Poštama plačana v gotovini,
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in nprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.-—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
tl® v. 82
Sreda, 16. oktcbra 1936
Leto X
Vrhovni strokovni svet
za razširitev delavskega zava' rova n ja in volitve
Sklicanje Vrhovnega strokovnega sveta, najvišje instance strokovnega po-kreta v dobi med dvema kongresoma, je vzbudilo v vsej delavski javnosti veliko zanimanje, kajti Vrhovni strokovni svet se sestaja le ob izrednih prilikah in v izredno nujnih slučajih.
To pot je bil sklican radi
nujnih vprašanj delavskega zavarovanja,
ki nikakor ne trpe odloga in je treba, da se svobodne strokovne organizacije in z njimi vse delavstvo čim najod-ločnejše postavi za njihovo čim naj-pravilnejšo in čim najhitrejšo rešitev, predno bi nastala za zavarovanje in zavarovance ter njihove svojce nepopravljiva škoda in predno bi prevladale razmere, ki bi bile v stanju ogroziti sani obstoj zavarovanja.
To bi pa pomenilo pravo pravcato katastrofo za naše delavstvo. Kajti izdatki bolezenskega zavarovanja v 12tih letih obstoja so znašali
preko 3 milijarde dinarjev, od te
svote pa je odpadlo na hranari-no 2069 milijonov dinarjev.
V	teh številkah je izražen ves ogromen pomen obstoječega zavarovanja, kljub vsem njegovim hibam in pomanjkljivostim.
Vse ZDSZJ (Zedinjeni delavski strokovni zvezi Jugoslavije) priključene in koalirane organizacije so poslale svoje delegate k zasedanju Vrhovnega strokovnega sveta v Beogradu, dne 13. oktobra t. 1. Zastopanih je bilo skupno 39 strokovnih zvez, razen tega člani centrale in zastopniki pokrajinskih Medstrokovnih odborov. Nadalje zastopnik SUZOR-a, generalni ravnatelj Glaser, zastopnik Ministrstva za socialno politiko, zastopnik Vrhovne inšpekcije dela in centrale Borz dela, nadalje zastopniki Delavskih zbornic itd.
Konferenco je otvoril s. Pfeifer (Zagreb), ki se je pred prehodom na dnevni red spomnil rtanjskih žrtev. Navzoči so poslušali nagovor stoje in zaključili komemoracijo s slava-klici.
Referat o delavskem zavarovanju zoper bolezen in nezgode ter o zavarovanju zoper brezposelnost in starost je obdržal s. Krekič. V svojih izvajanjih je korenito obdelal problem zavarovanja in s tem v zvezi vprašanje vzpostavitve samouprave v zavarovalnih institucijah in nameravanega imenovanja novih ravnateljstev.
Koreferat je obdržal s. Luka Pavi-čevič, potem pa so se vrstili govorniki, med katerimi je nastopil tudi glavni ravnatelj zavarovanja in podal nekatera pojasnila.
V	obstoječih razmerah je treba vedeti dvoje:
Z delavskim zavarovanjem je delavstvo nezadovoljno, toda kritiko delavcev narekuje želja po izboljšanju zavarovanja, nezadovolstvo glede de-lavskegti zavarovanja vlada pa tudi med delodajalci, toda njihov cilj je poslabšanje in celo odprava zavarovanja.
Kadar torej slišimo kritiko zavarovanja, potem vedno imejmo pred očmi, kdo kritizira.
Razni delegati so povedali na račun zavarovanja mnogo trpke resnice, zaključek debate, ki je popolnoma razčistila situacijo pa predstavlja
resolucija,
ki priznava ogromen pomen zavarovanja in povdarja potrebo njegove izgradnje, istočasno pa zahteva izvedbo volitev in vzpostavitev samouprave. Imenovanje novih ravnateljstev more biti samo začasno in morajo ravnateljstva imeti volilni mandat. Najodločnejše je treba zavrniti vmešavanje neodgovornih faktorjev v zavarovanje. Predloge za imenovanje novih uprav naj stavijo delavske zbornice v sporazumu s priključenimi oganizacijami in v razmerju pri volitvah 1. 1933 za posamezne skupine oddanih glasov. Imenovani predstavniki svobodnih strokovnih organizacij bodo dolžni o svojem delovanju stalno informirati pristojne organizacijske forume.
Vsled znižanja mezd grozi zavarovanju nova kriza, ker so se na eni stra-
ni avtomatično znižali tudi prispevki, dočirn je na drugi strani že dosežena po zakonu najvišja dopustna mera prispevnega odstotka.
Nikakor pa ne gre uravnotežiti dohodkov in izdatkov na račun znižane hranarine ali prekomerne strogosti pri priznavanju hranarine. Neobstojanje brezposelnega in starostnega zavarovanja pa bremeni bolezensko zavarovanje samo v pravcu povečanja števila ordinacij. Izplačilo hranarine v primeri z ostalimi izdatki zavarovanja pa pada. Manjši dohodki zavarovanja gredo tudi na rovaš nepravilnih prijav, t. j. da delodajalci prijavljajo zavarovance v nižjih plačilnih razredih, kot pa bi jih faktično morali. Nehigijenske prilike, čezurno delo in nizke mezde so vzrok češčih obolenj, ki gredo na račun zavarovanja. Prav bi bilo, da bi se podjetjem s slabimi delovnimi prilikami predpisovali višji prispevki za bolezensko zavarovanje.
Potrebna je najenergičnejša akcija za izterjanje 170 milijonov zaostankov na neplačanih prispevkih.
Popraviti bi se moralo pokrivanje deficitov s strani suficitnih okrožnih uradov. Deficit bi se smel kriti le takrat, ako so delavske plače na področju kakšnega OUZD podpovprečne.
Zdravniško službo je staviti pod najstrožjo kontrolo v pogledu postopanja s pacijenti.
Vrhovni strokovni svet ugotavlja, da se problem podpiranja delavstva v brezposelnosti še vedno ni premaknil z mrtve točke, zato ponavlja zahtevo:
1. da se do uvedenja zavarovanja zoper brezposelnost iz javnih sredstev dodeli javnim borzam dela najmanj 20 milijonov dinarjev za podpiranje brezposelnih delavcev;
2. da javne borze dela povišajo dnevno podporo za brezposelne in da jo podaljšajo na najmanj 20 tednov;
3. da občine organizirajo akcijo za podporo brezposelnih, posebno čez zimo in da se brigajo za preskrbo stanovanj in kurjave za brezposelne.
Pred sklicanjem narodne skupščine
Najkasneje dne 19. t. m. se mora sestati narodna skupščina, da sklepa o zasedanju. Prihodnji dan se prične jesensko zasedanje ter se parlament iz-nova konstituira.
V	nekaj dneh se pokaže, kaj namerava vlada s skupščino. Ni torej gotovo, ali bo skupščina zasedala, ali pa bodo izvoljeni le novi odbori, ki se bodo dalje posvetovali o dne 24. junija t. 1. obljubljenih demokratičnih zakonih.
Nove zakonske načrte je vlada naznanila ter obenem izjavila, da bodo Predloženi vsem interesiranim političnim skupinam v državi v diskusijo. Do-?*ej javnost še ni bila o nobenem načrtu obveščena. Vlada je oficiozno obveščala javnost, da se načrti sicer izdelujejo, vendar pa v stanju razmer re-°rm ni mogoče izdelati in izvesi.
Opozicija v parlamentu se je med ejn nekoliko okrepila, ko se je oddah-jma od prvih presenečenj. Opozicija pa J ddina, razen v vprašanju, kako bi *»do strmoglavila, ki pa ni prav nič Vlsna od narodne skupščine.
jugoslovanska radikalna zejednica poroča, da nje organizacijsko delo napreduje. V Sloveniji je organizacija izvršena, na Hrvaškem pa ni mnogo uspeha. V Srbiji radikali niso povsem edini in to izvedbo organizacije ovira.
Hrvaška opozicija, demokrati in srbski kmetijci niso edini. Dr. Maček ima svojo politiko in noče ničesar slišati o skupni stranki teh opozicijskih skupin.
Zaradi razvoja normalnega političnega življenja so novi politični zakoni potrebni. Dokler teh ne bo, bo političen položaj nejasen in nezanesljiv. 2e okol-nost, da socialistično delavstvo ne more nastopati kot stranka, govori jasno proti dosedanjemu stanju.
Razpust parlamenta?
Negotovost narodne skupščine
V	kratkem se sestane narodna skupščina k jesenskemu zasedanju. Bivši predsednik narodne skupščine dr. Čirič še ni pristopil v jugoslovansko radikalno zajednico, zato so vladni krogi za
izvolitev novega predsednika Komne-noviča (ministra za telesno vzgojo) ali Stevana Jankoviča. Opozicija utegne demonstrativno voliti Čiriča. V primeru, da ne bi bil izvoljen vladni kandidat, bi vlada utegnila razpustiti parlament ter izvesti volitve po veljavnem volilnem redu, ker novi zakoni še niso gotovi. Volitev predsednika skupščine utegne biti važna za nadaljnjo politiko v državi.
Vojno telilo
Japonci izzivajo Sovjetsko Rusijo
Mandžurski vojaki so te dni pod vodstvom japonskih ofiicrjev vdrli čez rusko mejo in napadli ruske obmejne straže. Japonski imperijalizem hoče s takim izzivanjem vprizoriti krvavi ples tudi na Daljnjein vzhodu.
»Nučelo vsake razumne državne ureditve je: vsakdo nuj lahko živi od svojega dela.« J. G. Fichte.
Sankcije in delavstvo
Socialistična internacionala in mednarodna strokovna zveza sta od počet-ka očividnega pripravljanja vojne proti Abesiniji z vso iskrenostjo pozivali Društvo narodov, da stori vse, da prepreči vojno. Močna nasprotja med silami v Društvu narodov, ki se prijavljajo v nasprotujoči si francoski in angleški politiki najjasneje, so onemogila učinkovite ukrepe, ki bi preprečili italijansko vojno. To je spoznal Mussolini, ker je imel že podobne zglede.
Svet in plenum Društva narodov sta pa ugotovila, da je smatrati Italijo kot napadalko in da je bil tudi kršen pakt Društva narodov s to vojno. V zmislu sklepa avtomatično slede tudi sankcije po paktu proti napadalki. Vse deželo so obvezane izvajati sankcije. Če se je to vprašanje v odboru Društva narodov obravnavalo dalje, se je zgodilo to, da se določijo enotni ukrepi, ki naj bi bili najučinkovitejši.
Pomen sankcij ni v tem, da se Italijo kaznuje. Opravičene so šele potem, če omogočijo nadaljevanje vojne. S tem ni rečeno, da je takoj izpočetka treba rabiti vojaške ukrepe. Potrebno pa je, da se izvedejo vsi potrebni gospodarski in finančni ukrepi z vsemi konsekvencami. Društvo narodov, kolikor se odloči za čimprejšnji konec vojne v zhodni Afriki, napram Italiji vsekakor v ugodnejšem položaju.
Italija ima malo surovin. Premog, mineralna olja, pavolo in baker mora dobivati skoraj izključno v inozemstvu. Čeprav je Mussolini poizkušal dvigniti v zadnjih letih pridobivanje življenjskih potrebščin (žita) doma, vendar se dežela avtarkično še ne bi mogla prehranjevati. Močno je zaraditega odvisna od uvoza iz inozemstva. Obenem pa je finančni poločaj Italije vedno kritičneji, ki utegne onemogočiti nadaljevanje vojne, če ne dobi inozemske finančne pomoči. V tem obstojajo tudi sankcije in njih moč, s katerimi lahko Društvo narodov nastopi proti Italiji,
Seveda bodo učinkovita le tedaj, če se ne le složno, marveč tudi z vso resnostjo izvedejo. Po štatutu Društva narodov je vsaka članica Društva narodov dolžna sodelovati pri sankcijah. Če napol fašistični vladi v Avstriji in na Ogrskem izjavljata, da pri sankcijah ne bosta sodelovali, pomeni to kršitev prevzetih dolžnosti. Vodilni sili Anglija in Francija bi imeli dovolj pomočkov, da prisilita k izvrševanju obveznih pogodb obe deželi, ki se kujata. Obe sta finančno jako odvisni od inozemstva. Nimata pa tudi ne moči, da bi učinek sankcij preprečili. Ne Avstrija in ne Ogrska ne moreta nuditi Italiji potrebne surovine, niti tako nujno potrebno finančno pomoč.
Znano nam je, da zlasti Anglija zahteva izvedbo sankcij ter tudi ve, da francoska vlada temu le proti svoji volji sledi. Čeprav obe vladi trdita, da njiju politika služi le miru, vendar lahko smelo trdimo, da prihajajo za obe še drugi pomisleki v poštev. Zato obstoja nevarnost, da sankcij kljub stremljenju po enotnem postopku, vendar ne bodo vse vlade izvajale tako, da bi bile Italiji preveč nevarne. Če bi se to zgodilo, potem bi se cilja, ki naj bi mu služile, nikdar ne doseglo. Mussolini bi lahko nadaljeval vojno proti Abesincem in Društvo narodov bi doživelo težak poraz. S tem bi pa obenem dobili vsi oprezujoči imperialisti za vse svoje načrte svobodne roke.
Delavski razred izvedbo sankcij ne more torej prepustiti samo vladam. — Mednarodna strokovna zveza in socialistična delavska internacionala sta na
skupni seji obeh izvršnih odborov po-četkom prejšnjega meseca sklenile zahtevati, ne le da Društvo narodov odredi sankcije proti Italiji, marveč sta, zavedajoč se svoje mirovne misije, tudi izjavila, da sta je pripravljena popolnoma izvršiti in nuditi Društvu narodov dejansko podporo delavcev in delavk, ki je zastopata, v svrho izvedbe sankcij proti napadalki.
Ta podpora vsega delavstva po vseh državah članicah Društva narodov mora sedaj oživeti. Povzročiti mora, da napadalka ne dobi nikakršnega blaga
in orožja, sankcije morajo postati gospodarski bojkot, ki bo ustavil vojno. Vera, da bodo dežele v gospodarski krizi spekulativno skušale delati vojne dobičke, ne sme sramotiti nobene dežele. Tembolj, ker so vse te vojne kupčije zvezane z velikim rizikom, in eventualno ogromnimi izgubami za vojne verižnike.
Socialistična delavska internacionala in mednarodna strokovna zveza hočeta braniti in sodelovati pri sankcijah za mir v Evropi in po svetu.
Novi boji v vihodni Afriki
Namere Anglije
Večjih bitk v Abesiniji te dni ne bo. Italijani nameravajo izvesti predvsem napad na mesto Makalea na severu in sporedno prodirajo iz Somalije proti mestu Harar, ki ni daleč od železnice. Abesinci Makalea najbrže ne bodo branili z vso silo, pač pa Harar, odkoder bi eventualno Italijani utegnili prodirati v srce Abesinije.
Abesinci so se prvotno hoteli bojevati le defenzivno, sedaj pa prehajajo z ozirom na sklep Društva narodov v ofenzivo.
Glede sankcij, ki jih je sklenilo Društvo narodov proti Italiji, ugovarjajo nekatere države. Tako zahtevajo Rusija, Rumunija, Turčija in Grčija odškodnino, če bi morale ustaviti izvoz v Italijo. Glede odškodnine se vrše pogajanja.
V	Ženevi nameravajo naprej zapreti vse finance za Italijo, dalje izvesti gospodarski bojkot in če bi ta ne uspel, se bavijo z blokado Italije. Mussolini se doslej vsaj na zunaj groženj ni ustrašil, vendar pa pošlje v London posebnega poslanca z novimi predlogi, ki naj bi jih Angljia sprejela, da
se sklene mir. Italija zahteva zase že zasedeno ozemlje pokrajin Tigre, še nezasedenega Danskila in Ogadena ter nedvomno tudi vojno odškodnino.
Za Abesince je vsekakor ugodneje, da počakajo ugodne prilike za spoprijem z italijansko vojsko. Okoli Harara zbirajo velike čete. V boj se pa spuste šele, ko pridejo italijanske čete do gorovja.
Senzacija je, da se je poglavar pokrajine Tigre predal Italijanom, če^ prav je dobil povelje, da naj se umakne iz Adue brez boja. Moralno je to izdajstvo slabo vplivalo ter olajšalo prodiranje Italijanov proti Makalei.
Abesinski cesar izjavlja, da z ozirom, ker je 53 držav obsodilo Italijo in jih 51 hoče izvajati sankcije proti Italiji, mora braniti deželo.
Iz poteka dogodkov je jasno razvidno, da ima Anglija z Abesinijo posebne račune, ki bodo končno odločali v italijansko-abesinskem sporu.
Abesinci so se prostovoljno umaknili iz mesta Aksuma blizu Adue.
Enotna fronta na čehoslovaSkem
Zaenkrat
V	nedeljskem »Pravo Lidu« piše predsednik češke socialne demokracije in poslanec s. Hampl o enotni fronti s komunisti. Pisec navaja (za Čehoslovaško in drugod ni drugače), da politični in gospodarski razvoj zbuja bojazen pred bližnjo bodočnostjo, ker gospodarstvo ne oživlja stabilno in grozi zaradi slabe žetve večja draginja. Tudi mednarodni položaj lahko utegne povzročiti nevarne komplikacije. Razumljivo je, da socialisti žele lajšati te razmere, ni pa čudno, če se pojavlja želja po okrepitvi socialističnega tabora. Ruska komunistična internacionala je opustila prejšnjo taktiko in komunisti uvidevajo, da s samo negacijo ne pridejo nikamor. Zato govore svojim pristašem o aktiviteti, kar pa ni iskreno. To je le modernizacija taktike zaenkrat. Delavske plasti so nedvomno za skupno delo vsega delavstva, zlasti, če postajajo razmere vsak dan težje. Vprašanje ni, če je skupno delo koristneje ali ne, ampak, če so komunisti že v resnici za to politično in psihološko pripravljeni. Te priprave še ni opažati ne pri voditeljih, ne pri somišljenikih, ki so
nemogoča?
bili vzgojeni v sovraštvu do socialne demokracije. V naziranjih do drugih strank in notranje politike se komunistična stranka ni nič izpremenila. Zato skupnega delovanja mehanično ni mogoče realizirati. Kdor zahteva to v sedanjem mučnem trenutku, služi slabo delavstvu.
V	razpravljanju o tem ne gre za to, ali je enotna fronta koristna ali ne, marveč le za to, ali so podani predpogoji, da 1iq skupna akcija trajna in lojalna. Gre tudi za temeljno načelo socialnih demokratov, ki sloni na principu demokracije in v potrebi tudi sodelovanja v vladi.
O tem je treba razpravljati, če ne maramo delovnega ljudstva zavajati v zmote enotne fronte.
Stališče je prikrojeno za čehoslo-vaške razmere. Kljub temu mora biti jasno vsakomur, da je enotni fronti predpogoj medsebojna lojalnost in metoda boja, ki ima namen lajšati socialno bedo ter provesti sistem gospodarstva na drugi tir. Enotna fronta delavstva, ki bi se bila med seboj za teoretična in nepozitivna vprašanja, more biti le nesreča za delavstvo.
Velika rudarska konferenca v Trbovljah
Boi rudarjev za obstanek
V	soboto, dne 12. t. m. se je vršila velika rudarska konferenca, katere so se udeležili vsi delegati (okoli 70 delegatov) iz večjih rudnikov v Dravski banovini. Zastopani so bili zlasti rudniki, ki so vsled ukrepov ministrskega sveta izgubili del naročil državnih železnic.
Namen konference je bil predvsem, da akcijski odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov strokovnih central, Delavske zbornice in II. skupine, zbranim delegatom poroča o svojem dosedanjem delu in o akcijah za nabavo premoga.
Obširna poročila o delu in akcijah akcijskega odbora in posameznih skupin v tem odboru so podali: tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik, Filip Križnik, narodni poslanec Pleskovič Rudolf, Bučar Vekoslav, Pliberšek Fr. in Jurij Arh.
Ogromno gradivo, ki se je zbralo do te konference, govori jasno, da se je storila velika gospodarska in socialna napaka, ker se ni naročilo za državne železnice iz Dravske banovine dovoljni kontingent premoga. Dokazalo se je, da so pri sedanji razdelitvi naročil premoga imeli glavni vpliv podjetniški interesi srbijanskih rudnikov. Dokazalo se je dalje, da je premog iz Dravske banovine ne samo dober, temveč tudi najcenejši izmed vseh ostalih rudnikov v državi.
Akcijski odbor je zbral veliko tozadevnega dragocenega gradiva, odposlal
je nešteto resolucij in vlog na vse oblastne instance, ki so dovelj prepričevalno dokazovale posledice in nesmotreno gospodarstvo z zapostavljanjem slovenskih rudnikov. Izvedle so se številne intervencije pri vseh resornih in slovenskih ministrih, angažiralo se je vse slovenske poslance, kakor tudi časopisje in ostalo javnost. Ugotovilo se je, da je tudi krajevni akcijski odbor, ki mu je predsedoval trboveljski župan s. Klenovšek, opravil veliko dela za zaposle-nje rudarjev.
Zbrani delegati so z zadovoljstvom ugotovili, da je akcijski odbor storil vse, kar se je v danih razmerah storiti dalo. Delegati so zahtevali, da se akcijski odbor ne sme raziti, temveč mora nadaljevati svojo delo.
Pri drugi točki dnevnega reda se je sklenilo odposlati potrebno resolucijo, ki naj bo pravi izraz konference. Podčrtati moramo namreč, da je bil vzlic ogromnim naporom uspeh le minimalen. To pa vsled tega, ker odgovorni činitelji nimajo volje, to rudarsko vprašanje urediti tako, da bi odgovarjalo našim potrebam.
Sprejet je bil dalje sklep, da se naj skličejo shodi po revirjih in tudi drugod, da se rudarska in ostala javnost pravilno informira o prvi fazi te velike borbe, za oživljanje slovenskih rudnikov in eksistenco rudarskega življa v Dravski banovini.
Poljski socialisti in poljska politika
Varšavski soc. dem. list »Robotnik« pravi:
»Poljska je mednarodno izolirana. Naravna zaveznica, Francija, je hladna in nezaupljiva. Sovjetski tisk piše o njej bolj in bolj v ogorčenem tonu. Baltske države so sklenile blok. Tudi Poljski prijazna Estlandska se bo polagoma odtujila. Razmerje do Čehoslovaške je napeto. Tudi razmerje do Jugoslavije in Rumunije se je poslabšalo, ne le za-raditega, ker spadajo te države k mali antanti, marveč tudi zaradi tajinstvenih poljskih manevrov, kakor na primer zaradi protijugoslovanske izjave v Društvu narodov po umoru kralja Aleksandra in zaradi nedavnih napadov na Ti-tulescua. Tako deluje poljski vladni tabor sistematično za izolacijo Poljske. Na strani Poljske sta ostali samo Ogrska in Nemčija.«
Angleška delavska stranka za sankcije
Kongres angleške delavske stranke je pritrdil resoluciji, ki odobrava sankcije Društva narodov proti vojni v Abesiniji z 2,168.000 glasovi; proti resoluciji je glasovalo po delegatih 102.000 članov.
Ali sl 2e poravnal narod! nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost t
Kronika
Politična norost in kulturna društva. »Ponedeljski Slovenec« poroča, da je na shodu v Kranju g. minister dr. Krek izjavil:
»V nadaljnjih izvajanjih je... prikazal zločin, ki se ni zgodil nikdar v zgodovini Slovencev, ampak je bil pridržan nekdanjemu banu dr. Marušiču, da je namreč razpustil vso slovensko katoliško prosveto... čudovita je bila argumentacija teh Marušičevih odlokov. V glavnem je bil razlog ta, da mora biti Prosvetna zveza ... razpuščena, ker nekateri člani politično delujejo in se protirežimsko udejstvujejo ... Tak razlog je politična norost..« Ker zdaj ne vlada več Marušičeva politična norost, pričakuje delavska kulturna zveza »Svoboda«, da ji bo spet kmalu dovoljeno delovanje, ki je bilo prepovedano iz istih razlogov kot »Prosvetni zvezi«.
Trboveljski premog v Kranju. Po
poročilu »Pon. Slovenca« je g. minister dr. Krek izjavil v Kranju:
»Pripovedujejo in pišejo naši nasprotniki, da je vprašanje trboveljskega premoga rešeno definitivno v škodo rudarjev in rudnikov . . . Zavedamo se, da je to borba ... za 500 rudarskih družin. Povem vam, da to vprašanje premoga še ni rešeno... in zato ne smete verjeti tem... vestem.« Prepričani smo, da bodo tej ministrovi izjavi sledili učinkoviti ukrepi in da bodo rudniki iz Slovenije še naprej dobavljali vsaj toliko premoga kakor za časa Uzunoviča in Jevtiča.
B. Traven, Bombaž
I. Knjiga
Prevaja Talpa 22
To vrsto pajkov sem opazoval že dneve iii tedne, kadar sem bil brezposeln, in tudi to pot je pajek takoj vzbudil inoje zanimanje. Skušal sem preiskati njegovo obzorje in se poučiti, kako se obnaša, kadar se čuti sami napadenega ali zasledovanega. Postavil sem torej konzervno škatlo z vodo na tla in takoj pozabil, da sem si prav za prav nameraval skuhati riž.
Začel sem mahati sem in tja v precejšnji razdalji nad pajkom, ki je na to mahanje takoj reagiral. Postal je nemiren, njegov tek križem kra-žem je postal neenakomeren in skušal je ubežati temni neznanemu, ki bi utegnil biti ptič. Toda gladka deska mu ni nudila nikakega zavetja. Za hip se je ustavil, se zelo počasi in previdno potuhnil, toda docela nenadoma je odskočil na sosedno desko, ki je bila kajpada tudi navpična. Skok je bit izveden prav tako sijajno kakor na ravnih tleh. Ta deska pa je imela letvo, ki je bila razcepljena in je bila tudi nekoliko ukrivljena, tako da je nudila zavetje.
Tod pajku nisem dopustil, da bi si izbral naj-
boljše mesto. Pobral sem tanko vejo, ki mi je ležala pri nogah, in se z njo narahlo dotaknil pajka ter ga tako prisilil, da si je moral izbrati drugo pot. Odhitel je v hitrem begu; toda kamorkoli se je hotel zateči, povsod je naletel na napadajočo vejo, ki se ga je dotaknila ali na glavi ali na hrbtu. Tako je begal sem in tja, pri čemer ga je veja nenehoma zasledovala in mu ni dovoljevala, da bi se v odskoku odgnal. Ko sem se ga zopet dotaknil na hrbtu, se je nenadoma bliskovito obrnil in je z divjo jezo in nepopisno hrabrostjo napadel vejo, ki mu ni dala miru; ta veja je bila v primeri z njim, ki je meril komaj štiri centimetre, skoro ogromnega obsega in so morale biti skrite v njej nadnaravne sile. Zmeraj, kadar sem vejo odmaknil, tako da je mislil, da je sovražnika odbil ali oplašil, je stekel k letvi, ki naj bi ga zavarovala. Končno me je vendar premagal in našel tamkaj zavetje; toda to zavetje ni bilo dovolj veliko, da bi se v njem docela skril, kajti zalezel se je samo napol v ruzpoklino.
Sedaj sem s plosko roko udaril po steni. Pajek se je takoj zopet prikazal, tekel hitro navzgor, kjer je našel pripravnejše skrivališče; v njem se je takoj skril.
Da bi ga zopet iz skrivališča izgnal in videl,
kaj bo končno napravil, sem s plosko roko s polno silo udaril po steni, da sc je vsa hiša stresla. Toda pajek se ni prikazal. Ko pa sem nameraval drugič udariti po steni, je v hiši nekaj zgrmelo na tla.
Kaj bi neki to bilo? Poznal sem notranjost hiše. V njej ni bilo ničesar, prav ničesar, kar bi moglo s tako čudnimi šumomi pasti na tla. Po šumu sodeč ni bil niti kol, niti kos lesa — in samo to dvoje bi utegnilo biti v hiši. Preje bi že utegnila biti vreča, napolnjena s koruzo. Toda če sem pomislil na šum, sem se spomnil, da je moralo biti nekaj trdega. Torej tudi ni bila vreča s koruzo.
In vendar bi bilo tako enostavno splezati po lestvi nekaj klinov navzgor, suniti v vrata in pogledati. Toda neko čudno čuvstvo mi tega ui dopuščalo. Bil je strah, kakor bi utegnil najti v notranjosti nekaj nedopovedljivo groznega.
Dvignil seml posodo z vodo in odšel v svoje stanišče. Dopovedoval sem si, da me strah pred nečem, strašnim pač ni zadrževal, da bi ne stopil v hišo, nego sem si dejal: V hiši vendar nimaš kaj iskati, saj niti pravice nimaš, da bi stopil vanjo, in predvsem — saj te nič ne briga, kaj je v njej. Tako sem skušal opravičiti svoje vedenje.
Doma in po svetu
Omiljenje uradniškega zakona o redukciji plač. Vlada napoveduje delno omiljenje zakona o redukcijah plač državnih nameščencev.
Izpreinembe glede vožnje z nedeljskimi vlaki. Od 19. t. m. bo veljala polovična vožnja za dalje od 11 do 250 km, ne od 6 do 250. Če v času od 12. do 13. ure ne vozijo osebni vlaki, se smejo potniki poslužit vlaka med 11. in 12. uro. Pri povratku se potniki ne morejo vračati v soboto ali pred praznikom po 20. uri, kakor je bilo prvotno določeno, ampak šele v nedeljo ali praznik. Na potniške vozne liste se ne bodo več nalepljale znamke, ampak pritisnil samo žig postaje.
Minister socialne politike sprejema stranke le ob sredah in petkih med 11. do 13. uro. Prijave ob istih dnevih med 10.30. do 11.30. uro.
Iz Julijske krajine trumoma beže fantje čez mejo, ker ne marajo iti v Abe-sinijo. Tako je iz več slovenskih vasi zbežalo po 10 do 12 fantov, iz Voger-skega celo 17.
Po Istri nabirajo delavce za Afriko. Iz Pule se jih je te dni odpeljalo 150. V splošnem pa je odziv slab.
Zlata podlaga lire je padla zopet od 4.33 na 4.25 milijarde lir. Kako bo lira izgledala šele, ko bo vojna v Abesiniji v polnem teku.
Papež je podelil svoj apostolski blagoslov Mussoliniju in italijanskemu narodu, prilikom nastopa novega poslanika italijanske vlade v Vatikanu.
Kredit zapro Italiji? V Ženevi sklepajo, da zapro Italiji mednarodne kredite. Položaj Italije bo s tem jako oškodovan in je vprašanje, kako najde izhod iz njega.
Ob vojaški revoluciji v Grčiji v prid monarhije javlja vlada, da je po vsej deželi popolen mir in red. Po neuradnih vesteh pa je ob tej priliki nastalo več delavskih stavk.
Radi odvisnosti Avstrije od Italije je
avstrijska cenzura prepovedala predvajati v Avstriji Ufin kulturni film o Abesiniji.
Na Koroškem zopet obsodbe radi komunistične propagande. V Celovcu sta se zagovarjala pred sodiščem nek čevljar in neki hlapec, ker sta razširjala listi »Koroški boljševik« in »Pismo kmetom v težkih časih«. Obsojena sta bila na večletno ječo.
Nova poljska vlada. Predsednik nove poljske vlade je Mihajlo Koseial-kowski. Zunanji minister ostane pru-sofil Beck, ki je bil tudi v prejšnji vladi zunanji minister. Beck ni prijatelj Če-hoslovaške in male antante sploh.
Za vlade Hitlerja je bilo v Nemčiji ustavljenih 5000 listov; izvoz listov se je zmanjšal od 32 na 19 milijonov izvodov, uvoz pa povečal od 7.7 na 8.3 milijone izvodov.
Pristaniški delavci v Marseillu bojkotirajo italijanske ladje in jih ne marajo ne vkrcavati ne izkrcavati. Kljub temu, da vlada med njimi velika brezposelnost, %t m bjw*1u pwm5.1i t dtali jnmfcim Ur-nul
Valter Citrine v Sovjetski Rusiji. Citrine je glavni tajnik angleških strokovnih organizacij. V Rusiji je bil Citrine že 1925. Sedaj je potoval v Rusijo drugič. V Ljeningradu, kjer je izstopil, je povedal časnikarjem, da je glavni namen njegovega potovanja v Rusijo, da se prepriča o gospodarskem in kulturnem razvitku dežele v desetih letih, odkar jo je obiskal prvič. Razen Ljeningrada in Moskve obišče Citrine še druge važneje centre svovjetske Rusije.
Lev Trocki je v Oslu težko obolel. Trocki je tuberkulozen in je opasnost za njegovo življenje. Star je 56 let.
Kanadska delavska stranka je na svojem letošnjem kongresu sprejela resolucijo, v kateri izjavlja, da bo po svojih močeh pomagala pri izvrševanju sankcij proti Italiji, če bi ta napadla Abcsinijo.
Ameriška vlada oblači nezaposlene. Ameriška vlada je kupila 150 milijonov jardov sukna ter najela 54.000 šivilj in krojačev, da bodo šivali zimske obleke za nezaposlene.
»Človekovo življenje je družba in njegova pravica je najpopolnejša družba, ki si jo more misliti.« J .G. Fichte.
IZ NAŠIH KRAJEV
Ljubljana
Sijajno uspel prvi delavski prosvetni večer
Prvi delavski prosvetni večer, ki ga je priredilo društvo »Zarja« minulo soboto v dvorani Delavske zbornice, je v vsakem oziru lepo uspel. Uvodoma je zaigrala delavska godba »Zarja« Schonherjev »Delavski pozdrav«, Sob-čenkovo »Od Urala do Bajkala« in na zahtevo še lepo koračnico, nato je s. Meta Pirnat z velikim občutkom recitirala pesem »Vremenskim prorokom«, ga. Frankovska je zapela dve ariji iz ruskega filma »Pastir Kostja« dovršeno in je s svojim krasnim sopranom navdušila vse prisotne. Flautist Viktor Čampa je zaigral fantazijo iz spominov na Schumana in Bachovo romanco, član ljubljansko opere g. Slavko Lukman, je zapel več pesmi in arij. Moral je ponoviti in še dodati, ker ga je publika ponovno klicala na oder, g. Kokol pa je na kromatični harmoniki zaigral več domačih skladb, ki so zelo
ugajale. Na klavirju je spremljala pianistka g. Silva Hrašovec. Vsi sodelujoči so želi za svoja prednašanja obilo zasluženega priznanja. Bil je lep večer, za katerega so gotovo vsi obiskovalci hvaležni prirediteljem in sodelujočim. Delavstvo, ki je željno izobrazbe in razvedrila si želi še več takih prireditev.
Kdo bo ljubjanski župan? Imenovanje ljubljanskega župana je še nerešeno vprašanje. Zadnič smo poročali, da utegne postati župan v Ljubljani dr. Dinko Puc. Sedaj pa krožijo vesti, da bo ljubljanski župan dr. Stanovnik. Dr. Puc ima jako mnogo nasprotnikov iz svojega prejšnjega županskega poslovanja,
Kollmanovega gradišča ob Večni poti ni kupil g. dr. Dinko Puc, kakor smo na podlagi napačne informacije zadnjič poročali.
Maribor
Kako |e s čevljarsko obrtjo v mestu in okolici?
Statistika članstva, pomožnega osobja in vajencev, ki jo priobčuje Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru za dobo preteklih let, nam kaže to-le sliko:
1929 zadr. čl. 286, pomoč.			132, vajencev	156
1930	287	»	157	122
1931	284	»	150	92
1932 »	289	»	161	72
1933	253	»	136 »	52
1934 »	238	»	118 »	57
Odjavljenih	in prijavili]enih		lobratov je	bilo:
1929 odjavljenih		. . 36,	prijavljenih .	. 37
1930	»	37	»	34
1931	»	32		23
1932	»	52	»	26
1933	»	22	»	7
1934	»	19	»	17
		198		144
Te številke nam samo potrjujejo dejstvo, da čevljarska obrt v resnici propada. Propadanje te obrti pa se ne odraža samo v tem, da stalno pada število prijavljenih obratov, ampak tudi v naglem opadanju števila vajencev. Kljub temu, da je dandanes težko za vajeniška mesta in stariši večkrat ne vedo, ne kod ne kam s svojim otrokom, se vendar vsakdo premisli, dati otrioka učit obrti, ki jo spodriva industrija in je obsojena na počasno hiranje.
Spremembe pri policiji. Premeščena sta sedanji upravnik policije g. Radoševič Sve-tislav in nadkomisar g. Antičevič. Za policijskega upravnika je imenovan Alojz Trstenjak, svetnik banske uprave v Splitu in nekdanji okrajni načelnik v Konjicah.
VII. seja mestnega sveta mariborske občine se bo vršila v četrtek, dne 17. oktobra s pričetkom ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Ali je mestna občina v službi starinarnice? Neka starinamka ni mogla lahko prodati svoje ropotije, pa je najela mestne or-
gane, da ji licitirajo na Glavnem, trgu. Mislimo, ida mestni organi niso zato tu, da por magajo zasebnim trgovcem prodajati robo, izvzemiši pni razprodajah, ki jih odredi oblast.
Hodnik na južni strani Aleksandrove ceste med Sodbo in Frančiškansko ulico, so te dni betonirali. Isto se vrši tudi pred kavarno »Jadran«.
Ne priznavajte kupčij z agenti. Zadnji čas smo dobili zopet celo vrsto pritožb delavcev in delavk, katerim so vsiljivi agenti zagrebških tvrdk obesili drage obleke na obroke. Ko delavci obrokov ne morejo plačevati, jih pa tvrdke tožijo pred sodišči v Zagrebu, običajno celo pred razsodiščem trgovske zbornice ali Iborze v Zagrebu. Vse to pa je po obrtnem zakonu in po zakonu' o 'obročnih plačilih nedopustno in neveljavno. Opozarjamo ponovno, da za takšne kupčije delavci ne morejo biti toženi, ne obsojeni in tudi ne rubljeni. četudi ste bili že obsojeni, je vendar še celo taka sodba neveljavna in se ji lahko zoperstavite še v nu-'bežnem postopanju. Obrnite se za informacije na onganizacije ali na naše uredništvo, kjer boste vsikdar dobili potreben poduk in zaščito. Predvsem pa: ne nasedajte agentom in ne kupujte od njih ničesar!
Tri nova jadralna letala so se dvignila v nedeljo na Teznem. Poskusni poleti so s«, izvzemši malenkostne neprilike, dobro obnesli. Mariborski zračni jadralci kažejo hvalevredno inicijativo.
Poročila sta se agilna člana delavskega pevskega društva »Zarje« s. Josip Leskošek in Štefka Gregorčičeva. Obilo sreče!
Predavanje o esperantskem jeziku. V sredo, dne 16. oktobre ob 20. uri se vrši v dvorani Delavske zbornice v Mariboru predavanje o esperantskem jeziku. Predaval bo g. prof. Rakuša. Vabimo vse sodruge in sodružice, da se tega zanimivega predavanja polnoštevilno udeleže.
»Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 20. oktobra izlet na Mrzlici O'. Odhod ob 5.12 uri do Trbovelj. Vozna cena Din 31.—.
Celje
Prva etapa ponlianja in sramote
V	petek prejšnji teden se je skončala prva etapa regulacije Savinje. Delo je sko-ro končano in je lSWvimjia regulirana d|o Tremerskega železniškega mostu. Druga etapa je predvidena od mostu v Tremerjih do Apnenika. Proračun za drugo etapo bo znašal 2,700.000 Din, Stroški naj bi se krili po dosedanjem ključu, tako, d!a bi plačala država in banovina, vsaka po 1 milijon Din. Celjska občina Din 450.000, celjski okrajni cestni odbor Din 300.000, laški pa 35.000 Din. Talko ,so sklepali gospodje na konferenci, ki se je vršila na Okrajnem načelstvu v Celju. Piri delu v prvi etapi je ‘bilo zaposlenih povprečno po 600 delavcev, ki so dosegli skupaj iokrog 100.000 delovnih dni. Savinja je v reguliranem delu poglobljena, na nekaterih mestih približno za dva metra, in normalno razširjena. — Vsem, ki so či-tali naš list bo znano kako ogorčene borbe so se viudile okoli sramotno nizkih plač, ki so jih sprejemali; delavci pri tej regulaciji'. Mi smo o stvari mnogo pisali in tudi povedali, da so tem plačam največ krivi tisti, ki so poskrbeli, da se je za kubični meter-ski izkop računalo: le Din 8, namesto1 Din 12, kakor sp prvotno celjske krajevne oblasti izdlelale proračun. Vsled te nizke odmere seveda ni bil oškodovan podjetnik, k« je, kakor se to vedino zgodi, izvalil nizki proračun na šibkejše rame, kakor so njegove in tako je prišlo do tega, da so dobivali delavci za deset urno težko delo Din 16.— dnevne plače. Okoli tega problema je bilo v Celju mnogo razburjenja in zgražanja. Tudi žandarji so morati opetovano miriti razburjene delavce, toda pomagalo ni nič, ostalo je pri mezdah, kakor smo jih zgoraj opisali. Ne vemo, 'kako to, da »Slovenec«, ki poroča o tej konferenci na src-skeim načelstvu in se bavi s proračunom za drugo etapo regulačnih del, nič ne omenja te kulturne sramote, ,ki jo moramo pri tej regulaciji preživljati, če bo proračun za drugo etapo baziral na istih predpostavkah, kakor je za prvo etapo, potem bodo plače zopet iste, kakor so bile. Potem ne bo za-
dostovalo, da bo hinavsko pisal, da se mu ljluidje smilijo, vsled nizkih prejemkov, kajti če bo proračun enkrat potrjen potem bo vse moledtovanje, zvonenje po toči in pesek v oči. Gospodje, ki imate sedaj kako vplivno besedo, storite pravočasno korake, če hočete, da bo tudi kak naš delavec prislužil kak diinar, ki bo ostal v teh krajih, kajti naši ljudje so vendarle toliko možati, da za 16 Din na dan ne bodo delali, kar se je v letošnjem letu jasno pokazalo, saj pri megulačnih delih dosedaj ni bilo niti 20% domačinov zaposlenih. Torej gospodje besed je bilo dovolj, naj slede sedaj dejanja.
Razmere v Cinkarni so zopet jako ne-povo'!(fne in delavci se vse križem pritožujejo nad sekamtnim nastopanjem nekaterih vodilnih uradnikov. Dotični gospodje naj bi rajšd pomislili, d'a se čaša delavskega brez-upja iptri zadnji stavki ni niti za polovico izpraznila. Delavci vid&jo neprestan pora-stek draginje, tovarna pa namesto, idla bi kazala vsaj razumevanje za težko stanje delavstva, oblači oklep svojih brezdušnih Sikam. Naj si gospodje naše svarilo vzamejo resno h srcu, da ne boido potem, ki« bo zopet prepozni«, iskali vseh mogočih vzrokov za razburjenje med delavci, samo tistih ne, ki ga v resnici povzročajo. Ne samo delavci, tudli tovarna mora malo misliti, da delavstvu ne zadostuje samo delo, tudi jesti je treba. Od šikan se pa še nihče ni odebelil.
Neresnične vesti o razidu sekcije »Sa-veza ugostitcljskih nameščencev v Celju« je
objavilo dnevno časopisje. Ponovni izredni občni zbor se bo vršil v noči od 17. na 18. t. m. ob 2. uri v gostilni Janžek Za Kresijo, kjer se bo izvolil'« nova uprava sekcije. — Vabijo se vsi nameščenci. Naj nikdo iz naših vrst na tem važnem sestanku ne manjka. Odbor.
»Zarja« bo priredila tudi letos plesne vaje, počenši z nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Celju. Vsi ljubitelji plesne zabave vljudno vabljeni!
Trbovlje
Izlet. V nedeljo, 20. oktobra bo priredila podružnica »Prijatelja Prirode« večji izlet na Mrzlico. Ker so na ta izlet povabljeni tudi sodrugi iz Zagreba, Maribora in Ljubljane, vabimo tem potom tudi sodruge in prijatelje iz Hrastnika, Celja, Zabukovce in drugod, da se izleta udeleži v čim večjem številu. Zvečer ob 6. uri priredi podružnica v dvorani Delavskega doma svoj I. družabni večer s plesom, petjem in komičnimi prizori, pri katerem bo poleg delavskega šramelna nastopil najbrže tudi mandolinski odsek »Prijatelj Prirode« iz Zagreba. Torej v nedeljo na veselo svidenje na Mrzlici, zvečer pa v dvorani Del. doma v Trbovljah. — Družnost!
Škofja Loka
Stavka v tovarni »Šešir«. V petek, dne
9.	t. m. opoldne je izbruhnila stavka v tovarni »Šeška«, ki je last delniške družbe katoliškega kapitala. Delavstvo je že štki mesece zahtevalo (kategoriziranje plač, kar bi ipp končnih zahtevah odgovarjalo 8 do 10 odst. povišku. Toda podjetje ni ugodilo niti tem najosnovnejšim zahtevam, radi tega se je delavstvo na sestanku izreklo, da se za uveljavljanje svojih zahtev poslulži zadnjega sredstva'. V podjetju je (zaposlenih skupno 170 delavnih mioči. Zaslužek je povprečna ženska mezda nekaj pod Din 3, moška pa nekaj nad Din 4 na uro. Stavka je popolna. Vodi ja JSZ., kjer je tudi delavstvo v celoti organizirano. Nekako pred 2 leti je bila v podjetju podpisana kolektivna pogodba, kateri se je vodstvo podjetja zelo protivilo. Baje je tajnik JSZ podjetju takrat) zagrozil, češ, če jo ne boste z nami podpisali, imate že tukaj »rdeče«, s katerimi se boste potem morali pogajati. Toda tudi delavstvo tiste onganizacije, (katero je katoliški kapital že večkrat (zlasti ob ustanovitvi), moralno in matarijalno podprl z namenom, da ruši enotnost delavskega razreda, vedno bolj spoznava, da sta le dva raznega v človeški družbi, t. j. razred izkoriščevalcev in razred izkoriščanih. Delavstvo vedno bolj spoznava kapitalistično reakcijo, 'ki je podi krinki« verskih in nacionalnih fraz netila razdor v njegovih vrstah, da je s tem slabila njegovo enotnost, dočim v izkoriščanju delovnih moči ne pozna meje in se ne ozira ne na vero in ne na narodnost. — Borbo kr-ščansko-socialno organiziranega delavstva spremljamo s simpatijami, saj kaže, da se morda krščanslko-socialno delavstvo' kljub eventuailnim nasprotovanjem ne bo več udinjalo kakšnemu iklerofašističnemiu režimu, kakršen vlada n. pr. v sosednji Avstriji. — Gospodom okoli katoliškega kapitala pa rečemo to-le: Praktično pokažite, da ljubite sviojega bližnjega (kakor samega sebe. Dajte delavcu kar je delavčevega in obdržite, kar je vašega.
Kranj
»Prvo svobodno zborovanje za — svobodne može.» Manifestacijski shod J. R. Z., ki se je vršil 13. t, m. v Kranju za celo Gorenjsko, se j© kljub lepemu vremenu popolnoma ponesrečil. Na Glavnem' trgu se je zbralo okoli 2000 ljudi, seveda komaj polovico pristašev JRZ. »Gorenjec, ki si je pustil iz vseh krajev Gorenjske poročati, da se bodo shoda udeležili vsi »pošteni« ljudje, da manifestirajo za demokracijo, ni imel točnih informatorjev. Morda so se ljudje zgubili na — razpotjih, ali pa niso slišali »fanfare« JRZ. Ko je pred dvemi leti triumfiral takozvani »Boj«, ki se je rekrutiral iz istih pristašev, se je udeležilo shoda okoli 5000 ljudi1, brez ženskega spola, in je bila agitacija razpredena samo na bližnjo kranjsko okolico. Ker je Kranj industri-sko mest« z obubožano kmečko okolico, smo pričakovali odi govornikov vsaj nekaj besed o rešitvi težke situacije delavca in kmeta in o problemu' brezposelnosti, ali žal se je v govorih največ napadalo bivše režimovce, ki sa se po mnenju' govornikov ob času zborovanja iskrili v (Suknje, ker »e na poziv — da naj danes, če so korajžni, razbijejo shod — niso odzvali. Obljubili pa so nam ponovno 'demokracijo, demokracijo in še enkrat demokracijo ... Delavec in kmet kranjskega sreza jih je in ji bo sodil po dejanjih.
Akademsko društvo je osnovalo tako-zvano Ljudsko univerzo', katera ima namen prirejati poljudno znanstvena predavanja, ki so namenjena predvsem izobrazbi najširših slojev ljudstva. Predavanja so razdeljena v tri cikluse; kulturne, gospodarske in socialne. Prvo predavanje se je vršilo dne 12. t. m. iotb 20. uri v dVorani hotela »Stara Pošta«. Predavali je (prof. g. Debeljak o temi: Današnji položaj v slovenski književnosti. Predavatelj je podal analizo novejše dobe slovenske književnosti, odnosno nove pojave in nasprotja, ki so hitro menjajoči dialektični (razvojni) proces, Obenem pa je z objektivno kritiko obrazložil dobre in slabe lastnosti znanih (slovenskih pisateljev in pesnikov. Drugo predavanje se vrši dme 2. novembra ob 20. uri. Predaval bo g. Pokorn P temi: Načrtno gospodarstvo. Ker so predavanja aktualna, naj se jih tudi delavstvo v čim večjem številu udeležuje. Naslednja predavanja bomo pravočasno objavili.
Abonenti v »Delavskem domu« so bafo radi preslabe hrane — stavkali. Tako vsaj se govori, če je res, pa ne moremo reči, ker sami nismo pri gospodih na »košti*. Zdaj nekatera poizvedujejo, kdo izmed abonentov je to stavko organiziral, da se ho proti
ni e mu izvajalo konsekvence. Nekaterim je bila odpovedana hrana in stanovanje. Zakaj, n« verna Nek .gospod, ki je slišal o tej stavki, je rekel: Delavci so vse preveč izbirčni, za mal dienar mioira človek včasih tudi eno oko zatisniti. Da ibi se nobenemu ne storila krivica, naj (bi zadevo -preiskal sanitetni referent mestne občine, iki je za presojo take stvari .vsekakor merodajen. Ako bi preiskava ugotovila/ upravičenost pritožb, ppltem naj se stvar razčisti do dna in postopa po zakonu.
Jesenice
Kulturno delovanje podružnice SM RJ na Jesnicah. Podružnica SMRJ na Jesenicah je poleg svojega godbenega in knjižničnega odseka ustanovila letos še tudi pevski odsek s sedežem na Slov. Javorniku. Mlademu odseku so se pridružili vsi pevci razpuščene javorniške podružnice »Svobode«. Zaradi tega se je odsek, kljub svoji mladosti, odločil, da priredi v nedeljo, dne 20. oktobra v veliki dvorani Delavskega doma na Savi svoj prvi pevski koncert, kjer nastopita ob sodelovanju pevskega zbora iz Zasipa odsekova moški in ženski pevski zbor, skupno približno 75 pevcev in pevk. Na ta koncert, ki bo obsegal izbran spored, opozarjamo vse naše sodruge in prijatelje.
Pobreije pri Hariboru
I. Delavsko kolesarsko društvo se naj-lepše zahvaljuje rvsem prijateljem, kateri so posetili našo prireditev, posebno Medstro-kovinieimu odboru, društvu »Prijatelj Prirode« ter zaupnikioiin tvirdke Ehrlich. — V nedeljo, dtae 20. oktobra ibo priredilo dirti-štvo, v slučaju slabega vremena nedeljo pozneje, zaključno partij« v Kamnico. Odvoz izpred društvenega lokala gostilne Kren na Pobrežju .oft> 13.30 Vabljeni so tudi gostje.
Strokovno gibanj©
Naša nova postojanka v Oplotnici.
V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršilo v Oplotnici dobro uspelo strokovno zborovanje tamošnjih kamnolovcev, žagarjev in cestnih delavcev. Delavci so sklenili ustanoviti podružnico Splošne del. strok, zveze Jugoslavije. V to svr-ho se je konstituiral pripravljalni odbor, kateremu predseduje s. Golob Franc. Na sestanku je govoril tajnik s. Vidovič iz Maribora.
Razno
Socialne številke z Ogrske, kjer teče med in mleko. Soc. dem. dnevnik »Nep-szava« poroča, da je na Ogrskem umrlo v zadnjih desetih letih 200.000 oseb za tuberkulozo, v Budimpešti sami nad 26.000. — V zadnjih petih letih je bilo v deželi rojenih 101.262 otrok manj kakor v prejšnjih petih letih. — Samomorov je bilo v zadnjih desetih letih 26.422, v Budimpešti sami 5288.
V Vatikanu gradijo betonirana zavetišča pred plinskimi napadi. Prostora bo za vse vatikansko osobje, posvečeno in neposvečeno, preko 1000 oseb. Za Papežia bo urejena posebna celica s podzemno kapelico. Le kdo bi se drznil Vatikan napasti, saj so vendar vse evropske države krščanske?
Italijanski vojaki prehajajo k Abe-sineem. Italija ima veliki koloniji Eritrejo in Somalijo, ki mejita prva na severu, druga na vzhodu na Abesinijo.
V	svojo vojsko sprejema Italija svoje podanike v Eritreji in Somaliji, ki sedaj, kakor poroča abesinska vlada, trumoma prehajajo v abesinski tabor.
Vsak sovjetski vojak se mora po naj novejši odredbi sovjetske vlade naučiti vsaj enega važnejšega inozemskega jezika. V izbiro sc jim priporoča: nemški, francoski, angleški, turški, kitajski, japonski iti poljski jezik.
SVILA
od 10 Din naprej v
Trpinovem bazarlu
Nad 3000 vajencev in vajenk brez šolskega pouka
v Sloveniji
Strokovna komisija za Slovenijo je poslala na Delavsko zbornico v Ljubljani ta-le dopis:
»Vsled novih naredb za strokovne nadaljevanje šole, ki stopajo v veljavo s šolskim letom 1935-36, nastanejo razne »obveznosti za kritje in vzdrževanje strokovnih nadaljevalnih šol in tečajev po občinah.« (Novi zakon o obrtih z dne 9. marca 1932).
Za vajence in vajenke so strokovne nadaljevalne šole velike važnosti, ker v poznejši dobi nujno rabijo šolska spričevala o strokovnih nadaljevalnih šolah za pomočniške izpite, kakor ‘tudi ža mojsterske izpite (po zakonu o obrtih), pa tudi pozneje v raznih službah.
V	Dravski banovini imamo vsako leto nad 3000 vajencev in vajenk do se-
daj brez šolskega pouka — vsled tega je nujno potrebno, pokazati javnosti, kje ni in kod bi se dalo ustanoviti nove strokovne nadaljevalne šole in tečaje za delavsko mladino.
Ne smemo pa pozabiti, da bo sedanje strokovno šolstvo treba specializirati za posamezne stroke in ga dvigniti na širši nivo šolske izobrazbe za obrtni naraščaj.
Zato želimo, da bi Delavska zbornica sklicala anketo vseh strokovnih organizacij, da se o tem vprašanju poraz-govore in naredi sklep, ki bi se ga potem forsiralo.
O sklepah ankete bomo poročali v našem listu in isto tudi o sejah odbora banovinskega strokovnega nadaljevalnega šolstva.
Nekoliko socialne zgodovine velenjskih rudarjev
Referat načelnika II. rudarske skupine v Velenju, na protestnem shodu dne
25. VIII. 1935.
Premogovnik Velenje obratuje že od leta 1889. Do leta 1892 se je odvažalo premog samo z živino. Leta 1893 pa je na inicijativo posestnika rudnika Daniela pl. Lappa stekla iz Celja preko Savinjske v šaleško dolino do Velenja železnica. Ako ne bi bilo rudnika, bi še danes ne bilo železnice. Marsikdo od mlajše generacije nima niti pojma, da je baš zasluga podjetnika Lappa, da je šaleška dolina dobila zvezo z ostalim delom sveta. Lapp sam je bil soudeležen pri gradnji železnice kot delničar. Leta 1892. je zadela rudnik strašna katastrofa. Vneli so se vsled neprevidnosti, ker se do takrat še ni delalo v jami z varnostnimi svetilkami, ampak samo z odprtimi, gorljivi plini in nastala je strahovita eksplozija, ki je zahtevala 17 človeških žrtev. Kratko na to menda niti po 14 dnevnem presledku pa se je katastrofa ponovila in zopet je bilo uničeno življenje 19tih rudarjev. Sličnih katastrof zgodovina rudnika v nadalje ne beleži, a vendar je bilo še do leta 1927 vsako leto mnogo smrtnih žrtev, a še več pa zabeleženih težkih in lažjih telesnih poškodb.
Starajo se že možje, katerih očetje so postali žrtev eksplozije črnega diamanta. Od leta 1892. dalje je rudnik obratoval v precej enakomernih urejenih razmerah. Bile so tudi v onih časih težkoče pri prodaji premoga, in tudi
takrat so se večkrat izvršile redukcije delavstva. Navadno pa le spomladi, do-čim je bilo na jesen gotovo zopet isto, če ne večje število delavstva sprejetega v zaposlitev. Zlasti je razlika v številu zaposlenega delavstva med poletno in zimsko sezono pri podjetju nastala odkar se je postavilo tovarno za brikete. Plače sicer niso bile pri šaleškem premogovniku, kakor so ga imenovali Nemci, najvišje, ali vendar ne najnižje v takratni Avstriji. Bila je to nekaka srednja mera zaslužkov in ono delavstvo, ki je zelo ljubilo stalnost, se je zamcglo povoljno razvijati, kajti gospodar rudnika je šel delavstvu vsestransko na roko in večina starejših današnjih hišnih posestnikov in bajtar-jev-rudarjev je prišlo do lastnega stanovanja le potom Lappovega brezob- j restnega posojila ali njegovih preduj- | mov.	i
Kljub temu pa, ker so v rudarski industriji na severu bili življenski pogoji za rudarstvo vedno boljši kakor pa na jugu, je bil tudi velenjski premogovnik za ogromno število rudarjev le nekak začetek za njihovo rudarsko življenje. Tukaj so prestali prvo izkušnjo rudarskega poklica, na to pa so odšli v kraje sedanje Avstrije, Nemčije, Francije, Belgije, Holandske in Amerike.
(Dalje prihodnjič.)
Zanimivosti za vsakega
Pristanišče Džibuti, najvažnejše mesto f.-ancoske Somalije in izhodišče železnice, ki vodi v abesinsko 'prestolico Addis Abe-bb, poizna danes po imemiu vsak človek, ki prebira časopise o abesinsko-italijanskem sporu. Za francoske ladje, ki vozijo na progi Indo-Kina, ima Džihuti isti pomen kakor Aden za ipromet Anglije z Indijo. Obala za-žiiva, v katerem leži to mesto, je ravna in peščena, rotorje je irjavik.as.to in smrdi po gnilobi. Mesto samo je čisto, ceste ravne, evropske hiše visoke in zračne. Takoj za mestom sc razprostira neskončna stepa. Po cestah vidčš kolonijalne vojake, Somalijce, ki jih menda še v pbletni vročini zefce, iko se tako zavijajo v debele plašče, vidiš muslimane. ki v zboru molijo svojega Alaha, (vmes se gnetejo Aralbei in Abcsinci vseh plemen.
V	okraju, k j eir .prebivajo domačini, so. revne iiflovnate bajte, kr am ari je z vsem slabim blagom iz večernega ;utran;ega sveta, krčni«, kjer točijo kavOl, žganje in medico, Spe-
Bivša mornarica generala Vran-gla, s katero so čete, ki so se borile proti boljševikom, po svojem porazu na Kriinu leta 1922, pobegnile iz Črnega morja, je bila pozneje usidrana v severoafriški francoski luki Bizerti, pod komando Vranglovcev, ki so jo deloma pozneje uporabljali za stanovanja. Gre za dvanajst bojnih ladij, ki so tekom let večinoma propadle, ker Vranglovei niso imeli sredstev, da bi jih v redu vzdrževali in popravljali. Po obnovitvi prijateljskih odno-
lunke .pregreh, ki lahko konkurirajo z vsemi eviropshimi pristaniškimi mesti.
Nemški nacionalisti in Židje niso bili vedno skregani. Pri zadnjih zakonih nemških nacionalsocialistov proti Židom je za-nilmivloi spomniti se, kaj je pisal o Židih med svetovno vojno ultranaconalistični nemški pisatelj H. H. Ewers. V njeigovem fantastičnem romanu »Vampir«, čigar smisel je agitacija za nemško vojno, iberemo: »Kd!o so biiTs ti praški Nemci, ki so se borili zal svtaij jezik in običaje, iz leta v leto, sredi slovanske dežele? To so bili Židje, rasn-oi najčistejši Židje v devet desetinah . . . Vse slo-vansildoi sovraštvo proti Nemcem je bilo koncem koncev samo antisemitizem. In Židje, ki so se 'počutili kot Nemci, so se na najbolj vročem kralju iborili za nemško stvar... Nemičija je bla Zion Izraelk.« Če bo nemškim nacionalistom kazalo, se bodo spet povrnili na ta nauk .o Židovstvu.
šajev med Francijo in Sovjetsko Rusijo, je francoska vlada sedaj to mornarico vrnila Rusiji. Sovjeti nameravajo ladje prodati kot staro železo, izvzemši »Gara Aleksandra«, ki jo bodo popravili.
Italiji ponujajo v Ženevi veliko mednarodno posojilo, če odstopi od nadaljevanja vojne v Abesiniji. Poleg tega dobi še znatne koncesije v Abesiniji.
Sirite naš list!
Delavski pravni svetovalec
P. J. Vprašanje: Kdo nosi stroške za rontgenološko preiskavo nezakonskega otroka, ako je otnoik v oskrbi zavarovanju ipod-vtžene matere in oče .plačuje alimente,
Odgovor: OUZD, ker je otrokova’ mati zavarovana. Ako ise ekspozitura protiivi, zahtevajta pismeno odločbo' in vložite v danem roku pritožbo na Rentni odlbor.
Esperanto
Del, esper&ntsko društvo bo otv.orilo v sredo, 16. okt.ojbra 1935 oh 8. uri zvečer v šoli na Grabnu, Lj. Zoisova 5, tečaj mednarodnega jezika Esperanta za začetnike. Pridite vsi, ki se resno zanimate za Esperanto in prinesite s seboj papir in sviimčnik, ker se bo s poukom takoj .pričelo. Čas učnih uir in -dnevi se -bjado določili olb otvoritvi po želji tečajnikov. — Vivu Esperanto!
Prijatelj Prirode
Proslava delavskega turističnega društva »Prijatelj Prirode« v Zagrebu
Agilna .zagrebška pod; užnica Dell turističnega društva »Prijatelj Prjrode«, je priredila v nedeljo., d.ne 6. oktobra na sviojem lastnem zemljišču Glavica pri Stenjevou proslavo 11. letnuco obstoja društva, in 30. letnico pokirieta »Prijatelja Prirode«.
Olb tej priMki .je bila tudi formalna otvoritev lastnega diruštv, doma. Proslave se je udeležilo preko 800 članov in (prijateljev zagrebške podružnice. Nadalje so bile zastopane podružnice iz Trlbovelj po številu 22, skupno s scdriuigi 'iz Hrastnika, za tem iz Maribora, Ljubljane in Noveiga Sada ter de-fegati raznih dr,ušte.v in organizacij iz Zagreba.
I.z železniške postaje Stenjevec vodi pot po % urni nenaporni hoji na prijazen vrh Glavica, kjer stoji impozanten še nedovršen dom »Prijatelja Prirode«. To ja zopet .jasen primer, kaj vse zmore kolektivno de-
lo.	Iz sikero neprehodne goščave so iztrebili člani zadruge in »Prijatelja Prirode« vse nepotrebno ter tako ustvarili nekakšen naravni .park, ter obenem postavili dom, ki 'bo podružnici v ponos ter p.o dovršitvi brez dvoma eden izmed najlepših na Hrvatskem. Proltep je razgled .z vrha na Zagreb, Sleme in na Samolbomsko pogorje.
Slavnostni program je obsedal več pevskih točk in sta nastopila pevski zbor iz Trfc.o.valj in pa zalgrebška »Jednakost«. Prireditev s>ot pozdravil številni delegati.
Dež je motil prireditev, ali ni pokvaril dobre volje.
Pirosilava ije .izredno, dolbro' uspela. Navzlic vsem oviram in nasprotstvetm od' strani gotovih kroigorv, ki si tako radi prilaščajo monopol nad vsem tuirizmom in prirodo vo.bč.e, si naše delavstvo vneto ustanavlja svoja delavska turistična društva in domove, da ipoihiti .v svojem prostem času iz zatohlih delavnic in stanovanj v prirodo, d!a si tamkaj po trudapolnem delu nabere novih .moči in novih sil za >bonbe, ki čakajo delavstvo.
Publikacije
Ujedinjeni sindikati (sindikalni arhiv, glasilo svobodnih delavskih- sindlilkatov v sestavu URiSSJ). Izšla je 9.—10. številka z bogato vsebino strokovneiga čtiva. Revijo urejuje s. Bogdan Krekič v Beogradu.
Kronika slovenskih mest, 2. številka II. letnika prinaša kakor običajno, zelo bogato, pestro in izbranloi gradijo. V tej številki so sledeči prispevki: Ivan Robida: Spomini na Suihii ibaijac, (kjer je [bilo morišče za časa zadnje vojne); Ivan Koštial; Novo mesto z okolico v »Plodnih spominih« Henrika Coste j dir. jur. Metod Dolenc: Ljubljanska rokopisna zibirka pravnih obrazcev in predpisov izza tridesetletne vojne; .dr. Stanko Škerl: Italijanske predstave v Ljubljani po. zgraditvi stanovskega .gledališča; Anton Podhevšek: Na bkini domovi v Sloveniji; Franjo Pivka: Začetki avijacije v Mariboru; Jakob Orešnik: Teritorialni razvoj Maribora; Lojze Pipp: Starostna • razdelitev prelbiilvailstva; inž. arh. Gustav Ogrin: Ljubljana pred potresom in po potresu; dir. Ant. Vodnik: Francesco Robba; Janko Jarc: Olb petstoletnici Novega mesta; di'. Vladimir Murko: Pomen Mestne 'hranilnice ljubljanske za gospodarski procvit Ljubljane; dr. Joža: Rus: Dajmo stari Ljubljani njeno čast. in slavo; inž. arh. J. Černigoj: K študiju za regulacijo mariborskega Clavnelga trga; dr. Vladimir T aivner: Mariblorski Ghetto; Rudolf Golotuh: Primorska emigracija v Mariboru; J. Orožen: Propadle panoge celjske obrti; Raf:k.o Falbianii: Orgle v Hjubljarnskih cerkvah; Mestni arhivar: Naša kronika; Ivan Vrhovnik: Ljubljanska srajca; Ivam Koštial: Slovenščina v r^relSjiui 'iz.gmanih kranjskih Židov; Rudolf Golouh: Mariborski tedlen; Vera Dostalova: I'ubljama v slovenski povesti; Splošni pregled; Drobne vesti; Iz uredništva. — Zvezek krasa veliko število, lepo .uspelih slik, priložen portret v ibakrotisku Ivana Tavčarja in radira tnca Toneta Kralja: Pogreb zaslu-gainja. »Kronika« izhaja četrtletno na 100 straneh velikega formata, na finem papirju iit stane letno 60 Din. Nartoiča se pri kulturnem oddelku Mestnega načelstva v Ljubljani,
IV
Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Marlborn. predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.