SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXX (64) • STEV. (N°) 1 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de enero - 6. januarja 2011 OB NASI 70-LETNICI Velike koalicije ne bo TONE MIZERIT. Morda bo kdo, zlasti med mlajšimi, presenečen. Kako 70 let? Kaj ni tednik zaËel izhajati v Buenos Airesu januarja 1948? Odgovor najdemo v letnici na vrhu strani: arabske številke kažejo na dobo izhajanja v Argentini. Rimska številka LXX pa nas popelje na sam začetek, ko je lista nastal kot krik naroda na robu prepada. Zgodba Svobodne Slovenije sega namreč v strahotne čase vojne in revolucije. List je začel izhajati kot ilegalno glasilo 22. novembra 1941. Bil je glas zasužnjenih in trpečih Slovencev v boju proti nasilju okupatorja in divjanju komunizma. Zamislil in vodil ga je takratni narodni poslanec Miloš Stare, ki je organiziral dinamično delovno skupino. Kaj vse so morali prestati in v kakšnih nevarnostih živeti tisti, ki so ga pisali, tiskali in razpečavali, ni bilo nikdar dovolj poudarjeno niti podrobno zapisano. Marsikoga je to delo stalo izgnanstvo, taborišča in celo smrt. A niso klonili v borbi za ideale. List je izhajal do leta 1945, ko je konec vojne in nastop komunističnega režima zadal nove okove slovenskemu narodu. Ko je po letih begunstva Svobodna Slovenija ponovno zagledala luč sveta, to pot tisoče kilometrov od domovine, je nadaljevala z istim zagonom in v isti smeri kot v svinčenih medvojnih letih. Znova jo je začel in vodil Miloš Stare. Spremenila je obliko, vključila na svoje strani življenje skupnosti, a ideali se niso spremenili in zvestoba do njih tudi ne. To je bilo jasno poudarjeno že v tisti prvi številki, ko je uvodnik zaključilo geslo lista: ,,Borba za svobodo slovenskega naroda, borba za zmago resnice in pravice". To geslo se je ponavljalo in uresničevalo ob vsaki obletnici. Prihajalo je do izraza ob tedenskem delu, sredi težav in uspehov. Prvo leto kot štirinajstdnevnik, vse od tedaj naprej pa kot tednik, se je list uveljavil kot najbolj pristen glas svobodnih in demokratičnih Slovencev, upoštevan po vsem svetu, verodostojen in zanesljiv. Utrl si je pot med naše ljudi, ki so mu trud in skrb plačevali z zvestobo. Le tako si lahko razložimo, da se je tednik obdržal nad šestdeset let v tujini, da je celo rasel in dočakal uresničitev sanj o slovenski državi. Danes je edini splošno informativni tednik, ki izhaja v slovenskem jeziku izven slovenskega narodnega ozemlja. Sedemdeset let je dolga doba. Od tistih sodelavcev, ki so v letih vojne in revolucije izpostavljali svoja življenja, da se je glas resnice širil med trpečim narodom, ni skoraj nikogar več. Njim se poklanjamo ob začetku tega leta. Njih se bomo spominjali na straneh letošnjih številk, ko bomo skušali obujati okoliščine, v katerih je naš list nastal in izhajal. Ponatisnili bomo marsikatero misel ustanovitelja, ki je list izdajal v najtežjih okoliščinah in ga obudil v novem svetu. Z naše strani nas obletnica sili k pregledu storjenega in vprašanju prihodnosti. Zavedamo se, da moramo v vedno menja-jočih se okoliščinah današnjega nemirnega sveta ostati zvesti istim ciljem, ki so rodili časopis v letu 1941. Ko vstopamo v novo, jubilejno leto, se veselimo tega dosežka. S skrbjo a tudi z optimizmom gledamo v prihodnost. In zagotavljamo, da bomo ostali še naprej zvesti, v delu za vrednote slovenstva in krščanstva. V delu za resnico in pravico. Mladi so ogorčeni V Mladi Sloveniji (MSi) in Slovenski demokratski mladini (SDM) so ogorčeni nad projektom ministrstva za šolstvo Stisni roko v pest! Ministra za šolstvo Igorja Lukšiča pozivajo, da prekine vse aktivnosti omenjenega projekta, prav tako naj se umaknejo „sporni plakati, ki enačijo plebiscit iz leta 1990 z obletnico OF". Ministrstvo za šolstvo in šport se je odločilo letošnje šolsko leto knjige ter bližnji okrogli obletnici ustanovitve OF in slovenske osamosvojitve zabeležiti s skupnim projektom E-knjiga: Stisni roko v pest!. Projekt je namenjen učencem zadnje triade osnovne šole, ki bodo na podlagi prebranih knjig, obiskov muzejev in ekskurzij sestavili elektronski prispevek. Prav zaradi omenjenega projekta sta svoje sodelovanje pri delu častnega odbora za proslavo 20. obletnice osamosvojitve zavrnila nekdanja slovenska premiera Lojze Peterle in Andrej Bajuk. Ministrstvo ,,s samo vsebino projekta z ideološkimi temami iz polpretekle zgodovine razdvaja mlade in v državljanih sproža dvome v neodvisno in demokratično šolstvo, ki temelji na znanosti in resnici", so zapisali v skupnem sporočilu za javnost obeh podmladkov. Tako namesto slogana Stisni roko v pest v SDM predlagajo slogan Podajmo si roke, ki bi po njihovem mnenju deloval povezovalno in bi državljane spomnil na skupni uspeh izpred 20 let. Enačenje plebiscita in ustanovitve OF pa je nekorektna „predvsem do mlajših rodov, ki nimajo zgodovinskih izkušenj ter so zato toliko bolj ranljivi na ideološke napade", poudarjajo v sdm, kjer opozarjajo tudi na negativne plati narodnoosvobodilnega boja. V posebnem intervjuju za spletni portal SiOL, je ljubljanski nadškof dr. Anton Stres izjavil, da bi bila rešitev za sedanji težki položaj Slovenije ,,velika koalicija". V bistvu to pomeni, da bi v vladi sodelovale (in seveda soodločale) tudi stranke, ki so sedaj v opoziciji. Neke vrste ,,vsenarod-na vlada"? V omenjenem razgovoru je dr. Stres med drugim ocenil, kar kažejo tudi javnomnenjske raziskave, da za mnoge državljane država ni več notranje legitimna zaradi nezaupanja v inštitucije. Država jim ne daje več občutka temeljne varnosti in pravičnosti. Nadškof meni, da je takšno stanje mogoče preseči z veliko koalicijo, kar je večkrat omenil različnim politikom. Meni sicer, da v bližnji prihodnosti zanjo ni nobene možnosti, ker stanje duha v državi tega ne omogoča. Velika koalicija bi pomenila, da bi se vsakdo moral nečemu odpovedati, saj bi bilo treba iskati številne kompromisne rešitve. Vodja poslanske skupine vladne SD Dušan Kumer je za SiOL povedal, da njegova ocena po- manjkanja zaupanja v inštitucije ni tako dramatična. „Inštitucije imajo legitimnost. Temu, da se v očeh ljudi zaupanje zmanjšuje, pa smo pripomogli vsi skupaj, vključno z RKC." Glede velike koalicije je dejal, da bodo parlamentarne volitve potekale leta 2012 in da je sredi mandata o tem težko razpravljati. ,,Nekateri samo delamo, drugi pa samo kritizirajo. Če kdo želi predčasne volitve, naj v državnem zboru sproži konstruktivno nezaupnico." Poslanec največje vladne stranke se sicer strinja, da bi morali koalicija in opozicija pri velikih nacionalnih projektih, kot sta pokojninska in zdravstvena reforma, zbližati poglede. Toda na koncu je treba sprejeti odločitve. Poslanec in podpredsednik največje opozicijske stranke SDS Zvone Černač ni želel podrobneje komentirati nadškofovih besed, saj ocenjuje, da bi morali vprašanja nasloviti predvsem na oblast. ,,Vladajoče stranke bi morali vprašati, zakaj niso bile bolj povezovalne pred dvema letoma. Iskanje kompromisov je predvsem odgovornost tistega, ki prevzame oblast." Sekretar stranke Zares Bogdan Biščak meni, da gre pri Stresovih besedah za terminološko nedoslednost, saj je mogoče govoriti le o legitimnosti oblasti in ne o legitimnosti države. „Legitimnost oblasti se dobi na volitvah in ne z javnomnenjskimi raziskavami. Rezultati raziskav se lahko hitro spremenijo in na takšni podlagi ni mogoče ugotavljati legitimnosti oblasti. Sedanja oblast je na volitvah dobila legitimnost." Podpredsednik LDS Slavko Zi-herl se ne strinja s Stresovimi ocenami. Nezaupanje v inštitucije sicer obstaja, a je prisotno predvsem zaradi tega, ker mediji poudarjalo le ,,negativne podatke". Nadškofove ocene o legitimnosti pa podpredsednik liberalne demokracije v celoti zavrača. ,,Ne potrebujemo velike koalicije, ki bi reševala nekaj, česar ni. Sem predstavnik stranke, ki deluje po načelih spoštovanja pravne države, svobodomiselnosti in človekovih pravic, medtem ko ima SDS povsem drugačno politično delovanje," je izjavil Ziherl. Kardinal Rode zapušča Kongregacijo Papež Benedikt XVI. je v torek 4. januarja sprejel odstop prefekta Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja kardinala Franca Rodeta. Obenem je za novega prefekta Kongregacije za redovnike imenoval nadškofa brazilske prestolnice mgsr. Joaoa Braza de Aviza. Kardinal Franc Rode je v skladu s predpisi svetemu očetu ob svojem 75. rojstnem dnevu ponudil odstop. Kljub temu je še dobro leto vodil kongregacijo, ki mu jo je 11. februarja 2004 zaupal Janez Pavel II. Kardinal Franc Rode še naprej ostaja član kardinalskega zbora, ki v primeru smrti papeža voli njegovega naslednika in je na to mesto lahko tudi izvoljen. Minister s športniki Minister dr. Boštjan Žekš je 3. januarja, na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejel tri zamejske športnike: 15 kratno svetovno prvakinjo v kotalkanju Tanjo Romano in nedavna svetovna mladinska bronasta prvaka v jadranju Jašo Farnetija in Simona Sivitz Košuto. Športniki so na tiskovni konferenci, ki je sledila pogovoru pri ministru, predstavili svoje dosežke v obeh panogah. Predstavili so svojo športno pot in predstavili zanimiv pogled na šport v Italiji. Tanja Romano je med drugim tudi povedala, da predstavlja težavo dejstvo, da kotalkanje ni olimpijski šport, kar pomeni tudi manj medijske pozornosti in možnosti za pridobivanje sponzorjev. Ob tem se je zahvalila Združenju slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in Zadružni Kraški Banki za neprestano finančno in moralno podporo. Na vprašanje o možnosti kotalkan-ja pod slovensko zastavo je Tanja razložila, da je v Italiji kotalkanje na višjem nivoju kot v Sloveniji, konkurenca je težja, kar pomeni da je pod italijansko zastavo lepše tekmovati in tudi zmagovati. S tem sta se strinjala tudi oba jadralca, saj je konkurenca v športu največji motiv za še boljše uspehe. Predsednik ZSŠDI gospod Jure Kufersin je temu dodal, da uspehi teh športnikov predstavljajo podporo celotni zamejski skupnosti v Ita iji. Minister je mnenja, da rešitev ni v tem, da zamejski športniki prehajajo pod slovensko zastavo, temveč se problem kaže v slovenskem medijskem pokrivanju zamejskega športa in uspehov zamejskih športnikov. Ob tem je opozoril, da zamejski športniki ne morejo kandirati za slovenskega športnika leta. ,,To srečanje smo organizirali, ker menimo, da so uspehi slovenskih zamejskih športnikov slovenski javnosti slabo poznani. Mediji v Sloveniji tega področja ne pokrivajo dovolj in jih najbrž niti ne zanima, kar se kaže tudi v udeležbi na današnji tiskovni konferenci, kjer športnih novinarjev iz Slovenije sploh ni bilo", je temu razmišljanju še dodal minister. Vsi trije športniki se sicer šolajo na univerzah v Italiji. Jadralca Farneti in Sivitz Košuta sta se vpisala na Univerzo v Trstu, trenirata pa v Jadralnem klubu Čupa, ki se, podobno kot ostale tovrstne organizacije, sooča s pomanjkanjem sredstev za vrhunsko opremo. Premislek ob 20-letnici IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI JANEZ JUHANT- Dvajseto obletnico samostojne države je zasenčila rdeča pest ministra Lukšiča, zato so predsedniki treh vlad, Peterle, Bajuk in Janša, odpovedali sodelovanje v odboru za obeleženje 20. obletnice samostojnosti. Čeprav lahko kdo naivno misli, da je rdeča pest slučajnost ali nepremišljena poteza ministra, se lahko po televizijski oddaji Partizanskega pevskega zbora, kjer so bili komentatorji zaznamovani z istim znakom, prepriča, da gre za načrtovano strategijo, ki jo podpirajo vse veje sedanje oblasti do predsednika države. Gre za premišljen načrt „jeklene pesti" za vzdrževanje pridobitev krvave revolucije in preprečevanje očiščenja, ki ga zaznamuje leto 1989/90. Ukinitev duhovne misli na prvem programu Radia Slovenija in še druga znamenja pričajo, da se demokratizacija družbe spreminja v oživljanje starih metod. Da bi nas oblast s pestjo spodbujala k uporu zoper početje sedanjih gospodarskih in političnih mogočni-kov, ki ropajo deželo in si prisvajajo družbeno premoženje, je malo verjetno. Je pa tako stanje duha vladajočih spodbuda za streznitev državljanov. Če pravna država odpoveduje in si veliki dovolijo vse, potem malim ne preostane drugega kot da krepijo civilno voljo v združenjih za ohranjanje in uveljavljanje demokratičnih vrednot osamosvojitve. Očitno pravni red v našem sosedstvu deluje bolj odločno. V preiskavi je bivši predsednik hrvaške vlade, odstopil je črnogorski premier, aretirali so enega njegovih tesnih sodelavcev. In čeprav si sedanja slovenska oblast postavlja sodnike po svoji meri, da bi ščitila privilegije, zadev večno ne bo mogoče pomesti pod preprogo. Le močna civilna družba pa lahko bdi nad stranpotmi oblastnikov in preprečuje, da bi oblast zlorabljala potrpljenje državljanov ter dopuščala ali celo sodelovala v krajah, prilaščanju medijev in drugih pomembnih vzvodov ter bohotenju pravnega nereda. Na Madžarskem so volivci z veliko večino izvolili novo oblast, ker so prenovljeni socialisti opustošili deželo. Gospodarske razmere v Evropi so sicer povsod zaostrene, še huje je ravno v tranzicijskih deželah zaradi pravnega in finančnega nereda. Sedanja oblast izrablja celo te razmere za krepitev privilegijev svojih ljudi in tudi zato vedno bolj tonemo. Celo uveljavitev pokojninske reforme ne razodeva volje za skupno dobro. Skrb pa vzbuja, da službe za zagotovitev pravnega reda in discipline ne delujejo. Minevajoče leto je bilo zato za zemljane sveta zahtevno, za mnoge življenjsko usodno. Pri nas pa krepitev totalitarizma, nered in brezposelnost ter poplave in druge nesreče krepijo malodušje posebej nemočnih. Ni čudno, da kdo meni, da smo živeli bolje v prejšnji državi, čeprav je dobro primerjalno videti stanje v sosednjih državah na pogorišču Jugoslavije. Tudi razdvojenost, ki jo napihujejo nekateri, obstaja le med maloštevilnimi, ki so na podlagi privilegijev v bivšem sistemu obogateli na eni strani ter med drugimi, ki si moramo vse pridobiti z bolj ali manj trdim delom. Delitev poglablja oblast, ki sama ustvarja razmere za utrjevanje privilegijev, medtem ko vsi postajamo revnejši in posebno delavci celo brez temeljnih pravic in pogojev preživetja. Vsakdo pa dobro ve: Če delavci niso zadovoljni, tudi podjetja ne morejo dobro poslovati. Kdo bo torej krepil nacionalne dobrine? Iztekajoče leto nas zato sili k strateškim premislekom. Žal se vlada ukvarja z vsem drugim, čeprav bomo morali kljub temu opraviti razpravo o skupnih interesih in o stanju te družbe in pravne države sploh. Dvajseta obletnica bi bila prilika za sistemske ukrepe za zagotovitev pravne in socialne države. Čeprav ob nesrečah pokažemo solidarnost, manjka še sistemskih rešitev, da bi bilo čim manj prizadetih. A vidno je tudi pomanjkanje medosebne solidarnosti. Predsednik slovenske Karitas nadškof Marijan Turnšek je zapisal ob tednu Karitas: ,,Ob pomanjkanju gmotnih dobrin za človeka vredno življenje ne smemo spregledati še duševne in duhovne revščine, ki še bolj vplivata na obubožanje medčloveških odnosov in pravilnega razvoja mladih." Nadškof je omenil rezultate raziskave Vinka Potočnika. Rezultati so ga ,,kot človeka in škofa močno prizadeli in zaskrbelo ga je za domovino", ki je ,,revna v smislu solidarnosti", saj je ,,indeks individualizma (osredotočenosti nase) že 10 let okoli 52-odstoten", se pravi, da dobra polovica med nami ni občutljiva za stisko drugih. Po tem skoraj polovica anketiranih v Sloveniji ne mara za soseda alkoholika (46 odstotkov), narkomana (47 odstotkov) in Roma (38 odstotkov), čeprav je vsakdo izmed nas kdaj tudi sam lahko deležen podobnih izključitev ali stisk. Odrivanje drugih slabi državljansko in nacionalno povezanost. Brez kreposti in dobrih zgledov vseh, predvsem vodilnih bo ta država težko napredovala. Premislek velja torej vsem. Kriza ob prehodu v novo leto trka na človeška srca in sprašuje vest. Bližnji nas nagovarjajo k človeškosti. Za socialno varnost so sicer najprej odgovorni vladajoči v družbi, vendar tudi starši, vzgojitelji, medijski in drugi vplivni delavci lahko prispevajo k odgovornemu ravnanju, da bomo bolj kot tekmovalna solidarna družba, v kateri nihče ne bo ogrožen. To je temelj zdrave družbe. Dvajseta obletnica samostojne Slovenije ob prehodu v novo leto nas vse spodbuja k pomladi, k novemu življenju in k spodbujanju medsebojnega zaupanja. Iz tega lahko klije vera v življenje. To je sporočilo Kristusovega prihoda na svet, s katerim Bog zagotavlja dostojanstvo vsem ljudem. Ali je še kaj te vere med nami? ^ (Po radiu Ognjišče) TONE MIZERIT VTISI IZ SLOVENIJE Ko opolnoči ure glas doni (Od našega dopisnika) ^ Ob koncu leta pravimo, da je čas, da naredimo pregled doživetega v preteklem letu. In prav je; lahko pa, da ni ravno prijetno. V letu se zgodi marsikaj, na kar bi rajši pozabili ... Če pa smo že več let - ali desetletij ... - delali preglede in se pripravljali za silvestrovo, pa se ob neprijetnem hitro spomnimo lanskih, prejšnjih, prvih silvestrovanj, ki smo jih doživeli. Kot otrok smo redno hodili na obiske k prijateljem v Belo Ljubljano, kot so pravili kraju. Ko se je neko leto bližala polnoč, se je odlomil zamašek na steklenici sidre in ni bilo blizu nobenega primernega pripomočka, da bi jo odmašili. Možakarji so se odločili, da jo odmašijo s sprostitvijo notranjih sil: steklenico so udarjali ob zemljo in zamašek se izstreli kot raketa. A ne vedno. Takrat je steklenica morala najti kaj bolj trdega na tleh in od nje je ostalo le dno z nekaj kapljami sidre. A možje se niso dali: nazdravili so, pa čeprav le tako, da so si ovlažili ustnice! Potem SKADovska bru-covanja v Adrogueju. Iz takratnega prometnega vidika je bil kraj strašno oddaljen in dobiti na silvestrovo prevozno sredstvo, je bil lahko že čudež. Costera, expreso Canuelas in drugi kolektivi ali vlaki; kdo pa je takrat imel osebni avtomobil? Prvič sem prišel za debelo uro po polnoči, kar me je za naslednja leta poučilo, da sem se od doma odpravil sorazmerno zgodaj. In nato cordobska silvestrovanja na otroški koloniji. Sprva 'ilegalna', kasneje dovoljena, končno organizirana. Na kako enostaven način in s kako majhnimi sredstvi je možno v prijetnih družbah dočakati novo leto! Ko si ustvariš družino, se stvari spremenijo. Ne greš, kadar sam hočeš in se ne vračaš, ko je vsega konec. Spomnim se pristavskih silvestrovanj, ko je otrok sredi vsega trušča in glasbe mirno spal v vozičku, naslednje leto pa je vso noč krožil po plesišču, da bi odrasel človek že zdavnaj rekel: dosť mam'! In kaj ima to skupnega z vtisi iz Slovenije? Res jih nima, so le spomini nekoga, ki zdaj novo leto pričaka v mrazu, ki nima kaj večjega poželenja, da bi stopil v mrzlo noč in nekaj minut gledal rakete, ognjemete in leteče bombice, ki se dvigajo iznad okolice ali pa osvetlijo nizke hribčke, ki obkrožajo malo dolinico s treh koncev. In taki spomini odtehtajo za marsikatero pogrešano navado, ki je v novih okoliščinah, krajih in obdobjih ne moreš ali ne znaš oživeti. Vendar je po lepih spo- Jaslice v rovih Zavod za turizem Kranj v sodelovanju s kulturnim društvom Predoslje je v okviru božično-novoletnih prireditev v mestni občini Kranj v rovih pod starim mestnim jedrom pripravila predstavo žive jaslice. V rovih sicer že gostujeta fotografska razstava Zimska pravljica in razstava unikatnih jaslic. Žive jaslice so v Kranju običajno gostili na skrajnem koncu starega dela mesta na Pungertu, zaradi gradbenih del v okviru projekta Treh stolpov pa prizorišče letos ni več na razpolago. minih treba pomisliti, da ,,hitro vse se spremeni", kot se nadaljuje pesem iz naslova (prvič sem jo slišal ravno na otroški koloniji z gdč. Anico in drago Ivanko). Morda ne tako hitro, spremeni se pa in proti tem spremembam je treba stopati z veseljem, ki so nam ga vzbudili lepi spomini. Srečno in zdravo novo leto! GB V novo leto smo stopili še kar mirno, kar pa seveda ne pomeni, da bo mirno tudi ostalo. Kot na drugih področjih se izgubljajo tradicije. Izročila so narekovala, naj se v počitnicah počiva tudi na političnem odru. Kaj takega v sedanjem stanju pač ne moremo pričakovati. Uboga energija. Pač pa postaja že tradicija tudi, da je v poletnih mesecih problem z energijo. Že nekaj let imamo težave z elektriko. Huda južna poletja in visoka vročina po eni strani, po drugi pa posplošena uporaba ohlajevalnih naprav, narekujejo rastočo porabo električne energije. Te pa zadnje čase zelo primanjkuje. Ni novost, da so podjetja za proizvodnjo elektrike, potem, ko jih je privatizirala vlada predsednika Menema, ostala dejansko brez nadzorstva. Vse poznejše vlade tega stanja niso spremenile. Tudi sedanja, ki sicer tako kritizira domačo polpreteklost, ni naredila ničesar, da bi nadzorstvo nad podjetji in njihovim delovanjem prišlo na pravi tir. Zato ni čudno, da na tem področju ni investicij, da je distribucijska mreža vedno bolj ostarela in da kronično prihaja do pomanjkanja dostave energije. Ker je pa ljudem vsega že dovolj, stopijo na ulice, organizirajo ,,piquetes" in zahtevajo to, kar jim pripada, pa ne dobijo: normalno dostavo energije. Seveda, dokler je vse omejeno in tiho, se vlada nič ne briga. Ko pa škandal prodre v javnost z vso silo, nastopijo funkcionarji, ki hitro poiščejo krivca. V tem primeru Edesur ali katerokoli drugo podjetje. Grozijo s kaznijo in celo ukinitvijo pogodb. A tudi to je že tradicija. Nič se ne zgodi, razen če se zbere skupina prijateljev vlade, ki se jim pocedijo sline po izborni kupčiji in imajo zadosti denarja. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da podjetja preidejo v druge roke. Sicer pa se le pripravimo, ker prihodnje poletje ne bo veliko boljše. Tako nazadujemo. Letos nas je konec leta presenetil še z drugim problemom: ni bilo bencina. Avtomobilisti so morali čakati ure v vrsti, da so lahko ,,tankali". Res je, da je pred kratkim stavka petrolejskih delavcev povzročila delen zastoj v proizvodnji. A to ni prava razlaga. Dejstvo je, da danes Argentina proizvaja manj nafte kot pred 20 leti. Še leta 1994 je proizvodnja dosegla 8 milijonov kubičnih metrov; lani smo od januarja do oktobra dosegli komaj 5 milijonov. Število avtomobilov pa je medtem blazno poskočilo. Prav lansko leto so avtomobilske tovarne dosegle nov rekord: 660.000 prodanih novih avtomobilov. Kakšno protislovje, ki pa v primero naše države ne preseneča. Medtem ko po eni strani napredujemo, v bazičnem (proizvodnja goriv) nazadujemo. Se spomnite, da so pred kratkim dvignili velik rompompom, da kolikšno zalogo plina so odkrili? Dobro: potem pa vse tiho je bilo in do danes ni nobenih pojasnil, ne podrobnosti, ne številk ^ Tako nazadujemo. Blazne številke. Priznati je treba, da ta vlada polaga bistveno važnost na javna dela. To je po eni strani pohvale vredno. Kar ni tako pohvalno je dejstvo, da ni nekega smotrnega načrta, da ni kontrole, da ni meje. Po ustavi bi moral celotno državno upravljanje (proračun) določati parlament. V primeru kake spremembe pa bi z dodatnim zakonom postavil okvir novih stroškov in dohodkov. Odkar so v modi „izredne pravice" in ,,nujni dekreti" je vse to padlo v pozabo. Te dni so časopisi objavili, da je v lanskem letu gospa predsednica po poti teh „izrednih dekretov" mimo parlamenta in na lastno pest odločila uporabo sredstev v višini 64.862 milijonov pesov. Te dni pa je podpisala nov dekret, ki ji da oblast nad dodatnimi 38.000 milijoni pesov. Seštejmo obe številki pa bomo videli, kako bo potekalo to volilno leto. Seveda to povzroča deficit. Ta ga premostijo, je z drugim dekretom odločila, naj pokojninski sklad državi posodi (od nje kupi bone) 2.330 milijonov pesov. Potem seveda trdijo, da za upokojence ni denarja. In sedaj: kandidati. Nekaj se jih je že vpisalo v predsedniško tekmo, ki se bo izvedla koncem oktobra. Drugi čakajo bolj ugodnega trenutka, da na-povejo svoj nastop. V opoziciji vlada isti nered kot doslej. Novost je, da se nered vidi tudi v vladnih vrstah. Čeprav vsi trdijo in zahtevajo, naj kandidira gospa Cristina, je jasno, da bo ona čakala do zadnjega. Hoče biti gotova, da bo zmagala. V primeru resnih dvomov bo mesto prepustila komu drugemu. Porast priljubljenosti in volilnega namena, ki ga je beležila takoj po moževi smrti, se je že razblinil. Velik kos so odnesle zasedbe v mestu in okolici. Precej priljubljenosti je odteklo ob energetski krizi koncem leta. Vlada sicer upa, da bodo javna dela in razne ugodnosti, ki jih bo napovedala po počitnicah, nagnili tehtnico ljudske volje na njeno stran. A gotovosti ni. Potrebno bi bilo vsaj delno rešiti vprašanje varnosti. Na tem področju pa ni veliko novosti. Nova ministrica za varnost, gospa Nilda Garré, je sicer obglavila vodstvo federalne policije in postavila novo, a na rezultate še čakamo. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA VAS SAN JUSTO Poslovitev leta v Baragovi šoli Zaključek v Balantičevi šoli Prvo nedeljo v decembru je bilo v Balantičevi šoli zelo veselo. Otroci in starši so se zbrali ob zaključku šolskega leta. Praznovanje se je pričelo z zahvalno mašo v stolnici, ki jo je daroval naš dušni pastir, p. dr. Alojzij Kukovica. Spomnili smo se tudi rajnega Blaža Mikliča, bivšega učenca, ki je tako rad priskočil na pomoč, kadar koli smo ga v šoli potrebovali. Tudi popoldanska prireditev je bila njemu v spomin. Srečanje je povezovala Lučka Bergant Uštar. Najprej je voditeljica Irena Urbančič Poglajen nagovorila otroke in starše. Pre- navdušili še drugi razredi in sodelovali pri odkrivanju bogastva, ki ga skrivajo knjige. Nazadnje so stopili na oder še osmošolci: Jana, Lucijana, Luka, Lejla, Mi-kaela, Natalija in Pavla. Deset let so obiskovali šolske prostore in s svojo pristnostjo in živahnostjo osvojili naša srca. Radi jih imamo, zato jim vso pomoč in ljubezen še naprej podamo - tako se je od njih poslavljala voditeljica šole. Osmošolci so bili oblečeni kot „kavbo- ji". V rimah trenutkov, ki so so gledala je šolsko leto in se razveselila uspehov, saj se učitelji trudijo za vrednote vere in slovenstva. Tudi v španskem jeziku je pozdravila starše in tako vključila v Balantičevo družino vse, ki so odprti do slovenske kulture in jezika. Sledil je pozdrav Danita Zupanca, predsednika šolskega odbora. Zahvalil se je Bogu in učiteljicam. Vsem je želel vesele božične praznike. Sledil je otroški prizor o Gozdnem škratu, ki mu je bilo ime Jokelj. Ta gozdni škrat je rad imel živali. Z njimi se je pogovarjal in se igral. Neko jutro so skozi vejevje starega hrasta pokukali sončni žarki, ki so pozdravili vse živali v gozdu. S poezijo Poloni-ce in polončki se je oglasil 7. in 8. razred. Za njimi smo slišali najmlajše iz vrtca. Napravljeni so bili v pikapolonice in so si med pesmijo šteli pikice na krilcih. Oglasili so se zajčki, to so bili otroci 1., 2. in 3. razreda. Ko se tako škrat sprehaja po gozdu se sreča z zlatim zajčkom, ki pa v resnici ni bil zlat ampak pravi lenuh, ki nikomur ni hotel prihiteti na pomoč. Pokaral in podučil ga je. Sledilo je srečanje kmeta in volka v izvedbi 6. in 7. razreda. Kmetu, ki je bil dobrega srca, se mu je prestrašeni volk zasmilil in ga je skril pred lovcem. Ko je nevarnost minila, je nehvaležni volk hotel požreti kmeta. Zvita lisica, ga je spravila v vrečo in ga tako rešila. Grmelo je. Prikazale so se dežne kapljice, regljale so žabe in račke so se nasmejale. 4., 5., 7. in 8. razred so recitirali pesmi: Dežnik, Dež je potreben, Tri luže in Žabja šola. Po lepem prizoru je gdč. Danica Malovrh in navzočim razložila, kako je v 5. in 6. razredu odmeval projekt Bralna značka, za katero smo dobili spodbudo iz Slovenije. Po dobroti Rafaelove družbe smo prejeli v ta namen pravljične knjige. Otroci so si zavihali rokave in se potopili v svet najlepših pravljic in v svet Slovenskih ljudskih pravljic. Upamo, da se bodo v bodoče se spomnili vseh lepih jih preživeli v šoli in hvaležno omenili vse učitelje. Od osmošolcev se je poslovila tudi gdč. Angelca Klanšek. Položila jim je na srce svetopisemske besede, naj kot Jezus rastejo v starosti, v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Naročila jim je, naj vedno poslušajo dobre starše, naj se družijo s poštenimi prijatelji in naj z veseljem sodelujejo v Domu. Čestitala jim je zaradi vztrajnosti in jim zaželela, naj jih Bog osrečuje z veseljem in življenjskimi uspehi. Zadnja točka popoldanskega programa je bila razdelitev čokolad učencem, ki niso izostali pouku in šolskim proslavam v Slovenski hiši. Vsaka učiteljica je potem razdelila spričevala. Letos je obiskovalo Balantičevo šolo 71 učencev. Učne moči so bile: voditeljica, Irena Urbančič Poglajen; duhovni vodja, p. dr. Alojzij Kukovica; veroučiteljice: Lučka Bergant Uštar, Rozka Likozar in Irena Urbančič Poglajen; učiteljice: vrtec Marta Petelin, Ani Malovrh in Uršula Urbančič, 1. razred Marija Zupanc Urbančič, 2. Erika Poglajen, 3. Bernarda Krajnik, 4. Alenka Zupanc Urbančič, 5. in 6. Danica Malovrh, 7. in 8. Angelca Klanšek in Ivana Tekavec; pevske učiteljice: Anica Mehle, Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk; knjižničarka Alenka Belič Fantini; splošna pomoč v šoli Lenči Štefe. Na nebu je svetila že lepa luna, ko je v dvorano prišel težko pričakovani sveti Miklavž v spremstvu angelov. Tudi parklji so vdrli v dvorano in strašili nagajive otroke. Sv. Miklavž pa je obdaroval dobre in marljive otroke. Pred vrati je biserno leto obstoja naše predrage Balantičeve šole. Naj s skupnimi močmi, v trdni medsebojni povezanosti, z dobro voljo in ljubeznijo skrbimo za vzgojno in narodno rast šolske mladine, ki bo odgovarjala novim izzivom in potrebam, še naslednja desetletja. Alenka Belic Fantini Zbrali smo se 8. decembra v šolskih prostorih in šli v procesiji v cerkev. Tam nam je g. Jaka Barle CM podaril lepe besede o Mariji. Primerno smo se tudi Njej zahvalili za vse prijete dobrote. Zopet v dvorani so najmlajši hitro postali indijančki. Najprej smo pozdravili zastavi in poklicali na oder našo slavljenko, osmošolko Marijo Evgenijo Rozman. Ona nam je podarila poezijo ,,Gremo v lepoto naših planin", neznanega avtorja. Nato ji je voditeljica ga. Lucijana Servin Čeč podarila lepe misli o življenju in zaželela, naj ostane, kot do sedaj, zavestna in spoštljiva do slovenskega naroda! Ugasnile so luči, prižgal se je zaslon. Tam se je prikazal zavetnik naše šole in zaslišati so se daljni bobni. Pesem Mekate-Wikwanaie ter indijanski glas je že donel v dvorani. Mali Indijančki so zaplesali in se z ognjem ogrevali pred večerom. Ko so odšli v šotore so znova prihajali indijanski glasovi in bobni. Napovedovalka Rotija Grbec je vprašala otroke, če želijo vedeti kaj pomeni in kdo je bil Mekate-Wikwanaie? To pomeni ,,Črna suknja", zaradi črne duhovniške obleke. Branje je spremljalo slike, zemljevide in risbe na zaslonu. Zvedeli smo, kako je Friderik Baraga preživljal otroštvo, mladost in se na Dunaju, kjer je študiral pravo, odločil za duhovništvo. Slišali smo Baragov glas (Boris Rot), ki nam je dejal; ,,Kar daš revežu, bos sam imel, česar pa ne daš, bodo imeli drugi". Tako je prva leta duhovništva že mislil na misijonsko delo. Njegovo življenje se je zelo spremenilo, ko je dobil v roke knjižico o zgodovini Cinci-natske škofije v Severni Ameriki. In nas je zopet pretresel Baragov glas; ,,Manjka jim duhovnik in en sam misijonar bi bil morda dovolj, da bi se cel rod dobrih Indijancev pridobil za vero". Premišljeval je in se odločil: ,,Rad bi šel v misijo-ne, če je taka božja volja." Otroci 6. razreda so nam recitirali ,,Kdo so misijonarji?", napovedovalka pa je razlagala misijonsko delo. Medtem so otroci 7. in 8. razreda podali ,,Misijonarju na pot". S tem so nam pokazali trpeče trenutke, dvome in žrtve njihovega življenja. Baraga je tudi moral prestati dolge in krute zime. V dolgih zimskih nočeh je Friderik napisal več knjig, tudi molitvenik, da bi lahko Indijanci molili in častili Vsemogočnega Boga. Večkrat je štiriindvajset ur hodil brez prestanka, s krpljami na nogah gazil sneg, brez počitka, brez hrane, brez ničesar, in prišel do prve hišice. Vsi so se čudili, On pa se ni mogel dovolj zahvaliti Bogu, ker ga je ohranil pri življenju. Večkrat je bilo njegovo življenje v ne- varnosti: ko je počil ledenik, ko je premostil vihar ^ Ob nevarnosti je veliko molil in se predal Bogu. Zopet smo slišali Baragov glas; ,,Ne želim si biti bogat, rad pa bi imel veliko denarja, da bi lahko veliko razdal v dobre namene". Takrat je bil že škof, in praznovali so vsi, tudi otroci 4. in 5. razreda, ki so nam recitirali Golobovo „Indijanska vas praznuje". Tedaj so vsi skupaj zapeli „Baragovo himno" in „Friderik Baraga" pod vodstvom g. Anči Koprivnikar Rozina in ge. Monike Urbanija Kopravnikar. Friderik, Friderik, Baraga, Baraga v vetru, soncu, snegu, brez meja, si gorel za Boga. (Mekate-Wikwanaié) vzagajal indijanskega duha, prinašal Jezusa. Omenila bi še, da je bilo predvideno, da bi po končani proslavi predstavili in razdelili brošuro, ki smo jo pripravili ob 60. obletnici naše šole, kar pa zaradi različnih razlogov ni bilo mogoče. Drugi del zaključka pa je bila lutkovna predstava imenitnega in nagrajenega Matija Solca, ki je slučajno bil v Buenos Airesu na obisku in prišel v stik z nami ter rad pokazal otrokom svoja dela. V priliki nam je predstavil ,,Pulcinella", zelo pogumna osebica, ki ni nobenega ubogala niti spoštovala. Ona se sreča z različnimi pošastmi, tudi smrtjo, itd. Končno sprejme, da ni ona toliko junaška, kot si je mislila. Otroci so pazljivo poslušali ter sledili predstavi. Odgovarjali so lutkarju in se zelo nasmejali. Za konec nas je g. Matija s harmoniko v rokah povabil k petju. Skupaj smo zapeli ,,Mi se imamo radi" in ga naučili nekatere kitice, ki jih ni poznal. Na žalost ni mogel ostati več časa z nami, ker je moral hitro drugam. Za konec našega večera je voditeljica šole pozdravi vse navzoče, zaželela lepe počitnice vsem. Učitelji so nato razde ili spričevala in mape. Odbor staršev se je vljudno zahvalil učiteljstvu z besedami in s slovenskim šopkom. LvS ABC po slovensko - Bariloče V četrtek, 2. decembra je bila v Bari-ločah zaključna prireditev tečaja ABC ^ po slovensko. Po uvodnih besedah voditeljice Terezke Žužek so najmlajši učenci recitirali pesem Josipa Stritarja ,,V šoli". Nato je srednja skupina predstavila prizor Šola gori! Za zaključek so pa srednješolke recitirale odlomek Ivana Cankarja O, domovina! Na platnu so pokazale nekaj svojih fotografij s potovanja v Slovenijo, kjer so same doživele lepoto nebes pod Triglavom. Ob koncu se je učiteljica Marija Osoj-nik poslovila od štirih abi- Abiturienti tecaja "ABC ... po slovensko" — Bariloce, z učiteljicama in z ustanoviteljico tečaja, go. Marijo Eiletz. turientov, Vesna Mežnar pa od Solane Eiletz, ki odhaja v Buenos Aires. Sledila je razdelitev spričeval in zakuska. Učenci in njihovi starši ter učitelji so se razšli veseli nad zaključenim delom in z željami prijetnih in zasluženih počitnic -a. -k. SDO/SFZ ENTRE RlOS Mladinski odbori 2011 Po okrajih velikega Buenos Airesa, kjer delujejo naše skupnosti, sta Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza izvedli občne zbore, pri katerih so mladi sestavili nove odbore za leto 2011. Seveda, so tudi izvolili delegate, ki bodo skupno delovali v Zveznem odboru. Posredovali so nam seznam, ki ga objavljamo v tej prvi številki letošnjega leta. Vsem mladim, ki so prevzeli naloge, čestitamo in jim želimo veliko uspehov in razumevanja pri njihovem delu. CARAPACHAY Predsednik: Martin Markež; predsednica: Mikaela Resnik; podpredsednica: Nadia Jan; tajnica: Natalia Mitton; blagajnik: Marco Markež; gospodar in gospodinja: Andrej Žnidar in Tatiana Klemen; športni referent: Sandi Žnidar; kulturna referenta: Niki Jan in Tomaž Klemen; stenčas: Andrej Klemen. LANUS Predsednik: Lucas Rome; predsednica: Yamila Grbec; gospodarja: Gabriel Burja in Valentin Grbec; tajnica: Maria Grkman; blagajnik: Tomaž Sušnik; kulturna referentka: Vanesa Zorko; športna referentka: Carolina Zorko; delegata: Nicolas Rozina in Sonia Rozina. PRISTAVA Predsednik: Andrej Conde; predsednica: Marjanka Ayerbe Rant; tajnica: Tatjana Rožanec; blagajničarka: Marjanka Rožanec; gospodarja: Ivan Golob in Sebastian Zella; gospodinji: Karolina Kenda in Daniela Se-lan; športni referenti: Matija Mavric, Tomaž Maček, Nevenka Grohar in Marjana Conde; kulturne referentke: Marjanka Grohar, Viktorija Selan, Lucia Ayerbe Rant; stenčas: Cecilija Grohar in Tatiana Rant; pevska referenta: Luka Kenda in Matjaž Rožanec; delegata: Danči Grohar in Saši Ayerbe Rant. RAMOS MEJIA Predsednik: Branko Marinič; predsedni- ca: Maja Podržaj; podpredsednik: Dejko Lenarčič; blagajnik: Matjaž Pustavrh; gospodarji: Daniel Vasle in Martin Pustavrh; gospodinja: Lucijana Jakoš; športni referenti: Stefi Bokalič, Lucijana Seljak in Martin Smole; kulturni referentki: Marjanka Oblak in Ani Lenarčič; stenčas: Tatjana Pustavrh; pevski referent: Pavel Mehle; delegatinje: Agustina Zakrajšek, Dafne Ribnikar in Cin-tija Seljak. SAN JUSTO Predsednik: Maksi Malovrh; predsednica: Nadja Miklič; podpredsednik^ Milan Godec; podpredsednica: Debora Strubelj; tajnik: Vanči Strubelj; tajnica: Lučka Ma-rinčič; blagajnik: Marjan Godec; gospodar: Pablo Zafra; gospodinja: Martina Miklič; športna referenta: Nikolaj Puntar in Mikaela Puntar; kulturna referenta: Tonči Oblak in Tatjana Groznik; stenčas: Barbara Kržišnik in Kamila Mehle; delegata: Martin Uštar in Cecilia Malovrh. SAN MARTIN Predsednik: Daniel Jerman; predsednica: Stefi Leber; tajnica: Katerina Podržaj; blagajnika: Ivan Dimnik in Tomaž Kastelic; gospodarja: Martin Jerman in Pablo Luk-man; športni referenti: Natalija Jerman, Matija Medvešček in Nikolaj Žagar; kulturne referentke: Sonia Dimnik, Lucijana Dimnik, Mikaela Podržaj in Julija Kastelic; druge prireditve: Saši Podržaj in Victoria Hernán-dez; delegati: Luka Skulj, Marko Medvešček in Juan Manuel Hernández. ZVEZNI ODBOR Predsednik: Martin Uštar; predsednica: Cecilia Malovrh; tajnica: Agustina Zakrajšek; blagajnik: Juan Manuel Hernández; gospodarji in gospodinja: Danči Grohar, Nicolas Rozina in Dafne Ribnikar; športna referenta: Marko Medvešček in Cin-tija Seljak; kulturni referenti: Luka Skulj, Saši Ayerbe Rant in Nadja Magister. Cecilia Malovrh Obletnica slovenskega konzulata Preteklega 15. decembra so potekla štiri leta od uradne otvoritve konzulata Republi- i« r m i- - d T Častni konzul Carlos César Bizai ob nastopu ke Slovenije v Paraná, ki pokriva območje province Entre Rios. Istočasno je prevzel vodstvo častni konzul Carlos César Bizai. Otvoritev je vodil takratni veleposlanik RS prof. Avguštin Vivod. Protokolarna svečanost je potekala v prostorih notarske zbornice, ob prisotnosti državnih, provincijskih in občinskih oblasti, konzulov, predstavnikov tujih skupnosti in prijateljev novega funkcionarja. V štirih letih dela se je doseglo, da je na stotine slovenskih potomcev lahko potrdilo izvor svojih korenin, večkrat dvomljivih v času njihove vselitve zaradi različnih potnih listov, ki so jih slovenskim ljudem narekovali trenutni oblastniki. Po drugi strani in kot del aktivnosti diplomatskega predstavništva, se je opravilo število postopkov, povezanih z vizumi, štipendijami in tudi popravo krivic za obdobje Druge svetovne vojne. Prav tako so se začeli in izvedeli postopki v zvezi s podelitvijo državljanstva, kar je v kratkem času prejelo pet novih slovenskih državljanov. Poleg tega častni konzul zelo pogosto opravlja predavanja in nastope, namenjene predvsem obiskovalcem srednjih šol in univerze, tako v Paraná kot v provinci Buenos Aires, da tako širi poznavanje te inmigracije in sploh Republike Slovenije. Vse to je mogoče s podporo številnih potomcev, ki sodelujejo s konzulatom, da lahko opravlja svoje poslanstvo. To je tudi nek način zahvale slovenskim prednikom, ki so toliko naredili za vzgojo svojih otrok in ki so tako vztrajno delali tudi za novo domovino, ki jih je sprejela z odprtimi rokami. Končno se hoče ta konzulat tudi zahvaliti slovenski skupnosti za vso podporo navedeni aktivnosti. ». K. Carlos César Bizai Konzulat Republike Slovenije Ministri z lektorji Ob zaključku leta so minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič^ in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar v Vili Podrožnik, 22. decembra 2010, pripravili sprejem za lektorje slovenskega jezika na tujih univerzah. Na 56 tujih univerzah so v letu 2010 delovale različne oblike lektoratov slovenskega jezika. Lektorate je obiskovalo okoli 1.900 slušateljev. Na 25 tujih univerzah ima slovenistika s podporo lektorata status rednega dodiplomskega študija oziroma študijske smeri, na nekaterih pa se izvajajo tudi magistrski in doktorski študiji slavističnega, jezikoslovnega, literarnega ali prevajalskega študija. V take lektorate je vključenih približno 900 tujih študentov. Na tujih univerzah poučuje 31 slovenskih lektorjev. Potovanje mendoških maturantov v Slovenijo Prejšnja skupina mendoških maturantov e obiskala Slovenijo leta 2003. Po sedmih etih smo se maturantje 2010 podali v domovino naših dedov. Skupino smo tvorili Julieta Artač, Leo in Monika Bajda, Erik, Nikolaj in Pavle Nemanič , Marjanca in Astrid Llanos ter vodja Avguštin Šmon. 27. junija smo odleteli proti Madridu, kjer smo bili tri dni. Spoznali smo središče mesta, Toledo, ter važne turistične objekte. Nato smo odleteli v Benetke. Zvečer smo se z vlakom odpeljali proti Ljubljani, kjer so nas čakali sorodniki. Pri njih smo ostali dva dni in tretji dan smo šli na letališče, kjer so dospeli dijaki iz Kanade. Skupaj z bariloško skupino smo se z avtobusom odpeljali v Vipavo. Tam smo prvič prišli v stik z Rastjo XXXIX in vsi skupaj predstavili program plesov in deklamacij. Tisto noč smo prvič spali v študentskem domu Poljane. V nedeljo 4. julija so nas peljali v Kočevski Rog, kjer se je darovala sv. maša ter spominska proslava za domobrance, pobite po končani drugi svetovni vojni. Tam smo občutili, kaj so pretrpeli naši dedje in vsi tisti, ki ležijo v teh gozdovih, ker so se do smrti borili, da bi branili svoj narod, domovino in vero. Popoldne smo šli v Dolenjske toplice, kjer smo z drugimi skupinami zopet imeli predstavo. Tam je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Po predstavi nas je pozdravil in pohvalil za tako lep prizor. Naslednji dan je začela šola. Pisali smo sprejemni izpit in so nas razdelili po skupinah. Po končanem pouku prvega dne nas je pozdravil dekan Filozofske fakultete ter Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je posebno pohvalil mendoške dijake, ker smo tako lepo predstavili argentinsko kulturo s sedmimi folklornimi plesi in deklamacijo Martina Fierra v slovenščini. Tisti teden smo obiskali založbo Družina. Sprejel nas je direktor Tone Rode. Naslednji dan smo obiskali stolnico in imeli razgovor z ljubljanskim nadškofom dr. Antonom Stresom. Vsak dan po kosilu so nas peljali na različne izlete: na Veliko planino, v Lipico ter Portorož. Tudi zabave ni manjkalo: trikrat smo šli v bazen, se učili veslanja in žongliranja, igrali smo bowling, šli na Z ministrom Žekšem koncert Slovenskega tolkalnega projekta (STOP), ki igra samo na tolkalne inštrumente. Med koncertom so stavili uganko, na katero sem pravilno odgovoril in dobil za nagrado tolkalne palice z njihovim žigom. A ni bilo vse samo sprehodi in zabave. Vsak dan smo pisali naloge in končno zaključni izpit, katerega smo z odličnim uspehom dovršili. Zadnji dan šole je vsaka skupina predstavila zaključni prizor, ki smo ga pripravili med poukom. Zahvaliti se moramo profesorjem, ki so nas veliko novega naučili in pošiljamo lep pozdrav sošolcem, s katerimi smo se lepo razumeli ter tesno povezali. Po končanem šolskem programu nam je Izseljensko društvo Slovenija v svetu pripravilo program s potovanjem na Koroško, Debelo peč, na Bled (kjer so Pavel Nemanič, Leo Bajda in lazarist Toni Burja preplavali do otoka in nazaj), v založbo Ognjišče, kjer so nam podarili lepe knjige, na Brezje, kjer je mašo daroval že imenovani g. Toni Burja in tridnevni vzpon na Triglav. Ta izlet je bil zame nepozaben, ker sem že od majhnega plezal po mendoških hribih in vedno sanjal, da bi dospel na najvišji slovenski vrh, saj naše Aconcague še nisem mogel osvojiti. Sedaj se vsi člani skupine čutimo kot pravi Slovenci, saj pravijo, da samo ko prideš do Aljaževega stolpa „postaneš res pravi Slo- venec" Lepo se zahvaljujemo predsedniku SVS Boštjanu Kocmurju, ki si je prizadeval, da se je naše potovanje omogočilo in da je bilo za nas bivanje v Sloveniji nepozabno, Na vrhu Triglava posebno pa slovenski vladi za gmotno podporo. Zadnji teden bivanja v Sloveniji smo posvetili sorodnikom, ki so nam razkazali še druge kotičke Slovenije. Prišel je dan slovesa, težko smo se poslovili v Benetkah, kjer smo odleteli preko Madrida in Čila domov v Mendozo. Zahvaljujemo se tudi naši požrtvovalni učiteljici gdč. Lenčki Božnar, ki nas je veliko let učila v osnovni in srednji šoli; Mihu Bajdi, ki je omogočil stike s Slovenijo, Društvu Slovencev v Mendozi, vsej skupnosti, posebno pa našim staršem. Nikolaj Nemanič NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ŠTEVILKE LEPŠE KAŽEJO Slovenija je v tretjem četrtletju zabeležila 421 milijonov evrov javnofinanËnega primanjkljaja, kar predstavlja 4,5 odstotka BDP. S tem je primanjkljaj prviË po veË kot dveh letih stalne rasti manjši kot leto prej (v tretjem četrtletju lani je znašal 444 milijonov evrov oz. 4,9 odstotka BDP). Decembra inflacija v državi pa je znašala 0,1 odstotka, na letni ravni 1,9 odstotka, povprečna letna inflacija pa 1,8 odstotka. ZADNJI IN PRVI OTROK STA BILI DEKLICI Prvi dojenček v leto 2011 se je rodil v ptujski splošni bolnišnici. Le sedem minut po polnoči je na svet privekala 2800 gramov težka deklica. Zadnje rojstvo v minulem letu pa so tri minute pred polnočjo pričakali v Kranju, kjer so prav tako povili deklico, težko 3885 gramov. 200 ŽUPANOVIH MICK Legendarna Linhartova predstava Županova Micka v režiji Vita Tauferja je v Prešernovem gledališču Kranj doživela 200. ponovitev. Veseloigra je na Tednu slovenske drame 2002 prejela veliko nagrado za najboljšo predstavo festivala, kranjski gledališčniki pa so z njo gostovali po Sloveniji, Srbiji in Južni Ameriki. POPIS PREBIVALSTVA BO LETA 2012 Republiški statistični urad bo prihodnje leto popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj prvič izvedel registrsko (popisovali ne bodo po hišah, ampak bodo združili, primerjali in križali razne podatke). Glavne prednosti take izvedbe največjega statističnega raziskovanja so med drugim bistveno manjši stroški. Kot so na novinarski konferenci poudarili predstavniki urada, prehod s terenske na registrsko izvedbo popisa predstavlja velik razvojni dosežek slovenske statistike. PO SVETU PRIPRAVLJENA ZA DIALOG Južnokorejski predsednik Lee Myung-Bak je pripravljen na dialog s Severno Korejo. Kljub napetostim med korejskima sosedama želi, da bi se gospodarski položaj med državama izboljšal. Dodal je, da mora Severna Koreja kljub temu z dejanji pokazati svojo resnost in pripravljenost za jedrsko razorožitev. Na dialog s Kosovom pa je pripravljen tudi srbski predsednik Boris Tadič. Kot je dejal ima Srbija že sestavljeno pogajalsko ekipo in ocenil, da kosovski Albanci čakajo, da se konča oblikovanje institucij po predčasnih parlamentarnih volitvah. Tokratna pogajanja med Beogradom in Prištino naj bi potekala na ravni strokovnjakov, srečanja s Tadičem pa niso predvidena. ESTONIJA PREVZELA EVRO S prvim januarjem je območje evra dobilo novo članico - Estonijo. Istočasno je njeno glavno mesto Talin postalo evropska prestolnica kulture. Ta laskavi naziv si je poleg Talina nadel še Turku na Finskem. Kot je znano, bo Maribor prestolnica kulture prihodnje leto. MADŽARSKA ŽE PREDSEDUJE Z novim letom je predsedovanje Evropski uniji za šest mesecev prevzela Madžarska. Glavni izziv sede-mindvajseterice ostaja kriza v območju evra, a rotirajoče predsedstvo pri tem ne igra vodilne temveč oporno vlogo. Značilni madžarski prednostni nalogi sta podonavska regija in integracija Romov, predvsem pa želi zagotoviti gladko delovanje povezave. PAPEŽEVA POSLANICA Papež je v poslanici za svetovni dan miru z naslovom Verska svoboda, pot do miru pozval k spoštovanju pravice do verske svobode v svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu. Zahod je ob tem pozval, naj ustavi sovražnost in predsodke proti kristjanom. Najbolj preganjana vera na svetu je krščanstvo. Vsaj 200 milijonov kristjanov je žrtev neke oblike diskriminacije. Glede na zadnje poročilo ameriškega zunanjega ministrstva so države z najmanj verske svobode Mjanmar, Kitajska, Severna Koreja, Iran, Savdska Arabija, Sudan, Uzbekistan in Eritreja. SANADER V PRIPORU Nekdanjemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju, ki je novo leto pričakal v priporu v Salzburgu, so rubežniki zasegli zbirko umetnin. Hrvaški mediji so poročali, da gre za več kot sto umetniških del, večinoma slik in skulptur hrvaških avtorjev. Njihova vrednost naj bi za nekajkrat presegala 200 tisoč evrov, kolikor jih je Sanader prijavil kot premoženje. Sodišče je začasni odvzem premoženja zahtevalo kot jamstvo, da bo država lahko dobila denar, če bi sodišče pravnomočno potrdilo, da je nekdanji premier kriv korupcije. NAŠ LIST V NOVEM LETU S prvo številko našega tednika v letošnjem letu začenjamo pravzaprav nekako jubilejno leto. Saj bo novembra 1961 poteklo dvajset let, odkar je izšla v domovini v času okupacije in v začetku revolucije prva številka tedaj podtalnega lista Svobodna Slovenija. Skoro štiri leta je Svobodna Slovenija v domovini izhajala in kljubovala zasledovanjem in pregajanjem okupatorjev in komunistov. Obojim je bila na poti, ker se je trudila, da oznanja resnico in kaže na laži nacistov, fašistov in komunistov. Marsikdo je še med nami v izseljenstvu, ki se spominja tiste dobe v zvezi s tajnim razširjenjem Svobodne Slovenije. Marsikdo se z zadovoljstvom spominja težav, ki jih je premagal pri tem delu in tako pomagal, da je Svobodna Slovenija izhajala, četudi so je hoteli zatreti in uničiti. V začetku leta 1948 je list ponovno začel izhajati v Argentini. Trinajst let je minilo od tedaj, odkar izhaja v novih okolnostih, premaguje nove težave. Je pa vedno v službi slovenske misli kakor pod okupacijo v domovini, tako sedaj v izseljenstvu. ^ SLOVENCI V ARGENTINI SILVESTROVANJE Je tudi letos zbralo večje skupine Slovencev na raznih mestih. Tako v Našem domu v San Justu, kjer so v veselem razpoloženju pričakali novega leta. Rojaki iz San Martina so imeli silvestrovanje v svojem novem društvenem domu. Rojaki v Carapachayu so se pa dobili na prostoru, kjer si postavljajo skupni dom. Kar lepo število jih je prišlo in dobro so se počutili v prijetni družbi. Člani Slov. kat. akad. društva in njihovi prijatelji so si pa za silvestrovanje izbrali prijetne prostore na pristavi pri Markeževih. In jim ni bilo žal, ker je vso družbo prevevalo veselo razpoloženje. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Dne 31. decembra je krstil g. Jože Jurak v San Martinu Petra Antona Podržaj, sina Antona in Anice Bajda. Za botra sta bila Peter Bajda in Ana Podržaj por. Petkovšek. — V nedeljo, 1. Januarja 1961 je bil krščen v cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejía Friderik Janez Bergant, sin Friderika in Hedvike Bergant roj. Draksler. Za botra sta bila Frančiška Urbančič in Jože Draksler, krstil pa je krščencev stric g. France Bergant. V družini Petra Klobovsa in njegove žene ge. Ivanke roj. Grilc so pa dobili hčerko Bernardko. Čestitamo. Svobodna Slovenija, 5. januarja 1961 - št. 1 RESUMEN DE ESTA EDICION PRENOVLJENA EKIPA Hrvaški sabor je na izredni seji potrdil predlog premierke Jadranke Kosor o preoblikovanju vlade. Uvedla je novo funkcijo - podpredsednika vlade, ki bo pristojen za naložbe. To je postal Domagoj Miloševič. Podpredsednika vlade sta po novem tudi zunanji minister Gordan Jandrokovič in kmetijski minister Petar Čobankovič. Poslanci so za finančno ministrico potrdili Martino Dalič, za obrambnega ministra Davorja Božino-viča, za ministra za okolje Branka Bačiča in za ministra za kulturo Jasna Mesiča. Predsednica hrvaške vlade je tudi povedala, da bodo parlamentarne volitve na Hrvaškem konec leta 2011. Točen datum bo vladajoča koalicija še določila. LETO V EU Za Evropsko unijo je turbulentno in delavno leto, je v videoizjavi povedal prvi predsednik unije Herman van Rompuy. Bilo je šest vrhunskih srečanj evropskih voditeljev in okoli dvajset strateških vrhov z drugimi državami. Za najpomembnejša je Van Rompuy označil prizadevanja za ohranitev stabilnosti območja evra, saj je v dolgove zabredlo kar nekaj držav članic, še posebej Grčija. V reševanje njene zadolženosti so se morale vključiti tudi ostale evrske države. Kot pravi predsednik, smo tako reševali ,,naš denar". 70 AŇOS Con esta edición nuestro periódico entra en una etapa muy especial: 70 aňos de existencia. Quizás algún lector se extraňe, sabiendo que el primer número se editó en Buenos Aires el 1. de enero de 1948. Es cierto. Pero esa edición dio comienzo a la segunda época del semanario. Este, en realidad, apareció por primera vez en Ljubljana el 22 de noviembre de 1941, en plena guerra y ocupa-ción extranjera. De allí también su nombre: "Eslovenia libre". Su fundador y mentor fue Miloš Stare, quien en la preguerra fuera diputado nacional por Eslovenia en el parlamento de Belgrado. Editado como periódico clan-destino, denunciaba las atrocidades del fascismo y el nazismo, que se habían repartido el territorio esloveno, pero también del comunismo, que aprovechando tanta desgracia comenzó a llevar adelante su revolución social. Poniendo en peligro su libertad e incluso sus vidas, Stare y sus colaboradores imprimían y distribuían Svobodna Slovenija todo el tiempo de la guerra, informando la verdad y proclamando los altos ideales del sentir demo-crático esloveno. Terminada la guerra y ante el adveni-miento del régimen comunista, ese grupo tuvo que emigrar, para preservar sus vida y la libertad que siempre proclamaron. Establecido en Buenos Aires, don Miloš Stare retoma en 1948 la edición del periódico, que continua hasta nuestros días, manteniendo inalterable su línea democrática y nacional. Hoy las circunstancias han cambiado totalmente: aún con dificultades y remezones del pasado régimen, Eslovenia es un pais libre y dueňo de su propio destino. En este ámbito nuestro periódico es un lazo de unión entre los origenes y la diáspora y una crónica imprescindible de la vida social y cultural de nuestras comunidades, sin renunciar nunca al ideario de libertad y democracia, soňado por su fundador. jFeliz y fructifero aniversario! (Pág. 1) FIN DE CLASES En este número publicamos tres cierres de ciclos, de los cursos de idioma esloveno en la Argentina. Uno de ellos es el curso "ABC ^ po slovensko" de Bariloche, que enseňa la lengua eslovena a quienes no tuvieron la oportunidad de aprenderla desde muy pequeňos, pero tienen la gran voluntad de conocer la lengua de sus raíces. Los otros dos cursos son de Lanús (Baragova šola) y San Justo (Balantičeva šola). En el caso de Baragova šola, el cierre estuvo ligado a los festejos por los 60 aňos del curso, para lo que editaron una publicación alusiva. Los actos de los diferentes grados estuvieron relacionados con la vida del obispo Friderik Baraga, el patrono del curso. En Balantičeva šola el acto principal escenificó la acción desarrollada en un bosque. Hacia la noche, del cielo bajó San Nicolás en compaňía de los ángeles, para entregar regalos a los niňos. En ambos actos, los egresa-dos tuvieron su lugar y recibieron las palabras de despedida de sus docentes. (Pág. 3) JÓVENES ORGANIZADOS Las organizaciones juveniles eslovenas, tanto femeni-na como masculina, tuvieron sus respectivas asambleas en cada centro esloveno en los meses de noviembre y diciembre de 2010. Entre los elegidos para el nuevo equipo de trabajo de cada centro se designaron los delegados que conformaron, en los primeros dias de diciembre próximo pasado, la comisión de la organiza-ción central SDO-SFZ. Los nombres de los nuevos grupos de trabajo para el 2011, los pueden encontrar en la página correspondiente. A todos, mucha suerte. (Pág. 4) CONSULADO EN ENTRE RIOS El dia 15 de diciembre de 2010, se cumplieron cuatro aňos de la apertura oficial del Consulado de la República de Eslovenia en Paraná, con jurisdicción en la Provincia de Entre Rios y de la puesta en funciones de su titular, el Cónsul Honorario Carlos César Bizai. (Pág. 4) HORARIO DE VERANO Se informa que hasta nuevo aviso las oficinas del Centro esloveno capitalino (Eslovenia Libre, Eslovenia Unida y la Misión católica eslovena) atenderán al público (personal y telefónicamente) de lunes a viernes en el horario de 12 a 18 horas. Muchas gracias. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociación Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacción y Administración: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Janez Juhant, AlenkaBelič Fantini, Lucijana Servin Čeč, Terezka Marn Žužek, Marko Vombergar, Vesna Mežnar, Carlos Cesar Bizai, Cecilija Malovrh in Nikolaj Nemanič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociación Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRÁFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O