Neodrešena domovina. —r Naši rojaki v Jul jsfci Krajini ustanovili so si književno ocdjetje t>od naslo- vom »Goriška Matica«. ki za nizko ceno izdaia vsako leto svojim članom razne kniige beletristične vs&bine in pa koledar za prihodnie leto. Za leto 1923 izi4eja sledeče kniige: 1. Koledar, 2. Zabavna knjižnica III. zvezek. 3. Sirahova knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vsebini ter prinaša raznovrstne slike naših krajev ln iz delovania in življenia naših rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima še p o s e b n o p r i 1 a g o z e m1 j e y i d J u 1 i j s k e K r a } i n e. Zabavno knjižnico ie priredil ugledni nas pesnik Alojzii Gradnik in je v njei priobčil prevode najlepših hrvatekih povestj Šenoe in drugih pisateljev. Sirahovo kniigo pa je ured'l d.r. Pavlica. Za Jugoslavijo stane to izdanie 20 Din in ga je naročati z donisnico pri Založbi »Jug« v Ljubljani. Pred škofijo 21/1. Knjige dospejo v Ljubljano meseca novembra ter se bodo takoi potem razpošiljale. Prosimo rojake v svobodni domovini da podpirajo to podjetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije Goriške Matice. —r Fašisti protl slovanskim šolam in našim dijakom. V Pulju se je vršM prošli teden kongres istrskih fašistov. Pri tej priliki ie bila glede istrskih Slovanov skleniena naslednja resolucija: »Drugf konsrres istrskih fašistov poziva oblasti 1. da odklonijo priznanje študij. dovršenih v Jugoslaviji ter da odpuste iz r-aznih d.ržavnih služb, arzenalov itd. v s e o n e : k i p o š i 1 j a j o s v o j e o t r o k e v J u g o s 1 a v i j o, d a končajo svoje študije na zavodih, ki so organizirani od omenjen e d r ž a v e v i r e d e n t i s t i č n e s v r h e ; 2. d a o m o g o č i j o r a z n i m nacionalnim konviktom v deželi tisto nacionalno delovanje. za katero so bili ustanovIjeni ; 3. da spremenijo vse slo vanske šole z utrakvističnim. značajem ter zelo budno nadz o r u j e j o u č i t e 1 j e d r u g e narodnosti; 4. da takoi izženejo vse duhovnike. inozemske državljane. ki uporabljajo našo gostoljubnost za protiitalijansko delovanje ter pro t i v o 1 j i, 1 j u d s t v a v p e 1 j u j e j o s 1 o v ? n s k o 1 i t u r g i j o.« — Lepi časi se obetaio našim neodrešcnim bratom! —r Goriški deželni šolski svet vzpostavUen. »Goriška Straža« poroča: »Kakor smo izvedeli iz najzanesljivejšega vira, ie obnovitev goriškega deželnega šolskeea sveta zaeotovljena in se bodo tozadevna imenovanja izvršila v najkrajšem času. S tem bi bilo važno vprašanje naše dežele za nas ugodno rešeno. Kakor smo že v predzadnji »Goriški Straži« poročali. ie bilo treba mnogih boiev In silnega truda, da so se merodajni krogi v Rimu vdali in dovolili zopetno oživljenie te velevažne ustanove.« Obnovitev deželnega šolskega sveta. ki ie bistven del vsake deželne avtonomi.ie. pomeni brezdvomno velik uspeh In velika pridobitev ne samo za goriško deželo. temveč oredvsem tudi za celokupno. stevensko ljudstvo na Primorskem.