Naročniki revije Park so tudi podjetja: ABC Cibic Novo mesto d.o.o projektiranje, svetovanje, nadzor .• Novi trg 1, Novo mesto, tel: 07 33 70 320 M Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design Kandijska cesta 28, Novo mesto, tel: 07 30 79 811 Aurora hobby & art Breg 1, Novo mesto tel: 07 33 23 055 AURORA HOBBV & ART Avtogalant izdelava izpušnih cevi Ob potoku 10, Novo mesto Avto Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto Avtohiša Berus Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Branko Tratar s.p. projektiranje, posl. posredovanje, nadzor Ul. talcev 2, Novo mesto tel: 07 33 80 900 izor 1 7ir Cvetličarna Cvetnik Ljubljanska 27, Novo mesto Podbevškova 4, Novo mesto svevni Dolenjski geodetski biro Gregor Miklič s.p. Brod 48a, Novo mesto tel: 07 33 80 000, gsm: 041 205 430 Gradbeno projektiranje in inženiring d.o.o. Ljubljanska cesta 26, Novo mesto tel: 07 33 77 630, www.gpi.si f p | Gvido napisi d.o.o. V Berzov log 2, Novo mesto 07/3382850, gvido.napisi@siol.net GVIDD NAPIS Investbiro d.o.o. Ib IllVeStbirO Milana Majcna 33, Novo mesto 07 332 81 97 Jernej Jakše s.p. Bršljin 32, Novo mesto gsm: 041 647 319 MONTAŽA IN POPRAVILO VODOVODNIH INŠTALACIJ IM /To n v i k t Konvikt d.o.o. rekiamna agencija Novi trg 1, Novo mesto Lepotni atelje Olimp Barbara Pavlin Milana Majcna 9, Novo mesto, 07 33 24 510 Loging d.o.o. Ždinja vas 17, Novo mesto 07 30 99 300, www.loging.si Loni d.o.o. Dobrava 34, Otočec Lubcon d.o.o. Pod Trško goro 33, Novo mesto 07 337 25 41, www.lubcon.com www.lubcon.com Luminus d.o.o. ___ Kolodvorska 2, Novo mesto 07 337 25 41 Mak d.o.o. Kočevarjeva 2, Novo mesto 07 337 52 60 Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec, 07 309 91 60 vZTotoSec Malkom Novo mesto d.o.o. AAAki^OAA Ljubljanska 1, Novo mesto, 07 393 14 70 „ ,, M EGA foto |W|pQrO TQTQ CENTER ZA EOTOORAEIOO IN MOBILNO TELEFONIJO center za fotografijo in mobilno tehnologijo BTC Novo mesto, 07 33-70-800 MM & M ^ MAJCEN Ključavničarstvo Majcen m"*to Cegelnica 33, Novo mesto MII Pavlič, Kočevarjeva 2, Novo mesto 07 337 15 70 mti PAVL I C Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo 07 335 63 60 krka M Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 £ Real d.o.o. Kočevarjeva 2, Novo mesto M R E A & Roberts elektronik d.o.o. SVo9's,raža RDBiRES mMMnik ■t‘°- RSL production d.o.o. Turkova 34, Novo mesto 07 337 55 00 Lufei« PRODUCTION Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto Studio Vire like Vaštetove 15, Novo mesto Tonson, šola tujih jezikov Kandijska 64, Novo mesto Trgovine Silver SI l*VEi R Novi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto Tuš market Brusnice Panda d.o.o. 07 308 56 23 TUS Urko Ljubljanska 22, Novo mesto tel: 07 393 17 80 u R Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto Oglašujte v parku! Tel.: 07 393 08 12 Fax: 07 393 08 00 park@park-on.net uvodnik Argumenti moči Boris Blaič Ali se tudi vam zdi, da so poteze novomeške občine kratkotrajnega značaja in bolj ali manj na prvo žogo? Ali kot se je nekoč sijajno izrazil prijatelj, da se je z občino smiselno pogovarjati le še s pozicije moči, saj je to edini jezik, ki ga še razumejo? Po tem ko smo v prejšnji številki Parka opozorili, da je internetna rubrika novomeške občine (Kje je danes župan?) povsem prazna že vse od začetka županovanja Boštjana Kovačiča, se je tam v drugi polovici marca po treh mesecih pojavilo kar pet objav. Nekaj dni kasneje je bil župan slavnostni govornik na prireditvi v počastitev občinskega praznika, rubrika pa je bila seveda spet prazna. A nič za to.V navdahnjenem govoru je župan občanom živo oslikal vizijo visoko razvitega univerzitetnega mesta, s prepoznanim Glavnim trgom, tako evropskega kot tudi prisrčno dolenjskega in novomeškega, mesta, ki pa je na terenu seveda precej bolj profano. Kdor je bil na zadnji seji občinskega sveta, je lahko opazoval svetnike, kako so pri zadnji točki kar tekmovali, kdo bo predstavil bolj prodorno pobudo. Nesporni zmagovalec zadnjega kola je postal Adolf Zupan, ki je spraševal, ali je res, da novomeški javni zavodi več kot polovico kruha in pekovskih izdelkov kupujejo pri pekarnah izven regije. Klasični gospodarski lokalizem. A če izjavo gospoda Zupana postavimo ob bok Zakona o javnih naročilih, ta ne more biti zadosten razlog, da nekdo, ki mu je bil zaupan proračunski denar, troši več, kot bi bilo potrebno. Tudi sicer se mestna oblast težko sooča z izzivi, ki prihajajo izza njenih meja. Morda je temu tako, ker v Ljubljani nimamo poslanca. A kako bo šele potem, ko bomo v Evropi? Medtem pa Novo mesto vse bolj postaja zatohlo industrijsko okolje, občanom pa se še vedno slikajo podobe bleščeče prihodnosti. Tako je mestni svetnik in donedavni podžupan za družbene dejavnosti Boris Dular na prejšnji Parkovi okrogli mizi napovedal, da bo župan že naslednji teden imenoval projektno skupino Četrta slovenska univerza. To se do takrat seveda ni zgodilo, pri tem pa iz kabineta župana ni bilo moč razbrati nobenega jasnega razloga, ki bi opravičeval to zamudo. In če smo že pri Parkovih okroglih mizah, še ena zanimivost. Gospod Tone Škerlj je pred dvema mesecema povedal, da so se v okviru ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma člani Društva Novo mesto in predstavniki MO Novo mesto dan prej dogovarjali, da bi bilo dobro, če bi občinske službe do jeseni pripravile večletni kulturni razvojni program občine. Naključje? Morda, vsekakor pa bi veljalo gospe in gospode držati za besedo, saj so prvih sto dni nove garniture že zdavnaj prerasli zvončki, mimo pa je tudi že 1. april. A dvomljive izjave kot kaže postajajo vseslovenski trend. Tako smo nekaj dni lahko spremljali telenovelo usodo petih milijonov dolarjev, ki se Sloveniji obetajo iz vojnega proračuna Združenih držav. Prvi dan je šlo za standardno pošiljko svežnja zelencev, ki nam ga vsake toliko časa nameni prijateljska država, drugi dan smo izvedeli, da je poštar pozvonil na napačna vrata in da z denarjem ne bo nič, tretjega dne pa je besedico »in« zamenjal »ali«, kar naj bi pomenilo, da vendarle ne gre za krvavi denar iz Iraka, ampak »zgolj« za protiteroristična sredstva. Medtem ko gre vojna v Iraku h koncu, kolateralna škoda pa se bo bržkone šele začela preštevali, vojaški zmagovalci napovedujejo, da bodo za obnovo Iraka poskrbeli sami. Vloga Združenih narodov bo, kot je napovedal ameriški zunanji minister Colin Povvell, omejena le na prispevek v obliki humanitarne pomoči. Gotovo ni nič nenavadnega, da se nad takim ravnanjem pritožujejo številne države, še manj pa nas sme začuditi obnašanje zmagovalk. Če članice Združenih narodov v mesecu dni, kolikor je trajal vojni pohod na Bagdad, niso bile sposobne sprejeti niti najmilejše resolucije, ki bi tak poseg obsodila, kako lahko zdaj, ko so Američani in Britanci večji del umazanega posla že opravili, pričakujemo, da jih bo sploh še kdo upošteval? Zaradi tega bi se bilo dobro ob vprašanju o obnovi Iraka zamisliti tudi o tem, kdo bo obnovil Združene narode. »imSKEM PRAZNIKU VI POlTtUCt \ Želijo SAHO it DVEH: k a z a I o J861 Regija Sto besed na mesec.............................. Tomaž Levičar: Več znanja, več dela............. Mitja Simič: Brežine Krke - od katastrofe do katastrofe Kolumna Bariča Smole: Vpliv magnetnega polja za življenje volilcaAe. Parkova okrogla miza Umiranje mestnih jeder............................. Kolumna Marijan Doviae: »An ignorant person is easy to control.« Tina Ban: Proti bumerangu zla.......................... Fotopub Uroš Zagožen: Alejuja............................... Encyclo Dante Kristan: Malefaktor........................... Intervju Nina Štampohar: Aleš Debeljak............................... Internet Intervju: Čedo Jakovljevič, Infotehna.......................1 Mistika Janez Božič: Velikani Tina Ban: Alkimija, pozabljena vednost Aleksej Metelko: Točka, daljica, kocka ... Kaj sledi?...16 Fotozgodbe Aerobika, Dan novomeške košarke, Občinski praznik, Demonstracije......................... Infopark Kulturni napovednik..................................... Kultum Intervju s Sandro Tomovič, Moveknowledgement............. 9 Parkertreme.............................................. Strip....................................................21 Potlač................................................... park: kolofon regionalni mesečnik odgovorni urednik: Uroš Lubej številka 6, letnik 6 ISSN 1408-7189 uredništvo: Tina Ban, Marijan Dovič, Iztok Kovačič, Petra Ostanek, Boštjan Pucelj, Naslov uredništva: Park Damir Skenderovič, Damijan Šinigoj Glavni tre 6 8000 Novo mesto oblikovanje: Igor Ajdisek naslovnica: Iztok Kovačič e-mail: park@park-on.net ilustracije: Iztok Kovačič web: www.park-on.net lektorica: Nina Štampohar Telefon: 07 393 08 12 filmi in prelom: Špes Grafika Trženje, naročila, distribucija: tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik Matjaž Grum naklada: 1500 gsm: 031 549 906 ustanovitelj: Društvo novomeških študentov mgrum@email.si izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto Janez Lamovšek direktor: Gregor Macedoni gsm: 041 312 655 janez.lamovsek@park-on.net SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročnina se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julij 2003). Prekinitev naročila je možna s pisnim preklicem in sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. julij 2003). Naročniki imajo 10% popust, študentje m dijaki 20%. Naročnina za tujino znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. FOTOGRAFIJE: BOŠTJAN PUCEU 3. seja občinskega sveta Financiranje strank, pooblastila župana in v rekonstrukcija Šmarješke ceste Boris Blaič Najbolj zanimivo na zadnji seji občinskega sveta je bilo tisto, česar tam ni bilo, ali natančneje, tisti dve točki, ki jih je župan MO Novo mesto Boštjan Kovačič umaknil z dnevnega reda. Župan je najprej brez obrazložitve umaknil predlog spremembe odloka o financiranju političnih strank, po katerem bi te (ne pa tudi liste) iz občinskega proračuna za prejeti glas na zadnjih lokalnih volitvah mesečno prejemale po 30 tolarjev. Zaradi umika te točke je še vedno v veljavi odlok, po katerem strankam na volilca mesečno pripada okoli 130 tolarjev. Čeprav so na sekretariatu za finance že pred sejo opozarjali, da bo v primeru, če tega odloka ne spremenijo, v občinskem proračunu, kjer je za financiranje političnih strank namenjenih 5 milijonov tolarjev, potrebno zagotoviti še dodatnih 20 milijonov, se občini že dober mesec po sprejetju rebalansa proračuna obeta TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha A f na kanalu “ I ne tako majhna proračunska luknja. Kot smo kasneje uspeli zvedeti iz kabineta župana, bo predlog o financiranju strank ponovno na dnevnem redu, vendar se bodo glede višine zneska morali najprej uskladiti znotraj koalicije. Druga zanimiva stvar in hkrati prva opozicijska zmaga novega sklica je bil umik predloga, s katerim bi občinski svet pooblastil župana za prodajanje nepremičnin, ki so vključene v letni program prodaje. Obravnavi takega predloga sta nasprotovala Franci Koncilija in svetnik Društva Novo mesto Tomaž Levičar, ki, ne glede na to, da je tudi sam aktiven član LDS, postaja najbolj glasen kritik dela koalicije. Trdila sta, da svet za dodelitev takih pooblastil županu nima pravne podlage, da bi bilo s tem kršeno kar nekaj določil zakona o lokalni samoupravi in zakona o javnih financah, tak predlog pa naj bi bil tudi v neskladju s statutom MO Novo mesto. Na njuno zahtevo po umiku točke z dnevnega reda se je odzval vodja občinske pravne službe Fredi Bančov in povedal, da so glede predlaganega pooblastila pridobili pozitivno mnenje urada za lokalno samoupravo, a je na drugi strani Levičar o istem predlogu predstavil negativno mnenje ministrstva za finance. Zaradi očitno različnih pravnih tolmačenj je župan z dnevnega reda umaknil tudi to točko. Po sprejetju dnevnega reda se je živahna razprava razvila še pri spremembah odloka o lokacijskem načrtu Šmarješke ceste, ki so ga svetniki kasneje v celoti sprejeli. Rekonstrukcija, ki bo potekala od priključka na hitro cesto Ljubljana - Zagreb do gostišča Kos, je v lokacijskem načrtu prvotno predvidevala tudi gradnja nivojsko ločene kolesarske steze. Soglasje takemu načrtu pa ni izdala republiška direkcija za ceste, ki na Šmarješko cesto zaradi prihodnje avtoceste in načrtovane severne obvoznice že sedaj gleda kot na ulico lokalnega značaja in ne kot glavno cesto drugega reda, kar dejansko še vedno je. Zaradi tega je oddelek za prostorsko planiranje občinskemu svetu predlagal sprejetje določenih toleranc, ki med drugim predvidevajo tudi to, da bo na omenjenem odseku kolesarsko stezo zamenjal cenejši, a tudi manj varen kolesarski pas. Po mnenju odbora za okolje in prostor taka sprememba sicer zmanjšuje prometno varnost, vendar bi vztrajanje na prvotnem načrtu ogrozilo začetek rekonstrukcije s sredstvi iz državnega proračuna (projekt naj bi stal od 500_do 700 milijonov tolarjev), saj bo Šmihelska cesta kmalu tudi dejansko postala lokalna cesta in s tem padla v breme občinskega proračuna. Sicer pa je svet praktično brez razprave sprejel letni program prodaje nepremičnin, odlok o zaključnem računu za leto 2002, spremembe pravilnika o najemu socialnih stanovanj, določil cene za pomoč družini na domu in uskladil cene v vrtcih. Svet se je seznanil tudi s finančnimi poročili v zvezi z volilno kampanjo - najvišjemu dovoljenemu znesku 1.951.440 tolarjev, ki ga stranke in liste lahko porabijo med volilno kampanjo, se je z 1.909.548,19 tolarji najbolj približala LDS, sledijo SDS (1,8 milijona), NSi (1,3 milijona), SLS in Lista za Dolenjsko (1,2 milijona)... - ter višino kratkoročnega zadolževanja občine, ki se je v prvih dveh mesecih letos zadolžila za 330 milijonov tolarjev, z 9,6 % obrestmi pa jih mora vrniti do konca leta. Kronisti: Boris Blaič, Damijan Šinigoj, Tina Ban, Uroš Lubej FOTOGRAFIJE: BOŠTJAN PUCELJ Kadrovske zamenjave na občini Direktorica občinske uprave ostaja Mojca Novak, na mesto njenega pomočnika pa je bil imenovan dosedanji sekretar za okolje, prostor in komunalne zadeve Jože Derganc. Vodja kabineta župana je postala Jasna Jazbec Galeša, dosedanji šef županovega kabineta Slavko Gegič pa je prevzel vodenje Oddelka za družbene zadeve, v katerega sta se po reorganizaciji združila Sekretariat za kulturo, socialne in zdravstvene zadeve ter Sekretariat za vzgojo, izobraževanje šport in mladino. Dva meseca po sprejemu odloka o reorganizaciji občinske uprave pa še vedno niso bili imenovani vodje treh oddelkov nekdanjega sekretariata za okolje, prostor in komunalne zadeve, vodja združenega Oddeleka za finance in gospodarstvo. Vodja Oddelka za kmetijstvo in turizem, naj bi po naših neuradnih informacijah postal Igor Hrovatič, sicer trenutno zaposlen na Ministrstvu za kmetijstvo, Oddelek za splošne zadeve, bo najverjetneje še naprej vodil Fredi Bančov, na mesto vodje Inšpektorata pa po prav tako neuradnih informacijah prihaja Marjan Menger. Vodstvo občine kljub postopnim kadrovskim spremembam ocenjuje, da občinska uprava deluje nemoteno, prerazporejanje zaposlenih pa naj bi bilo po njihovih napovedih končano do konca aprila. Novi predsednik SDS je Grili, vodja svetniške skupine Dular Na konferenci občinskega odbora SDS je bil Ivan Grili izvoljen za novega predsednika, dotedanji predsednik Miloš Dular pa je postal vodja svetniške skupine. Na konferenci je bil izvoljen še 13 članski upravni odbor, podpredsednika stranke pa sta postala Andrej Blažič in Špela Tominšek. Novi predsednik novomeške SDS je v pogovoru za Park napovedal, da bo stranka v kratkem podpisala sporazum z županom, neke vrste odprto programsko koalicijo, za kar se je vodstvo zavzemalo že pred njegovim imenovanjem. Povedal je še, da bo SDS v aprilu pripravila okroglo mizo, maja pa novo, programsko, konferenco. parkrmesto STO BESED na mesec Nagrade ob občinskem prazniku Na slovesnosti v počastitev občinskega praznika sta nagradi MO Novo mesto prejela generalni direktor TPV Vladimir Bahč in direktor Roletarstva Medle Alojz Medle, oba za dosežke v gospodarstvu. Anton Škerlj je dobil nagrado za prizadevanja pri ohranitvi naravne in kulturne dediščine in delovanje na humanitarnem področju, nagradi v višini 250.000 tolarjev pa se je v prid počitniškega letovanja otrok iz socialno ogroženih družin odrekla predsednica občinskega Rdečega križa Anica Bukovec. Trdinovi nagradi za trajnejše uspehe na področju izobraževanja in kulture sta prejela dekanica Visoke šole za upravljanje in poslovanje Ana Blažič in direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj. Labod aprila še ne bo odpuščal Kljub napovedim, da bo Labod zaradi izgube dodelavnih poslov že aprila na čakanje poslal okoli 40 delavcev, se to po besedah direktorja družbe Andreja Kirma ne bo zgodilo vsaj do jeseni. »Predvidevanja o slabi pokritosti z naročili se k sreči niso uresničila«, je za Park pojasnil Kirm. Kljub temu pa v Labodu napovedujejo, da bo v roku dveh let delo izgubilo 165 delavcev. Vodstvo Laboda se je po težavah, v katere je podjetje zašlo lani, odločilo, da bo v roku dveh let proizvodnjo iz pretežno dodelavnih poslov preusmerilo v razvoj in trženje lastnih blagovnih znamk, kar pa ima za posledico tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Zavarovalnica Tilia kaže pozitivne trende Zavarovalnica Tilia je v letu 2002 doživljala velike spremembe. Končan je bil namreč pripojitveni proces k Zavarovalnici Maribor. Kljub nekaterim negativnim posledicam tega procesa (npr. opuščanje lastnega razvoja produktov), je bilo leto uspešno, saj so se znižali obratovalni stroški, ustvaril visok dobiček, povečala se je varnost zavarovalnice (povečanje zavarovalno - tehnične rezervacije), prav tako se je povečalo število zaposlenih za 8 odstotkov. Obetaven je tudi začetek leta 2003, saj se je obseg prodaje zavarovalnih produktov v prvih mesecih letošnjega leta povečal kar za 24 % v primerjavi z istim obdobjem lani. Nominalno so se zmanjšale obračunane kosmate škode, prav tako obratovalni stroški niso rasli nad pričakovanj. Poleg rezervacij Tilia povečuje tudi naložbe. Osem milijard sredstev je naloženih predvsem v obveznice z jamstvom države in v bančnih depozitih. Radio Max se je preselil v Novo mesto Po šestih letih oddajanja iz trebanjskega studia je Radio Max preselil svoje prostore v Novo mesto, kjer oddaja od konca letošnjega januarja. Po dveh mesecih oddajanja na Rozmanovi ulici je najmlajši dolenjski radio tudi svečano odprl svoje nove prostore, s čimer Novo mesto dobiva že četrto radijsko postajo. Odprt stalen center za zbiranje kosovnih odpadkov Komunala Novo mesto vsako leto dvakrat na letno zbira kosovne odpadke po sistemu »od vrat do vrat« (prva letošnja akcija že poteka). Občani so se kosovnih odpadkov lahko znebili na določenih lokacijah v vsaki krajevni skupnosti, letos pa so pri Komunali začeli tudi poskusno obratovanjem zbirnega centra na Cikavi, kar pomeni, da imajo občani možnost znebiti se večjih in tudi nevarnih odpadkov skozi vse leto. Krka v finalu, Spahija pa ostaja le do konca sezone Po uspehu košarkarjev Krke, ki ga lahko najverjetneje štejemo za največji uspeh novomeškega ekipnega športa, so na piano udarili skrhani medčloveški odnosi znotraj kluba, ki so na zgodovinski uspeh vrgli temno senco. Predsednik kluba Jerman naj bi celo obtožil trenerja Spahijo, da je prodajal tekme hrvaškim klubom v Goodyear ligi. Najava trenerja, da zaradi razmer znotraj kluba zapušča Krko morda že pred finalnim obračunov z Valencio, je razvnela košarkarsko javnost, po dveh dneh negotovosti pa se je vse končalo s spravljivim tonom. Spahija ostaja do konca sezone, ob uvrstitvi v finale drugega najmočnejšega evropskega tekmovanja, in to s klubom, katerega proračun sodi med najmanjše v Evropi, pa se mu za službo v naslednji sezoni prav gotovo ni potrebno bati. Dolenjska odbojka se vrača v 1. ligo Po petih letih se odbojkarji Krke ponovno vračajo v prvo slovensko ligo. Napredovanje in drugo mesto, takoj za ljubljansko Olimpijo, so si dokončno zagotovili šele z gladko zmago proti Žužemberku v zadnjem kolu. Po besedah dosedanjega trenerja Gorazda Kosmine bodo za Krko v naslednji sezoni igrali še odbojkarji iz Žužemberka, Mokronoga in Kočevja, ti štirje klubi pa so tudi podpisniki dogovora o sodelovanju in razvoju dolenjske odbojke. Tako je že zdaj znano, da bo ob Kosmini mesto prvega trenerja prevzel dosedanji trener Žužemberka Bojan Brulc, za fizično pripravljenost igralcev pa bo skrbel Gorazd Canič. Alternativne informacije o Iraku Iraška vojna je obenem tudi medijska vojna, ki je močno spremenila koncept vojnega poročevalstva. Med najbolj spornimi spremembami so tako imenovani ‘‘embeding" oziroma nastanitve vojnih poročevalcev pri vojaških enotah ter odpuščanja novinarjev, ki ne poročajo v skladu z vladnimi politikami. Alternativne ■ vendar ne nujno tudi objektivne - informacije o vojni v Iraku je mogoče najti na naslednjih internetnih naslovih: www.iraqpeaceteam.org,www.commondreams.org, www.indymedia.ch/frmix/2003,www.peacerace.be, www.argument.independent.co.uk. Pred nedavnim je v angleščini začela oddajati tudi arabska medijska hiša Al Džazira na naslovu http://english.aljazeera.net, vendar hekerji poskrbijo za to, da je stran vedno nedosegljiva. Študentska cvičkarija tudi v Novem mestu Društvo novomeških študentov, ki že deset let prireja »kulturno, etnološko in enološko« prireditev Cvičkarija v Ljubljani, bo podobno zadevo 26. aprila priredilo tudi na Novem trgu v Novem mestu. Pred leti je v Novem mestu že bila Cvičkarija, vendar takratni organizatorji Zveza društev vinogradnikov Dolenjske pri lokalni skupnosti niso imeli kaj dosti podpore, zato se je vse skupaj preselilo v Kostanjevico. V Novem mestu prireditelji načrtujejo podoben koncept, kot smo ga že vajeni v Ljubljani, ki za nekatere seveda pomeni tudi preveč dobesedno konzumiranje enologije ali »otroka sonca«, kot pravijo, s čimer se potem naslednji dan ukvarja Komunala. Skratka, v prvem delu pričakujte promocijski, turistični, enološki in etnološki program z okroglo mizo, nagradnimi igrami, nastopi narodno-zabavnih skupin, govori, predstavitvijo salam, izborom študentskega cvička. V večernem delu pa se stvar prelevi v zabavo s koncertom: Čuki, Soddiha, Pero Lovšin, Ansambel Lojzeta Slaka ... 3T Hkrati s Cvičkarijo in v programskem sozvočju z njo bo v športni dvorani Marof potekala tudi prireditev Boš videl, kaj dela Dolen c, ki na svojstven način predstavlja običaje in navade Dolenjcev. Tokrat bo »oddaja«, ki jo bo prvič posnela Televizija Novo mesto, namenjena predstavitvi vinogradništva. Oddaja je zasnovana na dramskem in glasbenem delu. Kmalu sprememba do Novega mesta »krivičnega« volilnega sistema? Društvo Novo mesto je pred kratkim organiziralo okroglo mizo, na kateri so želeli opozoriti na to, da širše območje Novega mesta zaradi spornega volilnega sistema nima »svojega« poslanca. Vsak poslanec je sicer po ustavi zastopnik vseh državljanov, vendar je praksa seveda polna lobiranja za tisti kotiček Slovenije, kjer je nekdo pač izvoljen. Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, ki so še naprej razdeljene na 11 volilnih okrajev. Čeprav je iz vsake volilne enote izvoljenih 11 poslancev, to še ne pomeni, da vsak okraj dobi enega poslanca. Volilna komisija namreč ugotovi za vsako listo kandidatov, kolikšen delež glasov so dobili posamezni kandidati z liste po volilnih okrajih. Po tem ko se ugotovi, koliko mandatov znotraj volilne enote pripada posamezni stranki, se ti mandati podelijo tako, da gredo naprej tisti kandidati, ki so dobili največje deleže glasov v skupnem številu glasov v volilnem okraju. To pripelje do tega, da iz določenih volilnih okrajev, med njimi sta tudi okraja, na katera je razdeljeno širše območje Novega mesta, ni izvoljenega nobenega poslanca. Še posebej boleče je to zaradi tega, ker imajo okraji, ki so po številu prebivalcev trikrat šibkejši od Novega mesta, »svojega« poslanca, s čimer je po mnenju nekaterih kršena volilna pravica o enakosti glasovalne pravice. Karikiran primer: kandidat neke stranke v Hrastniku dobi 50% glasov, kandidat iste stranke v Novem mestu pa 49% glasov. Prednost ima hrastniški poslanec, pa čeprav je za njega po dejanskem številu glasov gledano glasovalo trikrat manj ljudi. Torej je glas Hrastničanov trikrat več vreden od glasu Novomeščana! Na okrogli mizi Društva Novo mesto je Marjan Moškon predlagal, da naj se zaradi domnevnega kršenja enakosti glasovalne pravice na ustavnem sodišču sproži spor. Kot nam je povedal Tone Škerlj, je upravni odbor Društva Novo mesto sklenil, da dajo strankam čas do letošnjih parlamentarnih počitnic, nato pa - v kolikor se zadeva ne bo začela reševati - dejansko gredo na Ustavno sodišče. Dobili smo informacije, da so se na ravni stran sicer že začela dogovarjanja, ki naj bi navsezadnje privedla do spremembe volilne zakonodaje, za katero je sicer potrebna ustavna, torej dvotretjinska večina. Pripravlja se predlog, s katerim bi ukinili sporne volilne okraje, število volilih enot pa povečali na 14. Znotraj volilne enote bi se oblikovala lista kandidatov, poleg tega pa bi stopil v veljavo tudi absolutni preferenčni glas. Pričakujemo lahko, da bodo takemu predlogu nasprotovale manjše občine, ki bi znotraj takega sistema težje prišle do »svojih« poslancev. Regionalizacija upravnih enot Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja predlog reorganizacije upravnih enot. Z njo želijo zagotovit racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog in upravne enote uskladiti s pričakovano členitvijo Slovenije na osem oziroma dvanajst pokrajin, kolikor bi bilo po novem tudi upravnih enot. Sedanja ureditev namreč povzroča različno obremenjenost zaposlenih v upravni enoti, prav tako pa tudi neenakomerno porazdelitev stroškov. Kot poudarja minister Rado Bohinc, to ne pomeni ukinjanja sedanjih 58 upravnih enot, ki bodo ohranjene, ampak predvsem združevanja skupnih služb v regionalnih centrih, pri čemer izvrševanje upravnih nalog ostaja takšno kot je sedaj. Poseben problem, ki ga sedaj tudi obravnava vlada, je tudi v tem, da se meje občin uskladijo z mejami upravnih enot, saj je sedaj tako, da na območjih nekaterih občin izvajajo svoje pristojnosti dve ali tri upravne enote. LDS kmalu do pokrajinskega odbora Prejšnji teden so se na iniciativo Adolfa Zupana, predsednika MO LDS, na posvetu sešli predstavniki dolenjskih, posavskih in belokranjskih lokalnih odborov LDS z namenom ustanovitve Pokrajinskega odbora stranke. Posavske občine so sicer tik pred tem, da ustanovijo svoj pokrajinski odbor, vendar bodo sedaj najverjetneje počakali do konca maja, ko bodo tudi ostali lokalni odbori zavzeli stališče do tega vprašanja. Pokrajinski odbor bo namenjen zavzemanju za pomembne regionalne projekte kot so Cerod, reka Krka, državne ceste, elektroenergetsko omrežje. Poleg tega želi stranka s pokrajinskim odborom izboljšati komunikacijo med centralo in lokalnimi odbori. Prav tako želi s tem stranka slediti procesu regionalizacije, ki naj bi nas čakal v kratkem. Predstavitev Enotnega programskega dokumenta dolenjskim podjetnikom Ministrica brez listnice Zdenka Kovač je s sodelavci iz vladne službe za strukturno politiko in regionalni razvoj na posvetu, ki ga je organiziral Podjetniški center Novo mesto, gospodarstvenikom JV Slovenije predstavila izhodišča za pripravo Enotnega programskega dokumenta (EPD), ki bo podlaga za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov v obdobju od 2004 do 2006. Ministrica je po predstavitvi dolenjske podjetnike tudi pozvala, naj v sedmih dneh k EPD pošljejo svoje morebitne pripombe. Kot so nam kasneje povedali na Podjetniškem centru, večjih pripomb od podjetij na dokument ni bilo, več kritike pa je letelo na preveč ohlapno predstavitev programov. K EPA je svoje pripombe v obliki programa razvoja na nivoju regije podal le Podjetniški center Novo mesto. parkrmesto Gospodarstvo in trg dela v Novem mestu Več znanja, več dela Tomaž Levičar Novo mesto je relativno dobro prebrodilo obdobje tako imenovane tranzicije tudi na področju gospodarstva, a se v celoti mestno gospodarstvo vendarle ni izognilo težavam ob novih, tržnih pogojih delovanja, ob razpadu jugoslovanskega trga in drugih nevšečnostih. To zadeva predvsem panoge, ki imajo tudi v širšem okolju zaradi nezmožnosti pri doseganju konkurenčnosti ali celo s plačilno nedisciplino kupcev težave. Propad Pionirja, Novoteksa, Gorjancev, Tovarne obutve, Iskre, stagnacija Laboda so najbolj vpijoči primeri. Na drugi strani pa se prav Novo mesto lahko pohvali s tudi širše priznanimi, izjemno uspešnimi gospodarskimi družbami kot sta Revoz in Krka, v razredu srednjih podjetij pa, vsaj v zadnjih letih, ugodne trende zaznavamo tudi pri Novolesu, TPV in Adrii Mobil ter Begradu. Zasluga za razvoj gre predvsem podjetjem samim, delavcem ter sposobnim upravam. Neokretna občina Seveda se postavi vprašanje, kako k razvoju gospodarstva prispevata občinska oblast ter denimo sektor izobraževanja, ki imata v rokah nekatera ključna orodja razvoja. Sekretar za gospodarske dejavnosti pri mestni občini Novo mesto Jože Florijančič trdi, da je prispevek občine k hitrejšemu razvoju gospodarstva zagotavljanje infrastrukturno urejenih obrtnih in industrijskih con. Dejansko je mestna občina pred leti sprejela več ureditvenih načrtov za razvoj proizvodnih dejavnosti, namreč v Bršljinu na Livadi ter ob Prečenski cesti, a poleg tega, da površin za razvoj tovrstnih dejavnosti danes v mestu vseeno ni dovolj, gre zelo počasi naprej tudi program komunalnega opremljanja, kar velja za območji ob Prečenski cesti, kamor naj bi se v primeru uspešnega dogovora med Revozom in Adrio Mobil ta preselila iz Gotne vasi ter tako Revozu podala boljše možnosti ob zagonu proizvodnje novega Renaultovega avtomobilskega modela v Novem mestu. Prav v zvezi s temi prizadevanji je direktor Revoza Michel Bouton že nekajkrat prek medijev opozoril, pravzaprav kar močno okrcal mestne oblasti, namreč da pri tem procesu niso dovolj aktivni, da ne zmorejo slediti prizadevanjem tovarn. Podobno velja tudi na ravni malega podjetništva oziroma obrti. Sekretar Florijančič pravi, da v MO Novo mesto vidijo največ možnosti za odpiranje novih delovnih mest v prihodnje prav v proizvodni obrti oziroma v malih podjetjih, tudi v družinskih, ter v storitvenih dejavnostih. Da je to primerna pot, menita tudi dekanica novomeške VŠUP Ana Blažič ter predsednik območne obrtne zbornice Krajnc. Blažičeva vidi velike možnosti zaposlovanja v ustanavljanju majhnih družinskih podjetij po zgledu severne Italije, Krajnc, ki pravi, da so trenutno v Sloveniji v obrtnih dejavnostih možnosti zaposlovanja majhne, pa meni, da bodo boljše možnosti za napredek tega sektorja prišle z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Pričakuje, da bi se v tem primeru sčasoma lahko približali EU tako glede deleža zaposlenih v obrti, kakor tudi glede števila zaposlenih na obrtni obrat, ki je v Sloveniji danes 2,9 delavca, v EU pa 7,6 delavca. A Krajnc, prav tako kot Bouton, pravi, da občina predvsem na področju urejanja prostorskih razmer za gospodarski razvoj, kjer ima lokalna skupnost pač ključno vlogo, in kar je tudi eno njenih glavnih orodij pri spodbujanju razvoja, premalo stori, kakor slabo nastopa tudi pri spodbujanju posodabljanja infrastrukture, pri čemer posebej izpostavlja avtocesto in železnico. Občina bi morala, pravi Krajnc, območje ob Prečenski cesti urejati hitreje, trdi pa tudi, da v MO Novo mesto nasploh ni posebnega posluha za razvoj obrtništva, da občinska uprava tudi ni naredila vsega, kar je obljubljala, ne v prejšnjem ne v tem mandatu. Krajnc pravi, da je problem obrtnih con s pozidavo na Cikavi delno rešil trenutne razvojne načrte obrtnikov in malih podjetnikov, ostaja pa, opozarja, odprt problem »obrtne cone« v Drgančevju, kjer so obrtniki v starih objektih JLA uredili delavnice. Krajnc od občine v zvezi s tem pričakuje spremembo družbenega plana in zazidalni načrt, ki bi Drgančevje namenil za obrtno storitvene dejavnosti v kombinaciji z zelenimi rekreativnimi površinami za potrebe krajevne skupnosti. Pri obrtnikih, ki so najemniki tamkajšnjih objektov, po Krajnčevih besedah obstaja interes, da odkupijo zemljišča po ceni uradne cenitve, pri čemer pa je potrebno upoštevati minula vlaganja. Občina pa nič. Ali vendarle? Jože Derganc, ki na občini skrbi za področje okolja in prostora, je v zvezi s to zadevo že ob več FOTO: BOŠTJAN PUCELJ priložnostih dejal, da na tem območju dolgoročno ni moč urediti obrtne cone, kajti gre za del širšega območja, ki bo namenjeno razvoju univerze, hkrati pa je to tudi del zelenega pasu mesta, ki ga ne moremo prepustiti proizvodnim dejavnostim, poleg tega naj bi imeli tamkajšnji najemniki v primerjavi z obrtniki v drugih mestnih predelih bistveno boljše najemne pogoje. Potrebe malega podjetništva bo potrebno in mogoče zadovoljiti v sedaj že številnih novomeških obrtnih conah z njihovo širitvijo oziroma ureditvijo načrtovanih. Predsednik območne obrtne zbornice Krajnc pa je v razgovoru za Park opozoril tudi na to, da so slabi pogoji za razvoj obrtništva tudi v starem mestnem jedru, saj zaradi precejšnje opustelosti tega mestnega predela, kar je tudi posledica razvoja nakupovalnih centrov na robu mesta, ni dobrih pogojev za razvoj, še več, mnogo obrtnikov, ki so še v tem mestnem predelu, razmišlja o zaprtju obratovalnic in selitvi. Občina bi morala, trdi Krajnc, revitalizirati staro mestno jedro in z občinskimi namenskimi sredstvi omogočiti obrtnikom pridobitev in odprtje novih lokalov. Sekretar Florijančič poleg zagotavljanja urejanja prostora v aktivno udeležbo občine pri razvoju gospodarstva in s tem pri zagotavljanju novih delovnih mest navaja tudi zagotavljanje proračunskih sredstev za izvajanje nekaterih programov, deloma prek Podjetniškega centra. Gre za sredstva za izobraževanja, svetovanja, kredite za odpiranje novih delovnih mest, poroštva, promocijo uspešnih podjetniških praks, nastope na sejmih, pospeševanje inovativnosti, uvajanje novih tehnologij ipd. Toda Krajnc k temu dodaja, da se dežel novomeškega občinskega proračuna, ki je namenjen razvoju malega gospodarstva in obrti, v resnici zmanjšuje, iz nekdanje stopnje 2 % je sedaj padel na 1,3 %. Blažičeve je potrebno v izobraževanje vlagati ne glede na trenutne razmere v gospodarstvu oziroma trenutno število razpoložljivih delovnih mest, kadre je potrebno ustvarjati na zalogo, kar spodbuja tudi konkurenco na trgu delovne sile. Tako počno tudi v razvitem zahodnem svetu. Seveda pa se pri taki politiki soočamo tudi z odlivom, začasnim ali trajnim, strokovnjakov v druge slovenske regije ali celo v tujino, kjer so bogatejše priložnosti za delo in prosperiteto Toda vsaj kar zadeva tehnična, naravoslovna znanja, bi mogli obilo priložnosti za dokazovanje najti diplomiranci prav v Novem mestu s Krko, Revozom, Novolesom, Begradom itd. Krajnc, ki opozarja sicer predvsem na nujnost strokovnega izobraževanja, pa razkriva tudi neposredne ekonomske učinke izobraževalnega sektorja, zato je ogorčen nad državo, ki celo ob velikem primanjkljaju obrtnih poklicev ukinja izobraževalne programe, ki so temeljni za razvoj posamezne panoge. Zaposlovanje 2003 Znanje za delo Prihodnost razvoja slovenskega gospodarstva lahko v prihodnje v boju na svetovnem trgu zagotavlja le visoko in konkurenčno izobražena delovna sila. Dekanica Blažičeva pravi, da je izobrazbena struktura zaposlenih v naši regiji daleč pod republiškim povprečjem, še posebej izrazito je temu tako v občinah izven Novega mesta. Blažičeva zatrjuje, da je zato potrebno izobraževalno ponudbo popestriti in približati ljudem, kar je nenazadnje skladno z regionalnim razvojnim programom za JV Slovenijo 2001 -2006, kjer je skrb za razvoj človeških virov prioritetna naloga. Medtem ko je izobraževanje na srednješolski ravni po mnenju Blažičeve na ustrezni ravni, pa je drugače z nadaljnjim izobraževanjem, kjer nastopijo problemi zaradi finančnih težav, nizke motivacije ter drugačnega vrednostnega sistema. V zadnjih letih so se v Novem mestu možnosti študija na različnih področjih sicer povečale, kar opažajo tudi na Zavodu za zaposlovanje, kjer so denimo zaznali zvišanje števila vlog študentov, kar v precejšnji meri pripisujejo prav povečanim možnostim izobraževanja na višji in visoki stopnji šolanja v domačem okolju, kar je po njihovem prepričanju pomembno vplivalo na povečanje števila vpisanih slušateljev. Izobrazba je ne le adut, pač pa praktično vstopnica za vstop na trg delovne sile. Po prepričanju Tudi Jože Giodani z novomeškega Zavoda za zaposlovanje opozarja na prvenstven pomen izobrazbe pri iskanju zaposlitev in odpiranju novih zaposlitvenih možnosti. Giodani pravi, da bo po oceni delodajalcev v letu 2003 v regiji 1.175 novih in nadomestnih potreb po delavcih, od česar 750 na območju upravne enote Novo mesto. V letu 2003 je v Novem mestu predvidena 1,3 % rast števila zaposlenih. Najbolj iskani poklici v letu 2002 so bili, kot navaja Giodani, direktorji družb in menedžerji, predmetni učitelji, srednješolski učitelji, učitelji razrednega pouka, pomočniki vzgojitelja predšolskih otrok, administratorji, prodajalci, natakarji, kuharji, obdelovalci lesa, zidarji, vozniki avtomehaniki in delavci za preprosta dela. Najpogostejše potrebe po napovedih delodajalcev za leto 2003 pa bodo po lesarjih na IV. in V. stopnji, mehanikih in strojnikih na V. in VII. stopnji, obdelovalcih kovin na IV. stopnji, gradbincih na IV. stopnji, ekonomistih na V. in VIL stopnji, zdravnikih ter vzgojiteljih in učiteljih na VIL stopnji. Zavod za zaposlovanje vse od leta 1996, ko je bilo na Dolenjskem doseženo največje število brezposelnih, beleži upad brezposelnih, a se hkrati s tem povečuje delež težje zaposljivih oseb, ki so to zaradi starosti, zdravstvenih razlogov, pa tudi zaradi neprimerne izobrazbe. Med brezposelnimi je kar 61,6 % ljudi brez poklica, torej le s 1. ali 2. stopnjo izobrazbe, medtem ko je ta delež v Sloveniji 45,6 %. Stanje duha v deželi cvička »Prevečkrat nasedamo formulaciji«, pravi Blažičeva nekoliko satirično, a vendarle smrtno resno, »da se ne splača delati to in ono. Prehitro želimo dosegati velike zaslužke. Imenitno bi bilo, če bi mediji vsako leto pred začetkom pouka v jeseni promovirali izobraževanje kot dobrino in možnost, da se nečesa naučimo in z znanjem kot dobrino vstopamo v družbo. Dejansko pa dva tedna pred začetkom pouka govorijo mladini, da se bo kmalu začela mukotrpna šola z nemogočimi in nehumanimi učitelji in previsokomi zahtevami, z grozno maturo in podobnimi neumnostmi. Ob tem je razmišljanje o grozdju, ki dozoreva, in o trgatvi seveda manj naporno.« Krka v Kandiji Od katastrofe do katastrofe do končne zmage? Mitja Simič Novomeščani radi izpostavljamo reko Krko kot posebno vrednoto. Po njej smo poimenovali našo najuspešnejšo tovarno, kmetijsko zadrugo in še kaj. Svoje športnike smo odeli v zeleno barvo - barvo Krke. Radi citiramo znameniti Kettejev verz in sploh se zdi naša ljubezen do Krke večna in neomajna. Kaj pa nam v vsakodnevnem življenju dejansko pomeni reka Krka? Zelo malo. Skoraj nič. Vsaj veliki večini. Potrebujemo jo predvsem zato, da odplakne vso našo svinjarijo tja proti Savi in Donavi. Zadnje čase je v Novem mestu aktualen predvsem desni breg Krke - torej Kandija. Pa začnimo za spremembo z veselo novico. Dobili bomo nov most - no, ja, skoraj most - nekakšno brv za pešce. Ta naj bi povezovala tako imenovani športno-rekreacijski center Portoval z Loko. Športno-rekreacijski center bo v začetku temeljil na multimedialnih (kino)dvoranah, lokalih, trgovinah, pisarnah in garažah (vsak začetek je težak), Loka pa je le bleda senca nekdanje slave. Ampak ne bodimo malenkostni. Kaj dosti slabše, kot je, ne more biti in pustimo se presenetiti. In od kod naenkrat ta velikodušnost investitorjev in mestnih oblasti, da meščanom »poklonijo« še en prehod čez Krko? Lija, infrastrukturne vode je treba nekako prepeljati prek reke, pa jih bomo obesili na nekaj, kar bo hkrati služilo kot brv. Dve muhi na en mah. Zvito in dovolj pošteno. Običajno kar čakamo, da se pojavi nek investitor za kar koli, potem pa se prostorski razvoj mesta in njegove danosti podreja investitorjevim željam. In če zadeva obeta vsaj kratkoročni dobiček, se takšne želje predstavijo kot »interes mesta«. Kaj nas bo čakalo na desnem bregu te brvi, pa še ni čisto jasno. Kopališče, kot je bilo načrtovano v ureditvenem načrtu za Portoval, se zdi vse bolj nerealno. Sicer pa je bila ves čas zelo vprašljiva njegova lokacija -na senčnem bregu pod mostom. Poleg navezave na Portoval se zdi smiselno, da bi uredili sprehajalno pot tudi ob reki navzdol, pod mostoma ter pod staro bolnišnico vse do izliva potoka Težka voda. Prostor pod mostovoma dandanes deluje hudo depresivno in neurejeno, nič kaj dosti bolje ni pod stavbama lekarne in stare bolnice. Pa vendar gre tu za območje nekdanjih gradov, bolje rečeno gradičev Mostek (Neuhof) in Kamen (Steinhof), ki sta se nekoč ponašala z največjimi in najbolj urejenimi parkovnimi površinami na območju sedanjega Novega mesta. Zanimivo je, da se Kamen prvič omenja že leta 1351. To pomeni, da ima ta gradič, ki se je dandanes praktično izgubil iz zavesti mesta, daljšo zgodovino kot mesto samo (ustanovljeno 1365). Danes sta gradiča, ki sta ohranila baročno podobo, vključena v tako imenovani zdravstveni kompleks - in to dobesedno, saj sta postala sestavna dela kasnejših bolnišničnih zgradb. Na obrežja Krke se navezuje predvsem gradič Mostek, ki je bistveno mlajšega nastanka (2. pol. 17. stol.). V 18. stoletju je znani dolenjski topograf Breckenfeld med drugim zapisal: »Mostek je podeželski gradič, pozidan sredi prelepega vrta ... Lastniku nudi veliko užitkov podeželskega življenja, pa tudi veliko udobnosti. Prav primerno bivališče nudi tistim, ki so potrebni telesnega in duševnega miru ... K posebnosti kraja sodi nedvomno posebno lep razgled ...Na levi strani se vije Krka in v bližini gradiča se izliva vanjo Težka voda, ki žene številne mline ...«Res romantično, ampak žal tudi iz nekega popolnoma drugega časa. Dandanes bi ob prometno preobremenjeni Kandijski cesti zelo težko govorili o miru in užitkih. Je sploh še kaj ostalo od tega, kar opisuje Brackenfeld? Da - ostala je lupina gradu, ostal je prazen prostor (del nekdanjega vrta) in ostala je reka Krka. Ostala je torej vsaj možnost. Možnost, da ta prostor s spremembo namembnosti stavbe stare bolnice postane širši javnosti bolj dostopen, možnost, da se del nekdanjih parkovnih površin prenovi, in možnost, da se ob reki uredi sprehajalna pot, s katere bi se odpirali novi privlačni pogledi na staro mesto. Od izliva Težke vode naprej pa so stvari bolj žalostne. Tu lahko o možnostih govorimo predvsem v pretekliku (z besedama »žal« in »izgubljene«). Ampak mestna urbanistična služba je še vedno prepričana, da je z izgradnjo objekta Brik, ki se ga je prijelo ime »vagon«, storila bogu dopadljivo in mestu koristno dejanje - da je to oživitev brežin, kakršno potrebujemo. Dvomim, močno dvomim. Dejstvo je, da se je le Društvo Novo mesto vseskozi argumentirano upiralo tej pozidavi in da je izrabilo vse pravne možnosti, da do takšne gradnje ne pride, vse do prijave na pristojno ministrstvo. Vsa ostala javnost se ni zganila, zdaj pa se bojda vsi zgražajo, še najbolj pa tisti, ki o zadevi nimajo pojma. Če gremo nekoliko naprej, pa se žalostni prizori ob Krki kar vrstijo - parkirišče na vodi z »lightshovvom«, stara čistilna naprava in podirajoča se stavba mitnice ob lokaciji starega mosta, ki jo bodo menda nadomestili z novim objektom (zgled, kako se to pri nas dela, pa imajo že itak v bližini). Človek si kar nekako oddahne, ko ga pot potem oddalji od reke in se z njo lahko sreča šele na poti v Ragov Log. Vendar pa se po nekaj metrih ulice »V Ragov log« znajdemo na zasebnem dvorišču. Takšen vtis vsaj daje nova ureditev javne poti pred skrbno urejeno mestno vilo. In človek, ki tega prostora ne pozna od prej, se bo, prepričan, da je zašel na zasebno dvorišče, v zadregi obrnil in odšel nazaj, od koder je prišel. Lastnik te vile je očitno velik ljubitelj Krke, saj si je na njenih bregovih postavil svojo lastno zidano riviero, ki jo je uspel legalizirati v spomeniško zavarovanem območju brez vednosti spomeniške službe. Zanimiv dosežek upravne enote, ki se ponaša z najvišjimi standardi ISO. No, in ko se nekako stlačimo mimo ograjenega vrta skrbno urejene vile, pridemo na dokaj naravno ohranjeno ravnico ob reki. Zaenkrat še. Kaj kmalu pa se zna ta podoba bistveno spremeniti. Na mestu nekdanje tovarne Ela (kasneje Tiskarne Novo mesto) naj bi v kratkem pozidali dobrih 120 metrov dolg stanovanjski blok v štirih etažah, ki so ga poimenovali »Vrtovi na Krki« (duhovito ime za betonski monstrum) in ki bi (tako kot je načrtovan) segal prek roba platoja tovarne skoraj do sedanje poti v Ragov Log. Ali bo objekt stal v zraku ali na nekih nemogočih brežinah, še ni jasno. Prav tako ni jasno, kaj se bo zgodilo z obstoječo potjo in ravnico ob Krki. Šele naravne strme brežine Ragovega Loga iztrgajo nesrečno reko iz objema sodobnih principov urbanizacije. Upajmo, da bo tako tudi ostalo. In kaj se da storiti? Večkrat je bilo na strokovnih nivojih že poudarjeno, da so brežine Krke vitalni življenjski prostor meščanov oziroma bi te morale to ponovno postati. Vsekakor bi v Novem mestu morali vnaprej vedeti, kaj s tem prostorom sploh hočemo. Običajno kar čakamo, da se pojavi nek investitor za kar koli, potem pa se prostorski razvoj mesta in njegove danosti podreja investitorjevim željam. In če zadeva obeta vsaj kratkoročni dobiček, se takšne želje predstavijo kot »interes mesta«. Od takšnega urbanizma si res ne moremo veliko obetati. Mnogo več upanja zbuja lokacijski načrt »Sprehajalne poti in kolesarske steze Novega mesta«, ki se pripravlja že kar nekaj časa in naj bi v kratkem vendarle prišel v javno razgrnitev. Sprehajalne poti in kolesarske steze, ki bodo vrisane v tem dokumentu, bodo imele pravno osnovo, da se bodisi ohranijo bodisi vzpostavijo na novo. Ne izpustimo vsaj te ponujene možnosti, da pridemo do kakšne nove prijetne poti ali da vsaj rešimo kakšno obstoječo pot, ki je sedaj zanemarjena. Sočasno bi se morali meščani tudi bolj dejavno povezovati v razne civilne iniciative, ki bi pravočasno in argumentirano opozarjale na nepravilnosti. Krka pa nam mirno kaže le naš odsev. KULT. KLUB Pomen magnetnega polja za življenje navadnega volilcaAe Bariča Smole Gledam lokalnega politika. Ali kakšnega drugega. Navadno na sliki ali na ekranu, včasih po naključju v živo. Ustnice stisnjene, tudi oči nekoliko, kot pri mački (samo da to pri njej pomeni dobrohotnost), brada je potisnjena nekoliko naprej, morda kot znak zamišljenosti ali samopomembnosti, ramena malce upognjena, ker nosijo tolikšno breme; kadar se smeji, se nasmihajo samo ustnice, oči ostajajo hladne, v najboljšem primeru brezbrižne. Kadar gleda naokrog, se zdi, da gleda skozi ljudi. Če zagleda drugega pomembnega lokalca, pokima, saj sta navsezadnje v istem klubu, čeravno ne istih načel in ciljev; ampak o tem ni, da bi sodili mi, navadni voli(lci/lke). Kadar je priložnost in se pripeljejo limuzine z vrha (pa ne pri Sveti Trojici), takrat pokaže vso svojo človeško toplino. Rokovanje - tisto, ko ročico prvega, drugega ali katerega koli sekretarja prime med svoje dlani in jo poujčka, tako rekoč očetovsko jo pocrklja in jo segreje - to je pravi vzgled vročih medčloveških odnosov. Pa ne samo na lokalni ravni. Politik tako rekoč v trenutku zamenja svoja magnetna pola. Tam, kjer je bila prej vzvišenost ali vsaj navidezna zaskrbljenost in na namrščenem čelu zapis o preobremenjenosti, naenkrat zasije sončna naklonjenost, v očeh pa tisti izraz, kakršnega imajo dekleta v ulicah rdečih luči in v konkretnem pogledu pomeni: Tu smo za svoj narod. Tudi z Zemljo, pravijo, se nekaj dogaja. Ne samo na njeni skorjici, kjer človeški mravljinčki počnejo neumnosti. Gre menda za zemeljsko magnetno polje. 416. številka revije Nature poroča, da primerjalne satelitske meritve za zadnjih dvajset let kažejo, da se magma v notranjosti krepko premika. S pomočjo nemškega satelita Champ so se raziskovalci iz Potsdama dokopali do natančnejših podatkov o globalnem razvoju magnetnega polja. Tudi v Nasi seveda vedo, da se Zemlja okoli ekvatorja neobičajno debeli, da se kopiči voda. Čemu, menda še ne vedo, gotovo pa gre za spremembe v delovanju zemeljskega geofizikalnega sistema. Satelitske meritve menda kažejo, da se je zemeljsko magnetno polje lokalno že obrnilo in kaže v nasprotno smer, kot smo bili vajeni. Iz raziskav namagnetenih kamnin je znano, da se zemeljsko magnetno polje zamenja vsakih pol milijona let. Zadnja inverzija je bila pred 750.000 leti. Človeštvo pa kljub vsemu meni, da je razvoj panog naše civilizacije, ki se je dvignil v neslutene višave, znamenje napredka. Da je porast dobička edini kvalitativni parameter, edina vrednota. Nobene kozmične povezave naše kulture ni več. Naš planet je povezan z osončji in ozvezdji, kar so vedele in spoštovale stare civilizacije. Drugače ne bi nastala skrivnostna Sfinga, ki naj bi bila zaznamovala prehod iz znamenja device v znamenja leva pred 10.450 leti pred našim štetjem. 13 tisoč let strmi proti vzhodu, kjer lahko merimo precesionalni premik (ena stopinja tega kroga traja 72 let) ob sončnem vzhodu na dan spomladanskega enakonočja. Zdaj zapuščamo obdobje rib in vstopamo v ero vodnarja. In tudi če ne bi bilo vedenj o teh povezavah: znanost nas previdno obvešča o možnostih, da nas lahko nepredvideno nekega dne kot špaget posrka črna luknja. Vas vprašam: se samo homo politikus iz našega majhnega lokalnega ali državnega ozvezdja smeje le z usti in ne z očmi? Kje pa so tisti, večinoma skriti mogočneži, katerih ledenih nasmehov niti ne vidimo? In še: le kakšna je zveza med njihovo držo in tem, da se severni magnetni pol premika 50 kilometrov na leto od Kanade proti Sibiriji? Menda je ni, samo odmisliti moramo, kakšno vlogo v naši kratki življenjski zgodovini ima magnetno polje. Tisto, ki je, in tisto, ki misli, da je. parkrmesto Okrogla miza Umiranje mestnih jeder >»■> //.t/J cfv- s>'i 't^: ' ■** >J ^ ' si^ •/ ‘ '«-?j-., *f. S#®- ■ *?■* - Lr^jfeš^s’ • ' l„„ «iM: ,. :; ;^.. .^rsass POZABLJENA VEDNOST Drevesa VELIKANI Janez Božič Velikani so med nami. Prihajajo, odhajajo, se borijo za preživetje in umirajo, vsak dan, vsa leta, vedno in povsod. Kjer koli se jim posreči naseliti, so ljudje ponosni nanje, kot bi imeli pri njihovem nastanku kakšne zasluge. In jih velikokrat tudi imajo, čeprav tisti ljudje, ki zasluge imajo, največkrat niso isti kot tisti, ki se z zaslugami hvalijo. Največkrat opazimo le najmogočnejše, čeprav je njihova velikost relativna in odvisna predvsem od vrste. Orjaki iz roda extraordinarius že pri majhnih dimenzijah zbujajo pozornost, če pa govorimo o izumirajoči vrsti, je že sam pojav te vrste vreden izredne pozornosti, in za prvega med redkimi razglasimo največjega, ne glede na to, kolikšen je. Če pa so koloseji iz močno razširjenih vrst, je konkurenca huda in le najmogočnejši zadostijo strogim kriterijem. Pri^^ tovrstnih mogočnežih je za preboj med najmogočnejše potreben obseg v prsni višini šest metrov in več. Govorimo seveda o drevesih. Prsni obseg je le domislica ljubiteljev narave in nima dejansko nobene veze z obsegom velikanovih prsi, ki znaša minimalno 50 metrov. Če bi že govorili o drevesnih pljučih, bi morali izmeriti obseg krošnje, saj je krošnja tisti organ, ki pri drevesih skrbi za izmenjavo plinov. Ljudje smo pač ugotovili, da je izmera drevesnega premera v človeški prsni višini praktična in uporabna. Zato se dejansko ukvarjamo le z obsegom velikanovih gležnjev. Vendar je kljub temu izmera prsnega obsega pri velikanih vse prej kot preprosta. Večina največjih dreves je namreč v tako imenovani prsni višini zelo grbasta, žlebasta ali razrasla, v nekaterih primerih pa v to višino še sega vpliv koreničnika, ki je zaradi zagotovitve stabilnosti velikokrat zelo razrasel. Prsni obseg največjega slovenskega hrasta, znanega tudi kot Nujčev hrast iz Gregovcev ob Sotli, tako znaša 7,78 m, najdebelejši evropski hrast pa ima v prsnem premeru kar 18 m. Če največje obsege najdemo pri samotarjih, ki morajo za vse poskrbeti sami, so največje višine dosežene vedno v družbi prijateljev, ki se medsebojno podpirajo. O višini ne govorimo pogosto predvsem zaradi načinov zaznavanja. Če stojimo tik ob velikemu drevesu, višine ne vidimo in zato ne zaznavamo, če pa se oddaljimo od njega, tako da ga vidimo v celotnem obsegu, višino sicer vidimo, vendar je zaradi oddaljenosti ne zaznavamo. Za višinski rekord so glede na vrsto potrebne zelo različne višine, in sicer zaradi istih razlogov kot pri obsegu. Vendar lahko povem, da je v Sloveniji trenutno najvišja velikanka Sgermova smreka v Ribnici pri Pohorju, visoka 61,7 m, ki je rekorderka tudi v širšem evropskem prostoru. Svetovna rekorderka med visokimi smrekami pa je bila izmerjena v Bosanski Peručici in je bila visoka 63 m. Kljub temu so iz preteklosti znane posamezne orjakinje, hčere slovenske grude, ki so zrasle prek 70 metrov. Tako za višinske kot za debelinske rekorde je potrebno dobro rastišče. Za zmago med višinskimi rekorderji je potrebna tudi dobra ekipa, medtem ko je za debelino potreben predvsem čas. Zato se ob orjakih, ki so zasloveli zaradi svoje debeline, pogosto postavlja tudi vprašanje o starosti. A odgovor je večinoma neznan, saj so debla teh dreves največkrat že votla, zato preprosto prešflvanje^ letnic ni izvedljivo. Ljudje, ki so očakom izbrii prostor, ki^fl so se razvili do izrednih dimenzij, so že mrt«, in nam zato preverljivih podatkov ne morejo dati. Najboljši način je torei študij virov, iz katerih lahko nemalokrat razberemo, kdaj so se velikani rodili, saj je njihovi zasaditev velikokrat vezana na pomemben dogodek, recimopDsvetitev cerkve. Po izkušnjah gozdarjev so najstareiša drevesa v Sloveniji najverjetneje macesni, ki dosegajo starosti tisoč let in več. In čas je tisti, ki ga potencialnim velikanom največkrat zmanjka, saj jih kratkoročni ekonomski interesi, nekontrolirana urbanizacija ali hidromelioracija usmrtijo v njihovih najboljših letih. Metode za ugotavljanje presežnikov so torej na voljo, ker pa nam mogočnosti ne predstavljajo niti starost niti debelina ali višina, je smiselnost zamudnega in dragega ugotavljanja posameznih atnbirtov postavljena pod vprašaj. Mogočnost je namreč odvisna od vseh treh atributov skupaj in pa od naše zaznave. To, kar moramo vedeti, je nekaj drugega. Tisti, ki so velikančka negovali v njegovih najbolj rosnih letih, so zagotovo že dolgo pod rušo. Največkrat so mrtvi tudi tisti, ki so omogočili rast velikana prek starosti, ko bi z njegovo smrtjo lahko dobro zaslužili. Živijo največkrat le tisti, ki se že vse odkar gospodarijo z bivališčem velikana, odpovedujejo dohodkom, ki bi jih lahko pridobili na teh površinah. Na nas pa je, da generacijam velikanovih lastnikov in orjakom samim izkažemo priznanje za vizijo, ki nam je omogočila doživetje mogočnosti. Tina Ban Alkimijo večinoma poznajo kot nekakšno predhodnico znanstvene kemije. Vendar je bila mnogo več kot to. Vsaj toliko kot z naravoslovjem se je povezovala tudi s filozofijo in mistiko. Večina raziskovalcev meni, da se je rodila v starem Egiptu, čeprav njen izvor ni popolnoma jasen. Prvi zanesljivi podatki o alkimistih in njihovem delu kažejo na helenistično obdobje, ko se je alkimija razširila po vsem mediteranskem bazenu pa tudi daleč na vzhod. Nato so jo prevzeli Arabci, prek njih pa jo je končno spoznala tudi krščanska Evropa. Prva alkimistična središča so se rojevala v samostanih, kajti menihi so znali brati in pisati v latinščini, v kateri so bile napisane alkimistične knjige, njihovi dohodki so jim omogočali nakup drage laboratorijske opreme, njihove službe pa dovolj časa, da so se lahko posvečali študiju. Kasneje, od 14. stoletja dalje pa ukvarjanje z alkimijo ni bilo več zaželeno. Marsikje je bilo celo prepovedano. V Franciji in Angliji so jo prepovedali kraljevi zakoni, v Italiji zakoniki mestnih državic in kneževin, obsodil pa jo je tudi sam papež Janez XXII. Kljub vsemu pa se je večina vladarjev in visokega plemstva odločila za dvojno moralo, kajti navadno so v svoji bližini želeli imeti kakega alkimista, bodisi kot filozofa, astrologa, zdravnika ali mojstra, ki bi jim pridelal zlato. Po nekaterih razlagah na) bi vladarji alkimijo prepovedovali ravno zato, ker^slffmi sami ohraniti nadzofnad tem skrivnim znanjem. S to razlago zgodovina špekulira ravno v primeru papeža Janeza XXII., ki naj bi se z alkimijo ukvarjal tudi sam. Drugi pa menijo, da so se bali ponarejanja denarja (v tistem času so v Evropi začeli uvajati kovane zlatnike in srebrnike), kajti alkimisti so obvladovali postopke pozlačevanja in posrebritve. Več kot filozofov in “kemikov” je bilo med alkimisti prevarantov, 'ki so se preživljali na račun človeške naivnosti in ^ drago prodajali svoje recepte za pridelavo zlata. Najpogostejša praksa je bila, da so s svojimi obljubami navdušili kakega plemiča ali bogatega meščana, ki je bil za dobro provizijo od obljubljenega zlata pripravljen financirati drago laboratorijsko opremo. Seveda jo je slepar takoj ko je dobil denar, zbrisal, in v kakšnem drugem kraju že iskal novo žrtev. Z alkimijo so se ukvarjala tudi mnoga znana zgodovinska imena, med njimi filozof Tomaž Akvinski, češki kralj Rudolf II., nemški zdravnik Paracelzus, fizik Isaac Nevvton ... Alkimistični mit govori, da kovine zorijo v maternici zemlje in šele s časom dosegajo popolnost oziroma zlatost. Zlato zato velja za najstarejšo kovino in nekateri mojstri so menili, da ga je samo Sonce v svojem tisočletnem kroženju okoli Zemlje vtkalo vanjo. Zlato je sestavljeno iz istih prvin kot ostale kovine. Vse, kar biva, je namreč zgrajeno iz materie prime ali prvobitne materije, razlika je le v tem, da so v zlatu te prvine prečiščene in postavljene v pravo razmerje. In prav tako kot si vse kozmično prizadeva doseči popolnosti, tudi kovine težijo k temu, da postanejo zlate. Neplemenite kovine so bolne, vendar se jih da ozdraviti. Naravo in čas je mogoče pretentati, razmišlja alkimist, zorenje zlata je s kemičnimi postopki mogoče pospešiti v laboratoriju. Alkimistični mit pa ni vezan samo na iskanje zlata. Popolnost je mogoče doseči kjer koli. Arabska alkimija si je na primer prizadevala izdelati eliksir mladosti, nekateri so raje iskali filozofski kamen, drugi quinto esencio itd. V času, ko so jo začeli prepovedovati, torej v visokem srednjem veku in renesansi, je alkimija dosegla svoj razcvet. Njen uspeh med drugim pripisujemo tudi temu, da je predstavljala prostor sinteze materialnega in duhovnega. Uradna srednjeveška sholastika je bila usmerjena proti nebu. Tja so stremele tako gotske katedrale kot človeško bivanje. Vsa pozornost je bila posvečena duhu, božje kraljestvo namreč ni od tega sveta. Telo je veljalo, če poenostavim, predvsem za grešno, minljivo in vir najrazličnejših skušnjav. V alkimiji pa se je odprl prostor tudi za telesno in materialno. Alkimija obdeluje stvari, vendar ne na posveten, obrtniški način. Tu sta materija in duh prepletena - materija je posvečena, duh je prizemljen. Sta kot dve identični polkrogli, ki skupaj tvorita celoto. Zemeljska, materialna polovica je samb preslikava zgornje, nebeške, duhovne. In obratno. To, kar se dogaja spodaj, se na isti način dogaja tudi zgoraj. Točko ali ravnino, kjer se obe polovici stikata, pa predstavlja človek, “Kar je zgornje, je enako spodnjemu, in kar j£. spodnje, je enako zgornjemu, in vse tene zato, da bi se zgodil čudež enega^dinega," je zapisal Hermes Trismegist, ki po legendi velja za očeta alkimije. Procesi, ki se vršijo v kovinah (spajanje, razgrajevanje, sublimacija), so hkrati tudi kozmični in človeški. Alkimist v alkimističnem postopku trpi skupaj s kovino, saj ne obdeluje le stvari, ampak tudi svojo dušo. Alkimija si še ni upala zares manipulirati z materijo, v njej je bilo še preveč duha. Po renesansi, ko se človekova pozornost z neba usmeri nazaj proti zemlji, pa se začne človek zopet zanimati za zemeljske stvari. Vendar so te spet ločene od duha. Šele v takšnih pogojih se iz alkimije lahko razvije moderna kemija, ki je zmožna z ' ’ materijo upravljati popolnonia neprizadeto. Besedo alkimija danes uporabljamo za poimenovanje močne, vendar nerazložljive, intuitivne privlačnosti. Pogosto jo postavljamo v erotičen kontekst. Taisto privlačnost so alkimisti videli v spajanju kemičnih elementov (zlata in srebra, žvepla in živega srebra), v privlačnosti med kozmičnimi telesi (soncem in luno) ter seveda med moškim in žensko. Analogen proces pa se dogaja tudi v sami človekovi psihi. Jungovska psihologija ga je poizkušala razložiti z arhetipi. Alkimistični koncepti kot sonce - luna, zlato - srebro so najpogosteje projekcije dveh ambivalentnih arhetipov, Anime in Animusa. Gre za nezavedne vsebine, ki so obče človeške, kolektivne. Sonce, žveplo ali zlato tako predstavljajo Animus ali moški pol. Združeval naj bi lastnosti moške psihe v ženski. Luna pa predstavlja Animo, ki vsebuje ženske lastnosti, ki se pojavljajo v moški psihi. Projekcije Anime se sicer pogosto kažejo kot pesniške muze, fatalne ženske ali ženski mitološki in religiozni liki. Anima in Animus sta zaradi svoje vloge izredno konfliktni nezavedni kategoriji, ki težita k temu, da bi se iz nezavednega pretočila v zavest. Pri ozaveščanju pa se tudi nujno transformirata. Tako kot kovine. Brez predelave, brez transformacije bi za vedno ostale v prvotnem nežlahtnem stanju. Prav transformacija, kakršna koli, psihološka, materialna ali kozmična predstavlja ključ do razumevanja alkimije. Zlato je le simbol za komični proces preobrazbe, ki stremi k popolnosti in izpolnjenosti. Tudi sami alkimisti so pravili: Naše zlato ni vulgarno zlato zapestnic in verižic, ampak je stanje odrešene duše. Meje bivajočega TOČKA, DALJICA, KOCKA ... KAJ SLEDI? Aleksej Metelko Točka, daljica, kocka ... kaj sledi? Nekateri bodo pomislili, »Ah, matematika, ne da se mi razmišljati!« Nekaterim se bo le premaknil kolešček v glavi in bodo pametno ugotovili: »Aha, to je pa vzeto iz kakšnega testa inteligentnosti«, in bodo začeli premišljevati. Nekateri, ki so se s tem »problemom« že srečali, pa se bodo le s skrivnostno navihanimi kotički ust za trenutek umaknili v svoj svet. Prvim odgovarjam: »Vaš problem!«, drugim zagotavljam, da takega zaporedja ne boste dobili na nobenem testu inteligentnosti, niti pri testu Mense, kjer mora biti vaš IQ vsaj 148 za sprejetje v organizacijo, niti pri kakšnem drugem, saj naša mala zemljica z vsemi znanstveniki in strokovnjaki filozofije, matematike, umetnosti, fizike ... ne premore dovolj sivih celic, da bi našla odgovor na zastavljeno vprašanje. Zadnjim bralcem pa se le pridružim. Četrta prostorska dimenzija Človek živi v tridimenzionalnem svetu. Naše (z)možnosti za premikanje so naprej - nazaj, levo - desno, gor - dol in mnoge druge naklonske variacije. Vseeno pa večini ljudi tretja dimenzija niti ni tako blizu, saj se bolj ali manj zavedamo dvodimenzionalnega sveta, ker nas pri manevriranju gor - dol omejuje gravitacija (izvzeti so npr. določeni poklici, med katerimi na vrhu hierarhične lestvice z absolutno premočjo kraljujejo akrobatski piloti). Poleg dojemanja tretje prostorske dimenzije si z lahko lahkoto predstavljamo tudi eno- in dvodimenzionalni prostor. Kako pa je z višjimi »sferami«, to je pa bil, je, in kot kaže, bo, še dolgo trd oreh, ki bo povzročal še mnogo preglavic. Vemo, da je bilo v raziskovanje četrte dimenzije vloženih ogromno ur, let, desetletij truda in znanja, pa še vedno nismo našli tiste rdeče niti, ki bi nam vse skupaj povezala v smiseln klobčič. Obstaja seveda več med seboj različnih in podobnih teorij o četrti prostorski dimenziji. Od Einsteinove teorije, ki jo opredeljuje kot čas prek teorij, da je neke vrste pararelni svet, pa do strogo matematičnih izračunov (a-brez dimenzije, a2-druga dimenzija, a3-tretja dimenzija ... an-n-ta dimenzija). Mi ne bomo razglabljali o tem, katera od teh teorij je najbolj verjetna, vsesplošno priznana ali kaj drugega, temveč si bomo četrto prostorsko dimenzijo poskušali predstavljati, torej izhajamo iz izhodišča, da obstaja, in iz postavljenega vprašanja: »Ali smo ljudje sposobni dojeti in razumeti četrto prostorsko dimenzijo?« Stik s četrto dimenzijo Razkril vam bom zanimivo »zgodbico« o tem, kako se ji lahko približamo in se je morda po Michelangelovsko čisto narahlo dotaknemo s konico prsta (zaenkrat). Zamislite si bitje, ki živi na premici (torej v enodimenzionalnem svetu). Poimenujmo to bitje z ljubkovalno besedo Dimenzekl in si ga predstavljajmo, kako šiba naprej in nazaj po premici. Če se gremo lik hudobca in mu na sredo premice postavimo oviro, jo bo Dimenzekl le nemočno gledal, saj ne bo našel poti naprej (če je pa je ovira obstajala že preden ga je mama Dimenzka prinesla na svet, pa sploh ne ve, da je še kaj za njo, oziroma da ovira sploh obstaja). Podil se bo le do ovire in nazaj. Zdaj pa poglejmo, kaj bi v tem primeru storilo bitje iz dvodimenzionalnega sveta, ki živi na ploskvi. Imenujmo ga Dimenzek2. Brezskrbno se podi naprej in nazaj, levo in desno ter v ostalih vmesnih smereh. DimenzekZ ne vidi nobenega problema z oviro, ki dela toliko preglavic Dimenzkul, saj mu je logično in vidi, da bi lahko Dimenzekl pred oviro enostavno sestopil s premice, zaobšel oviro in nadaljeval svojo pot. Vendar pa DimenzkuZ odpovejo možgani in čutila, ko se znajde pred oviro, ki razdeljuje ploskev na dva dela. Takrat se tudi on le nemočno in nesrečno premika po enem delu ploskve in nikakor ne najde rešitve, kako bi zaobšel oviro (enako kot prej velja, če je bila ovira postavljena že pred njegovim obstojem, se dejansko sploh ne zaveda, da obstaja, oziroma kje je, razmišlja pa morda o tem, da je na nek način omejen oziroma morda o tem, da po vsej verjetnosti obstaja neka višja dimenzija, torej tridimenzionalni svet, v katerem je njegov problem otročje lahko rešljiv). Stvar se zato zdi toliko bolj komična bitju iz tridimenzionalnega sistema, torej bitju, ki mu je ime DimenzekS in ki živi npr. v našem svetu, kjer poznamo premikanje v »vse smeri« (levo - desno, naprej - nazaj, gor - dol in ostale vmesne variante). Temu je logično, da se Dimenzek2 ne more kosati z oviro, saj nima ustreznih čutil in ne dojema, da bi lahko oviro enostavno prestopil oziroma preskočil in tako bi mu bila dana možnost sprehajanja po celi ploskvi. Tako, rešili smo problem z oviro v eno in dvodimenzionalnem prostoru. Zdaj smo pa tam ... Prišli smo do ovire v tridimenzionalnem svetu in do naše omejenosti (zavedne ali nezavedne). Hm, ja, napočil je čas za resen razmislek ... ... večna negotovost Kaj je tista ovira, ki nam onemogoča premikanje v nam še neznani »določeni smeri«? Je ta določena smer pot v nek drug, pararelni svet, ki ga zaradi naše omejenosti čutil ne zaznavamo? Je to morda čas, se pravi, ali obstaja ukrivljenost prostora, ki bi nam ob »pravih čutilih« omogočila popotovanje od Litije do Čateža v trenutku, po neki nam neznani, a vsakdanji poti hihitajočemu bitju iz štiridimenzionalnega sveta? To bi bilo za naš hiter tempo življenja v redu, vsekakor pa ne bi koristilo Franu Levstiku, saj bi bil ob znano delo. No, morda bi lahko izdal kratko brošuro, Skok od Litije do Čateža, samo ne verjamem, da bi se tako močno prijela. Ali se nam nekdo ironično smehlja, kot se mi DimenzkuZ? Je četrta dimenzija nekaj povsem drugega, kar ni sanjal še v najbolj norih sanjah sam Salvador Dali? Bi lahko našli kakšno povezavo med virtualnim (navideznim) življenjem in življenjem v 3D prosturu? Pa tudi iskanje povezave med 4D in astralno projekcijo ne bi bilo zanemarljivo. In končno, če si drznemo biti za trenutek kontroverzni in kontriramo našemu začetnemu izhodišču s priznanjem, da obstaja možnost za neobstoj četrte dimenzije, pa vse skupaj pade v vodo. Nove smernice razmišljanja Zanimiva je teza, ki se mi je utrnila nekega jutra, ko sem se z zadoščenjem in z mislijo, da sta se cowboy Bush in njegov pajdaš Blair le spametovala in odnehala z izsiljevanjem vojne v Iraku, prebudil iz teh čudovitih sanj in za trenutek kar res verjel v to pravljico. Vsak izmed nas je že kdaj sanjal tako žive sanje, da je bil zjutraj kar malce zmeden, in vsi vemo, da sanje kdaj polepšajo ali zagrenijo noč (in posredno tudi dan). Kot se v vsakdanjem življenju srečujemo z mnogimi situacijami in doživljamo prenekatere občutke, ki na nas vplivajo podnevi, tako lahko ob tem, da tudi v sanjah doživljamo podobno, predpostavimo, da če bi lahko nadzirali sanje (kar po nekaterih Informacijah nekateri ljudje zmorejo), bi lahko rekli, da živimo dva življenja. Dokazano je, da ponoči tudi sanjamo sanje, ki si jih zjutraj ne spomnimo, torej je vsaka noč dokaj burna. V bistvu bi lahko v sanjah živeli neko drugo, polno, srečno, sanjsko življenje, kjer mi postavljamo pravila in kjer je mogoče prav vse. Ne rečejo zaman, da so klošarju sanje vse, kar mu je ostalo od življenja. Kar pa bi rad izpostavil, je naslednje. Če bi ljudje lahko nadzirali sanje, bi bila to za človeštvo neka povsem nova dimenzija, neko povsem novo dojemanje. Morda je ta nova razsežnost razmišljanja tista stezica, ki nas bo sčasoma pripeljala do razumetja četrte dimenzije. Poznano je podzavestno učenje med spanjem (med spanjem poslušamo avdio kaseto, prirejeno za te namene). S temi »novimi sanjami«, ki jih lahko prirejamo po mili volji, bi se lahko ponoči ob poslušanju kakršne koli snovi dejansko učili in »zavedno« nabirali znanje, za kar nam zmanjka časa podnevi. Psihologi bi se zagotovo strinjali, da bi »nove sanje« vplivale na nas tudi kot idealna oblika sproščanja (neke vrste meditacija, joga ...) pa tudi samopotrditve. Odgovorov je veliko in sami boste ob razglabljanju našli še marsikaterega. Vrata k novemu razmišljanju so na stežaj odprta, zatorej vam puščam svobodno izbiro. Na vas pa je, da se po obilnem kosilu zleknete na kavč in spustite misli na maratonsko pašo, daleč stran od tujih nakladanj ter si izoblikujete svoje mnenje o tej nerešeni enigmi. Pa dober tek ... o(ra[p®park NAPOVEDNIK DOGODKOV PRIREDITVE Cvičkarija Novo mesto. Nastopajo: Čuki, Soddiha, Mačkoni, Janez Lekše, Pogum, Kres, Vinogradniški oktet, Mladi Dolenjci. Novi trg, sobota, 26. aprila, ob 12.00 GLEDALIŠČE Moliere: Zdravnik po sili. Amaterska predstava KUD Mirna Peč. Kulturni center Janeza Trdine, sreda, 16. aprila, ob 19.30 Goldoni: Krčmarica Mirandolina. Režija: Katja Pegan, igrajo: Saša Pavček, Vojko Belšak, Boris Cavazza in drugi, produkcija: Gledališče Koper. Za gledališki abonma in izven. Kulturni center Janeza Trdine, torek, 22. aprila in sreda, 23. aprila ob 20.00. Vstopnina 2.300 sit, 1.500 sit dijaki, študentje. PLES Medobmočna revija mladinskih folklornih skupin. Plesni nastop skupin z Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Kulturni center Janeza Trdine, četrtek, 17. aprila ob 18.00 KONCERTI Ensemble Claviere. Skupina bo predstavila Bachove koncerte za dva ali tri čembale in glasbeno literaturo različnih italijanskih mojstrov, pisano za godala, čembalo in klavir. Veliki koncertni abonma in izven. Kulturni center Janeza Trdine, torek, 15. aprila, ob 20.00. Vstopnina 2.300 sit, 1.500 sit dijaki, študentje. Orkester Slovenske vojske. Koncert ob dnevu upora. Kulturni center Janeza Trdine, četrtek, 24. aprila, ob 19.00 Območna revija odraslih pevskih zborov. Kulturni center Janeza Trdine, petek, 25. aprila, in sobota, 26. aprila ob 19.30 PREDAVANJA, OKROGLE MIZE Ali imajo ženske enake možnosti? Pogovor z znanimi Slovenkami o možnostih žensk pri doseganju vodilnih položajev. Gostje: Marta Kos Marko (podpredsednica GZS), Marta Turk (predsednica ZPS), Mira Retelj (direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto) in Sonja Robnik (Urad za enake možnosti). RIC, torek, 15. aprila, ob 19.00 Zambija. Potopisno predavanje. Zambijo bodo predstavile Monika, Damjana in Suzana. LokalPatriot, sreda, 16. aprila, ob 20.00. Vstop prost. Cvičkarija. Okrogla miza. Kulturni center Janeza Trdine, sobota, 26. aprila, ob 10.30 KNJIGA Nasilje - nenasilje. Predstavitev zbornika. Soavtorica zbornika Klavdija Aničiae bo predstavila priročnik, ki je namenjen reševanju konfliktov v šolah na nenasilen način. Knjižnica Mirana Jarca, četrtek, 17.aprila, ob 18.00. Vstop prost. Miloš Jakopec: Demonstracija 1. decembra 1941 na gimnaziji. Predstavitev nove knjige, ki jo je izdal Dolenjski list. Gimnazija Novo mesto, petek, 18. aprila 2003, ob 17.00. Vstop prost. Gal Gjurin in Projekt Mesto. Glasbeno-literarni večer pesnika in petih spremljevalnih glasbenikov. LokalPatriot, sobota, 19. aprila, ob 21.00. Vstopnina 500 sit. Literarni večer Kluba Dragotina Ketteja. Nastop članov ob 20. obletnici kluba. Narodni dom, sreda, 23. aprila, ob 19.30. Vesna Milek: Kalipso. Predstavitev prvenca mlade slovenske avtorice, ki govori o Rebeki, dekletu, ki išče pravo ljubezen. Narodni dom, četrtek, 24. aprila, ob 18.00. Vstop prost. FILM Kulturni center Janeza Trdine Rekrut. Akcijski triler. Režija: Roger Donaldson, igra: Al Racino 18.4. ob 20.00, 19.4, 20.4., 21.4 ob 18.00 in 20.15 Knjiga o džungli, 2. del. Animirani film. Režija: Steve Trentbirth 27. 4., 28.4., 29.4., 30.4. ob 18.30 Solaris. Znastvenofantastični film. Režija: Števen Soderbergh, igra: George Clooney 27.4., 28.4., 29.4., 30.4. ob 20.00 Dom kulture Brez povratka. Triler. Režija: James Wong 17.4. 18.4., 19.4., 20.4., 21.4. ob 18.00 in 20.00; 22.4., 23.4. ob 18.00 Rekrut. Akcijski triler. Režija: Roger Donaldson, igra: Al Pacino 22.4., 23.4. ob 20.00 Knjiga o džungli, 2. del. Animirani film. Režija: Steve Trentbirth 24.4., 25.4., 26.4. ob 17.30 Johny English. Komedija. Režija: Peter Howit, igrajo: Rovan Atkinson, John Malkovich 24.4., 25.4., 26.4., 27.4., 28.4., 28.4., 29.4., 30.4. ob 19.00 in 20.45 LokalPatriot Rezilo 2. Znastevenofantastična grozljivka. Režija Guillermo Del Toro, igra: Wesley Snipes. 15.4. 20.00 Sestreljeni črni jastreb. Vojni film: Ridley Scott. 22.4. ob 20.00 Pentagram. Premiera kratkega filma. Režija: Žiga Vire 25.4. ob 21.00 Pogovor s pevko Sandro Tomovič Moveknovvledgement Janez Lamovšek Glasbena skupina Moveknowledgement deluje dobra tri leta. V tem času je, žal, kmalu po večjih uspehih in obetajoči se prihodnosti, preminil eden od ustanovitvenih članov in osrednji avtor, tako rekoč vodja skupine, Goran Balog. Po manjših preoblikovanjih zasedbe se je zdaj število stalnih članov ustalilo pri osem. Igrajo mešanico hiphopa, drum&bassea, reaggeja, funkyja, soula in r&bja. Med drugim so v glasbenih vodah znani po tem, da še niso izdali svojega albuma. Pa se bo tudi to v kratkem spremenilo! Konec aprila bodo pri založbi Goga izdali svoj prvi album, ki ga bodo takrat tudi premierno predstavili v LokalPatriotu. Lani so dobili nagrado Bumerang za najboljšega koncertnega izvajalca leta. Zdaj je odmeval njihov nastop na podelitvi hrvaških glasbenih nagrad Črni mačak v Osijeku. Na pogovor je zaradi višjih sil nižjih instanc prišla le pevka Sandra Tomovič. V Osijeku ste igrali v programskem delu prireditve Črni mačak. Kako vam je to uspelo? Štiri skupine, ki so nastopale v tem programskem delu, so izbrali s serijo koncertov, imenovanih Demo maček v Zagrebu v klubu Jabuka. Ena od teh smo bili mi. Kaj vam to pomeni, namreč, da ste igrali na Crnom mačku? Predvsem uspeh čez mejo. Koliko ljudi pa vas je slišalo in videlo? Cela Hrvaška? Ja, če gledamo s televizijske strani. Drugače pa jih je bilo tam, na kraju samem, okoli pet tisoč zagotovo. S kom ste še nastopali? Nekaj največjih imen. Od znanih recimo Edo Maajka, Cubismo, El Bahattee. Mi smo bili edini slovenski bend. So se tam pojavili kakšni založniki, kakšne ponudbe? Uf ...več tega je bilo. V glavnem smo navezali stike z njihovo založbo Apuarius. Dali smo promocijske žive posnetke hrvaškim kritikom in tako naprej. Kaj pa kakšne druge tuje založbe? Kolikor sem slišal, je bilo zanimanje. Stike smo imeli, samo ni bilo nič konkretnega. Imeli jih bomo pa zdaj po izdaji cd-ja... ... pri založbi Goga. Kako ste ob takem zanimanju pristali pri njej? En razlog je ta, ker je domača, novomeška založba, če se gre okoli tega lokalpatriotizma. Drugi razlog pa je, da se nam zdi Goga ena normalnih založb, kjer nič ne komplicirajo, nimajo nekih posebnih pogojev, ki bi nas ovirali, ali pa bi jih motila angleščina, recimo naše ime. Poznamo pa tudi same ljudi, ki so v redu. Kaj vam konkretno ponujajo? Dobro promocijo in distribucijo plošče. Kaj pa sama plošča. Posneli ste jo v Novem mestu v studiu Luca. So komadi pretežno še Goranovi? Ja, v bistvu. Pa dobra produkcija Tokaca (Tomislav Jovanovič). Tonski mojster je bil pa Mot (Tomaž Maraš). Koliko pa se v vaši glasbi izraža nek socialni duh, družbeno stanje in ti odnosi, oziroma ali ste bolj osebno izpovedni, če recimo pomislimo na soul, ki je tebi blizu? Oboje je zajeto. Čeprav pa ne pljuvamo po nobenem, ne nasprotujemo nikomur, ne zatiramo nikogar, ha ha ha. Poskušamo pa čimbolj pozitivno prikazati svet z naše strani, čeprav je to dandanes težko. Koliko plošč načrtujete, da boste prodali? Zanimanje je veliko, mi pa ne načrtujemo nič. Bolje je ne planirati in ne načrtovati, pa se mogoče izide dobro. Mogoče nas bo potem prodanost presenetila. Kaj pa drugi načrti in pričakovanja? Kaj bi bil uspeh? Nam je uspeh vsak koncert. Pred kratkim smo igrali v Piranu, imel smo nekakšno promocijo, dogodek je priredil Radio Študent, kamor so prišli tudi ljudje z vseh študentskih radiev iz bivše Jugoslavije, kolikor jih je pač prišlo. Navezali smo stike z njimi in že maja potujemo na festival v Banja Luko, pa kasneje na srbski festival Exit. Je dovolj samo igrati na koncertih? Fantje so sicer bolj zadovoljni s tem, da igrajo na koncertih, kar pa ni dovolj, če se hočeš samo s tem ukvarjati in preživljati. Se da preživeti samo z glasbo? Kaj ne tarnajo vsi glasbeniki, da se ne da? O, se da. Samo mi vemo, da nam samo tukaj v Sloveniji to ne bo uspelo. Kako pa se znajdeš med sedmimi fanti? Po fantovsko. Še od časa Gorana sem za njih še vedno stari. On me je dostikrat ogovoril s stari. Sem pač eden izmed starih. Kaj meniš, da je tisto, kar vam zagotavlja uspeh? Sami koncerti. Več koncertov je, boljši smo, več koncertov imamo. V čem je vaša prepoznavnost? Po dobri energiji. Pozitivni energiji. Za enkrat nimamo drugih zaščitnih znakov. Kakšni odzivi padajo po koncertu? Rekla bom, da negativnih še nisem slišala. Vprašajo nas, od kod smo. Zdaj na Hrvaškem so recimo rekli, da niso še nikoli slišali; ne vedo za Novo mesto. Potem sprašujejo, kje se da kupiti CD. Ker ga še nimamo, vprašajo, kdaj bomo snemali itn. Avtogramov zaenkrat še ne dajemo. Če že damo kakšnega, je bolj za zajebancijo. Po koncertih so bolj pogovori z oboževalci, ki pridejo do nas in pač sprašujejo različne stvari. Ne moreš jih kar odbiti. Pa tudi to ni način, če hočeš vzdrževati kontakte še naprej. Kaj pa občutiš na odru, kdaj ti je najbolje? Od začetka do konca. Dobro, na začetku je malo treme, ampak ni ne vem kakšna. Je tista, ko ne veš, kakšen folk pričakuješ, ko ne veš, kakšen bo odziv. Potem pa padeš. Saj veš, kakšni so ti občutki. Moram reči, da so odzivi na naše igranje vedno pozitivni. Kaj pa meniš o slovenski glasbi nasplošno? Adijo. Premalo se dela. Premalo se ceni dobro glasbo. So glasbeniki, ki so zelo dobri, pa ne pridejo do izraza. Kdo je tu kriv, založniki ali poslušalci, saj konec koncev poslušalci kupijo to in to ploščo? Založniki, ti so prvi. Oni diktirajo, kaj se posluša. Dobre glasbe pa se ponavadi ne sliši. Mogoče veš za kakšen bend in nam ga lahko zaupaš, ki je po tvojem mnenju dober, pa širša publika sploh ne ve ali pa še ne ve zanj? Ja, recimo v Mariboru Drama, ki sicer igra zvrst, ki meni ne leži preveč, so pa dobri. Pa recimo nek reagge bend, ki smo jih zdaj spoznali v Zagrebu. Brain holidays. Zelo dobri. Bendi pa, ki so sedaj dobri, naj se ne skvarijo in se ne pustijo založbam oziroma njihovim pogojem. Kakšna glasba pa je tebi blizu? Jaz poslušam vse zvrsti. Dober glasbenik je tisti, ki posluša več zvrsti. Najbližja pa je tista, ki jo pojem: soul, rhythm&blues. Kakšna je tvoja vizija glasbe, recimo čez dvesto let? Bom rekla samo to: upam, da ne bo vse elektronika. Upam, da bo ostala ta pristnost živega izvajanja glasbe, koncertov torej. Pa se ti ne zdi, da so pravzaprav DJ-u njegovi aparati kot kitaristu kitara? Niso ti aparati tudi svojevrsten inštrument? Ja, je inštrument. Samo, da ne bo vse v tej smeri. Ker? Bomo šli od bistva glasbe, če prevlada ali ostane le takšno DJ-stvo? Stran od bistva, pa pristnosti ni več. Ni pristnosti v reproduciranju zvokov? Če ne bo koncertov, ne bo nobenega kontakta. Kadar nastopa DJ, kaj ni to koncert? Ja, samo, če pa ti ne boš več rabil nastopati, pa peti, kaj bo pa potem? Te samo zbriše. Dobro, pač ne bo več pevcev, bodo pa drugi glasbeniki, recimo DJ-i. Ne, jaz sem za to, da so koncerti koncerti, ne maram pa playbacka. Prav. Če se vrneva na Črni mačak in Bumerang. Kakšna primerjava? Ni primerjave. Sam nivo, organizacija, gledanost. Bumerang bi bil lahko bolj spontano voden. Lahko bi razširili nagrade. Zdaj jih je samo pet. Boljše bi bilo, če bi bil Bumerang res nagrada, v širšem smislu glasbena nagrada. Recimo nagrada nekomu, ki napiše tekst za kakšno pesem. Pa malo bi lahko zvišali nivo. Mislim, da alternativna glasba ni tako nizko, da bi bila tudi organizacija takšna. Lahko bi se bolje potrudili. Ste bili dobro pogoščeni? V Osijeku? Ja. Ste se počutili kraljevsko? Jaz sem se dejansko prvič počutila kot zvezdnica. Dokler nismo do tam prišli, nismo niti vedeli, ali bomo jedli ali ne. Potem smo pa dobili in kosilo in večerjo in zajtrk. Ha, ha, ha. Stara šola postrežbe! Pa še kaj, ne samo to. V bistvu je pa pri nas tako: bolj se potrudijo v kakšnih zakotnih krajih, kot pa recimo v samem centru Ljubljane. To je žalostno. Tam te bolj sprejmejo, bolj so pristni. RAZLIČNI IZVAJALCI SLOVENSKA POLKA IN VALČEK (ZKP RTV) Slovenska polkajrH valceH m ‘I«. IT lluU.fiftlf b+lpUmlfi rY«6jM>i /»•' Jrd •I*. fi** ■ /'Jkfdim fmt 'j«* /Mio : 'jnjhzm /(Mak InM : /Jim* m •(*(' Končno smo tudi ljubitelji narodno-zabavne glasbe dočakali novo kompilacijo slovenske polke in valčka. Izšla je pri narodni založbi narodne televizije kot že prenekateri album narodno zabavnih ansamblov. Seveda, saj sta tako polka kot valček pomembna za narod Slovencev, predvsem za njegov obstoj, njegov jezik in kulturo v teh vse bolj nemirnih časih globalizacije in preizkušanja živcev vseh narodov sveta. Kultura jodljodl dokazuje globoko povezanost in navezanost na bližnji nam narod trdega jezika, samomorilskih romantikov in visokega uma velikih filozofskih sistemov. Brez zadnjega bi verjetno tudi navezanost posredno ne bila tako zvesta in trdna. Polka in valček sta se ohranila v dobi vlade neke ideologije. Ni razloga za preplah, da se ne bosta ohranila v dobi nove ideologije, in tudi ni bojazni, da bi v svojem razvijanju napredovala do neprepoznavnosti in s tem - posledično vzeto - do izumrtja. Polka bo vedno polka in valček bo vedno valček. Slovenec pa bo vedno hlapec. Bebasti, v duhu revni dvorni norček. Šest polk, šest valčkov, dvanajst razlogov za prireditev gasilske veselice v vsaki slovenski vasi, če pa v vasi ni gasilcev, naj vas pogori. Na žurki je vsakdo bogat. Gostitelj, ansambel, revni cigani, lačni psi in kriplave mačke; obiskovalec nažrt in z duhom v samih nebeških višavah. V glavi mu odzvanjajo verzi prelepih pesmi o ljubezni: ... imela je sedemnajst let, ko je odpadel beli cvet...; o domu: ... v tihi izbije sedela mati... ; o gorah: ... ko grem na vrh gora ...; o sreči; o ajdovem polju, o življenjskih sanjah, o Abrahamu, o vsem, kar dela življenje vredno Slovenca. Še enkrat: polka in valček sodita v vsak slovenski dom, pa če imate še tako radi aboridžinski didjeridoo. RAZLIČNI IZVAJALCI KOŠČEK HRUPA IN ŠČEPEC SOLI (KUD FRANCE PREŠEREN) Tole pa je kompilacija ali bolje rečeno - izbor pesmi petih po temi, stilu in glasu sodeč mladih pesnikov podprtih z nenavadno - ali morda bolje - neprevladujočo glasbo. Medtem ko pesniki interpretirajo svoje pesmi, jim ob tem pomaga glasba, ki je nadvse pomenljiva zvočna zavesa. Ob že davnih poskusih eksperimentalne glasbe, kjer klasična glasbila ne zasedajo več vodilne vloge, lahko zdaj končno premislimo, da so sadovi obrojeni že nekaj časa. A kaj bi o tem. Za razliko od prejšnje plošče, ki zavzema prostor slovenstva, priličnih vrednot in njihovih produktov, zavzema tale prostor drže do temeljnih problemov globalizacije, sodobne kulture in mestnega življenja, z globoko osebno prizadetostjo -ali bolje - zamišljenostjo. Vse, kar slišimo, je hrup in več kot ščepec soli, če se odpovemo egotrip nalezljivi ekstazi, ki nujno vodi naprej, kamor gremo. Forza ljudje! A ne prehitro! Kajti: umetniki so anarhisti. Kdor ni anarhist, ni umetnik. Kdor hvali, je neumnež, kdor raja, je blaznež. Vzemi spisek svoje sreče in ugotovil boš, da si srečen. Vse, kar potrebuješ, je iluzija, zato nič ne tarnaj. Če vzameš otroku liziko, bo prebledel. Umetnik je otrok. Ob nabito polnem svetu odraslih tako malo otrok. Vsi so pomrli. Svet se stara, svet umira. Ob svetu njegov dvojnik. Ni preplaha, svet se rojeva. Vsakič znova ob hladnem jutru, pogledu na mirne monstrume. Vsakič zadnjič. Vsakič znova ... Res, polka rešuje, valček osvobaja. Alle zusammen! Janez Lamovšek Surfanje po Novem mestu ... Tokratni Parkextreme je bil unikaten. Ne zato, ker so s smetarji že vsi bili (celo Borut Veselko), temveč zato, ker smo se prvič zbrali pravočasno. Res. Dobro, malce se je od ostalih razlikoval tudi po tem, da smo občinskega funkcionarja Slavka G. spravili k delu, ko je za Občinarje itak znano, da še nikoli niso vroči pili, ampak to so že podrobnosti. V katere se ne bomo spuščali. Ste se že kdaj vprašali, kam gredo vaše smeti? Za copate je jasno, da jih vzame muca copatarica, za Rdečo kapico tudi, da jo je pospravila gozdna uprava, za smeti, ki jih kot lojalni člani potrošniške družbe veselo produciramo, pa stavim, da ste mislili, da zvečer pridejo škratki in jih počistijo. Ali kaj podobno nadrealističnega. Da gredo v kakšna nebesa za zavržene stvari, recimo. Za smeti se seveda nihče ne briga. Nekaj vržeš v smeti in problem je rešen. Tudi zame je bil, a me je vseeno malce zasrbelo, da bi videl, kam gredo stvari, ko umrejo. Ko jih nihče več noče. Pa smo poklicali na občino, kjer so poklicali na novomeško komunalo in nam po kakšnem slabem letu odgovorili, da ni nobenih težav. Da naj kar pridemo. In smo prišli: Uroš, Slave, Bacek in jaz. Na nočni šiht. Najprej zato, ker smo bolj nočni ptiči, malce pa tudi zato, ker nam je bilo (vsaj meni) malo nerodno. Kaj bi tajil. Pobirati smeti podnevi, pa še po centru mesta, kjer te lahko vsakdo vidi... Ob 21. uri nas je pred sedežem Komunale NM počakal Simon, ki skrbi, da se mesto ne utopi v lastnih odpadkih. Obdaril nas je s povsem novimi uniformami. Za Uroša je bila tudi največja številka malo tesna, a se je že pred šihtom odločil, da se ne bo preveč sklanjal in garal, zato ni bilo nevarnosti, da bi počila, ko bi bilo najmanj primerno. Ker so fantje že skoraj eno uro garali po centru mesta (samo v centru smeti odvažajo ponoči, na pet dni), smo se domenili, da se dobimo na _ Novem trgu. In mimogrede skočili še na kavo. Že samo iz tega obiska bi človek lahko naredil pravcato sociološko študijo, vam povem. V gostilno človek pride neštetokrat in kaj več od zdolgočasenega pogleda vsega naveličane skoraj mladoletne natakarice (ki ima samo dva atributa, zaradi katerih so jo zaposlili) niti ne dobi, če pa v prostor vstopiš v zeleni uniformi komunalnega delavca, na sebi mimogrede začutiš sprašujoče poglede vseh gostov - Kaj so pa tile tle zgubil?! Da nam ne bodo sedeže umazal. Ali pa kaj podobnega. Evo, če sem lahko iskren, si predstavljam, da so se tako počutili črnci v Južnoafriški republiki še pred slabim desetletjem, domnevam. Na Novi trg je priropotalo vozilo za odvoz smeti. Ki je, mimogrede, pravcati tehnološki dosežek, temu primerna je tudi njegova cena. Ki dosega okoli 30 milijonov. Smeti iz kontejnerjev sproti stiska, tako da gre vanj, preden je polno, skoraj 30 zabojnikov. Odvisno od velikosti zabojnikov, napolnjenosti in dodatnih smeti v vrečkah, ki se nabirajo okoli njih. Simon nas je predstavil Marjanu in Janezu, ki kontejnerje praznita, ter Mirkotu, ki tovornjak vozi. Seveda smo se vsi trije nemudoma zapodili proti zadnjemu delu, kjer se surfa. Deležni smo bili kratkega tečaja o gumbih in ročicah, ostalo naj bi dobili s kilometrino, v našem primeru z »metrino«, ker si tega nismo želeli početi karierno. OK, Slave bo po naslednjih volitvah morda potreboval novo službo, če (oziroma ko) njegova stranka izgubi in mu bodo različne delovne izkušnje (ne zgolj delovna doba) zelo prav prišle, ampak to so spet podrobnosti. Ki jih bomo pustili ob strani. Stvar je popolnoma enostavna: šofer vozi od zabojnika do zabojnika, dva pa zadaj te zabojnike praznita. Nič kompliciranega, skratka. Smetarji so delovnih obiskov že vajeni, saj jih menda kar naprej oblegajo razni novinarji in televizijci, ki o njihovem delu delajo reportaže, tako da je bila trema bolj na naši strani. Prvi kontejner sta spraznila Janez in Marjan, potem smo se dela lotili mi. To je izgledalo takole: Uroš in Slave sta se pridružila vozniku v kabini, sam sem zasurfal do naslednje postaje. Šofer je ustavil in kot tiger sem skočil do zabojnika, da me kdo ne bi prehitel, a, glej ga zlomka, zabojnik se niti premaknil ni z mesta. Kot bi bil privijačen v tla. Seveda nismo mogli mimo moje »švoh večerje« in pomanjkljive smetarske izobrazbe. Vsak zabojnik ima namreč zavoro. Ki jo moraš odpustiti, če ga hočeš potegniti do dvigala. Sam sem obrt dokaj hitro osvojil in spraznil že kakšnih pet zabojnikov, ko sta se iz kabine končno primajala moja sodelavca. In sem ju v delo lahko že kar jaz vpeljal. Zabojnik takole obrnjen pripelješ sem, potegneš to ročico in nato pritisneš tale gumb. Enostavno. Malo nas je zajebavala koordinacija gibov, malce pa tudi neizkušenost. In morda prevelika zagnanost za delo. A sem bil predvsem jaz kmalu pohvaljen, da bom lahko hitro njihov, kaj bi tajil. Vedno sem bil bolj odprte glave, še posebno, kadar nosim žlico v usta in imam odprta usta. Pa tudi Urošu in Slavcu, ki so jima roke zrasle kot krtom (sta bolj za šefovanje), smo jih zelo hitro zravnali. Delo niti ni težko, pa tudi smrdi ne premočno, česar sem se najbolj bal. OK, poleti je morda zgodba drugačna, a tokrat ni bilo sile. Res ne. Smo, pisarniški garači, v rekreaciji kar uživali. Da niti ne omenjam surfanja. Kakšni Beachboysi, vas prašam! Če bi imel denar, bi si kupil takšen tovornjak in potem zaračunaval mestnim škricem, da bi namesto, da bi hodili na fitnes, surfali na mojem tovornjačku in delali kaj bolj koristnega. Pobirali smeti. Čistili za soobčani. Ki jih prav nič ne briga, kaj se zgodi z odpadki, ko postanejo odpadki. Nekateri smetnjaki so bili tako napolnjeni in okoli njih tako nasmeteno, da sem komaj zadrževal željo, da bi ob polnoči pozvonil na njihovih vratih in jih opozoril na njih. Kar nenadoma sem začel na vse skupaj gledati s povsem drugačnimi očmi. Priporočam vsakemu, ki svinja, da gre enkrat tudi pospravljat. Se mimogrede navadiš reda! Pri najlepših hišah so bili najhujši, kaj bi vam sploh govoril... Obema z Urošem nama je zmanjkalo cigaret in ker jih v smetnjakih ni bilo, sva žicala Slavca. Se bojim, da nama bo, ko bomo prišli na občino naslednjič tehtat za subvencijo za založbo in knjigarno Goga, zabrusil, da sva jo že pokadila. Bemti! Zavili smo proti Doviaeevi hiši. Doviae je bil včasih Parkextremovec. Srfajoč na zadnji stopnički sem ga poklical, naj pride malo na okno, on pa je vpil v telefon, da nič ne sliši, ker da zunaj ropotajo smetarji. In potem padel v nezavest, ko je spoznal, kdo pospravlja za njim. No, tukaj mu moram priznati, da za svoj zabojnik lepo skrbi, da smeti lepo stisne, da ne padajo okoli in da stvari izkoristi do konca, preden jih odvrže. Kar tako naprej, prijatelj, takšnih nam v našem mestu manjka! Tovornjak se je napolnil in odpeljali smo se proti smetišču. Pred Brusnicami zaviješ levo in malo v hrib in si tam. Pred ograjenim smetiščem stoji nekaj odprtih zabojnikov, kamor lahko kadar koli brezplačno pripeljemo večje odpadke, mi pa smo zapeljali noter, čez tehtnico in na vrh hriba, ki je sestavljen iz samih odpadkov. Na nekaj mestih iz zemlje kukajo velike naluknjane kanalizacijske cevi, skozi katere se sprošča plin in ki segajo skoraj 50 metrov v globino. Ja, kar pridni smo, dobro svinjamo. Spraznili smo tovornjak in se vrnili v mesto. Odločili smo se, da ostanemo še za eno rundo. Smo se ravno dobro privadili. Dobro, Janez in Marjan ponavadi sama hitreje očistita center, a se družbe nista branila. Malce spremembe v dnevni (nočni) rutini, čeprav si njuno delo nekako ne predstavljam kot another day in the Office. Okoli dveh zjutraj smo tovornjak spet napolnili, pa še nismo spraznili centra. Potreben je bil še en krog, ki pa smo se mu Parkextremovci s težkim srcem odpovedali. Roke so namreč kljub vsemu postale težke. Še nočni sprehod do avtomobilov čez uspavan Glavni trg in ponosen pogled na opravljeno delo, potem pa domov. Monika mi ni bila najbolj hvaležna, ko sem jo zbudil, da bi si ogledala svojega uniformiranega junaka, a kaj bi to. Še skok pod tuš (daljši kot običajno!) in pravljica se je končala. Kot se za vsako spodobno pravljico spodobi - v veliko zadovoljstvo. Za konec pa še parafraza odlične domislice zadnjega ameriškega predsednika, ki je padel pod streli atentatorja: Ne vprašajte, kaj lahko občina stori za vas, temveč kaj vi lahko storite za občino! Za začetek, recimo, manj svinjajte. Šini Komunalac OPOZORI (P •. GDDElFK ZA IPEOUOSKD IMDORTRlNACgO IM FlilCNI gA=2V05 OF^ARTJA' VAM«, HARC3A ^ KaNO* ro -HEOirCLi AKCIJI D0HI\ KOVE , UUfrKOViaHO |HEHO\JfHK.ovAv. HA STRATErte Tocice, Kjer. sE končajo m ZAČNEJO vjc ?ori TLEnEHA . DR. kov 5er it ITHK. 'i ^LofrOKl HEDlTfttul... 3 ^ Ut J ttl sr AT ^ o 0 Št sfB natoči nnn.. •_) o 0 jT _ JOOCKJOOORraaaoono i-TLr DOMOVA V TKOlESV) IftPMLoVAHJI^ nOVIH SODEl-RVK... TRIP TUHČKA-.HlK -- Tl BO l n/Euk.0 iRSČt IH Porn-ruJEVJiR hb»hi.JevrN’E TMHOPN4IČ.. . p Vlade Sodček nesebično ponudil svoje usluge Labodu Radostna vest: Labod kmalu na zeleni veji Izjema med giganti - Srce parajoča zgodba o uspehu - Razpisanih 365 novih delovnih mest Stanko Medved Kot večina avtohtonih novomeških podjetij, nekdanjih jugoslovanskih gigantov kot so Krka, Adria, Revoz, Pionir, Novoteks, Novoles, TOB, Iskra in Založba Goga, se je tudi eden zadnjih biserov dolenjske zgodbe v uspehu znašel v hudih, na prvi pogled nerešljivih zagatah, ki so seveda predvsem posledica smrti tovariša Tita (še pomnite, tovariši?) in prihoda na oblast liberalnih evergreenov. Toda v nasprotju z ostalimi podjetji, ki so poniknili v zemljo ali jih je zametel veter ali pa so jih kupili tujci, so v Labodu iskali rešitev in jo tudi našli v domačem in preverjenem kadru. Ker je pravih zgodb o uspehu v Novem mestu bolj malo, bistri lastniki Laboda niso imele težkega dela. Kot na dlani je bil mož, ki je že sam po sebi zgodba o uspehu, prava institucija neskončnih možnosti. višini 8465 metrov odpovedala kisikova bomba. Po tej hudi izgubi je Vlade Sodček ostal v Tibetu in okolici, kjer se je za njim za več let izgubila vsaka sled. Toda zgodba se tu šele začenja. Leta '91 se duhovno in fizično prenovljeni Vlade znova vrne v Novo mesto, kjer vse sile usmeri v športni menedžment. Košarkarski klub Krka je iz dolenjske rekreativne lige dobesedno pripeljal v finale pokala ULEB in že petič zapored prejme nagrado tednika Potlač za evropskega menedžerja leta. »Mislim, da se je s tem uspehom moja misija v košarki zaključila«, pravi Vlade Sodček, »čas je, da grem v gospodarstvo. Tako kot sem iz dolenjskega blata potegnil košarko, bom rešil tudi slovensko tekstilno industrijo.« Vlade, srečno! Naroči se na Park, da se ne bo Potlač naročil nate!? V____________________________y Vlade Sodček. Do sedmega leta nepokreten v inkubatorju. Pri dvanajstih letih najmlajši udeleženec blejskega triatlona. Leto kasneje postane kapetan jugoslovanske pionirske košarkarske reprezentance, s katero v naslednjih dveh letih osvoji pokal Edvarda Kardelja in v finalu obakrat dobi nagrado za najboljše gibanje v obrambi. Leta '84 kot prvi amaterski košarkar brez kisikove bombe skoraj osvoji Mont Everest, kjer utrpi hudo izgubo, najboljšega prijatelja hrčka Tikija, kateremu je po spletu nesrečnih naključij na Kupujte Park, da boste lahko brali Potlač, že 32 mesecev najbolj brano rubriko v mestni občini Novo mesto, Tovarni zdravil Krka in ^Društvu novomeških študentov!?________________ Potlač, lokalno trobilo Diretor: Dr. Novšek Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) Tajnik: Nacek Pacek 22 Glavni štab: Rotovž email: potlac@drustvo-dns.si f Revija Park je dostopna gostom v naslednjih lokalih in frizerskih salonih: r v Bistro in pizzeria Kaval Panda d.o.o. Velike Brusnice 13, 07 30 85 623 r v Frizerski studio Simona Marjana Kozine 3, Novo mesto r ■\ McDonalds Ljubljanska 27, Novo mesto J f N Bar Gloria Prešernov trg 3, Novo mesto V_____________________________________ Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto V________________________________________J Z' Frizerski salon Renata Bršljin 22, Novo mesto V----------------------------- ‘frizerski salon J Frizerstvo in lasuljarstvo U pinnpru Ljubljanska 80, Novo mesto ' Smolenja vas 3, Novo mesto Knjigarna Goga Glavni trg 6, Novo mesto S Kult klub Muzejska 3, Novo mesto KULT. KLUB Pizzeria Novljan Novi trg, Novo mesto 07 33 22 223 "N NovljaN j r Pumpa bar Topliška 9a, Novo mesto r A ŠNOVIČ { Figura Kr'neki i K’r neki Ljubljanska cesta 27, Novo mesto V J Naročniki revija Park so naslednje ustanove: CIK Trebnje Kidričeva 2, Trebnje www.ciktrebnje.si "'N J Mestna občina Novo mesto Mestna občina Novo mesto Seidlova 1, Novo mesto m, OŠ Šmarjeta Šmarjeta 1, Šmarjeta 07 384 41 80 V____________________ o o ' • L • 'N r v Dolenjski muzej Muzejska 7, Novo mesto \ DM m/ ______) r OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V.Brusnice V J r 'N v RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto J r v KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE N KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto V r OŠ Bršljin Kočevarjeva 40, Novo mesto I , M Šolski center Novo mesto /i Šegova 112, Novo mesto v/ I V J r Ž N I C A Knjižnica Mirana Jarca Rozmanova 26, Novo mesto Naroči se na Tel.: 07 393 08 12 Fax: 07 393 08 00 park@park-on.net PARK III 857/2003 Ulil! m. Maribor 22. 4. d * Ljubljana 23. 4 Novo mesto 26. / / Mestna občina Novo mesto S borštnikov tr