo v neki konkretnejši obliki pojavile prav v kranjskem okraju, kjer jo delavski elemen«; najštevilnejši.
Načinov, kak:- »deklasirati« kulturo — kako uveljaviti princip: kulturo za vse — kako izbojevati razredni boj tudi na področju kulture, je vsekakor več. Zato jo tudi razumljivo, da jo v razpravi o tem vprašanju lahko več mnenj in pri tem ni nujno, da jo eno samo popolnoma pravilno, druga pa povsem zgrešena.
Seveda pa se jo v tej razpravi — sicer nebogljeno, a vendarle — čul glas tistega družbenega sloja, ki so krčevito oklepa kulturnih instir.ucij in jih ima šo vedno za svoje. Mislim, da jo ravno zategadelj, ker so kulturnih institucij, torej tudi gledališča, drži šo vedno malomeščanska lupina, prišlo do razprave o kranjskem gledališču. V tej razpravi se je večkrat z vseh strani ugotovilo, da delavci no hodijo v teaiter — boljo rečeno premalo hodi.ro v teater, d?, torej gledališče šo ni delavsko. Na dlani je, da so malomeščani v tej razpravi, pod krinko zavzetosti za rast kulturo in »narodne omike« hoteli gledailiščo ohraniti zase. Zato jo tudi razumljiva njihova vnema pri širjenju drobnih, nenačelnih stališč in v pačenju dejstev.
Ti medli glasovi v razpravi pa ne bi bili niti omembo vredni, čo so ne bi po sklepu Okrajnega ljudskega odbora Kranj, da se Prešernovo gledališčo reorganizira, zvrstili nekateri dogodki, ki mejijo že na politično demonstracijo in so daleč od načelno obravnavo tega vprašanja. Ti dogodki lahko samo profanirajo vso dosedanjo ' razpravo in ji dajo pečat nenačelnosti in zlonamernesti, kar vsekakor no bi bilo v korist nadaljnjemu obravnavanju teh problemov v širšem okviru. Zato jo vredno spregovoriti o tem nekaj besed.
Ogromno zanimanj o za prireditve Prešernovega gledališča v zadnjem tednu njegovega delovanja, vsekakor v precejšnji meri kažo na potrebo po stalnih kvalitetnih gledaliških prireditvah v Kranju. Razne resolucije, ki so bile na zadnjih predstavah prebrano in druga sredstva, ki so bila uporabljena za razvnemam je občinstva, pa so bolj odraz Iniciative določenih ljudi, za katere bi bilo mnogo koristneje, če bi to energijo sprostili prej in to v smeri iskanja odgovora na zgoraj navedene probleme.
Biti plat zvona po toči jo vedno prepozno, razen seveda, Čo ta hrup nekomu no koristi. Kdo ga izkorišča v tem primeru, jo očitno. Zato jo razumljivo, da se s takim načinom ne strinja nobeden tistih, ki so od vsega začetka razpravljali o kulturnih problemih na Gorenjskem s stališča interesov vseh delovnih ljudi.
Patetična zagotavljanja, da gledališče v Kranju in na Gorenjskem bo, so sicer dobro sredstvo, da so ljudi, navduši, vendar pa nam le vztrajno delo in to, da no nasedamo raznim prišepetovalcem zagotovi lahko njegov resničen razcvet. Slavko Beznik
Janez Mlakar
Uvodoma navajam, da sem bil živa priča neštetih dogodkov v delavskem gibanju. O njih imam svoje zapiske in tudi, vsaj kakor trdijo drugi, dober spomin. Tako pač lahko upam, da bodo ti podatki resnični.
V Železarni na Jesenicah, to je v bivši KID,   sem   se   zaposlil meseca
aprila 1917. Meseca julija 1917, sem vstopil že v rdeči sindikat (Metal-arbeiter Verband), podružnica na Jesenicah (pozneje, to se pravi v Jugoslaviji, se je ta imenoval Zveza ali društvo kovinarjev, pozneje pa Savez metalskih radnika Jugoslavije (SMR.I). Ko sem prvi dan prišel P" delo, so
Foto: Perdan Franc
jesen
O pomenu ee
O pomenu cepljenja ljudje ne vedo posebno mnogo. Zato ne bo napak, če o tem napišem nekaj besed.
Poznamo cepljenje proti črnim kozam, davici, tetanusu, tuberkulozi itd. Letos pa bomo prvič cepili proti otroški ohromelosti, ki je prav v zadnjih letih v Sloveniji precej narasla. S cepivom, ki ga bomo vcepili v otroški organizem, bomo dosegli, da bo postal otrok odporen ali imun proti tej bolezni. — Imuniteta ali odpornost proti nalezljivim boleznim je lahko priro-jejia — se pravi, da za nalezljivo boleznijo sploh ne obolimo, ker hrani naš organizem nekatere obrambne snovi, ali pa pridobljena, pri kateri otrok, ki je neko nalezljivo bolezen že prebolel, te bolezni ne more dobiti ponovno.
Prav v tem pojavu so znanstveniki dojeli ogromen pomen, kajti opazili so, da povzročitelj nalezljive bolezni, ki je vcepljen v organizem, povzroči tvorbo protisnovi, ki prepreči, da se nalezljiva bolezen ne more razviti. V tem primeru gre za aktivno Imuniza-cijo. Tak primer imamo pri cepljenju proti kozam. S cepivom proti kozam vcepimo v telo povzročitelja pravih črnih koz, ki povzročijo kozam podobno obolenje, seveda v milejši obliki, ker je cepivo precej oslabljeno.
Razen aktivne imunitete poznamo še pasivno imuniteto. V telo vcepimo že gotove protisnovi, torej ni potrebno, da jih telo samo proizvaja. Primer pasivne imunitete je n. pr. cepljenje
proti davici. Bistvo tega cepljenja je, da vcepimo v telo izločke bacilov da-vice, seveda tako predelane in oslabljene, da organizmu ne škodijo.
Iz tega je razvidno, da je cepljenje za zdravje in življenje izrednega pomena. S cepljenjem smo že docela iztrebili iz naših krajev črne koze, pa tudi davico, ki je nedavno še kosila med našimi najmlajšimi, zaradi redkih primerov, mladi zdravniki komajda poznajo. — Za vse to gre zasluga samo cepljenju!
Letos pa bomo cepili proti otroški ohromelosti. Cemu to? Otroška paraliza je bolezen, ki često pusti težke posledice, to je ohromitve tega ali onega uda. V posameznih primerih pa lahko nastopi tudi smrt. Primeri otroške paralize v zadnjih letih močno naraščajo. Bolezen napada zlasti predšolske otroke. Z ozirom na težke posledice so znanstveniki v ZDA po dolgih letih napornega raziskavanja le odkrili cepivo, ki uspešno preprečuje širjenje otroške paralize. Proizvodni postopek takozvanega Salkovega cepiva je precej kompliciran, zato tudi ni čudno, če je tako drago. Cepivo vsebuje mrtve povzročitelje-viruse, ki pa so ohranili zaščitno lastnost, da po cepljenju zadobi organizem protisnovi. Ce se cepljena oseba pozneje okuži z živimi virusi, protivirusi preprečijo vdor virusov v hrbtni mozeg in možgane, in tako preprečijo paralizo. Cepivo je preizkušeno na neštetih primerih in se je izkazalo kot neškodljivo.
me delavci spraševali, zakaj sem sploh prišel v tovarno, zakaj namreč nisem ostal na kmetih, kjer je več hrane in ni takega pomanjkanja kot na Jesenicah.
Seveda, v tovarni so vladale slabe razmere. Bila je pod vojaško kontrolo, delavce je »krotil« lajtnant Miiller. Celo zapirali so jih v staro barako, v kateri je bila nekoč mlekarna. Največ je bilo zaprtih zaradi tega, ker so iskali živež po vaseh.
Razmere s prehrano so se stalno slabšale. Tudi oblačil ni bilo lahko dobiti. Zaupniki v sindikatu, posebno še predsednik tov. Gabrijel so neprestano urgirali na direkciji tovarne, pa tudi na okraju v Radovljici. Uspeha vendar ni bilo. Manjkalo je kruha in obleke. Delavstvo je postajalo nezadovoljno in nestrpno.
Hkrati pa so dan za dnem prihajali glasovi, da se vojaki na fronti upirajo. Tako je v jeseni prišlo tisto, na kar smo vsi čakali in želeli — ves svet je pretresla vest o Oktobrski revoluciji v Rusiji.
To je zelo odjeknilo tudi v tovarni med delavci. Zelo hitro je naraščalo število članov, ki so se prijavljali za vstop v rdečo organizacijo. Le-ta je že poleti 1917. leta štela 200 članov, v začetku leta 1918 pa že preko 800.
KO SMO USTAVILI DELO
Odmevi Oktobrske revolucije so se kmalu pokazali. Delavci so postajali samozavestni. Spoznali so, da imajo veliko moč. Več nas je bilo med delavci, ki smo stalno hodili iz obrata v obrat in pripovedovali delavcem, da bo Avstrije kaj kmalu konec in jim dvigali pogum. Delali smo le toliko, da smo dobili plačo. Vodstvo sindikata je imelo vedno več dela, bilo je mnogo sej in sestankov, ker so skušali pomagati delavcem, da bi dobili potrebno hrano in obleko.
Tudi tovarniška kuhinja, kjer so se hranili večinoma samci, je prišla v težave, ker ni imela hrane. Odbor, ki smo ga postavili za reševanje teh vprašanj, ni imel uspeha. Povsod je bil isti
Otroci bodo cepljeni trikrat. Prvo in drugo injekcijo bodo dobili v presledku 4 tednov, tretjo injekcijo pa po 6 mesecih.
Z ozirom na to, da otroška paraliza pri nas narašča in če pomislimo, na usodne posledice, ki jih ta bolezen pušča, naj ne bo matere, ki ne bi pripeljala svojega otroka k cepljenju. Srečni smo lahko, da je nastopila ta bolezen pri nas šele sedaj, ko imamo dobro in preizkušeno cepivo.
Dr. Turna Vela
odgovor — da ni. Videli smo, da na miren, lep način ne bomo dosegli svo-iih ciljev. S to ugotovitvijo se je strinjal tudi sindikalni odbor, in sicer tovariši Gabrijel, Marčič, Krepevnik in drugi. Odločili smo se za nekaj drugega; da za nekaj ur ustavimo delo in napravimo zborovanje kar na cesti pred tovarno in Jelenovo hišo, kjer je bil sedež organizacije.
To je bilo meseca aprila 1918. Nekako ob 3. uri popoldan smo ustavili delo v tovarni in se zbrali na cesti. Celo cesto smo zaprli in ustavili vsak promet. Nam, delavcem so se pridružile tudi mnoge žene in otroci.
Mnogi inženirji in delovodje so nam odsvetovali zborovanje, češ da bomo kaznovani, da nas bodo poslali na fronto in podobno. Toda prigovarjanje ni zadržalo množice, ki je ob določeni uri vdrla iz tovarne in zapustila delo. Vodstvo tovarne z lajtnantom Miiller-jem vred je bilo iznenađeno. Vsi so se prestrašili. Klicali so na pomoč po telefonu ali zaman. Niti tistih nekaj vojakov, ki so bili navadno tam, takrat niso mogli najti.
ZADNJI UPI SO ODPADLI
Zadnji up direkcije podjetja je bil na žandarju Kokalj, takratnem komandantu žandarske postaje na Jesenicah. Toda tudi njega niso našli nikjer. Njegovi žandarji pa so se izgovarjali češ, da brez njihovega komandanta ne smejo nikamor. Kot smo pozneje zvedeli, se je Kokalj nalašč nekam odpeljal in se izognil neprijetnemu nastopu proti množici. Bil je vendarle pameten človek.
Tako smo imeli svoje zborovanje čisto nemoteno. Prvi je govoril predsednik Gabrijel in sicer največ o življenjskih težavah in zlasti o prehrani. Za njim so se oglasili še Janez Smolej, Kavčič iz Servole, Marn, Krepevnik in še drugi. Med množico so padali medklici: »Dol z vojno! Dol s špekulanti! Živela revolucija! Gremo po trgovinah!« Naše razpoloženje je bilo še izrazitejše, ker se nam niso približali vojaki niti žandarji. Sele po kakih 3 urah našega sproščenega zborovanja, na katerem smo dali duška delavskim težnjam in Oktobrski revoluciji, nas je tov. Gabrijel pozval, naj gremo domov. Tisti pa, ki imajo nočno dnino, naj gredo lepo in mirno na delo. Tako smo mirno in dostojno imeli na Jesenicah prvi zbor, kjer pa smo pokazali svojo veliko moč, enotnost in pripravljenost na odpor za svoje delavske pravice.
Ze drugi dan po našem zborovanju smo dobili vsak po nekaj kg moke, nekaj masti in sladkorja. Zvečer pa je bil pravi naval v pisarni naše organizacije. Vedno več delavcev se je javljalo za pristop v rdeči sindikat. Niti poročnik Miiller niti kdo drugi pi upal nastopati proti naši enotnosti in odločnosti, ki se je pokazala na tem zborovanju. (Se nadaljuje)
AZIJSKA GRIPA NA POHODU
Do 30. sektembra je Okrajni higienski zavod v Kranju zabeležil 291 primerov gripe. Ta številka verjetno ni realen prikaz stanja gripe v našem okraju, ker se je prijavljanje pričelo šele po izidu odredbe o obveznem prijavljanju gripe. Največ primerov obolenj so zabeležili v Kranju, Radovljici, Skofji Loki in na Bledu ter Jesenicah.
Ne bo napak, če dodamo še nekaj značilnosti azijske gripe. Bolezen povzroča A virus Singapur 1957. Azijska gripa se od navadne gripe loči le po večji nalezljivosti, kajti za virus A je značilno, da povzroča večje epidemije. Ta virus je zelo 'odvisen od vremena,
kajti ugotovljeno je, da mu za razmnoževanje prija vroče in soparno vreme. Prav zato se je v azijskih predelih gripa tudi močneje razvila in se pan-demično razširila tudi na druga klimatska področja.
Sprejemljivost te bolezni je splošna, prenaša pa se s kužnimi kapljicami. Cas od okužbe do izbruha bolezni znaša do 3 dni. Znaki so: vročina z mrzlico, bolečine po vseh udih, v hrbtu in prsih, včasih krvavitve iz nosa ter suh kašelj. O zaščiti pri gripi ni moč govoriti, ker je brezuspešna. Bolnika je treba dobro negovati in mu dajati zdravila zoper vročino in bolečine.
A Sakrament — 'tako slabo volje sem danes, da me Marjana, čeprav nosi hlače pri bajti, danes še pogledat ne sme. Kaj bi ne bil nasajen, ko sem pa faj-fo pozabil v kancliji. Brez kajenja pa veste, kako je. Od bajte Pa tudi no morem, ko imam pa edine čevlje pri Šuštarju. Ja, veste, pozabljivost je huda stvar. Tako pozabljiv pa vse-glih nisem, kakor tisti kranjski mladinci, ki kljub pismenim in ustnim opominom, do danes še niso vrnili fotografij, legitimacij, brošur, ordenov za delo, pet diplom in več značk — skratka razstavnega materiala lastniku, ki ga je posodil že lani marca za razstavo ob proslavi Dneva mladinskih delovnih brigad. — No, pa recite, če ni pozabljivost zares huda stvar. A  Te dni sem nekaj imenit-
nega pogruntal. Stara cesta v Kranju me spada več pod mesto, temveč jo lahko smatramo kot predmestje Kranja. Kar vidim, kako so prebivalci te ceste zdajle planili pokonci! — Kako, oni, ki stanujejo sredi mesta in ki so meščani s kožo in kostmi — oni, da bi so pustili zdrib-lat v predmestje? Nak, tako pa žo ne bo šlo! Meščani so pa — amen! Figo so meščani. Dokler bodo na debelo gojili kure in prašiče in pustili, da se bodo živali — meni nič — tebi nič — sprehajalo po Stari cesti, dotlej jih bomo smatrali kot podeže-lane. Na odredbe sanitarne inšpekcije, ki prepoveduje gojitev živali v mestu, se pa tako in tako požvižgajo ...
A Volivci iz Zgornjih in Srednjih Bitenj pri Kranju so imeli pa res smolo z zbori volivcev. Prvi zbor volivcev za 31. volilno enoto namreč ni bil sklepčen. Zato je bil sklican še en zbor. Pa tudi s tem zborom volivcev menda niso imeli boljše sreče. Tako vsaj sodim po vabilu, ki je bilo sicer prav čedno napisano, pozabili pa so napisat; datum in uro zbora. A Tale odstavek bi pa nekako takole začel: »Nekarj gnilega jo ... Kje? V deželi Danski? — Kjo neki. Nikjer drugje, kot v trgovski mreži na Jesenicah. — Na kšeft se pa Jeseničani lo razumejo. No, pa poglejmo, kako je s prodajo češ-pelj. Ondan so bile v prvi tr-
govini po 40 din, v drugi po 45, v tretji po • 60 din, v četrti pa celo po 05 din. Zaradi kvalitete sem pa v škripcih, kajti cenejše češplje so bile lepše od tistih ta dragih. A Marsikaj razumem, to mi pa le ni jasno, zakaj so fedri za modrece v jeseniški »Zelez-nini«, ki jih nabavlja v 500 m oddaljeni tovarni pri kg /a 8 dinarjev dražji, kot v Poljanah nad Skofjo Loko, ki so oddaljene 60 km od te tovarne? A Moj prijatelj Lojze — saj ga poznate, to je tisti možakar, ki ima brke kot mrož, je kupil kopalno kad v Ljubljani namesto na Jesenicah. Kad je prav čedna, lepo belo pofarba-na, pa še za celih 20 jurčkov je cenejša od tistih kadi, ki jih prodajajo na Jesenicah. Zaradi teh visokih razlik v cenah so Jeseničani sklenili, da poslej ne bodo več kupovali na Jesenicah, temveč bodo hodili v Krsmj in Ljubljano, kjer je vse ceneje.
A Ko me jo zadnjič zaneslo na Brnike, sem slišal čudne stvari. Tamkaj ima namreč Kmetij-
ska zadruga štacuno, ki bi jo morali odpirati ob 7. uri zjutraj. Poslovodkinja pa pravi, da je vseeno, če trgovino odpirajo tudi pol ure kasneje. Tega principa so tako »krčevito oklepajo, da V vsem letu niso odprli šta-cune niti enkrat pravočasno. Menda so držijo pravila, ki pravi: >>Ce zjutraj zamudiš pol ure, greš pa pol ure prej iz službe — pa £e zgliha . . .«
Se huje pa je s knjngovodkimjo Kmetijske zadruge, kajti le-ta na uro sploh ne pozna. V službo namreč hodi ob 8. namesto ob 7. uri.
A Dragi Zijalo — Ropotalo! Prav Čedno ime imaš, pa tudi pisemce, ki si mi ga napisal, mi je bilo všeč. Močno pa dvomim, da je to Tvoje pravo ime pa čeprav pogosto zijaš in tu pa tam zaropotaš (seveda, če nimaš prehude žene!). Zal mi je, toda ilegalnim imenom in anonimnim dopisom ne nasedam, Ce so boš pa oglasil s pravim imenom, bova pa kakšno rekla. — Srečno! Vse skupaj pa pozdravlja Vaš Bodičar.
NAMIZNOTENISK): TURNIR V RADOVLJICI
V nedeljo, 29. septembra jo bil v Radovljici tretji namiznoteni-ški turnir Namiznotemiške pod-zvezo za Gorenjsko, ki se ga je udeležilo 7 namiznoteniških društev.
Turnir je bil zelo skrbno pripravljen, disciplina tekmovalcev vzorna, kvaliteta igralcev pa dokaj izenačena.
Finalni rezultati: Moški ekipno: Skofja Loka : Triglav 5:3; mladinci ekipno: Mladost : Radovljica 5:1; pionirji ekipno: Mlados* : Triglav 5:4; posamezno: moški: Svoljžak (Skofja Loka) : Dolenc (Triglav) 2:1; mladinci: Bajželj : Djordjevič (oba Mladost) 2:0; pionirji: Frelih I (Mladost) : Soklič (Triglav) 2:1; moške dvojice; Vidic I, Horvat : Cilenšek, Ravnikar (vsi Radovljica) 2:0; mladinsko dvojice: Janškovec, Soklič (Triglav) : Vikovič, Ravnikar (Radovljica) 2:1. I'. V.
TRETJI   GORENJSKI LETALSKI ZLET
V nedeljo jo bil v Radovljici 3. gorenjski letalski zlet. Tekmovalo jo 61 modelarjev,, članov gorenjskih modelarskih društev*.
Rezultati: posamezniki: 1. Silvo Seržan 148o točk. Padalci:     (10 tekmovalcev)
1. Jožo Vidic 621 točk. Jadralci:  (2.1  tekmovalcev) 1.
Leopold Tratar 1693 točk.
Motorni piloti: (8 tekmovalcev) 1. Bogo Cal 1243 točk.
V skupni oceni so so društva razvrstila   tako-le:     1. Kranj,
2. Radovljica, 3. Tržič, 4. Bled, 5. Jesenice. Ob zaključku je predsednik alpskega letalskega centra razdelil nagrado in diplome izimagovaileem. Kranjski aeroklub je prehodni pokal najboljšega aerokluba Gorenjske osvojil letos že drugič zapored.
j. 3.
VELEMOJSTER   GLIGORIC V
Skofji loki
Velemojster Gligorič jo na povratku s turnirja v Portorožu odigral v Skofji Loki simul-taniko na 31 deskah. V 29. partijah jo zmagal, medtem ko jo v a remiziral in ' 3 izgubil. Velemojstra so premagali Pevc, San-tič in Zim vrnil:.
M.
Mnogi so sprašujemo in ne moremo razumeti, zakaj imamo v Gregorčičevi ulici pri osnovni Šoli javno stranišče. To je tudi edino javno stranišče v Kranju, ki na je zaprto že leto dni.
Alj res ni mogočo dobiti Člo-
veka, ki bi to stavbo, ki je stala nad 7 milijonov dinarjev, vzdrževal?
Ko prideš mimo, se človek kar zgrozi, ko jo zaradi tega, ker je zaprto stranišče, okoli njega polno človeških odpadkov. V bližini jo namreč tudi otroško igrišče! ...
Otroci potem to nesnago prenašajo na čevljih v šolske pro-storo in po stanovanjih!
Ali je to higiena? Posebno danes, ko r,e toliko govori o njej?
Tudi lokal, ki jo v tej stavbi in jo tudi zaprt, bi lahko koristno uporabili za prodajalno šolskih potrebščin, tobaka, časopisov ali kaj podobnega.
Prizadeti
1581
060431
47
To bi morali videli vsi naši sosedje...
V«. '■/ 'V.' / .'? V.     :-N VA \-.\5 \ \ .VAWiVi
Pet let je že od tega, kar je Mrakova družina dobila lepo, sončno stanovanje v novem bloku. So nikdar prej niso stanovali tako udobno. Bili so med tistimi srečneži, ki jim ni bilo več treba oblegati stanovanjskega urada in se boriti iza prioriteto na listi pričakovalcev.
V bližini bloka, kjer so stanovali je kmalu zraslo naselje. Stavbe so bile lepe, le okolica še ni bila urejena. Terenski odbor SZDL jo zaradi tega dal pobudo za prostovoljno urejanje. Prostovoljci so so po tistem res nekajkrat zbrali in izravnali teren. Zal miso prišli vsi stanovalci, ki bi lahko delali, zato je bilo teh akcij kmalu konec. Tudi od Mrakovih se ni nihče odzval, čeprav bi očo in .sin lahko pomagala. Našla sta nešteto izgovorov, samo da sta se izognila delu.  Tovarišica Mra-
Merilne posodice namesto tehtnice
Pri odmerjanju živil za vsakdanjo prehrano se vedno bolj uveljavljajo razne merilne posodice, ker z njimi prej namerimo živila kot s tehtnico.
TC ^-ooodice so raznih oblik Ln iz različnega materiala. Ne-
katere imajo obliko zajemalk, druge svojevrstnih žlic, tretje so valjaste, stožčaste, prizma-tične itd. Izberemo si pa laiiko steklene, emajlirane ali iz prozor r!h plastičnih mas. Take posodice izdelujejo midi
kova jo obadva povsod vneto zagovarjala in na zboru volivcev je celo predlagala, naj napravi to občina. »Mi v redu plačujemo stanovanje, drugo ni naša skrb«, je dejala. Mnogi ji niso pritrdili, zato je raje utihnila.
To poletje, ko sta mož in sin imela redni letni dopust, so Mrakovi obiskali znance v rudarskem naselju v Velenju. Niso se mogli načuditi kako lepo je vse urejeno. Okolica stanovanjskih blokov jo bila en sam park, zasajena z lepotnim grmičevjem in najraznovrstnej-šim cvetjem. Cvetje je krasilo tudi vsa okna in balkone.
»Vidita to je lepo spričevalo za občino«, je dejala Mrakova svojemu možu in sinu, ko so ogledovali nasade.
Svoje znance so Mrakovi našli doma, gostiteljica jih je povabila na balkon rekoč: »Upam, da vam bo všeč pri nas!« Mra-
pri nas. Tovarna emajlirane posode v Celju proizvaja lične valjasto emajHrane posodice z ročem in livčkom raznih velikosti. Mera je označena znotraj posode. Posodica za 1000 g stane 585 din, za 500 g 441 din, za 250 gramov pa 409 din.
V trgovinah s tehničnimi pripomočki in s posodo pa lahko kupimo merice iz plastičnih mas. Te so navadno prozorne, (imajo ob stenah več merilnih lestvic, da lahko zmerLmo različna živila, kot n. pr. olje, vodo, sladkor, moko itd. Koničaste merice z livčkom imajo često gumijast podstavek, da trdneje stojo na mizi, nekatero pa imajo tudi prilegajoče se pokrovčke.
Merilne lestvice so sestavljene po raznih merah, n. pr. 1 ali kg, in nam lahko nadomeste tehtnico. Ker gre z njimi delo hitreje od rok, želimo, da bi jih uvedla tudi naša gospodinjstva.
(Po »Sodobnem gospodinjstvu«)
kovi seveda niso mogli prehva-11 ti lepega okolja in zgražali so se nad zanikrnostjo domače občine, ki ne poskrbi, da bi tisto blato v okolici blokov čimprej pospravili. Tedaj se je oglasila gostiteljica: »Saj to morate napraviti sami! Tudi mi smo vse to uredili s prostovoljnim de-.# lom. Precej truda smo vložili v to delo in kot vidite ne zaman. Vsak tujec občuduje naše parke. Cvetje gojimo tudi na oknih in žene kar tekmujejo med seboj, katera ga bo imela več.
Tovarišici Mrakovi, ki je prej toliko govorila, je ob tej izjavi gostiteljice zma«njkalo besed. Le mož je pripomnil: »Kdo bi si mislil, da se da okolica tako lepo urediti s prostovoljnim delom. To bi morali videti vsi naši sosedje ali vsaj člani hišnih svetov, potem prav gotovo no bi bilo nikogar, ki bi se izogibal dela.« IO
Kozmetika in bolezni kože
Bledica obraza: Njen vzrok je slabokrvnost ali v slabosti žil. Tu ima prvo besedo zdravnik. Včasih koristi, če parimo obraz dva do trikrat na teden nad vrelo vodo in ga dobro zmasiramo.
Gube na obrazu lahko nastanejo tudi zaradi slabih navad (grimase, gubanje čela, škiljenje), težkih bolezni ali vznemirjenja. Ko bolezen preneha, uporabite masažo in umivanje z vročo vodo. Gube pa zgodaj nastanejo pri suhi koži — včasih že pri dvajsetih letih. Takrat je treba posvetiti posebno pozornost hranjenju kože s kremo.
RECEPTI
JEDILNIK
Zelje s slanino: 2 kg zetja, 10 dkg suhe slanine, 6 dkg sladkorja, 8 žlic vinskega kisa, sol, čebula, 3 jabolka, 3 krompirji, kumina,, sok od pečenke, 1/81 jabolčnika.
Zeljnato glavo očistimo in zrežemo na rezance. V kozici segrejemo na koščke zrezano suho slanino, razpustimo sladkor, dodamo zrezano čebulo, nato zelje, kis, sol, kumino, jabolčne rezine, nastrgan surov krompir in nekoliko zelenjavne juhe ali vodo. Dobro zmešamo in dušimo. Okus izboljšamo s pe-čenkinim sokom in jabolčnikom. Jed mora biti precej gosta.
Sirovi cmoki: 6 dkg masla, 3 jajca, 25 dkg sira, 10 dkg pšeničnega zdroba, malo kisle smetane in soli.
Maslo in jajca dobro umešamo, dodamo zdrob, pretlačen sir, smetano in po okusu solimo. Ta zmes naj počiva, da se zdrob napne (2 uri). Iz te zmesi napravimo cmoke z dodatkom malo moke. Cmoke kuhamo v slanem kropu 10 minut. Kuhane zabelimo s prepraženimi drobtinicami, potresemo s sladkorjem in serviramo s kompotom.
ŠIPKOVA MARMELADA
Očiščen sipek poškropimo z vodo ali pa z belim vinom in ga denemo v posodi s celim loščem za 8 dni na hladno. Vsak dan' ga z leseno žlico premešamo. V tem času se toliko zmehča, da ga lahko pretlačimo. Za 1 kg mezge potrebujemo 1 kg sladkorja. Sladkorju prilijemo skodelico vode in ga kuhamo dokler se ne zgosti. Potem mu dodamo šipko-vo mezgo in oboje dobr opremešamo. Kuhanje opustimo, da ne bi sipek izgubil barve. Se vročo marmelado denemo v kozarce in jih zavežemo.
PRAKTIČNI NASVETI
Hrastov parket poživimo, če ga odrgnemo po dolgem s cunjo, navlaženo s terpentlnom.
Parketi škripljejo, čo so presuhi ali pa slabo pritrjeni. Presuh parket močno namažemo s tekočim voskom, ki ga pripravimo tako, da v liter bencina denemo 25 dkg naribanoga voska in počakamo en dan, da so v njem raztopi. S tako pripravljeno mažo namažemo deščico in napolnimo tudi špranje med njimi. Slabo pritrjeno deščice pa naj vam pritrdi mizar. Morda imato celo v družini kakega spretnega človeka, ki bo delo tako dobro opravil ko; plačan obrtnik.
Prah v preprogah odstranimo, čo jih viseča iz-tepemo na narobni strani.
Moderen pripomoček za izpraševanjo preprog je električni sesalnik. Pri novih volnenih preprogah moramo paziti, da no bomo potegnili iz posameznih nitk preveč vlaken, kar preprogo razredči, obenem pa trpi tudi njena trpežnost. Sesalnik za-to nekoliko odmaknimo.
7A ilfir^TA^n
Ivanček je bil zelo reven deček. Oče in mati sta mu že umrla. Edini prijatelj mu je bila mačka.
Nekega dne se je Ivanček napotil v mesto. Slišal je bil, da imajo ljudje v mestu veliko zlata in zato si je mislil, da se mu tam pač ne bo tako slabo godilo. S seboj je vzel tudi mačko.
Hodil je že lep čas in postal utrujen. Sedel je «ja kamen in bridko zajokal. Mački se je Ivanček zasmilil. Hotela ga je potolažiti in se je mehko smu-kala okoli dečkovih nog. Ivanček je sklenil da se bo vrnil domov, v tem pa je zaslišal iz mesta zvonove. Prisluhnil je in mačkica se je še bolj nežno pričela smukati okoli njegovih nog, kakor da bi mu hotela prigovarjati, naj vendar nadaljuje pot. Tako se je napotil dalje in prišel v mesto.
Vstopil je v službo pri nekem prijaznem trgovcu. Pomagal je v kuhinji. Kuharica sicer ni bila prijazna, toda
Ivanček je odpravljal svoje delo vestno in pošteno.
Trgovec je imel mnogo velikih ladij, ki so plule po vseh morjih in prevažale blago. Nekoč je trgovec predlagal, naj kuharica in Ivanček natovorita svoje imetje na ladjo, ki ga bodo le-te prepeljale v tuje dežele in prodale z velikim dobičkom. Vse Ivančkovo imetje je bila mačka. Dečku je bilo sicer žal zanjo, toda kljub temu je živalco spravil na ladjo.
V tisti deželi, kamor je ladja odplula, je živel kralj. Ni bil srečen, kajti njegova hiša je bila polna podgan. Požrle so kralju vso hrano in onečedile ves dvorec. Kralj se jih ni mogel na noben način znebiti.
Ko je ladja pripeljala Ivančkovo mačko, se jo je kralj razveselil. »-Kupil jo bom,« si je dejal, -»in se znebil podgan, pa naj stane kolikor hoče.« Tako je prišla Ivančkova mačka v kraljevo palačo. Ko je zagledala podganjo zalego, se je zakadila mednje in jih vse po vrsti .podavila. Kar pa jih ni dosegla, so od strahu zbežale.
PAMETNA LISICA
Lev je postajal pred brlogom. Bil je zelo lačen. Mimo je priskakljal zajček.
»•Dober dan, dragi zajček!« ga je nagovoril lev. »Pridi k meni in si oglej moj brlog.«
»■Hvala, dragi lev, z veseljem!« je odvrnil pes ter se splazil v levov brlog.
Za psom je prišla lisica. Tudi njo je lev povabil, naj si ogleda brlog.
»■Hvala!« je odvrnila le-ta. »Dokler se ne vrneta pes in zajček, bom raje počakala.« Po teh besedah jo je urno ucvrla v gozd. Prev. M. S.
Preteklo je mnogo dni. Ladja se je vrnila v Ivančkovo mesto. Bila je bogato natovorjena z zlatom, ki ga je kralj, ves srečen, da se je znebil podgan, podaril Ivančku.      Prev. M. S.
»Zelo si prijazen.« je odvrnil zajček in vstopil v brlog.
Potem je prišel mimo pes.
»Pozdravljen!« je dejal lev. »Kako se kaj imaš? Pridi in si oglej moj brlog.«
Ij&nekomL trgeoina
»Kam hitite? Kar vstopite! Dober dan, gospa! Želite? Vsega tu pri nas dobite. Na policah naših malih in v odprtih tu predalih se ponujajo dobrine, da bi vsakogar skomine; zlasti vaši cicibani sladkosnedni, neuignani bi po njih cedili sline.
Tu balončki, tam bonbončki — čakolada, kar grmada samih sladkih je reči. Le vstopite in kupite, malčka s tem razveselite, da bolj pridni bi bili!«
Tonček skače, so preriva, kliče kupce in zavija, hvali robo, dnarje šteje, zadovoljno se posmeje, tu prikima,  tam ošteva, za svoj posel so ogreva vselej prav do konca dneva.
A ponoči? Mravlje male bodo tam nakupovale, vse bonbončke polizale, s čokolado se sladkale in poličke pomazale — vse predale razmetale — v njih utrujene zaspale.
Tončka Perčič
Žoga iz cunj    ZA BISTRE GLAVICE
Moja žoga iz cunj ima lastnosti vse naše družine. Sešila sva jo moj bratec Mirko in jaz. Včasih, četudi jo brcneš z vso silo, leze počasi kot naša babica, a včasih veselo poskakuje kot sestrica. Drugič spet dirja kot Mirko. Dostikrat rada skoči tudi na streho kot očka, ki dan na dan popravlja strešnike. Kdaj pa kdaj šepa kot naš hromi dedek, ali pa veselo poskoči kot mamica, kadar je dobre volje. Včasih je celo tako okrogla, kot so moja lica in je res podobna pravi žogi.
Ali pa tudi veste, zakaj je taka?
Zato, ker sva jo sešila iz babičine volnene nogavice, iz sestrine nogavičke, iz očkove rokavice, iz Mirkove hlačnice iz podloge dedkovega suknjiča, iz kosa maminega predpasnika in iz mojega starega raztrganega robca.
Magični kvadrat
Navpično in vo(jaia»iio:
1. manjša rečica
2. nasipi okoli tabora
3. ime tovarne motorjev v Kopru
4. služijo nam za oporo
5. slabega okusa
KRIŽANKA:
BRIGADIRKA
Vodoravno: 2. ploščinska mera, 3. osebni zaimek, 4. turška naziv za pašo, 5. likovni umetnik, 9. oblike pesmi.
Navpično: 1. mladinec, ki je bil v mladinski delovni brigadi, 2. oče, 5. črn ptič z rumenim kljunom, 6. veznik, 7. del stopala, 8. samoglasnik in soglas-nik.
UGANKE
Komaj odpre oči, že na plotu stoji in kliče čez pet vasi: »Dani se, dani!« (uijoiod)
Ce ni kriv, dobi po glavi jih samo, a če je kriv, mu najprej stepejo telo. (fl9Cl9Z)
MARJETA R O G A N
Š.
Zaposlena je na izletni točki blizu Kranja. Kje?
4
Kr»nj, 4. oktobra 1957
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Polj-ka Pot 8, telefon 218, naročila 1 Prevoz bolnikov telefon 04.
Gostinska podjetja — hotele, festavracije, kavarne in gostil-
Gospodinjsko   pomočnieo, po
možnosti z znanjem kuhe, išče odrasla tričlanska družina v Radovljici. Pogoji ugodni. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod poštena in čista.
Sobo s pritiklinami dobi mirna ženska ali moški, čo mi denarno (od 150.000 do 200.000 din) pomaga pri dograditvi hiše. Naslov v oglasnem oddelku.
Otroški voziček, globok bel in posteljna  mreža naprodaj. Na-
JJe vabimo k naročilu nove za-  slov iv oglasnem oddelku.
^imive ilustrirane revije »So-đ*na pisarna«, ki bo potrebna vašim pisarniškim uslužbencem, z velikim zanimanjem ?a Jo bodo brali tudi vaši gost-]e- Pišite po brezplačni projekt na našo upravo, Ljublja-na, Gosposka 12.
Privatnikom malih oglasov ne 'Javljamo pred vplačilom. —
malih oglasov je: Preklic f Qin, izgubljeno 10 din, ostalo . đin besede. — Naročniki ^ajo 20% popusta.
Telefonska številka naročnica in oglasnega oddelka je: Kt*nj 190.
1000   komadov cementne ^fešne opeke (folc) dam čev-^rski šivalni stroj-cilinder. — aslov v oglasnem oddelku. Motorno kolo 98 ccm prodam P zamenjam za večjega — lah-
Vse knjižnice, čitalnice, založbe in prosvetna društva opozarjamo na novo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Zahtevajte prcspek'j pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12.
sevanj o članov se vrši cd 7. 11. daljo v društveni pisarni vsak dan od 16. do 18. ure. V novi sezoni so lahko vpišete v začetni- tečaj angleščine v nadaljevalni tečaj angleščine
v začetni tečaj nemščine v nadaljevalni tečaj nemščine
TEDEN, KI NAJ BO LETO
Po vseh občinah Gorenjske pripravljajo temelje za stalno skrb
za naše najmlajše
novo šolsko kuhinjo v Dovjem, razširili in izboljšali so mlečno kuhinjo v Kranjski gori, nove
Teden otroka je že skoraj za jeli obširne programe, dela za nami. V teh dneh je bila vrsta celo leto vnaprej. V tem delu prireditev za otroke, predavanj  sodelujejo   zlasti organizacije
za starše in drugih oblik de- RK, Ljudske tehnike, Sveti za šolske kuhinje bodo odprli tudi
javnosti.  Veliko teh prireditev šolstvo, ter sindikalne in druge na obeh jeseniških osemletnih
pa-je predvideno še za zadnje  organizacije. šolah. Po vseh šolah so bili pio-
V Kranju so na konferencah nirski sestanki in sestanki sta-
predstavnikov šolskih svetov in rešinskih svetov, roditeljski se-
šolskih odborov sprejeli progra- stanki   in   prireditve. Posebna
|> Je tudi pokvarjen. Naslov v °Slasnem oddelku.
Prodam strešno opeko — borovec 2400 komadov. Naslov v kasnem oddelku.
pr°dam njivo. Naslov v oglas-n<*n oddelku. -Prodam kravo po teletu. — Anton, Gorenje 7, Kranj, ^uphn   malo  kmečko hišico
, Poceni prodam železno pečko šo dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku lista.
Zadružna mlekarna Kranj obvešča cenjeno obiskovalce mlečne restavracije v Tržiču, da bo
tamkajšnja mlečna restavracija ,po najnovejših metodah učenja od  1. oktobra daljo stalno od- Nadalje
prta od 5. ure zjutraj do 21. ure     y m^ šolo L> n< m in
zvecei- 14 letnik (otroci od 7 leta na-
---prej)
v igralski tečaj dramske skupino
v tečaj za ročna dela in pletenje
Vse informacije dobite v društveni pisarni. Začetek tečajev je odvisen od števila prijavljenih. Vpisovanje v tečaje in šolo borno zaključili 12. oktobra.
»Svoboda« Kranj
TEČAJ ZA ŠOFERJE AMATERJE
Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoierje amaterje. Prijave sprejema trgovina KZ Šenčur, do 20. 10. 1957.
dni, zlasti v soboto in nedeljo 6. oktobra.
Glavna letošnja dejavnost pa ni usmerjena zgolj na Teden otroka, marveč na temeljite priprave z a stalno skrb za otroke skozi vse leto. V tem cilju so zveze prijateljev mladine z drugimi organizacijami v teh dnevih utrjevale svoje odbore, starešinske svete, pionirske štabe itd. v katere so skušali vključiti požrtvovalne in delavne člane.  Skoraj povsod so spre-
me za bodoče delo in skrb za otroke. Hkrati so proučili možnosti čim večjega vključevanja podmladka v razna društva in organizacije. Postavljeni so novi pionirski sveti. Nekatera podjetja pripravljajo sprejeme otrok, častni sprejem pionirjev iz občine pa je predviden v nedeljo dopoldne. Na Jesenicah so poskrbeli za
Vse družbene organizacijo vabimo k naročilu nove ilustrirane revije »Sodobna pisarna«. — Pisarniški uslužbenci vseh vrst jo bodo nujno potrebovali za izboljšanje svojega dela. Zahtevajte prospekt pri upravi, Ljubljana, Gosposka 12.
TRZNI PREGLED
«*t&j vseljivo do 500.000 din. — Naslov v oglasnem oddelku pod Gotovina. Po službi  grem pomagati v
?0sPodinJ9tvo za stanovanje in
Naslov v
Vsi, ki so zanimate za sodob
organizacijo in tehniko pi-, ^iŠkega poslovanja, pišite po ,rezPlačni prospekt za novo ilu-^rano revijo »Sodobna pisar-jja<< na naslov uprave: Ljubi j a-a> Gosposka 12.
Komunalno podjetje »Vodovod« Kranj polaga vodovodno omrežje v Orehku in zapadnem delu vasi Stražišče.
Izkopanf~jarki vsekakor predstavljajo prometno oviro in nevarnost. Na kritičnih mestih sicer postavljamo opozorilne znake, vendar ne moremo zavarovati jarkov po vsej dolžini. Prosimo prebivalstvo, naj vzame naše opozorilo na znanje iin se po možnosti ne poslužuje potov v območju gradilišča.
Obenem obveščamo potrošnike vode na področju kranjske-oglasnem od- ga vodovoda, da smo z dnem 1. oktobra 1957 preselili celoten obrat podjetja na Koroško cesto št. 34 — telefon 246.
»Vodovod«, Kranj
Kolektiv trgovine »POTROŠNIK« Kranj, Koroška cesta 5 obvešča cenjene odjemalce, da zaradi adaptacije lokala posluje začasno v prostorih Gorenjskega tiska t. j. nasproti sedanjega lokala.
Vas pozdravljamo in s« priporočamo za nadaljnji obisk.
GtfcDAUSli
Delavsko-prosvetno društvo »SVOBODA« - Kranj javlja   vsem   interesentom, da prične z rednim delom v vseh sekcijah 10. oktobra 1957. Vpi-
V SKOFJI LOKI
Preteklo sredo smo izabeležili na živilskem vrgu v Skofji Loki naslednje cene: krompir po 12 din kg, zelje (glave) 20 din, rdeča pesa SO din kg, cvetača 60 din, salata 50 din, kumare 20. čebula )50, jajca 23 din kom., surovo maslo 110 din v zavitkih po 0,20 kg, sirček 12 din kom., smetana 150 din liter, špinača 20 din merica, korenje 5 din kom., in peteršilj 10 din zavitek. ŽIVILSKI TRG  V KAMNIKU
V Kamniku je bil tudi sobotni trg slabo obiskan. »Nezaslišano! Jajca po 25 din,« so se zgražale gospodinje. K sreči jih v trgovinah prodajajo še po 20 din. Tudi lepo solato imeli v trgovini na trgu po 40 din kg, zelo lepa endivija pa je bila povsod po 50 din kg. Paradižnik se poslavlja, kolikor ga je, pa se drži na ceni 40 din kg. Domača paprika je po 40 din kg, v trgvinah pa je uvožena po 46 din kg. Kislo zelje je bilo po 55 din kg, koleraba po 30 din kg, rdeča pesa po 40 din kg, kumare po 15 din kg. Ostala povrtnina je obdržala kar stalno cene. Edino sadje na trgu so bila prav slaba jabolka po 40 din kg.
in 6. ofct. -mehiški film »MLADI JUAREZ«.
»PLAVŽ«, Jesenice: 4. oktobra amer. avant. film »DALEČ JE OBZORJE. — 5. in 6. oktobra jug. film »POD SUMNJO«.
ŽIROVNICA: 5. in 6. oktobra amer. avant. film »DALEČ JE OBZORJE«.
DOVJE: 5. in 6. oktobra ital. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE II. del«.
BLED: 4. oktobra amer. film-drama »SENCA PRETEKLOSTI« ob 20. uri. — 5. in 6. oktobra amer. barvni kavboj, film »ČLOVEK ZA PUŠKO«. V so boto ob 17. in 20. uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri.
RADOVLJICA Od 4. do 6. ok-btora amer. barvni kavboj, film »BOBNI ONSTRAN REKE«. — V petek in soboto ob 20. uri. V so nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. LJUBNO: Dno 5. in 6. oktobra amer. barvni film »POGUMEN
komisija je obiskala otroke v zavodih in skušala ugotoviti glavne njihove težave, ki jih bodo skušali rešiti. Pionirji so priredili več izletov, predstav in sprejemov.
V Tržiču so organizirali seminar za vse tovarišice, ki kuhajo v šolskih, dijaških in mladinskih domovih. Pri občinskem LO so ustanovili pionirski starešinski svet, organizirali so predavanja iza starše in podobno. Predsednik ObLO je sprejel pionirske voditelje, Avto-moto društvo je organiziralo pionirjem posebno tekmovanje, podobno prireditev za pionirje so pripravili tudi gasilci in »Partizan«.
V Bohinju so začeli Teden otroka z otvoritvijo nove delavnice za mladino v prostorih gimnazije, posebno veselje mladim fotoamaterjem. pa je temnica kjer bodo razvijali filme. Pregledali in izboljšali so vse
" šolske kuhinje, igrišča, pionirske knjižnice in preskrbeli za-bavno-poučne filme, ki jih bodo prikazovali po šolah.
V Cerkljah so organizirali zdravniške preglede otrok po šolah, hkrati so bila predavanja po vseh vaseh, kjer so starše poučevali o pravilni negi in prehrani otrok kakor tudi o pe-
KOT LASSIE«. — V soboto ob dagoških   in   vzgojnih vpraša-
19.30 uri. V nedeljo ob 14., 16. in 18. uri.
»SORA«, Škofja Loka: Od 4. do 6. oktobra amer. barv. film »BLAU BRUMMEL«.
K občinskemu praznika
4. oktobru 1957
»   čestitajo svojim občanom
Občinski ljudski odbor Cerklje Zveza borcev in ostale množične organizacije
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
V petek 4. oktobra 1957 ob 15. uri P. Golia: »TRIGLAVSKA
BAJKA« — šolska predstava. Predstava je v okviru Tedna otroka.
V soboto 5. oktobra ob 20. uri in v nedeljo 6. oktobra ob 15. uri P. Golia: »TRIGLAVSKA BAJKA«. Zveze z vlaki ugodne.
Ob tete
ZAHVALA nenadni   smrti ljubljene
MARIJE TRILLER,
roj. Dolinar, Primskovo 130 s* prisrčno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam dr. Cofu in sosedi — Kolednikovi mami za lajšanje bolečin v času bolezni.
Zahvaljujem so itudi vsem darovalcem vencev in cvetja.
Orehovi j o 3. oktobra 1957
Fendo Mira
r
»STORŽlC«, Kranj: Dne 4. in
5. oktobra franc. barvni cinema-scopo film »GOUBBIAH« ob 16., 18. in 20. uri. — 6. oktobra ob 10. uri amer. barvni film »ČLOVEK IZ ALAMA«, ob 14. uri amer. film »SKRIVNOST INDIJANKE«, ob 16., 18. in 20. uri franc. barvni cinema&cope film »GOUBBIAH«.
»SVOBODA«, Stražišče: 5. oktobra amer. barvni film »ČLOVEK IZ ALAMA« ob 18. in 20. uri. — 0. oktobra ameriški film »SKRIVNOST INDIJANKE« ob 15., 17. in 19. uri.
»TRIGLAV«, Primskovo: 5. oktobra amer. film »SKRIVNOST INDIJANKE« ob 19. uri. — Dne
6. oktobra amer. barvni film »ČLOVEK IZ ALAMA« ob 15., 17. in 19. uri.
NAKLO: 5. oktobra francoski film »BREZPOMEMBNI LJUDJE« ob 19.30 uri. — 6. oktobra jug. film »NE OBRAČAJ SE SINKO« ob 16. in 20. uri.
»RADIO«, Jesenice: 4. oktobra jug. film »POD SUMNJO«. — 5.
njih. Izboljšali bodo šolske kuhinje in uvedli na Vajenski šoli v Cerkljah tudi kuhanje enolončnic.
Podobna aktivnost, ki ima v programu trajno skrb za otroke skozi vse leto, je v teh dnevih tudi v Skofji Loki, Železnikih, v Zireh, na Bledu. Radovljici Gornji vasi in drugod.
K. M.
Opozorilo
čebelarjem!
Čebelja paša na ajdi, ki je izredno važna za prezimovanje čebel, je letos popolnoma odpovedala. Zato imajo čebelje družine delno zimsko zalogo skoraj izključno iz gozdnega medtf — mane, ki je skrajno neprimeren za prezimovanje čebel. Če uživajo čebele tak med, obolijo na črevesni kužni bolezni nosema-vosti in griži. Ta bolezen lahko uslužbenec in Štefanija Šetina, povzroči   mnogo   večjo škodo,
GIBANJ* PREBIVALSTVA,
V TRŽIČU
Rojena: Ivana Benedik, dne 10. septembra.
Poročili so se: Stanislav Fran-tar, mizar in Ljubica Bosnar, otroška negovalka; Vladimir Gros, brivec in Ernestina Zupan, delavka; Štefan Zaplotnik, uslužbenec in Gabrijela Sušnik, uslužbenka.
V SKOFJI LOKI
Rodile so: Milena Smolej, dečka; Marijina Debeljk, dečka.
Poročili so se: Jožef Ješe, miličnik in Bernarda Kos, trgovska   pomočnica;   Peter Barič,
pomožna natakarica; . Valentin Mušič, mizar in Marija Kalan, snemalka; Vincencij Osredkar, lesni delavec in Marica Kenda, lesna delavka; Jožef Frlic, avto-mehanik in Vera Ravnikar, ind. delavka; Matevž Prevodnik, trgovski pomočnik in Katarina Cof, trgovska pomočnica; Janez Jemec, testilni tehnik in Gabrijela, izobotehnik; Janze Ravnikar, krojaški pomočnik in Marija Konic, gumarka.
Umrli so: Alojz Svoljšak, Leopold Vodeb, Lovro Hafner, Helena Hartman.
GRE Z4 SMOTRNO PREOSNOVO, ki ne bo v škodo, marveč v korist
naši kulturi
(Nndnljevanj« z 2. strani) l°Perto->r iz starejše in novejše, svetovne in do-nac« dramatike.
v tem smislu pojmujem tudi preosnovo Prešer-0v^ga gledališča v Kranju.
Stvari, o katerih danes razpravljamo, niso samo .'basanjo Kranja in njegovega okraja, marveč ima-® dosti širši pomen. V izvezii s temi vprašanji je Prašanjo reorganizacijo vseh naših ustanov, ki jim ^glavna vsebina delo za razvoj slovensko in na-jugoslovansko gledališko kulture. Po mojem A^enju bi morale take ustanove, kakršna je n. pr. z ^demija za igralsko umetnost posvetiti več polnosti naši amaterski gledališki dejavnosti, od-kj1 Probno oddelke, seminarje, krožko aH kurze, J s" bodo posebej posvetili tej nalogi, o tem bo 0,°ba tudi razmisliti in razkleniti nekoliko preozki teh'1"' v kalerega 150 zdaJ tako ustanovo zaprte. Na kn Ustanovah delajo vseh časti vredni in visoko ^Uurni ij,u<jjei     jjm tt, n,n.0 naiogo ne bodo tuje. ki t? Se k° hkrati načelno boriti proti vsem tistim. u žugajo teoretično in praktično izločiti gledališko 1o >tn0,St iz splošnih naporov v boju za socialistič-'"-imanistično preobrazbo človeka. Pod vplivom
takih ljudi so deformirajo osebnosti, hrami gledališko umetnosti no postajajo žarišča socialistične kulture, ampak O'zko zaprti krožki ljudi, ki prej ali slej postanejo prevodniki idejnega vpliva tega ali onega nam tujega »umetniškega vodje«. Smisel preosnovo takih ustanov, kakršna je Prešernovo gledališče, jo predvsem v tem, da se razbij o ožina in da se kolikor moči bolj povežejo z življenjem in njegovimi zahtevami, da kar najbolj pridejo do izraza vse tiste zdrave sile, ki so gledališki umetnosti zares vdano in ki v tej umetnosti gledajo neločljivo sestavino socialistične kulturne revolucijo.
Mi, ki so borimo za socializem, imamo najmanj razloga biti proti kulturi. Kultura je bila, je in bo eno izmed naših najmočnejših orožij. Toda gre za socialistično kulturo, gre za kulturo, ki bo služila vsestranskemu dvigu našega človeka, moralnemu, estetskemu in idejno-političnemu. Treba bo razmisliti šo o marsikaterih ukrepih. Iz vrst nekaterih naprednih gledaliških delavcev so prišle mnogo koristno pobude. Naša naloga je, da to pobudo sprejmemo no samo v okrajnem, marveč tudi v republiškem merilu. Ena takih pobud jo ustanovitev
poklicnega, umetniško visoko kvalitetnega in idej no dvignjenega potujočega gledališča, ki mu bodo zagotovljena vsa potrebna materialna sredstva, potrebni igralski kadri na višini svojega poklica in ki bo z izbranim repertoarjem dejansko lahko prispeval k razvoju našega današnjega človeka v zares humanistično, socialistično čutečega in mislečega človeka. To gledališče naj bi organiziralo po potrebi več manjših družin z ustreznim repertoarjem, nastopalo pa bi tudi kot celota z zahtevnejšimi deli. Prepričan sem, da za tak namen no bo skoparjenja s sredstvi. Pripominjam, da so potujoča gledališča danes v svetu zelo priljubljena in da smo nekatera znamenita tuja gledališča te vrste z izrazito humanističnim in naprednim repertoarjem imeli priliko gledati tudi pri nas.
Vprašanje kranjskega teatra je potemtakem treba gledati s širše perspektive, s perspektive vseh naših kulturnih naporov. Ne gre za ukinitev, kakor nam hoče dopovedati ves ta »hrušč in trušč« v kozarcu vode, marveč za smotrno preosnovo, ki bo za vzgled drugim, in ki ne bo v škodo, marveč v korist naši kulturi, socialistični in slovenski, zakaj ta kultura bo konec koncev toliko višja, kolikor širšo podlago bo imela v množicah in kolikor bolj bodo množico v kuLturnih ustanovah gledale ustanove, ki so jim blizu in namenjene predvsem njim.
Konkretno jo treba preosnovo Prešernovega gledališča izvesti tako, da bodo njeni plodovi potrdili pravilnost našega ukrepa.
Sem za to, da sprejmemo odlok o preosnovi Prešernovega gledališča iz poklicnega v polpoklicno, no pa odlok o njegovi ukinitvi.«
"S
kot pa pršičavost. Nevarnost za to bolezen nastane zlasti, če nastopi daljša brezi zletna doba, ko so čebele ne morejo otrebiti.
Zaradi tega opozarjamo vse čebelarje na Gorenjskem, da grozi posebno letos velika nevarnost za masovnejšo pojavitev noseme in griže. Da so prepreči večja gospodarska škoda in bolezen čimbolj omeji, priporočamo čebelarjem, da dokrmijo svoje čebelje družine vsaj s 3 do 4 kg sladkorne raztopine (na 1 kg sladkorja 0,7 litra vode) na panj. Količina je pač odvisna od obljudenosti in stanja družine. Doxrmiti je treba vsako čebeljo družino, čeprav imajo morda zadostno zalogo z medom. Če •ima večjo zalogo medu, je treba v takem primeru izvzeti nekaj romov z medom in jih nadomestiti s praznimi. Ta dokrm-ljena sladkorna raztopina bo zadostovala, da bodo čebele preživele brezizletno dobo na dobro prebavljivi hrani.
Tudi v zimskem času morajo čebelarji posvetiti pozornost čebelam. Pred čebeljnjaki je treba pravočasno odkidati sneg in prostor posuti s senenim ali drugim drobirjem, da čebele ob izletavanju ne bodo padale na sneg.
Čebelarji! Le s pravilnim za-r.movanjem čebeljih družin bo-tte obdržali svoje čebele zdrave, da vam bodo v prihodnjem letu v veselje. Zato se ravnajte po tem opozorilu in po navodilih, ki vam jih dajejo vaši izkušeni čebelarji in predstavniki čebelarskih organizacij, da boste obvarovali svoje čebele in preprečili materialno škodo sebi in družini.
Čebelarski odbor OZZ Kranj
7373
»Jaz pravim, da mu kolesa podžagajmo! Kolesa! . . . Nekoč so jih tudi. . .«
Fantje so se krohotali. Potem je nekdo rekel, da bi ne bilo slabo, če bi Dominiku podžagali kolesa. Pijana družbica se je odpravila nazaj proti Gašperinu. Johan je prinesel žago in tiho so obkolili Gašperinov spodnji vigenc. Hetori in Johan sta se kakor mački oprijela kolesa in začela žagati bruno. Drugi so stali na bregu in se smejali. Podžagala sta kolo na spodnjem vigencu in se lotila prvega kolesa na zgornjem. Aleš je nihal med njimi sem in tja in se pijano smejal.
Zmotilo jih je glasno vriskanje. Takoj zatem so na peski; zaškripali koraki. Fantje so uganili, da se vrača Dominik in zavpili, naj Johan in Filip skočita s kolesa. Fanta sta popustila * načeto bruno in se spustila v vodo. Trenutek kasneje so se vsi porazgubili mimo spodnjega vigenca in se skrili za Španovo fužino.
Aleš je ostal sam. Komaj se je zavedel, da so ga zapustili. Stal je na bregu in buljil v vodo. Vse, kar je doživel to popoldne, se mu je v možganih spremešalo v nerazrešljiv klobčič. Pijana Španova kobila, divja vožnja, ples pri Španu, Marinka s smejočimi se očmi in tako drobnimi zobčki, kot podlasica, naposled Dominik, ki so mu podžagali kolesa... Zdajle pojde nazaj k Španu in bo poklical Marinko, nikogar se ne bo bai, tudi starega Špana ne . . . Ne, ampak če bi imel Hetori pogum, bi šel z njim in sama bi podžagala še drugi dve kolesi, s tisto žago iza železo, ki jo je- prinesel Johan, bi jih ... No, če bi..
Nenadoma ga je obsijala luč, da se je obrnil in so mu oči postale prazne kot sovi ob sončnem siju.
»Krucifiks! Kaj pa se tu godi?«
Aleš je bolj uganil kot spoznal Dominikov glas. »Kolesa .. .•< je zajecljal in v grlu se mu je spet začela dvigati slabina. »Ko-kolesa ...«
»Kakšna kolesa?« je zarezal Dominik in posvetil v lopute. V trenutku je spoznal, da so mu podžagali kolesa. Postavil je luč na tla, zaklel, pograbil bratranca za vrat in ga butnil z glavo v steno vigenca. »Kolesa ste mi podžagali, prekleta sodrgal Jaz vam že pokažem! Tebi prvemu! Dovolj dolgo si se ujedal, zdaj te bom naučil druge muzike!« Treskal je pijanega bratranca ob steno in Aleš je lezel vedno globje, da ga je naposled začel oblivati curek mrzle vode. Dominik ga je izpustil. »Če bi ne bil ti, *bi se midva drugače menila," je rekel, pobral svetilko in šel.
Voda je fanta nekoliko streznila, začelo se mu je svitati, čemu je tu in kaj se je zgodilo. Kolesa so podžagali, seveda, Johan in Hetori sta jih, on pa ju je nagovarjal k temu. Glava ga je bolela, sklonil se je nad vodo in si začel izpirati čelo. Na dlani je čutil lepljivo kri.
»Torej smo mu podžagali kolesa,« si je ponavljal in pri tem mu je bilo kakor tepenemu otroku, iki jih je za neumno potegavščino dobil s šibo. Sram ga je postalo. Tega ne bi smeli storiti!
Potem je v njem zavrela jeza, ker se je spomnil, kako ga je Dominik butal ob steno in tlačil pod curek. Mogoče je imel prav, toda on, Gašperinov Aleš, se ne bo pustil pretepati ' pritepencu! Nazadnje, ko se je povsem osvestil, je celo ošabno pomislil:
„Ce smo mu jih podžagali! Saj so pravzaprav moja! S svojim bom menda smel storiti, kar me je volja!"
Tiho je stopil v vežo in mimo hišnih vrat v zgornjo nadstropje.
V hiši je še svetila luč. Dominik in Ana sta govorila notri, tiho, toda močno razburjeno,
torbica s sireno
Neko londonsko podjetje je poslalo na trg posebne torbe, s katerimi hodijo blagajniki podjetij v banko po denar. Nove torbo so podobne starim, le da imajo vgrajeno tudi sireno. Dokler je človek nese mirno, je s torbico vse v redu. Če mu jo kdo hoče izpuliti iz rok, pa pa so sproži sirena, ki vzbudi pozornost okolice.
v Šestih urah iz nevv
yorka V london
Neka britanska tovarna pripravlja novo štirimotorno potniško letalo, ki bo zmoglo hitrost 965 km na uro. To reaktivno letalo bo lahko prepeljalo 172 potnikov ali 18 ton tovora. Razdaljo med New Yorkom in Londonom bo preletelo v šestih urah. Pravijo, da bo to letalo začelo prevažati potnike 1961. leta.
mikrofon V srcu
. Neki ameriški zdravnik je prejel Nobelovo nagrado, Iker je izpopolnil za proučevanje srca posebno metodo, po kateri spravi v srce sondo, ki oddaja ultrakratke valove. Neznatni mikrofon druge sonde prestreza te zvoke, ki jih potem zaznamuje poseben aparat. Po teh zvokih ugotavljajo zdravniki stanje srca.
SMEH
kaj BODO rekli v švici?
Industriji ur je pred kratkim v ZDA odprla novo pot tovarna ur »Hamilton Watch Companv of Lancaster.« Strokovnjakom te vovarne je po 10 letih dela uspelo skonstruirati ročne ure na električni pogon. Na sliki vidite, da med sedanjimi in novimi električnimi ročnimi urami ni prav nobene razlike za oko. v notranjosti pa ura nima več peresa, ki je od 1840. leta gonila neumorna kazalca. V najnovejši električni uri je pero zamenjala »-Elektrarna«, ki ni večja, od gumba na srajci. Čeprav je izvir energije tako majhen, ima tolikšno moč, da lahko ura tik-taka 12 mesecev brez presledka.
— Spefi cvek!
— Kako pa naj bo drugače, očka, če pa sem dobil ista vprašanja kot zadnjič.
suu\< .^.-7-....
♦*       *.%,.---- t^
Nehajte mižati, tunela je konec.
Gesla francoke revolucije so dosegla tudi gorenjsko ravan. Celo preprosti meščani Kranja so se zavedali, da nastaja nova doba. O tem pričajo skromni verzi o »novi krami« Pavla Knobla (1796 do 1802), učitelja kranjske trivialke, in uporniške slovenske pesmi, ki so okoli leta 1793 Izšle v založbi kranjskega knjigoveza Ignacija Krem-žarja.
V začetku je vsa doba potekala pod vplivom francoskih vojsk in so meščani morali prispevati ■le k stroškom oboroževanja. Po avstrijskem porazu v Italiji leta 1797 pa so zajeli vojni dogodki tudi Gorenjsko. Nadvojvoda Karel je nameraval zavreti francosko prodiranje v gornjesav-ski dolini. Ko pa je v Kranju zvedel, da je Pontabelj že v francoskih rokah, se je umaknil na Koroško. Za njim so hitele francoske čete pod poveljstvom generala Bernardotta, ki so prispele 5. aprila v Kranj. Postavili so na trgu topove in primorali meščane, da so preskrbeli vojaštvo z živežem in krmo. Naslednji dan so odšli proti Tržiču. Drugič jo zasedlo francosko vojaštvo Kranj po Napoleonovih zmagah novembra 1805 in so morali meščani izročiti polkovniku Houssinu izdatno podkupnino, da jih je obvaroval pred plenjenjem in požiganjem. V mestu in okolici jo v teh težkih časih skrbela za red in mir uniformirana četa meščanskih strelcev, ki so jo vodili stotnik Žiga Pagl'iaruzzi, kapitan lekcrnar Karel Nič, poroč-
Z GORENJSKE
nik pek Franc Kuimer in podčastnika Jurij Schvvarz in Jernej Kušman. V kotlini mesta so so prerivali umikajoči se, avstrijski in prodirajoči francoski oddelki vse do julija 1S09, ko so ostale francoske čete pod generalom Severollijem in Zucclui-jem stalno v Kranju.
Po ustanovitvi Ilirskih pokrajin so pričeli Francozi uvajati reformo v smislu idej revolucije. Davek so pričeli Francozi odmerjati po katastru, do veljave so vsled tega prišle jože-finske davčne občine, ki so služilo za podlago drugi bistveni reformi, političnoupravni razdelitvi dežele, ki je pometla s kranjskim magistratom in hotela odpraviti vsako razliko med mestom in podeželjem. Po več davčnih občin so združili v komuno. Po dokončni organizaciji leta 1811 je štela nova občina mesta Kranja 7548 prebivalcev in obsegala poleg mesta še vasi Primskovo, Klanec, Huje, Cirči-če, Rupo, Kokrico, Predoslje, Britof, "Besnico, Sv. Jošt, iStra-žšče, vsa tri Bitnja, Breg, Dru-lovko, Mavčiče, Podrečo in Praše. Višjo upravno enoto je tvoril kanton (okraj) in so h kranjskemu kantonu spadale občine (komune) Kranj, Naklo, Loka, Tržič, Preddvor, "Cerklje, Šenčur, Smlednik in Vodice. 1. januarja 1813 je postal Kranj tudi središčo novemu distriktu, ki je obsegal celo Gorenjsko ^kantona Kranj, Škof j o Loko, Radovljico in Kamnik) m katerega prvi in zadnji poddelegat je bil Francois Tercy.
Tisto jutro po pogrebu je Tom odpeljal ,Hucka na samoten kraj, da bi se z njim pogovoril o važnih zadevah. Hucku sta stari Valižan in Douglasova vdova povedala vso Tomovo prigodo. Huck pa je prav tako Tomu povedal svojo dogodivščino, kako jo zasledoval tolovaja in kako so šli stari Valižan in njegova sinova nad nju. — Iluck jo že bil obupal nad tem, dr. bi še kdaj našla zaklad. Tom pa je odločno dejal: »Huck, zaklad je v jami!« Huckove oči so v hipu zažarele.
Ni mogel verjeti Tomovim besedam. Ta pa jc kar nadaljeval: »Boš šel z menoj in mi ga pomagal spraviti na svetlo?« — »Seveda bom, če jo na takem kraju, da bova našla pot in se ne bova izgubila!« — »Huck, to lahko storiva brez najmanjšo nevarnosti!« — »Imenitno! Toda kaj misliš z denarjem?« — Obmolknila sta, kajti nista bila še čisto gotova, da ga bosta spk>h našla. »Kar pojdiva, Toni,« je dejal Huck.
Malo čez opoldan .sta si dečka izposodila čoln in se takoj odpravila na pot. s seboj sta imela nekaj kruha in mesa, njuni pipi, nekaj majhnih vreč in nekaj klop-čičev vrvico od zmaja. Tom je veslal tn ko sta bila Še kak kilomclcr oddaljena od jame, jo dejal: »Kot vidiš je vsa obala navidez enaka. Toda, Huck, ali vidiš tisto belino, kjer so je najbrže nekoč udiia zemlja? Vidiš, to jo moje znamenje!« — In zavila sta k bregu.
Tom jo ponosno zavil v gosto grmovj« in rekel: »Poglej! Ali ni to najbolj skrit* luknja v naši deleli? Toda molčati mora*' Spustila se bova vanjo in poiskala 7-a'* klad!«   —    Govorila sta samo šcpct»Jc' kajti tišina in tema v jami ju je težil*-Prodirala sta, dokler nista našla v drugem rovu Tomovo razpoke. Svečo so P° kazale, da tain ni bilo prepada, amP*^ samo strma ilovnata stena. Tom je Sepn,i Hucku: »Poglej kolikor moreš daleč oko vogala! Ali vidiš tam, na oni veliki križ?«