XI. letnik. V Gorici, dne 15. oktobra 1 '.103. 42. številka L r. »fifžt slovensko ljudstvo na-B.”^ P ta vero dom pol leta 2 kioni. Za manj premožne za celo lelo 3 krone, za pol lela K I SO Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. oise >pre|eiiM r c iom jv Hilotij* Štev 7 Naročnino in naznanila s p r e j i- m a upravnišlvo v Gorici, Semeniškn ulica 5. 1fi Posamezne Številke se prodajajo v tolia karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališči^ nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) 5t 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicei: če se tiska enkrat vin., dVakutf^vjjL,'' ttikjat 10^tgi»Ve^v krat po pogodi Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Monsig. dr. Valussi, škof tridentinski. Zopet je padel mož, ki je zavzemal med avstrijskimi škofi odlično mesto. V nedeljo zjutraj ob 945 je umrl v vili Sarche monsignor dr. Valussi, knezo-škof tridentinski. Ulagi pokojnik se je rodil 1. 1837. Študiral je v Vidmu in v Gorici. L. 1860. je bil posvečen v maš-nika. L. 1864. je postal na dunajskem vseučilišču doktor sv. pisma. Ko se je vrnil v Gorico, postal jespiritual v osrednji bogoslovnici, kjer je deloval neumorno in z velikimi vspehi. Kmalu potem je dobil stolico nravoslovja. V tem času je bil urednik latinskega lista: ^Folium p e r i o d i c u m“. L. 1880. je postal prošt v Gorici. Veljal je za voditelja katoliško italijansko stranke na Goriškem. Furlanske kmečke ObCi&e so ga izvolile za državnega poslanca in jo sedel kot tak v državnem zboru od 1. 1873. do 1886. L. 1886. je bil imenovan za kne-zoškofa v Tridentu na južnem Tirolskem. Kot škof je razvijal svoje delovanje vsestranski. Skrbel je posebno za zavode, v katerih se vzgaja mladina. Podpiral je z besedo in z denarjem vse krščansko so-cijalne naprave. Bil je globokega razuma in blagega srca. V vseh dnevnih vprašanjih je imel jasne pojme, katere je znal priprosto razlagati. O njegovi smrti lahko rečemo: Mors pretiosa! Smrt dragocena 1 Do zadnjega je bil pri čisti zavesti. Vdano je čakal zadnje ure. Bolehal jo dolgo. V Boboto je prejel sv. sakramente za umirajoče. V nedeljo zjutraj ga jo obiskal njegov generalni vikar monsignor Oberauger. Ko ga je škof ugledal, je bil vesel in je ukazal prinesti košček papirja, na kateri je zapisal, ker ni mogel govoriti, te-le besede: „Truden sem. LISTEK. Moja hoja na Krn. (1’iše turist Vozirail.) (Konec.) »l’a la jutranja zarja Prezgodaj gor šla«. Nar. pesem. Zbudil sem se v seniku. To sem gledali Jasen dan mi je sijal v še zaspani obraz. Kaj je to V Saj je bilo vendar rečeno, da gremo ob dveh na Krn! Zdaj pač ni dve! Tui: v Krnu ni ob dveh še tako svetlo! Prevarali so me! Skočim na noge. Hvala Bogu, oblečen sem, kakor sem legel. To je še dobro, da se človeku ni treba oblačiti. Pogledam okoli sebe; vse jame kamor so se bili zarili moji tovariši, so bile prazne. Ne! Poleg sebe zagledam v senu še neko črno postavo, ki me zaspano pozdravlja: dobro jutro! Vendar, vsaj eden, ki me ni zapustil! Ali je bilo tisto jutro dobro ali ne, pustimo, vesel sem bil, da me je vsaj eden še v spanju prekosil. Hitro pomoli tudi on iz sena dolgost svojega života, in zdaj sva se gledala. Kaj sedaj ? Kako, da sva midva sama še ob belem dnevu spala? Pomolim svojo glavo skoz •euikova vrata, če smem tisto odprtino Umrl bom kmalu. Vas zahvaljujem za obisk11. Ob 9,4fr pu je že izdihnil svojo blago dnšo. Svetila mu večna luč! Občni zbor „Kat. pol. društva v Bovcu“. (I)alje) Stanovske zadruge kmetovalcev sn do zdaj še na papirju. Po zakonu z dno 27. aprila 1902. so imajo ustanavljati po ena v vsakem sodnijskem okraju, ali pa za več krajnih občin vkup, ter biti vso združene v deželni radrugi. Namen njihov bo izboljšanje nravnih in gmotnih razmer kmetovalcev. Predno se pa ustanove, morajo deželni zbori sestaviti podrobnejša določila in pa njihova pravila. Da se to prekoriBtne zadruge čim preje oživotvorijo, ter se s tem pomaga kmetu, ki vidno propapa od dne do dne, je pač želja vsakogar; zato se sklene resolucija, da odpošlje društvo peticijo na deželni zbor, ki naj z vso vnemo deluje nato, da se stanovske zadruge kmetovalcev čim preje ustanov 6. Mlekarska centrala v Bovcu za bovški okraj je nujno potrebna, ter jo po pravici zahteva ubogo ljudstvo od vlade, ki do cela zanemarja naš okraj. O tej se je vže mnogo pisalo in govorilo. Gotovi krogi v Tolminu si žel6 centrale v Tolminu za ves polit, okraj, kar je pa vsaj za sedanje razmere — ne-zmi?el! Najprej treba poskrbeti, da se uredi in povzdigne mlekarstvo, da dobimo dobre mlekarje, in sicer ne samo po mlekarnicah, delujočih večinoma po zimi, ampak tudi v mlekarnicah po pla-n i n a h. Na Bovškem do zdaj niti ne vemo, ali imamo popotnega učitelja za mlekarstvo, ki ima svoj sedež v Tolminu, in — slednjič, kako naj bi on sploh zadoščal tako imenovati, in — zijam ! Redke megle se sicer pode po krnovem pogorju, vendar še precej jasno opazim glavo tega „špas-nega“ starca. Po noči, katero sem jaz trdno prespal, četudi je moj zadnji tovariš v senu trdil, da se je ob viharju colo noč senik zibal, so se bili vetrovi stepli in Krna tudi razstepli kosmato kapo z glave. In zdaj? Kje so pa drugi naši sospalci v Pomolovem senika? Kam so odšli? Zakaj me niso zbudili? Zamudil sem vse. Prepozno! Zapuščen sem bii, izdan. To zavest sem imel vsaj v prvem trenoiku. Krn, zbogom! Kjaboval si in zmagal. Potoki voda še drvijo po tebi, kakor da bi mi še sedaj ob jasnem dnevn zabranjeval pot do tebe — naj bo! Ostani, kjer sil Čuj izrek mojega maščevanja: ne boš imel časti, da bi danes stal na tebi, in sploh — nikoli več! Zbogom trdovratni starec! In zagrabil sem turistovsko palico, in obesil sem „rešpetlin“ okoli sebe, in ubral sem jo nazaj proti Libušnjem. Moj tovariš, ki se mu je tudi za malo zdelo, da se je naju pustilo tako dolgo ležati v senu, je šel za menoj. Sla sva čmerno navzdol. Vsako toliko časa sva se ozrla nazaj na Krn, in zahtevam velikega političnega okraja ? — V vsakem sodnijskem okraja naj bi bila c e n t ra I a, tam nastavljen od vlade poseben strokovnjak, ki naj bi učil v mlekarskih tečajih mlekarje, ter tudi nadziral delo po mlnkarnicah v vaseh in po planinah. Na tak način bi se doseglo velike vspehe v prid ubogemu ljudstvu, ki do zdaj ne v6, kako umno izdelovati svoje izvrstno blago — mleko ! Društvo jo glede navedenih central vče uložilo prošnjo na ministerstvo, ki jo voljno opomoči okraju s podporami, kakor je to storilo v Istri. — Kdaj pa, ne vemo ! Mogoče je v oviro tolminska akcija svojim predlogom o tolminski centrali. Sklene se vnovič natančno razložiti pomen okrajne bovške centrale, ter poljedelsko ministerstvo naprositi za ustano-viteviste; podobno prošnjov pospešenje se dopošlje tudi deželnemu zboru. Dokler ne dobimo lastne slovenske mlekarske šole, se morajo naši mlekarji izpopolnjevati na nemških zavodih, zlasti na Tirolskem. V ta namen, da bi sn šel izpopolniti bovški mlekar v mlekarski stroki, je uložilo lani društvo na deželni zbor prošnjo ; znano je in se ni še pozabilo, kak6 je tedaj „slavno“ nastopil bovški „zastopaik“ dr. Tuma proti podpori. Na poziv dež. odbora se sklene odposlati letos zopet isto prošnjo na dež. zbor, ki bo gotovo, upamo, vedel upoštevati gospodarsko korist, ter ne bo iskal politike v mleku. RekaSoča in hudourniki delajo veliko škode o povodnjih. Predlanskem zlasti v Bavšici pri Bovcu napravila sta dva hudournika ogromno škodo. Na prošnjo društva, da se uravnata, je odgovorilo poljedelsko minister-stvo, da je zaukazalo gozdarskemu tehničnemu oddelku za uravnavo hudournikov v Beljaku, da sestavi splošni načrt glede onih lijakov. Kakor se čuje, ju je pregledal eden komisarjev, a do zdaj ni to niso bili prijazni pogledi. Če naju je razumel ali ne, to je njegova stvar. Vsaka struna enkrat poči, in če še človeka preveč napenja in poteguje, ima človek konečno tudi zadosti. Četudi je Krn častitljiv zaradi svoje visoke starosti, bi vendar moral biti nekoliko bolj obziren do tistih, ki ga mislijo počastiti. Saj vendar ve, da navadni ljudje nimajo toliko časa, kakor on, ki je od predolzega časa osivel! Nazaj — Kobarid! To je bilo vse prej, kakor prijetno. V Krnu pri blagoslavljanja cerkve sem dobil razne domačine, ki so me pri svojem odhodu po-praševali, ali grem naprej na Krn. „Se ve, se ve“, sem odgovarjal slovesno, prepričan, da bo tudi res tako. Voščili so mi srečno pot, n6, in zdaj ubiram jaz svojo žalostno pot nazaj v Kobarid, ne da bi bil dosegel svoj namen. Kleto! Bolj ko sem se bližal Kobaridu, bolj tesno mi je bilo pri srcu. Saj vendar zdaj ob tej uri bo vsak vedel, da nisem bil na Krnu. Turistovsko palico bi bil najrajši zabrusil v Sočo, 'a kaj, ko ni bila moja. „Rešpetlinu bi lahko potisnil v žep, da ga nobeden ne vidi, a čemu? Če že moram nositi turistovsko palico, naj mi še „rešpeklin“ ob prsih cinglja. Pa da bi vsaj nobenega ne srečal, ^ J. Marušič) v Gotici. še nič uravnanega. To se povdarja zlasti radi tega, ker je potem lanski jesenski naliv in plaz končal vže prej najbolj prizadetemu kmetu v hlevu kravo in pre-šiča ter preplavil s prodom lep kos travnika. Na zopetno prošnjo o uravnavi z dostavkom, da se daj revežem primerna podpora, se je poljedelsko ministerstvo sklicalo glede uravnave na lanski odlok, glede podpore pa je odgovorilo nepo-voljno. Sklenese na poljedelsko ministerstvo in pa na deželni zbor poslati peticijo, da se čim prej uravna Soča v Trenti pri mostu pa izpod Čez-Soče proti Srpenici, kjer ne žuga samo v kratkem zasuti polje terje odnesli, marveč tudi i z-podjesti državno cesto; isto velja tudi o mnogih hudournikih. Prošnja & a podporo gori omenjenemu kmetu v Bavšici se ponovi. Živinska kužna bolezen, zanesena od bika, vpeljanega od c. kr. kmetijske družbe v Gorici, je prizadejala več posestnikom precejšnjo škodo. Na prošnjo društva, naj vlada odškoduje prizadete, je odgovorilo kmet. društvo po naročilu poljedelskega ministerstva, d a 1 e -1 o nima sredstev za odškodovati, ter da naj se v prihodnje bolje pazi in politični oblastniji hitro naznani slučaje kužne bolezni. Društvo je nato odgovorilo v ponovni prošnji, da so storili posestniki in bovško županstvo svojo dolžnost ier naglo obvestili politično oblastnijo, kakor hitro se je zapazilo kužno bolezen, ki se ni takoj pojavila. O resničnosti tega pač priča lahko tudi c. kr. okrajno glavarstvo samo in g. živinozdravnik! Na pritožbo, da izterjuje c. k r. davkarija posilno davke sredi poletja in sploh često tedaj, ko nima ubogo ljudstvo denarja niti za lastno nujno potrebo, ter da ne napoveduje v svojih plačilnih nalogih vedno vse svote, kar ki so me videli v Krna, in mi voščili srečno pot na Krn! Zastonj! Smolo sem imel zgorej, smolo sem imel spodaj. Ravno vse tiste ljudi sem srečaval na poti skoz Kobarid. „0, gospod, aii ste že prišli nazaj ?u me vpraša gOBpa Podseljanovka na pragu svoje hiše. Zasmejal sem se in jo pihal dalje. 0 ne prav daleč, ker zopet sem srečal znane obraze, ki sem jih včeraj videl na Krnu. Ves potin sem konečno prišel domov. Uh! „Maj več, maj več!-1 In zopet se hodim proti večeru sprt' hajat proti Iderskemu in pogled mi večkrat uhaja tje gori, kjer se proti nebu vspenja sivi Krn. Šmentani starec! Ne gledam ga zdaj več posebno rad. a večkrat me vendar nehote posili smeh ob spominu na mojo hojo na Krn. Naj bo! Živemu človeku se vse prigodi. Nekaj sklepov sem pa vendarle napravil ob tej svoji žalostni izkušnji. Prvič, da ne pojdem nikoli na Krn; drugič, da ne bom nikoli okoli bobnal, kam sem se namenil; tretjič, da se ne vpišem v nobeno planinsko društvo. V teh svojih trdnih sklepih prebivam naprej — na klancu.... provzročuje davkoplačevalcem le sitnosti, se sklene resolucija, poslati na c. kr. finančno ravnateljstvo v Trst prošnjo, naj odredi, da se ne bo ubogega ljudstva, ki sicer redno vsako leto plačuje svoje d u t k e, pravcato drlo ter se ga z dražbami še bolj uničevalo, marveč naj se počaka s terjatvami davkov, dokler sam ne dobi kaj od svojih pridelkov in izdelkov. (Dalje pride.) Politični pregled. Državni zbor. — Naš državni zbor se snide, kakor poročajo listi, dne 12. novembra. Kriza na Ogrskem. — Še vedno noče biti koncc homatiji na Ogrskem. Najti se ne more zlatega mostiča, s katerim bi se premostil 9e precej velik propad, ki je nastal med krono in med večino ogrskega parlamenta po znanem armadnem cesarjevem povelja. Te dni bili so zopet poklicani na Dunaj nekateri ugledni ogrski prvaki, namreč grof An-drassy, grof Štefan Tisza in Deziderij Perczel. Vsi trije bili so vsprejeti od cesarja v avdijenci. Od začetka se je mislilo, da dobi grof Štefan Tisza od cesarja nalog, da sestavi novo ministerstvo. Ta vest obudila je v opozicijonalnih krogih veliko nevnljo, posebno ker so na Ogrskem mnenja, da bi Tisza nastopal; ako bi bilo treba tudi z nasilnimi sredstvi proti opoziciji. Danes pa dohajajo poročila, da dobi nalog sestaviti novo ministerstvo najbrže finančni minister Lu-kacs, ki je prišel včeraj na Dunaj in je bil tudi vsprejet od cesarja. V Budimpešti pa se bavi baje poseben odsek z načrtom programa, s katerim bi stopil Lukasz pred parlament, ako bi ga cesar pooblastil s sestavo novega ministerstva. V tem programu bi bile natančno naertane narodne koncesije gledG vojske, katere je krona pripravna dovoliti Ogrom. Sklicanje deželnih zborov. — Uradna „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim se sklicujeta deželna zbora dalmatinski in istrski — poslednji v Pulj — za dan 19. oktobra. Kranjski deželni zbor. — Kranjski deželni zbor je imel v petek in v soboto spet seje. Katoliško-narodna stranka je nadaljevala obstrukcijo. Podala je več interpelacij in stavila zopet nekaj novih nujnih predlogov. Dr. Šušteršič je stavil gledš slovenskega vseučilišča nenavadno obširno interpelacijo, ki je bolj.podobna kaki knjigi nego pa interpelaciji. Samo za prečitanje te interpelacije je treba več sej. Zuradi tega so pa naprednjaki kar iz sebe. To spri-čuje pisava »Slovenskega Naroda*, ki je tako nervozna, in poleg tega tako kon-fuzna, da se je res bati, da se gospodom okoli tega lista celo kaj neprijetnega ne zgodi. Mogoče pa da jih res reši vlada iz tega neprijetnega stanja ko jo tako lepo prosijo in okolo nje klečeplazijo, da bi deželnozborsko zasedanje prej ko prej preložila. Sporazum Ijcnj e med tirolskimi konservativci in krščanskimi soci-jalci. — V petek sta imeli tirolska konservativna stranka in pa stranka krščanskih socijalcev skupno sejo, na kateri je prišlo do sporazumljenja med obema strankama. Materi v slovo. Še Ti, še Ti, edina zvezda na nebu mojih mladih dni, edini up, ki sem ga čuval je padel strt... Še Ti, še Ti I Glej, šel sem sam v življenje boje, Sam šel od Tebe sem v vihar, a slutil nisem da poslavljam od matere se za vsekdar.. Še Ti, še Ti, tako se t jutru poslednja zvezda izgubi, in vtone v večnosti, vesoljstvu, zaznati da sledu ji ni. A Ti pustila v duši moji premnog si sled, premnog spomin. In kakor sem bil vdan Ti živi, ostanem mrtvi drag Ti sini Trije smo segali Bi v roko in trudni šli vsak svojo pot: Pomlad v vrtove južnih rajev v vesoljnost Ti — jaz v kraje z mot.. In zdaj sem sam — utrujen, tožen en up le hranim še vezni), da Ti me čuvaš, za me moliš: ,Obvaruj sveto ga nebo!1* 1. M o h o r o t, Ruski car in dr. Lueger. — Na Dunaju je bil shod, na katerem je govoril župan dr. Lueger. V govoru je posebno povdarjal to, zakaj so socijalni demokratjo nastopili proti ruskemu carju in da so ravno isti dan, ko se je car pripeljal na Dunaj, sklicali shod, na katerem so ruskega carja opsovali z naj-nesramnojšimi psovkami. Ali niso bili Rusi vedno zvesti prijntelji Avstrije? Ali se niso skupno z Avstrijci bojevali proti avstrijskemu sovražniku? Da bi ne bili Rusi pomagali Avstriji, kdaj bi ji bili že Madjarai zrasli črez glavo. In zato je dolžnost Avstrijcev — dejal je dalje Lueger, sosebno Dunajčanov, da so sprejeli raškega carja tako prisrčno, kakor so ga sprejeli. Ruski car ne pojde v Rim. — Zdaj je gotova stvar, da j^ potovanje ruskega carja v Rim vsaj za zdaj odloženo, ako ne popolnoma opuščeno. Vse časopisje se bavi zdaj s to zadevo. Med uzroki, 'ti so se najprej navajali in ki bi bili ruskega carja dovedli do takega sklepa, navajale so se in se še navajajo demonstracije italijanskih soci-jalnih demokratov in republikancev, katere so se nameravale vprizoriti o njegovem prihoda v Rim. Posebno se očita italijanski vladi, ki so je skazala popolnoma nezmožno; da bi zamogla ukrotiti socijalne demokrate in republikance ter je spravila s tem Italijo pred celim svetom ob ugled. So pa tndi razni politični časopisi, ki trde, da so bili pač drugi uzroki krivi, da je car opasti! svoje potovanje v Rim. Med temi uzroki navaja se tudi balkansko vprašanje glede katerega rešitve sta se Rasija in Avstrija sporazumeli, in sicer za vsak slučaj, namreč za slučaj ako bi se balkansko vprašanje rešilo mirnim potom in pa za Blučaj, ako bi sc isto moralo rešiti potom oborožene intervencije. Ker bi v zadnjem slučaju morala najbrže Avstrija zasesti Albanijo, čemur se pa Italija odločno upira in je dala zadnje dni tudi jasno razumeti, da bi nikakor in pod nobenim pogojem ne privolila v to, nastale so vsled tega tadi med Rusijo in Italijo drugačne razmere, ki so najbrže mnogo pripomogle do tega, da je car svoje potovanje v Italijo opustil. — Dogodki na Balkanu. — Poročila o razoborožitvi Turčije in Bolgarije, katera so poslali v svet prejšnji teden npkateri listi, so se skazala kot neresnična. Turčija in Bolgarija ne le da ne pošiljata vojakov domov, ampak jih po najnovejših vesteh celo vsak dan več sklicujeta pod orožje. Tudi je prišlo zadnje dni med turškimi in bolgarskimi vojaki ob meji do raznih spopadov, pri katerih je bilo ubitih in ranjenih na obeh straneh več vojakov. Dopisi. Iz kanalske doline. — Preselil sem se na »Klanec1*. Sč svojega stanovanja na Klancu opazujem živahno gibanje, ki je pričelo sč zgradbo nove železnice v naši dolini! Od vseh krajev prihajajo ljudje iskat zaslužka in kruha. A gibljejo se tudi domačini. Našim doli ncem pa pobere železnica ves najboljši svet, ki jim je še nekaj nesel. Sedaj pa so ga morali odstopiti za prav nizke cene. In pri cenilnih obhodih so menda celo oni, kojih dolžnost bi bila zagovarjati koristi ubogega posestnika, pomagali zatirati ga. Sedaj pa ko se jim mudi mal zaslužek pri zgradbi, hočejo jim podjetniki še istega odjesti. Tako n. pr. vrtajo za Prilesjem tunel, in za njim bode velik most. Pri obeh zgradbah rabijo obilo kamenja, katerega dovažajo domači vozniki. Toda podjetništvo hoče ta zaslužek odvzeti domačinom. Vložilo je na županstvo v Anhovem prošnjo za dovoljenje, da po občinski poti za Prilesjem polože tračnice ter bodo kamenje vozili na železniških vozičkih. Temu pa se odločno upirajo Občinarji prileški. Prvič je občinska pot zelo ozka. Domačinom bi bila uporaba poti, katere se poslužujejo vsaki dan, skoraj zabranjena in zgodile bi se gotovo mnoge nesreče. Drugič pa so domačini združeni gledo vožnje, in zvozijo s$ svojo živino ma terijala, kolikor ga podjetništvo potrebuje. Zato smo trdno prepričani, da Županstvo anhovsko takega dovoljenja nikdar no bode dalo. Kakor vidite g. urednik, je ubogi posestnik res prav siromak „Na Klanca". Ob celi progi nastale so nove barake za kohioje in prenočišča. Veliko večino toh barak so zgradili domačini. Kjer ni zamogol jeden sam, združili so se trije, štirje ter ho z združenimi močmi postavili barako, v katerih bodo prodajali delavcem jedačo in pijačo. In tako je prav. Ako se domačini niso bili zganili, prišli so bili tujci in morda celo židje, izmozgovali uboge delavce tor domačinom izpred ust odnašali zaslužek. — V obče pa je v naši dolini letos silno slaba lo-tina. Razven nekoliko sirka, kmet skoraj nima pridelka. Sadja ni, ajde ne bo, druzega pa je bilo prav malo. Toda upajmo, da nas Bog prihodnje leto obilneje obdari. Na svidenje g. urednik I Iz Kobarida. — Iznova je živo stopilo na dan vprašanje o zvezi lokalno železnice s sv. Lucijo in Kobaridom, oziroma Bovcem. ^Slovensko katoliško politično in gospodarsko društvo za kobariški okraju je na svojem zadnjem shodu na iderskem po svojem predsedniku izjavilo o tem svoje mnenje. Rečeno jc bilo v poročilu o tem shodu, naj glede te železnice občine tolminskega okraja sestavijo iz svoje srede konsorcij, ki naj pospešuje izvršitev lega dela. Nikakor pa ni razumeti pod tem, da bi se občine denarno obvezale, prevzeti izgotovitev te železnico. Ne! Saj tega one nikakor ne morejol Neravnost izrekamo, da j« nesprejemljiv predlog g. Poslanca dr. Tume, ki ga je izdal v svojem pozivu na slavna županstva, naj bi le-la zložila 100.000 K samo kot osnovni zaklad za prihodnjo železnico. Kje naj pač naše abožne občine vzajemajo v ta namen teliko denarja ? I Saj še druge domače tekoče stroške komaj zmagujejo. Za izgotovitev železnice naj našemn tolminskemu okraja pripomoreta država in dežela. V ta namen je potreba, da se vse občine oziroma župani naših okrajev združijo v veliko akcijo, da s prošnjami pritisnejo na državo in deželo, naj oni prevzameti in izvršiti to veliko delo. V tem smislu je umeti pomen besede Mkonsorcij ‘, ki je bil predlagan na Iderskem. In v lem popolnoma soglašamo z resolucijo, ki je bila sprejeta na zadjem občnem zboru „Slov. katoliškega in političnega društva1* v Bovcu, naj država in dežela sami prispevati k izgotovitvi kobariško - bovško železnice. Vsa drug predlog je v tem oziru brezmiseln. Iz Podinelca. — (Popravek.) — »Kmetijska Čitalnica1* v Podmelcu jo priredila 4. t. m veselico v korist pogorelim Bovčanom, toda — brez plesa — če tudi je bil ples naznanjen v programu: Tisti ples pa, ki se jo vršil ni v nikaki zvezi s Čitalnico. Čital-niški odbor zanj še vedel ni. Čitalniški odbor. Opomba uredništva: „Soča“ šl 81. piše: „Po veselici je bil ples. Plesalo se je lep čas, ne da bi se kdo nad plesom spodtikal, kakor delajo nekateri vroči petelinčki1*. Odbor naj pošlje tudi „Soči“ popravek!) Iz Devina. — „Soča“ od sobote ima zopet dopis o devinskih duhovnikih, ki ji ne dajo miru, dasiravno je vže napravila punktum v prejšnjem dopisu. Sestavljen je dopis v resnici fako, da bi zasolil profesor prvošolcu na gimnaziju za emiko sestavljeno nalogo najmanj 6 z opombo: „Pojdi rajši tolč kamenje, kakor pa pisarit**. Kaj pa je povedal novi Salomon? Pred vsem uči gosp. dekana in kaplana, kako se imata zadržati ob veselicah s plesi, da se ne bosta zamerila njemu in padla pri njem v nemilost, ker drugače ju popelje „kapitanu devinske „Ladije“ zopet v »Sočo1, ki bi rada poplavila vse „pope“, da bi potem lažje prirejeli plese njoni prijatelji in zvesti hlapci. Zatem dopisnik, ali bolje flikarji dopisa, navaja kot nek dokaz „farške gonje1* v Devinu proti slovenstvu tudi dve priči da bi potrdile, kakor iste dve priči pred Pilatom, laži. Resnicoljubnost je lepa kršč. čednost, ki pa nekaterim nič prav ne dopade. Tudi flikarji dopisa ne kažejo, da ji bi bili posebni prijatelji, ker drugače ne bi pisali o nagradi 600 kron za pouk v ,,Legi“. Čudo, da se pustite imeti tako pri fraku, saj ste vendar ,.fur-baci !** Ker pa nekatere mika znati, kolika je nagrada, le poskusite vaših 600 kron deliti z 2, in prišli boste do resnice, ki dopada ljudem in Bogu! Bazovica. — 6. Klnment Delneri, slikar v Gorici, nam je našo farno cerkev zelo lepo preslikal. Cerkev ima zdaj ves drug obraz. Vsakdo, ki jo vidi, se jako pohvalno izraža o lepem delu, ki nam ga je Delneri izvršil. Napravil nam je 6 velikih slik na svežein omotu (a fresci). Najvočja je na srednjem polju stropa cerkveno ladije nad 6 metrov dolga, ki predstavlja ..Marijino Vnebovzetje'* po Ticijanu. Na prvem stropnem polju jo „Jezus prijatelj otrok**, kaj ljubka podoba, ki se mora vsakemu, ki jo vidi, priljubiti. Tretje polje pa krasi podoba „Trije modri, ki molijo Jezusa in mu izročajo svoja darila". Dve stranski slik' v prezbiteriju predstavljati dve zgodbi iz življenja sv. M. Magdalene, patrone naše fare. Na evangeljini strani je »Jezus in M. Magdalena v hiši Simona farizeja11, na drugi strani pa „Jezus v Betaniji**. Strop v prezbiteriju končajo podobe štirih evangelistov s podobo sv. Duha na sredi. Ni.nlikal nam je tudi še drngo manjšo podobo (a fresco) zunaj cet..ve nad portalom. Ta slika nam kaže „Češčenje presv. Rošnjega Telesa" s pozlačenim flngiranim mozaikom. Slika je mojstrsko dovršena. Vsaki pravi, da kaj lepšega se ne da izgotoviti. Zravien tega je Delneri napravil jako okusno še mnogo drugih dekoracij v lepih nežnih, ne vpijočih barAah. Posebno simboličnih okraskov v prezbiteriju ljudje ne morejo prehvaliti. Umetno slikana krasna okna v prezbiteriju, ki smo jih dobili pred dvemi ieli iz Ino-mosta, 80 bila poprej zapuščena, ker je bilo povsod drugod vse prazno in golo. Zdaj pa, ko so okna obdana od vseh strani z lepimi podobami in figuralnimi okraski v barvah, ki popolnoma harmo-nirajo z barvami na oknih, napravijo silno prijeten ntis. Tudi v Gropadi (podružnica naše župnije) nam je Delneri cerkvico olepšal, jo okusno dekoriral in na stropu napravil lepo sliko svete Družine tako, da tudi tam so ljudje z njegovim delom prav zadovoljni. Z mirno vestjo sinom zato Dfllne-rija priporočati za slična dela cerkvenim predstojnikom, ki bi svojim cerkvam radi kaj lepega napravili, in to tudi takim, ki ne razpolagajo z velikimi sredstvi, ker Delneri nam je stavil prav zmerne cene. Novice. .. Občni zbor ..Slovenskega katoliškega delavskega društva v Gorici** bc v nedeljo dne 18. t. m. ob 3V2 pop. v gostilni g. Gorjanca na Korhju. Za slovensko sirotišče oziroma za „kat. društvo detoljubov“ so darovali: P. n. N. N. 20 vin.; razprodaja knjižice: Soc. vprašanje je vrgla še 5 K. Neznosne razmere n> c. kr. glavni poSti v Gorici. — Prišel sem na glavno pošto v Gorici. Hotel sem nekaj vprašati. Govoril sem slovenski. Bilo je v sobi, kamor sem vstopil, kakih petnajst oseb, ki so spravljale pisma. Prva oseba, ki sem jo nagovoril, ni znala slovenski, obrnil sem se do druge, tretje osebe in celo do višjega poštnega nadzornika, ki je bil tudi v sobi. Nihče ni znal slovenski! Vsi so pa začeli klicati: „Javšek!“ „Javšekl“ Za nekoliko časa pride k meni priprost človek, kateremu je menda ime JavŠek in ta mo še-le presliši v slovenskem jezika. Vprašamo, ali niso te razmere za c kr. pošto v Gorici prava sramota ? Do kdaj bo c. kr. avstrijska vlada to trpela? Popravek. — V zadnji številki „Prim. Lista" je v notici o novo sprejetih bogoslovcih za goriško nadškofijo pomotoma izostalo ime g. abiturjenta J 0-sipa Godniča iz Komna, nečaka č. g. kurata v Grgarju, kar stem popravljamo, želeč vsem mladim gospodom bogoslovcem obilnega blagoslova v učenju svetih ved, da nastopijo skoro kot vrli delavci v vinogradu Gospodovem. „Šolski Dom“ širi vedno bolj svoj delokrog; a s tem rastejo tudi stroški. Letos šteje ljudska šola tri mešane, tri deške in štiri dekliške razrede. Priprav-ljavnica za učiteljska izobraževališča šteje dva razreda. Dekliška obrtna šola ima dva oddelka: za belo šivanje in umetno vezenje, ter za krojenje in šivanje ženskih oblek; dekliška nadaljevalna šola ima dva razreda; z vsako dekliško obrtno šolo je združen tečaj za odrasle. Otroških vrtov vzdržuje društvo troje, kakor lansko leto. Deška obrtno-nadalje-valna šola šteje pripravljavni tečaj in dva razreda. Vse te zavode obiskuje nad 1000 učencev in učenk. Stroški so veliki. Zato priporočamo rodoljubom, naj se, kakor do zdaj, tako tudi še dalje blage volje spominjajo „Šolskega Doma** ter z letnino in radodarnimi doaeski po- magajo vzdržavati to počotjo, ki jo koristno in potrobno goriškitn Slovencem. Vsak, šo lako mnjhon dar so hvaležno sprejme tor pobotu v javnem listu. — Rodoljubi, dobrotniki, no omagujte, vztrajajte in zmaga bo naSa! V to pomozi Itog i sreča junaeka! Dekliška obrtno - nadaljevalna sola v ,.Šolskem I)oinu“ je tudi letos dobro obiskovana. — Posebna točaja za odraslo učenko začneta na tej šoli meseca novembra tor bodeta imela vsak dvakrat na teden po dve uri. namreč od 10. do 12. ure. predpoludne. Posebni tečaj za krojenje in šivanje žen-Rkih oblok začno v ponedeljek 2. novembra ob 10. uri, oni za umetno vezenje in belo šivanje pa v torek 3. novembra isto tako ob 10. uri predpoludne. Do tistega dne se bodo sprejemale tudi učenke. Ko začno pouk, ko učenko ne morejo več sprejemati. Zato naj pohiti vsaktora, ki namerava obiskovati kateri teh jako koristnih točajev, v katerih se učenke popolnijo v belem šivanju in vezenju ter v šivanju obleki Trgovsk' večerni tečaj otvori se tudi lelos z jjecem novembrom v tukajšnjem »Šolskem Domu", a k o se oglasi dovoljno število obi-sk o va ' ° e v. Predmeti podučevanja bodo: trgovsko spisje, trgovsko računstvo, jed-novitno in dvostročno knjigovodstvo ter menično pravo. Dčilo se bode trikrat na teden -po dve uri. Podučeval bode g. Svetoslav Premrou, vodja tukajšnje »Cen-tralne pr Vilnice". Oni, ki resno mislijo na obiskovanje tega tečaja, naj se blagovolijo oglasiti ali pri podučevatelju samem ali pa pri slugi »Šolskega Doma". Izžrebani porotniki za prihodnje porotno zasedanje. — Za prih. porotno zasedanje so izžrebani: Mesenio Vinko, Ronke, Lovisoni L., Červinjan, Naglos G., Kormin, Lenassi O., Solkan, Žnidarčič R., Renče, Povernik D., Sesljan, Saunig A., Bilje, Sirk Ant., Kozana, Ju-retič A., Kobarid. Gessani Fr., Turjak, Lonzar G., Tržič, Mrevlje Jos., Dornberg, Marni A, Kormin, Perko A., Ločnik, Gregorič V., Prvačina, Komel V., Ajševica, Sirk M., ViSnjevik, Bradaschia M., Červinjan, Ivančič Ant., Deskla, Posarelli de R., Terzo, Pavletič F., Zagraj, Furlani F., Prvačina, Nanut Jos., Št. Anrtrež, Fabris F., Kormin, Skolaris A., Vipolže, Ličen Maks, Britof, Dessenibus M., Kormin. Iz Gorice: Papis G., Perinzig L., Rubbia 6., Ferlila Fr., Resberg G., Podgornik L, Boeckman G., Jona A., Vergna Fr. Namestnikov je 9 Lahov iz Gorice. Saj vendar ne bo res tako. — V nekem tukajšnjem italijanskem listu či-tamo: „Dne 5. t. m. so priredili vojaški novinci v Dolenji Branici ples za slovo. Ples se je vršil v nekem hlevu in pri plesu je bilo tudi mnogo dečkov. Devetletni deček Jakob Dražič bil je tudi tam in sedel je v nekem koritu. Vsi fantje bili so pijani in tako tudi vse plesalke. Neka plesalka je pri odpočitku sedla na dečka Dražiča. Deček jo je prosil, naj ne sede nanj, a zastonj. Na dečkovo vpitje pristopili so drugi ljudje, da bi spravili z njega plesalko. Pa predno so odstranili z njega pijano plesalko, je imel deček že vlomljeno rebro. Dražiča prepeljali so v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov". — Tako čitamo v italijanskem listu „Corriere“ in ne moremo verjeti, da bi bilo res tako, kakor piše ta list, kajti ako bi bilo tako, potem bi bil ta največji dokaz, kako daleč smo že prišli s podivjanostjo med našim ljudstvom s pomočjo »naprednosti" in s pomočjo pisave naših „naprednih“ listov. Prismojenost ali hudobija, ali pa oboje skupaj?! — „Soča“ se jako huduje nad tem, da ni dobil konsorcij, ki je kupil gostilno „AIIa ghiacciaia", od magistrata potrebne koncesije za izvrševanje gostilničarske obrti. „Sočina“ jeza je popolnoma opravičena, kar mi odkritosrčno priznavamo. Največja prismojenost, če ne že hudobija, pa je to, da podtikata »Soča" in za njo tudi nje vredni bratec »Slovenski Narod" tem šmentanim »klerikalcem", češ, da so oni krivi, da goriški magistrat neče dati omenjenemu konsorciju koncesije. „Slovenski Narod" gre v svoji budalosti celo tako daleč, da pravi, da so onega Happacherja, ki je baje našuntal magistrat, da je dal zapreti „ghiacciaio“, k temu nagovorili »klerikalci", ki pridno zahajajo v Happacherjevo gostilno „AI1’Angelo d’oro". Seveda da je spisal „Narodovo" notico najbrže ravno isti poštenjakovič, ki je spisal »Sočino" jeremijado gledč »ghiacciaie". Da ni pa v »Soči" zapisal onih budalostij gled6 zveze „klerikalcev" s Happacherjem in pa gledč pridnega obiskovanja Happacherjevo gostilne od Btrani »klerikalcev" je popolnoma umevno, ker »Sočo" čitajo Goričani, in bi taka trditev v „Soči" vzbudila smeli cel6 pri najvernejših naprednjakih". Ako se pa kranjski »naprednjaki", ki naših razmer ne poznajo, nekoliko nafarbajo, to pač nič ne škoduje! Odvetnik, ki klofuta <10 letno udovo. — Skoro neverjetno je to, kar čitamo v tukajšnjem listu „Gazzetino Po-polare". Ta list piše namreč: „V nedeljo popoludno okolo pete ure sprla sta se zaradi zapiranja uhoda hiše, ležeče na Travniku pod štev. 3, kato- ’ hiša pa ima uhod v Ozki ulici, dr. Peter Pi-nausig, odvetnik v Gorici, in 60 letna udova gospa Marija Pelican, ki stanujeta oba v isti hiši. Dr. Pinausig se je pri ti priliki tako razvnel, da je zasolil 60 letni udovi dve zaušnici. Ni jih izrazov, s katerimi bi se dalo dovolj označiti tako dejanje. Kolikor nam je znano, je imela prav gospa Pelican. Pa recimo, da bi gospa Pelican bila tudi v resnici po vsem na krivem, se li da opravičiti tako dejanje? — To nikakor ne. Povzdigniti roko proti ženski je že samo i.a sebi jako podlo, ali povzdigniti roko proti 60 16tni udovi, tako dejanje je pa tako kričeče, da se sploh ne more zadostno označiti. Vsak odvetnik priseže, da hoče ščititi udove in sirote. Kako se strinja zgoraj omenjeno dejanje dr. Pinauaiga z njegovo slovesno obljubo? To naj nam pojasni sodna oblast". Ali niso res čudni ti nositelji italijanske kulturo, med katerimi hoče biti jeden prvih mestni starešina in odvetnik dr. Pinausig, ki posebno kot mestni starešina vedno in povsod odločno nastopa proti nam »barbarskim" Slovencem?! O te mačehe, te brezsrčne mačehe! — V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali te dni 9-letno deklico Marijo Jančič iz Kojskega, hčer Karola Jančiča in pokojne Frančiške. Deklica je namreč po životu tako pretepena, da se ji je kri na večih krajih tako podsirila, da je zatorej deklica potrebna zdravniške pomoči. Uboga deklica pripoveduje zdaj, kako jo je mačeha vedno pretepala in ravnala 2 njo surovo in brezsrčno, ko ni bilo očeta doma, prav tako, kakor da bi se je hotela iznebiti. Gorje pa jej je bilo še le potem, ko se je proti komu kaj pritožila. Mačeha je namreč v takem slučaju svoje izbruhe nad njo podvojila. Zato pa ji ni preostajalo drugega, nego trpeti in jokati. Pred par dnevi je pa oče opazil, da deklica ni več to, kar je bila in opazil je tudi na njenem životu posledice surovega tepenja. Pripeljal jo je zaradi tega v Gorico v bolnišnico, mačeho pa je naznanil sodniji, in ta jo je v resnici tudi aretirala. Šola pripravljalnica za jedno-letne prostovolce. — Ta šola se je odprla v ulici sv. Klare št. 3. Vpisalo se jih je do sedaj že 48. Okrožnica deželnega odbora. — Z ozirom na letošnjo slabo letino, katero so povzročile po naši deželi elementarne nezgode, je razposlal te dni goriški deželni odbor na vsa županstva okrožnico, s katero jih pozivlje, da mu v osmih dneh naznanijo in opišejo škodo, katero so trpele dotične občine po raznih elementarnih nezgodah. Deželni odbor bode potem na podlagi takih poročil sestavil posebno spomenico na namestništvo ter zahteval, da se poškodovanim občinam podelijo podpore iz državnih sredstev. Zdaj je torej na županstvih, da store svojo dolžnosti Smrtonosen padec. — 53 letni zidar Ivan Silič iz Št. Petra, a stanujoč v Volčjidragi, je včeraj delal pri zgradbi neke nove hiše blizu Gingrofa. Hotel je zmeriti zid, a pri ti priliki je izgabil ravnotežje in se prekucnil na glavo na kaka 2 metra spodaj stoječi oder tako nesrečno, da je kmalu potem izdahnil svojo dušo. — Silič je zapustil mlado udovo in več nedoraslih otrok. Čuden voznik. — G. Drašček iz Kobarida poslal je v pondeljek dne &. t. m. svojega pekovskega pomočnika z vozom v Gorico, na katerem sta se peljala dva vojaška novinca. G. Drašček čakal je jeden dan, čakal je dva dni, a voznika ni hotelo biti nazaj. Zato je poslal g. Drašček v četrtek v Gorico drugega hlapca, da se prepriča kaj je z vozom, s konjem in z voznikom. Konj in voz sta se nahajala v nekem hlevu, a o vozniku ni bilo ne duha ne sluha. Še-le dva dni kasneje se je posrečilo policiji najti čudnega voz- nika, katerega so aretirali pod ključ. Pi-jančeval je namreč po Gorici. Nesreča. — Kranc Gomilšček iz Lader št. 1 f>. vozil je dosko iz Idrije. Na poti skočil je z voza, da bi vozzaoril, pa spodletelo mu je ponosreči in padel je pod voz. Konji so ga več časa vlekli se seboj, ker se je zapletel v sprednji del voza. K sreči je imel še toliko zavednosti, da je potegnil za vajeti in obrnil konje, da so zapeljali v kup obcestnega grušča in se ustavili. Ranjenega pripeljali so po noči ob 11. uri domov. Ranjen je hudo, pa hvala Bogu ne nevarno. Naše sožalje spoštovani družini. Nesreča. — V petek dne 9. t. m. ob 6. uri popoludno ponesrečil se je neki Hrvat, delavec pri zgradbi bohinjske železnice v PodbHu. Padel je namreč čez skalovje kakih 20 m globoko. Poškodoval se je jako težko. Prepeljali so ga v Tolmin. Na Lokvah smo imeli — česar še nikoli ni bilo — od 4.—11. oktobra sv. misijon. Obhajancev je bilo 491 — med temi nekaj tujcov. Lokvarji so pridno hodili v cerkev molit in. poslušat pridige, katere je s krepkim in prijetnim glasom govoril preč. gospod p. Fr. Doljak od Družbe Jezusove. Veličasten je bil sklep sv. misijona: in ta je pričal, da so besede preč. g. misijonarja segle globoko v srce naših faranov — in da bodo tudi gotovo ostale v vednem spominu. Bil je slišati le en glas: Oh, še kdaj takč! Preč. g. patru povrni Bog za dušne dobrote, ki jih je nam delil! V zahvalo vsi mu kličemo srčnC): naj trud in delo plača mu neb6.... Utopljenca našli so v soboto zvečer v Soči blizn sv. Lovrenca v libušenjski dnhovniji. Bil je popolnoma brez obleke. Sodnijska komisija iz Kobarida je bila še isti večer na mestu. Potegnili so ga iz vode, in nekateri so ga spoznali za nekega Kafolovega Hanzelna iz Bovca, katerega že več tednov doma pogrešajo, Ranjki moral je biti najmanj dva do tri tedne v vodi, ker je bilo truplo vse izpito. Pokopali so ga na pokopališču pri sv. Lovrencu. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu je imenovalo selskega pismonoša za davčne občine županije Volče izvzemši davčno občino Ruti. Ko gre pismonoša redno ob torkah, sredah, petkih in sobotah na čiginj, Sela in Ko-zaršče, rabi vsakikrat svojo predpisano poštno uniformo. Volčani, Občinarji glavne občine, pa tega niso še do sedaj videli. Po Volčah raznaša pisma in druge ured-nostne stvari večinoma deklica 10 let, in le tu in tam selski pismonoša. G. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo je naprošeno, da odloči, da bodo tudi Volčani vsaj kedaj, če ravno ne zmiraj, imeli čast gledati pismonošo v poštni uniformi. Govori ee tudi, da je naše županstvo naprosilo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo, da bi selski pismonoša vsaj kateri dan v tednu donašal in odnašal poštna pisma Občinarjem v davčni občini Ruti. Kaj in koliko je na tem, ne vemo, Bamo to vemo, da selski pismonoša v Ruti ne hodi pisem donašat ne odnašat. Iz Svetega na Krasu na pišejo: O letošnji letini, hvala Bogu, se ne moremo ravno tako hudo pritoževati, kakor se pritožujejo drugod. Pridelali smo prav mnogo sena in belega žita. Pa tndi krompirja in fižola imeli smo za dobro letino. Tudi turšica se je dobro sponesla. Vina sicer ni bilo toliko, kakor druga leta in so ga nekateri pridelali le polovico, a drugi pa še manj; ali to malo kar smo ga pridelali, je pa v resnici izvrstno. Posebno dobro so obrodili novi trtni nasadi z ameriško trto, ki so se začeli pri nas v zadnjih letih pridno prirejati. Po navadi je županstvo določilo trgatev, a letos je na to popolnoma pozabilo. In tako trgal je v naši občini vsakdo, kadar se mu je zljubilo. Interpelacija, katero je stavil v soboto v kranjskem dež. zboru posl. Schweitzer s tovariši. — Ta interpelacija glasi se tako-le: »Slovenec" od petka je bil radi sledeče vrstice zaplenjen: »Velikanski škandal od vlade podpiranih Italijanov. Iz Italije smo dobili še-le sedaj od prijatelja, ki je te dni prepotoval Gorenjo Italijo, podrobnejše poročilo o škandalih, katere so provzročali italijanski dijaki iz Avstrije povodom laškega shoda v Vidmu. Na tem mestu protestiramo z vso slovesnostjo proti škandaloznemu početju teh avstrijskih podanikov, ki so vodili po ulicah osla, kateremu so obesili napis »Frančišek Jožef I." in osla z vso silo pretepavali, da je bil osel vos onemogel. To dojanjo so seve spremljali protiavstrijski klici. Tako avstrijski Lahi postopajo s posvečeno osebo avstrijskega cesarja! Odločno zahtevamo od naše vlade tozadevnih pojasnil in vprašamo državna pravdnišlva na Primorskem, ako so voljna poizvedeli, kdo bo bili ti junaki? Tako ne bomo nekaznovano pustili blatiti našega cesarja. Vladi je pa ta dogodek lep nauk, kako sadove rodi njeno podpiranje Italijanov". Ker ima notica zgolj le putrijotično tendenco in izraža najostreje ogorčenje nad početjem veleizdajskih državljanov, — javnost pa je opravičena vedeti, na kak nečuven in gnjusen način avstrijski podaniki v inozemstvu postopajo, podaniki, ki se v Trstu in ostalem Primoiju solnčijo v žarkih milosti c. kr. avstrijske vlade, zato je konfiskacija popolnoma neopravičena in naravnost podobna nekaki dobrohotni popustljivosti napram veleizdajskemu irredentarskemu elementu. Podpisani torej vprašajo: 1. Ali se je ta konfiiskacija zgodila iz lastne inicijative državnega pravdnišlva ali pa na zahtevo c. kr. dežeine vlade? 2. Kako more deželni predsednik v poslednjem slučaju to zahtevo opravičili? 3. Ali bode g. deželni predsednik v novem slučaju — t. j. če se je konfiskacija zgodila po lastni inicijativi državnega pravdništva — storiti potrebne korake pri c. kr. osrednji vladi, da se tako popolnoma neopravičeno iz trte izvite konfiskacije za bodoče preprečijo. Ustanovni shod „Družbc treznosti" za vse slovenske pokrajine, ki jo je miniaterstvo potrdilo 25. avgusta, bo — če kaj vmes ne pride — v pondeljek 26. oktobra v knezoškofovski palači v Ljubljani. Pozor na gobe. — Vkljub vsem svarilom in vkljub vsem priporočilom se še vedno nekateri nahajajo, ki kupujejo gobe, ki niso bile še pregledane in so se prodajale na prepovedanih mestih. V Trstu sta bili v sredo s takimi gobami ostruplj^ni dve družini, kateri so zdravniki komaj rešili iz smrtne nevarnosti. Nov antisemitski list v Trstu. — V Trstu je začni izhajati politično-satirični dnevnik „11 Figaro" z antisemitično in antikamoristično tendenco. Obisk škofov v Bosni-IIercego-vlnl. — »Vrhbosna" poroča: Škof krški dr. Anton Mahnič obiskal je prošlega meseca kolovoza naše škofe v Banjaluki in Mostam in našega nadškofa v Serajevu. Iz Banjaluke preko Travnika, kjer je ostal v nadškofijskem semenišču nekoliko dnij, odšel je 20. istega meseca v Sarajevo, ter šel v dvor nadškofa. Takoj po piihodu je presv. gost z nadškofom obiskal kapitel vrhbosanski, ki mu je dne 22. priredil svečan obed. Dne 23. v nedeljo pa je bil svečan obed pri nadškofu. Povabljena je bila vsa sarajevska duhovščina. — Pri obedu je nazdravil nadškof Stadler škofu Mahniču s srčno zdravico, v kateri je omenil Mahničevega delovonja na polju staroslovenske in nove hrvatske književnosti: »Staroslovenska Akademija" in »Hrvatska Straža" na Krku so krasna Mahničeva dela. Škof dr. Mahnič se je zahvalil nadškofu dr. Stadlerju, ter ga imenoval »Apostolom Bosne". Obe zdravici sta bili sprejeti z največjim navdušenjem. Na poziv nadškofa je sarajevska duhovščina zapela pesem: » Ljubimo te, naša dikol" V pondeljek 24. kolovoza pa je odšel dr. Mahnič v Mostar, odtod dalje v Djakovar, Zagreb in Ljabljano. — Škof dr. Mahnič je zapustil v Sarajevu najmilejši spomin. Iz vsake njegove besede je odseval odločen duh za vero in Hrvatsko. Taschenbuch 1904. — Tako je ime prekrasnemu žepnemu koledarčku (notesn), ki ga je izdala »državna zveza nepolitičnih društev krščanskih delavcev" na Dunaju. Ta koledarček priporočamo toplo. V njem je letos obrazložen program k r šč a n s k o - s o c ij a I n e g a delavstva. Koledarček je tedaj vrlo zanimiv in koristen. Naroča se pri: »Reichaverband der nichtpolitischen Ve-reinigungen christicher Arbeiter Oster-reichs". Wien, VII, Westbahnga3se 40. Cena 72 vinarjev. Išče 3lužbe izvežbana kuharica pri dobri družini ali pri kakem g. duhovniku. Več pove uprava »Prim. Lista". Služba podružnega zdravnika jo razpisana v javni bolnišnici usmiljenih bralov v Gorici, z letno plačo 1000 K, / brezplačno brano J. razreda, z brezplačnim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Prosilelj za imenovano službo mora hiti doktor splošnega zdravniškega znanja, samskega stanu in vešč laškega in slovenskega jezika. Prošnja naj se vloži na predniku samostana usmiljenih bratov v (»orici do I. novembra trga let«, s pridjanim zdravniškim diplomom, krstnim listom ali domovnico in ako mogoče s spričevalom dosedanjega delovanja. ■=$-5*^*^ ^ "ST I ^Centralna= =posojilnica“ v Gorici, | uraduje ol 1 avi naprej ^)d8^jjlopnfo zalogo blaga vsake vr>le in za vsaki slan, ter opozarja na ravno došlo sveže jesensko in zimsko blago, lasini izdelek gotovih Oblek in površnih sukenj. Cene prav solidne! r $ Pozor! Pozor! ^ Na prodaj je Lelo in črno briško, vipavsko, furlansko in istrijansko vino, Odpošilja se na vse kraje v sodčkih od 56 litrov naprej. Postrežba je točna, cene zmerne. Se priporoča s spoštovanjem Josip Toroš, Via del Ponte Isonzo hšt. 6. ^ Gorica. Ireodor Slabanja, jj Bi srebra r, H v Gorici, ulica Moreli 12, ki Ul priporoča prečast. duhovščini za W U 4 izdelovanje cerkvenih posod in 1 M orodja. Pripravo cerkvenega o-rodia olaišuie revnim cerkvam Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsve^e prve in drnge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevog mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 6 Kg. na vse kraje. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma“. Važno za gg. trgovce z jestvinami in cenjene gospodinje! Podpisani s tem uljudno naznanjam, da mi je poverila z dneiu 1. t. m. tvrdka: ZNfDKItŠli) & VALENČIČ prva k ran |n V a tovarna testenin zalogo in za topstvo svojih slovočih :n priznanih izdelkov. Zaloga preskrbljena bodo zadostno z vedno svežimi , Ilirskimi to t ninami" vseh vrst, tor se bo e isto oddajalo v or ginalnih zabojih ro dosedanjih cenah. Pri tej priliki opozarjam slav. občinstvo tudi na zalogo iztorne moko iz valjčnoga mlina: W. Jochmann iz Ajdovščine. P evzel som tudi zastopstvo za prodajo kavinih surngatov ..Prve jugoslovansko tovarne" iz Ljubljano in zastopstvo za prodajo Ciril-Motodovih družbenih vžigalic. Proseč naklonjenosti za to moje no o podjetje so v svrho cenj. naročil na gori navedene domačo izdelke rojakom iz mesta in d želo toplo priporočam in belož m Z odličnim Bpu„.ovarijem JOS. ROVAN Gorica, ulioa Rabatta št. 20 -22. { , uPrirsnjisem jako oc* iep°t° >n do-- brote Tvoje obleke. Povej mi vendar, kje kupuješ tako krasno blago? v ,Krojaški zadrugi* v Gorici, Gosposka ulica 7. -—= katera tvrdka ima največjo zalogo te vrste v Gorici. — „Kakn je to mogoče, saj sem vendar čitala v nekem listu, da nima ..Krojaška zadruga11 ni-kakega blnga veču. — ,.Pojdi, pojdi in ne veruj vsake reči; prepričaj se samH in iznenadena bodeš, ko zagledaš isto založeno tako velikansko z blagom, da bodeš kar strmela. Tu ti leži na razpolago izvanredna množina raznega blaga za vsaki spol in za vsaki letni čas, kakor krasne Zephyrje, batisle, perkal. svile, Oxfort, Pique, vsakovrstnega volnenega hlaua, moško snkno po vsakej ceni in izberi. Tu dobiš bogato izber vsakovrstnega blaga, za neveste jako veliko zalogo perila, kakor platna, ChifTon, prtenine, hlačevlne volnene odeje, kovtre, žepne rute. Tam dobiš vse blago prejšnjih sezon pod lastno ceno. Na zahtevo se pošiljajo uzorci brezplačno. Cene so tako nizke, da se je čuditi, seveda tudi stalne, hrp/. pogajanja. Torej pridi in poskusi, in gotovo boš zadovoljna in vesela11. Posnemanja vreden je odločen nastop skrbnih gospodinj: one zahtevajo le Ilirske testenine in si ne puste vsiliti drugih. Te testenine izdeluje le: Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici.