Uredimo bivalno in delovno okolje
V bivalnem okolju preživimo večji del svojega življenja, dobršen del dclovnega dne pa prebijemo v svojem delovnem okolju.
Naloga posameznih delavcev in vodstev delovnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij, zlasti še sindikata, je, da skrbe za čim-boljše delovno okolje delavcev, saj urejeno in prijelno okolje ugodno vpliva na delovno storilnost zaposlenih.
Možnosti za zboljšanje delovnega okolja je nešteto; to velja v glav-nem tudi za bivalno okolje. Pri urejanju zunanjosti stavb, zelenic in teras je potrebno sodelovanje krajevne skupnosti in drugih uporabni-kov. Tudi pisarne in hodniki so le redko opremljeni z zelenjem. Še red-keje najdemo zelenje v obrtnih delavnicah in tovarniških prostorih, čc-prav obstajajo možnosti za njegovo namestitev in ga arhitekti v sodob-nih obratih vse pogosteje načrtujejo. Zelenje pogrešamo tudi v obrat-nih jedilnicah družbene prehrane.
Delovno okolje ponuja različne možnosti za aktiven domor, za re-kreacijo ali pa vsaj za sprostitev na zraku in soncu. Pozimi lahko nekaj sank nudi prijetno razvedrilo na hribčku. narejenem iz odkidanega snega. Koš na steni, mreža za odbojko, improvizirana vrata za mali no-gomet, perjanka, namizni tenis, balinanjc itd. lahko prijetno izpolnijo našo aJttivnost v odmoru med delom v okviru rekreacijskih možnosti, ki jo nudi urejeno delovno okolje. Zelenice, terase garaž in drugih ob-jektov lahko s preprostimi hortikulturnimi posegi (z namestitvijo nekaj klopi in tniz) spremenimo v prave vrtove. V Beljaku in Celovcu je moč videti na terasah 5 do 6 metrov visoke iglavce pa tudi ruše, ležalne deskc in celo vrtne klopce.
Spomladanska očiščevalna akdja pod geslom Za čisto in zeleno Ljubljano, ki jo pripravljamo za soboto 16. aprila, nas bo povečini našla v našem bivalnem okolju; naia dolžnost je, da se kot krajani ak-tivno vključimo v urejanje svojega okolja. Vendar bomo morali tudi že pred 16. aprilom vsaj nekaj skrbi posvetiti tudi našemu delovnemu okolju.
Več pozornosti moramo nameniti ublažitvi hrupa oziroma prepreče-vanju le-tega; paziti rnoramo, da ne bo prepiha, nenehno velja skrbeti za zadostno prezračevanje delovnih prostorov. Morda bomo našli čas tudi za to, da bomo segli po čopiču in prebelili stene in strop ter tako de-lovnim prostorom dali nekaj več prepotrebne svežine. Preskrbeti mo-ramo, da bodo odpadki, zlasti še tisti, ki so zdravju škodljivi, pravoča-sno odstranjeni že med delovnim procesom. Za ure jeno delovno okolje moramo skrbeti že med samim delom, ne pa še-le po njegovem zak-ljučku.
To naj bi veljalo tudi za trgovske in gostinske lokale, za pločnike, ze-lenice in korita za rože, da o raznih zanemarjenih kletnih oknih, polnih smeti in odpadkov, niti ne govorimo. Večkrat se ozrimo okoli sebe: vi-deli bomo, da se prah nabira na omarah, na policah. na svetilkah in na podbojih vrat. Ta prah zaradi različnih vrtincev nenehno vdira v naša pljuča.
Sobne rastline zaradi sprejemanja ogljikovega dvokisa (CO2) in za-radi oddajanja kisika (O) zboljšujejo zrak v delovnem in bivalnem okolju; zato je bivanje v takšnih prostorih bolj zdravo in prijetneje.
Ne zanašajmo se samo na profesionalce, t j. na komunalne delavce na poklicne snažilke in hišnike!
Za naSe bivalno in delovno okolje se pobrigajmo predvsem sami!
Uredništvn pričakuje tudi vaš prispevek ob letošnji akciji Za čisto in zeleno Ljubljano.
ČLAN KOORDINACIJSKEGA ODBORA PRl MK SZDL
ZA ČISTO IN ZELENO LJUBLJANO
JERNEJ ŠUSTERŠIČ