Stev. 33 V Mariboru 13. avgusta 1896. Tečaj XXX. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na ! Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po & kr dom za celo leto 'i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., za četrt leta Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne aprejemajo. 85 kr. — Naročnina se pošilja npravniAtvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioc Za oznanila se plačuje od navadne vrstioe, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega drnštva dobivajo list brez posebne naročnine. dvakrat 18 kr., trikrat 16 kr. Volitve so blizu, torej na delo! Volitve za deželni zbor štajarski so že razpisane, in sicer se bo volilo za kmečke občine v ponedeljek, dne 21. septembra, za mesta, trge in kupčijski zbornici pa dne 23. septembra. Naših vrlih kmetov ni treba več učili, kako naj volijo; oni so politično že izšolani in volijo soglasno, kakor jim svetujejo njih zaupni možje in pa voditelji, ki so združeni v »Slovenskem društvu«. To društvo postavlja kandidate, kakoršnih smo potrebni, krščanske, modre in pravične može. Svet je v naših časih tako zmeden, kakor bi bil iz ojnic vržen: vse je nezadovoljno, vsi tožijo o krivicah in o slabih časih; oglašajo se različni zdravniki, in vsak priporoča drugo zdravilč za bolni človeški rod in drugo vez za razvozljano človeško družbo. V tej zmešnjavi, "ko nobeden prav ne ve, komu bi verjel, mora biti naša vodnica sv. vera, to je večna resnica, katero nam je sam božji Sin iz nebes prinesel. Zato priporočamo za poslance krščanske može, kateri bodo, od sv. vere razsvetljeni, vselej pravo pot zadeli, da nam pomagajo in nam pripomorejo do dobrih postav. Ker je pa za poslanca treba tudi precej skušnje tega bridkega pozemskega življenja in nekaj učenosti, zato priporočamo za poslance vselej najmodrejše može, kar jih v svoji sredi imamo. Kdor je pa krščanski in moder, je tudi pravičen; in kdor je pravičen, se bo potegnil za revno delavno ljudstvo, kjerkoli se mu krivica godi, potegnil se bo pa tudi za slovenske pravice, saj mi Slovenci nič krivičnega ne terjamo, ampak le to, kar nam gre po božjih in človeških postavah. Take kandidate bo postavilo »Slovensko društvo«, in mi smo preverjeni, da bodo tudi ti izvoljeni. — Slovenci se pa ne smemo zadovoljiti samo s kmečkimi občinami, mi moramo svojo srečo poskusiti tudi v mestih in trgih. Mi ne potrebujemo tujih žrebljev v našem telesu, mesta in trgi na slovenski zemlji morajo slovenski biti. V resnici je tudi večina prebivalcev v teh mestih in trgih slovenska, kar se ža »Nemca« šteje, so ponemčenci ali pa odpadniki t. j. nemškutarji, ki dostikrat še dobro nemški ne znajo. Da bi nam t|ki jezike kazali in nam noge podstavljali, tega nam ravno ni treba trpeti. Če že prav na prvi naskok ne zmagamo, vendar moramo svetu pokazati, da ta mesta in ti trgi niso tako »čisto nemški«, kakor jih nemško-liberalni časniki opisujejo. Po vseh spodnještajarskih mestih mora slovenska stranka svoje slovenske kandidate postaviti. Samo v Mariboru bo bolje kazalo, priporočiti v volitev nemškega krščanskega socijalista. Tacega bi lahko volili: 1. Slovenci; 2. vsi duhovniki in drugi verni katoličani; 3. vsi Nemci, ki so pristaši dr. Lue-gerja in njegove protijudovske stranke, in takih je v Mariboru vsaki dan več. Ako pridno delamo in v Mariboru lepo število glasov za takega kandidata vkup spravimo, potem se bo sama od sebe rodila misel, da je treba v Mariboru ustanoviti krščansko-socijalno stranko, katera bi se nemškim nacijonalcem in liberalcem nasproti postavila; Slovencem pa bi morala nehlinjeno, odkritosrčno pravičnost obljubiti. To bi se iz Maribora kmalu raztrosilo po vseh spodnještajarskih mestih in trgih, v katerih bi potem drug, boljši duh zavladal; dosedanje sovraštvo med Slovenci in Nemci bi prenehalo in se v prijaznost spremenilo; imeli bi spet ljubi mir, katerega sam Bog ljubi in zapoveduje, dokler je mir pravičnosti, ne pa mir, ki ga naredi kruta sila. Na delo torej rojaki, volitve so blizu! Iz oklica združene katoliške ljudske stranke na Koroškem. (O deželnozborskih volitvah.) Katoličani, Nemci in Slovenci, spoznavamo, da je božja previdnost ločila ljudi po narodih. Samo krščanska pravičnost more rešiti in odstraniti tudi težave, ki nastajajo vsled tega, ker so na svetu različni • narodi. Z ozirom na skupna krščanska načela in iz ljubezni do skupne avstrijske domovine bodo se naši poslanci obeh narodov medsebojno podpirali. Samo ob sebi se razume, da bodo svoje posebne narodne težnje odkritosrčno zastopali. Nad narodnostjo nam je vera; katoliška vera veže avstrijske narode s cesarsko hišo; ravno tista vera bode tudi podlaga miru med Nemci in Slovenci na Koroškem, -t Kar pa zadeva posamezne točke in opravke deželnega zbora in odbora, bodo se naši poslanci ozirali na to-le: Dežel ne potrebščine in javne stavbe. Ko se ohranjujejo in napravljajo neobhodno potrebne ceste, urejajo potoki in hudourniki ter zboljšajo zemljišča, je skrbeti za to, da se pri tem mejaši preveč ne obložijo. Velike stavbe in krajevne železnice naj se, kedar je le mogoče, zidajo, ne da bi bilo treba zvišati deželnih do-klad, z radodarnimi doneski, podporami in drugimi dohodki; vselej mora se gledati na to, da se o pravem času poplača (amortizuje) dolg, ki se je napravil. Šola. Po sklepih avstrijskih katoliških shodov in po skupnem pastirskem listu avstrijskih škofov (1890) želimo in hočemo pred vsem za katoličane katoliške šole, katere država po svojej pravici|nadzoruje. Šole naj se uravnajo drugače za mesta in drugače za deželo, ker so po mestih in po deželi t,udi čisto' drugačne potrebe, na katere se more šola ozirati; dalje hočemo šole, v katerih se otroci poučujejo na podlagi materinega jezika in šole, v katerih se morejo šolarji (ako je potreba) na- učiti obeh deželnih jezikov; hočemo, da se bolj odraščena mladina poučuje tudi v gospodarskih in obrtnih stvareh in da šolske oblasti pazijo tudi na obnašanje mladine. Občine naj dobijo večjo pravico pri nastavljanju posameznih učiteljev. Učitelje hočemo glede njihove službe, plače in povišanja obvarovati vsake samovolje, naj pride od katerekoli strani. Zahtevamo, da se veronauk zopet vpelje v višje razrede celovške realke in da se poskrbi za veronauk v vseh nadaljevalnih in strokovnih šolah. Denarno gospodarstvo. Skrbeti je, da dežela ne izdaja več, kakor ima dohodkov, s tem, da se kolikor le mogoče ne sklepajo stvari, katere nalagajo vedno večje in težke stroške: poskrbijo naj se tudi novi dohodki, ki davkoplačevalce kolikor mogoče varujejo novih plačil. Ob enem naj se povišajo lastni dohodki deželnih zakladov (fondov) in čim preje zopet doplača domesti-kalni zaklad; zgodi naj se to z izvanrednimi dohodki, založbami, z dohodki iz prodanih posestev in prihodnjih prebitkov od državnih davkov. Kedar se razdelijo prebitki od državnih davkov, ali ko se izpeljuje nova davčna postava, ali če se volijo davčne komisije ali se pregleduje žemljiško-davčni kataster itd., naj se po vseh okrajih koroške dežele podpirajo v prvi vrsti tisti, ki so v gospodarskem oziru slabejši in torej podpore najbolj potrebni. Narodno gospodarstvo. V smislu onih so-cijalnih (družabnih) preosnov, za katere se potegujejo naši somišljeniki v deželi in državi že skozi desetletja, naj se obrtne in bodoče kmetske zadruge posvetujejo o socijalno-političnih postavah ter jih krajevnim razmeram primerno izpeljujejo. Strokovno znanje in izkušnja mož, združenih v zadrugah, naj se porabi zato, da pride deželni zbor do dobro pripravljenih sklepov, ki se morejo tudi izvršiti. Želimo torej, da se utrdijo lastninske in dedne pravice pri zemljiščih, da se uravnajo trgovinske zadeve in zalaganje vojne; hočemo, da se vendar enkrat reši vprašanje o živinski soli, o lovski in gozdni postavi na korist kmetom, da se razvija posojilništvo in zavarovanje; potegujemo se za to, da se odstranijo terminska trgovina in prekupovanje, sleparsko tekmovanje, ponarejanje jedil in druge občeškodljive krivice. Izobražujejo in nravstveno povzdigujejo naj se posli in učenci v družinah, šolah, pri gospodarstvu in v delavnicah. Delujemo na to, da se znova povzdigneta kmetski in obrtni stan, da pridejo do boljših razmer vsi delavci, zlasti oni, ki so po starosti obnemogli, in da se sploh pospešujejo vse občekoristne naprave. Občinske zadeve. Hočemo, da se že obstoječe nravstveno-policijske postave in ukazi natančneje izpolnjujejo. Kedar se pregledujejo blagajnice, kakor tudi o drugih priložnostih, naj dežeri odbor občine primerno pouči in jih napeljuje, da in kako naj vsako leto na-pravljajo natančen račun o dohodkih in stroških; naj varčno gospodarijo s premoženjem, zmanjšujejo dolgove in zlasti za reveže primerno poskrbijo. Deželni zbor naj primerno vpliva na to, da se nova domovinska postava in postava o preskrbovanju revežev sklene in izvrši po načelu, da je najprej družina dolžna skrbeti za svoje domače, ko se postarajo ter trpijo pomanjkanje; z ozirom na to dolžnost je treba varovati gospodarje, ko prejemajo dedščino. Če je kdo od družine skozi dolga leta ali celo življenje služil na tujem, naj njegov gospodar sam ali združen s svojimi stanovskimi sodrugi skrbi za zavarovanje zoper nezgode in v starosti. Še le konečno preide ista dolžnost na občino, oziroma na deželo in državo. Deluje naj se tudi zoper prevelika bremena, ki se nalagajo mestnim in kmečkim občinam v prenesenem delokrogu. Volilna pravica. Hočemo da se vpeljejo neposredne (direktne) volitve za . deželni zbor tudi v kmečkih občinah, pa s tajnim glasovanjem; volilni kraji naj bodo občine. Volilni okraji naj se pravično razdelijo in postavno naj se zabrani vsaka zloraba volilne pravice. Cerkvene zadeve. Žice in trije novoinašniki. Že dolgo so se Žičani veselili nove maše v svoji duhovniji. Zakaj sedanji rod še ni imel take slovesnosti v svoji domačiji. Toda zdaj je napočil čas zaželenega radovanja za častitega zlatomašnika, domačega župnika Zabukošeka, pa tudi za vse vernike. Na dan sv. Jakoba t. 1. je bila cela župnija v praznični obleki. Kako pa to ? Takrat so se Žičani pripravljali za slovesen vsprejem treh svojih novomašnikov. Večina občinskih odbornikov in njim na čelu gospod župan, pa tudi drugi gospodarji so se s sedmerimi vozovi peljali v Foličane k brzovlaku, da bi v imenu veselih župljanov pozdravili došle novoposvečene svoje rojake in da bi jih spremili do svoje župnijske cerkve. Kdo bi popisal veselje in radost žiških faranov, ki so v obilnem -številu zbrani čakali prihoda svojih ljubljenih posvečencev! Med gromenjem možnarjev se pripeljejo k cerkvi z ovenčanimi konji na lepi kočiji vsi trije novomašniki skupaj. Pred cerkvijo je bila množica ljudstva. Tu je tudi stala lepa vrsta šolarjev in belo oblečenih šolaric pod. vodstvom krščansko-narodnega učitelja. Tri deklice v deviškem oblačilu stopijo iz vrste in podajo vsakemu gospodu primicijantu ukusno sestavljen šopek. Potem se gospodi novomašniki nekoliko časa prijazno pogovarjajo s pozdravljajočimi sorodniki in znanci ter se podajo v cerkev, kjer imajo slovesne li-tanije Matere božje z dvema blagoslovoma. Ko ljudje prejmejo novomašniški blagoslov, se razidejo na dom z radostnim in ganjenim srcem, da je žiško župnijo doletela letos čast treh primicij. Gotovo ni bolj veselega shoda na Slovenskem, kakor so nove maše ali primicije. Pač je za celo du-hovnijo nova maša domačega rojaka veselje in čast. »Župnija, ki dokaj svojih rojakov vrlih mašnikov ima, je svete matere katoliške cerkve rožni vrt«, so rekli naš slavni vladika Slomšek. In tak rožni vrt je tudi žiška župnija. V njej so zrasle tri rože, ki so v tem letu dospele do najlepšega cveta. Kolika čast in sreča je to za Zičane! Ni je župnije v naši vladikovini, ni je na Štajarskem, ni je na Avstrijskem in v celi Evropi, da, popolnoma brez skrbi smemo trditi: »Celi svetnima kraja, kjer bi v enem letu trije novomašniki, sorodniki iz ene vasi stopili pred oltar, da bi služili Bogu najvišjemu najimenitnejšo daritev. Kar pa nima ■celi svet, s tem se lahko ponašajo Žičani. Dne 2. avgusta se je vršila slovesnost prve žiške primicije. Kakor sploh na Slovenskem, je bila tudi ta slovesnost dvojna: cerkvena in narodna. Glede obeh naj se omenja na kratko le to, kar je lastno le tej primicijj, kar posebno njo odlikuje. V cerkvi je imel slavnostni govor ljutomerski gospod kaplan Fr. Brglez, bratranec gospoda primicijanta Fr. Gosaka. Z ognjevito besedo je gospod pridigar razložil imenitnost duhovskega stanu. In dolgo še bodo vedeli verniki povedati zlate nauke in resnice, katere jim je tako mično polagal na srca. Daj Bog, da bi jih tudi vsikdar izpolnjevali! Pohvalno moramo tudi omeniti krasno ubrano cerkveno petje. Narodna slovesnost te primicije se je vršila dva dni na domu novomašnikovega očeta, Jurija Gosaka, zavednega katoličana in prvoborilca slovenskih narodnih pravic konjiškega okraja. Znamenito je Gosakovo selo, ker je že v šestnajstem stoletju glede davkov pripadalo k zajčkemu samostanu, čegar marsikatero zanimivo pismo še shranjuje sedanji posestnik. Kako krščanska hiša pa je Gosakova, se razvidi iz tega, da sla tukaj doma dve šolski sestri. Ti sta se ob novi maši pripeljali v svoj kraj, da bi se udeležili veselih in za celo rodovino pomenljivih trenutkov svojega brata novo-mašnika. Narodna veselica se je prav dobro obnesla. Po prijazni utici so se razlegali navdušeni govori raznih gostov, kakor čast. gg. M. Karba, zreškega župnika, in Fr. Hrgleza, pa tudi vrlega gospodarja Zidanšeka in še drugih. Svirala je znana godba šmarskih, dobro izurjenih godcev, in donelo je krepkodoneče petje bogoslovcev in dijakov; glasile so se pa tudi mile slovenske pesmice drugih gostov. Seveda ni primanjkovalo tudi drugih zabav. Vince z gore nam je pa grelo srce, tako, da so Žičani rekli: »No, Rog daj, da bi še na prihodnjih dveh primicijah bilo tako prijetno, drugega si pa nič ne želimo!« --♦-- Gospodarske stvari. Pravila kmetijskega društva v Dobrepoljali, (rcgistrovane zadruge z omejeno zavezo.) (Konec). Razsodišče. — § 29. Razsodišče obstoji iz 5 vidov, katere izvoli občni zbor iz vrste zadružnikov za 3 leta. Zadružniki, ki so izključeni od načelstva in nadzorstva (§§ 19 in 28), izključeni so tudi od volitve v razsodišče. Razsodišče izvoli iz svoje srede predsednika z absohitno večino glasov. Pri enakosti glasov določi žreb. Če je predsednik začasno zadržan, namestuje ga od njega določeni član razsodišča. Razsodišče je sklepčno, če so bili vsi člani k seji vabljeni in če se razun predsednika vsaj še dva vdeležita seje. § 30. V delokrog razsodišča spada neprizivna razsodba vseh sporov, ki nastanejo iz zadružnega razmerja ali iz zadružnega poslovanja, bodisi mej posameznimi zadružniki, ali med zadružniki in zadrugo oziroma na-čelstvom. Vsak zadružnik se s svojim pristopom k zadrugi podvrže v vseh pravnih zadevah mej njim in zadrugo neprizivni razsodbi zadružnega razsodišča. § 31. Kedor se obrne na razsodišče, mora to storiti s pismeno vlogo, ki je vložiti pri predsedniku. Razsodišče sklepa z absolutno večino glasov. Predsednik se vsikdar vdeležuje glasovanja. V slučaju jednakosti glasov obvelja tisto mnenje, kateremu se je pridružil predsednik. V zamotanih pravnih slučajih sme razsodišče povabiti k posvetovanju skušenega pravnika s posvetovalnim glasom. § 32. Za poslovanje razsodišča sestavili je poseben poslovnik. Ta poslovnik sestavi razsodišče samo. Občni zbor. — i; 33. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do 15. junija. Izvanretlni občni zbor se skliče, če se načelstvu ali nadzorstvu potrebno zdi, ali če to od načelstva zahteva deseti del zadružnikov v posebni pismeni vlogi z izrečno navedbo predmetov posvetovanja in sklepanja. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora razglasiti je 14 preje v dnevniku, v Ljubljani izhajajočem. 4? 34. Predmeti sklepanja občnega zbora so: 1. premena pravil, 2. razdružba in likvidacija zadruge, 3. po-trjenje letnega računa, 4. izvolitev načelstva, nadzorstva in razsodišča, 5. odstavljenje načelstva in nadzorstva, 6. navodila glede snovanja posebnih rezerv (§ 10). § 35. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 34 navedenih točkah in ima en glas. Zadružniki, ki se ne vdeležijo osebno občnega zbora, zamorejo biti zastopani po drugih zadružnikih, na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. A vsak zadružnik sme le enega druzega zadružnika zastopati. § 36. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v treh tednih drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa s nadpolovično večino glasov; pri jednakosti glasov odloči mnenje predsednikovo. Če gre za razdružbo zadruge, morata biti zastopani najmanj dve tretjini zadružnikov, in morajo glasovati tri četrtine navzočih za to, da se društvo razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru nista zastopani dve tretjini zadružnikov, mora se v treh tednih sklicati drug občni zbor, v katerem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinkami glasov, brez ozira na število vdeležnikov. Glasuje se, kakor določi predsednik. Sklepe vsakega občnega zbora razglašuje načel-stvo z oznanili, v uradnici nabitimi. § 37. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru slaviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, da se o njih poroča v prihodnjem občnem zboru. O predlogu, da se skliče izvanredni občni zbor, se pa mora v vsakem slučaju takoj sklepati (§ 30 zakona z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70). § 38. Občnemu zboru predseduje načelnik, ki imenuje zapisnikarja izmed navzočih zadružnikov. O vsakem občnem zboru sestaviti je zapisnik, katerega podpišejo predsednik, zapisnikar in še dva zadružnika, ki sta pri občnem zboru navzoča bila. VII. O razdružbi zadruge. § 39. Zadruga se razdruži: a) vsled sklepa občnega zbora, b) kadar se otvori konkurz na zadružni imetek, in c) vsled ukaza upravne oblasti. § 40. V slučaju likvidacije mora načelstvo iztirjati zadružne tirjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar, in čislo premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, izročiti župnemu uradu v Dobrepoljali, da ga razdeli v gospodarske podpore društvenega okolišča ali ga porabi za ustanovitev in podporo novega takega zavoda v Dobrepoljali. Sejmovi. Dne 17. avgusta pri Sv. Jakobu pod Kalobjem, v Sevnici ob Savi, Mozirju, pri Mariji-Trošt, na Pilštanju, in v Kapelah. Dopisi. Iz Slov. goric. (Spomin na pokojnega g. Davorina T r stenja k-a.) Med Muro in Dravo se je rodilo narodu slov. lepo število sinov, katerih imena bodo slovela, dokler po svetu bo imel hod slovenski rod. Izmed teh je gotovo pokojni Davorin Trstenjak eden najzasluženejših. Popolnega životopisa njegovega še Slovenci nimamo. Dne 2. svečana 1890. leta zatisnil je oči Davorin Trstenjak kot župnik v Starem trgu. Družba sv. Mohora nam je podala v »Koledarju« iz leta 1891. le »črtice iz njegovega življenja«, katere je zbral profesor dr. Jakob Sket v Celovcu. Profesor dr. Janko Pajk nam je spisal črtice o njegovem značaju. Oba spisa je vsprejel narod slovenski hvaležno; toda čaka še vedno na popolen životopis, katerega nam še vedno dolguje »Matica slovenska.« Ime Davorina Trstenjaka je pri nas tako priljubljeno, tako popularno, da se moramo čuditi, kako je bilo mogoče, da je minolo šest let, preden je dobil rojstni hram v Kraljevcih spominsko ploščo! Pa ne tožimo! Kar se je zamudilo, bode se letos popravilo, ker se bode dne 6. septembra 1.1. v Kraljevcih slovesno odkrila spominska plošča Davorina Trstenjaka. Lastnik »Edelmanove« domačije v Kraljevcih, stričnik Davorinov: Lovrenc Trstenjak je že dal dovoljenje, da se plošča v steno vzida, da se more primerna slavnost vršiti pri vsakem vremenu na njegovem domu. Tu se bode zbral dne 6. sept. narod slovenski, da počasti spomin uzornega in zasluženega duhovnika, jezikoslovca in pisatelja slovenskega. Zatorej slovenski rojaki, počastite spomin pokojnika s tem, da se nas zbere dne 6. septembra 1.1. pri Sv. Jurju ob Ščavnici in v Kraljevcih kakor »listja in trave,« gospod in prostak, profesor in dijak, staro in mlado. Od Marije Snežnice. (Patrocinij; ljudski shod.) V nedeljo, dne 9. avg. smo slovesno obhajali v precej prenovljeni cerkvi patrocinij, god Marije Snežnice. Imeli smo tri službe božje; prva pridga je bila slovenska, druga nemška in tretja zopet slovenska, katero so go-gorili vlč. g. kanonik dr Gregorec, ki so zatem tudi le-vitirano sv. mašo opravili. Bil je po daljem času zopet lep dan brez deža in toče, ljudstva pa od vseh krajev veliko. — Popoldan se je vršil ljudski shod dobro in srečno. Sicer so nesrečni nemškutarji shod skušali zopet, to pa zvijačno, zabraniti. Toda ogromna večina vrlih in poštenih Slovencev jih je prezirala, v stran potisnila. Drugokrat se naj poboljšajo ali poskrijejo! Sredi zborovanja prišel je vladni zastopnik, c. kr. okrajni glavar sam. Govorili so z znanp spretnostjo gospodje Robič, Hribar in dr. Gregorec. G. g. župnik Pignar jim je v imenu zbranega ljudstva izrekel najiskrenejšo zahvalo in prosil, naj bi se ob slovenski meji večkrat takšni shodi vršili. Dodjal je še željo, naj bi državni poslanec dr. Gregorec še enkrat hotel poslanstvo vsprejeti. Stavilo se je tudi več vprašanj in navajalo pritožeb n. p. zaradi predrage soli, prodavanja špirita. Zlasti važna in pomenljiva je bila pritožba zavoljo uradnikov, sodnikov. Pri cmureškem okrajnem sodišču in okrajnem glavarstvu radgonskem ne zna noben uradnik slovenski, vsi so Nemci, in vendar je veliko tisoč slovenskega prebivalstva, katero ima z njimi posla. Poslanca sta odgovorila, da se za slovensko uradovanje zmiraj borita in bodeta ovo borbo nadaljevala do popolne zmage. Treba pa je, da se jima posamezni podatki in krivice prav in resnično naznanijo. Navajanje takih posameznih krivic v državnem zboru največ izda. — Ljudje so bili srečno završanega in toliko podučljivega shoda vidno veseli in zlasti vrli Anovčani so prosili, naj se takšen shod skliče pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, kar se jim je tudi obečalo. Delo je res težavno in sitno, na meji pa potrebno in hvaležno. Ljubezen do lepe naše domovine premaga vse ovire! Od Pesnice. (Agitacija.) Naši nasprotniki, na čelu jim znani kričač, ki se bo najbrž vrival kot kandidat v deželni zbor, hočejo izkoristiti nesrečo po toči sebi v prid in izposlovati državno in deželno podporo ponesrečencem Naši vrli poslanci gotovo v tej reči rok križem ne držijo. Tudi bi bilo dobro, ako bi tudi naša glasila popisala natanko in v bujnih bojah vso strašno nesrečo, počenši od Zgor. Sv. Kungote in Spod. Sv. Kungote do Sv. Ilja, Jarenine, Sv. Marjete po vsej Pesniški dolini, sploh v Slovenskih goricah in toplo priporočala poškodovance (seveda samo kmetovalce in vincarje) za državno podporo, ker sam odpis davka jih ne bode zavaroval pred gladom. Vse prebivalstvo naj- huje prizadetih občin, ki se v istini ne bode črez zimo preživeti moglo, pričakuje tako podporo. — Da se toče, nalivi in plohe v zadnjem desetletju množijo, je brez dvojbe krivo neusmiljeno posekovanje in krčenje lesov, ne samo v planinah, temuč tudi hribih v Slovenskih goricah in dolinah. Nasvetovati bi kazalo, da se po-gozdijo s pripomočjo državno in deželno vse goličave. Tudi stare gole planine bi bilo dobro zasaditi tako n. p. planino »Golico«. Če se more pogozditi Kras, zakaj bi se ne mogla »Golica«, ki je še zelena videti na štajarski strani. Z vezi s tem bi bil nasvet, naj se oprostijo vsi gospodarji povsod, ki zasadijo les tam, kjer ga preje ni bilo, vsaj 15-20 let davka od zasajenih parcel; saj so taki bolj potrebni oprostitve, kakor gospodarji, ki jo imajo od novo sezidanih hiš, ali pa od trsne uši ukon-čanega vinograda, ker bi bilo zasaditev z gozdom tudi obče koristna. Od Sv. Benedikta v Slov. gor. (Vihar in toča.) V četrtek, dne 6. avgusta so se privalili od zahoda nad okraj sv. Benedikta grozni oblaki; v 15 minotah je bila cela dolina ogrnjena s temnim oblakom. Strašni vihar, lomeč drevesa, podirajoč poslopja je spremljala med zalivom gosta toča. Vinogradi so nad polovico poškodovani; turšica istotako; ajdna popolnoma. Sadja je polovico vzel strašen vihar. Naj bolj zadete so občine: Ročica, Benedikt, Sv. trije kralji, Osek, Ihova, Ščavuica, Drvanja. — Kolikor mi je bilo povedano, so zadete močno župnije Sv. Jurij v Slov. gor. (Malna), od Negove pa sosebno del zapadni. Iz gornjih Haloz. (Toča.) Letos itak ne bomo imeli najpotrebnejšega pridelka, namreč krompirja, ker gnije vsled neprestanega deževja; zdaj pa je zadela še druga nesreča naš kraj: v četrtek, dne 6. avg., se je proti večeru vsula strahovita toča, kakoršne ne pomni najstarejši človek; padala je debela kakor jajca; pa ne okrogla, temveč, celi kosci ostrega, ploščatega ledu in brez deža. To vam je bilo grozno treskanje, s treh je letela opeka; šipe so zvenčale. Vinogradi so malo da ne uničeni; grozdje in naš up leži — na tleh. Koruza je posekana in pomandrana, ajda poteptana. Beda bo velika; veselili smo se jeseni, ker je tako lepo vse kazalo; ali zdaj stojimo obupani in gledamo žalostno v bodočnost in na uničene naše nade. Kaj bode z nami? Odkod bomo vzeli denar za kruh, štibro in druge potrebe? Prizadeti so, kolikor je nam znano, naslednji kraji: Sv. Janž v Halozah, Sv. Duh, Sv. Trojica, Črna-gora, Žitale in Sv. Vid. Iz Rogatca. (Toča) je dne 6. avg. že tretjikrat letos klestila po naši nadžupniji. Okoli 6. ure zjutraj se je nebo nagloma stemnilo, nastal je hud vihar in med gromom in bliskom je jelo sipati točo, debelo, kakor jabolka. Stari možje ne pomnijo tako debele toče. Na srečo je kmalu prenehala. Pri nekem kmetu je ubila petelina. Nekoliko pred burjo je dospelo več dijakov na Donat. Zavoljo groma in bliska so pa siromaki vžili veliko strahu v planinski koči. Toča je segla na široko, kakor redko kedaj. Zabila je več ali manj skoraj celo rogaško dekanijo, pa tudi sosednje dekanije in velik kos Hrvaške. Posebno veliko so trpeli vinogradi, ki so obetali kaj bogato trgatev. Da bi se nas Bog usmilil! Letos gre našim kmetom že itak trdo za denar, ker so vsled kužnih boleznij že dalje časa sejmi zaprti in ni dobiti krajcarja odkod. Zato je okrajni odbor dobro ukrenil, ko je prosil, da se kmetom, kateri plačujejo po 20 gld. direktnega davka ali pa manje, ustavi do jeseni iztir-janje davkov. Iz Ptuja. (Imenik p. n. udov »Dijaške kuhinje«) v šolskem letu 1895/6: Bratuša Al., beneficijat v Ptuju, 10 gld., Cilenšek M., profesor v Ptuju, 10 gld., Črnko M., župnik v Sevnici ob Savi, 7 gld., dr. Horvat Tomaž, odvetnik v Ptuju, 10 gld., Majcen Ferd., profesor v Ptuju, 10 gld., dr. Ploj Jak., odvetnik v Ptuju, 30 gld., dr. Schiifrer J., c. ni kr. polk. zdravnik v Ptuju, 14 gld., Sedlaček J., tajnik v Ptuju, 5 gld., Šalamon Fr., vikar mestne fare v Ptuju, 10 gld., Gregorič Ant., posestnik in tajnik v Ptuju, 5 gld., dr. Brumen A., odvetnik v Ptuju, 10 gld., Raisp Ferd., oskrbnik v pok. v Ptuju, 10 gld., dr. Jurtela Fr., dež. poslanec in odvetnik v Šmarijah, 25 gld., Lempl Marija, posestnica v Ptuju, 1 gld., Vraz Jan., župnik pri Sv. Florijanu, 1 gld., f Kunstek Luka, profesor v Ptuju, 5 gld., Menhart Jak., kaplan v Ormožu, 2 gld., Ravšl Ant., provisor na Sladki gori, 1 gld., Zupančič Dragotin, učitelj v Ptuju, nabral in po g. Gregorič-u izročil 4 gld., Hržič Jož., inf. prošt v Ptuju, 10 gld., Lendovšek Mih., duh. svetovalec in župnik v Makolah, 5 gld., Korošec Fr., prefekt v dij. semenišču v Mariboru, 5 gld., J. Wanaus, trgovec v Radgoni, 3 gld. (Konec prih.) Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Pri Nj. veličanstvu svetlem cesarju v Išlu je oni dan bil vnanji minister, grof Goluhovski. Gotovo je bil razgovor o groznih .zmešnjavah v Turčiji. — Mestni zastop je odkazal 25tisoč gld. za vsprejem ruskega carja. Zoper to protestujejo Schonererjanci in socijalisti. Naj; ogromna večina prebivalstva želi, da se ruski car Nikolaj slovesno vsprejme. Češko. Kakor smo zadnjič namignili, je res vlada češki shod Toplicah prepovedala. — Mladočeški poslanci se snidejo v kratkem v Pragi, da se potegnejo za pravice čeških manjšin. — V Ustji ob Labi je bil shod turnerjev in sokolov. Slednje so »zatirani« Nemci grdo psovali/ Nemška kultura! Gornje Avstrijsko. Konservativci bodo za deželni zbor tudi po mestih in trgih postavili svoje kan-didate^ Z nekaterimi upajo zmagati. Štajarsko. V okolici graški kandiduje zoper znanega Kalteneggerja nemškonarodni kmet Ahac. Kalteneggerju iz srca želimo prav sijajno zmago. — Poljedelski minister, grof 'Ledebur, se je te dni mudil v Gradcu in Voitsbergu. Koroško. Oklic združene katol. ljudske stranke prinašamo na prvi strani. Slovenci sicer v narodnem oziru malo zahtevajo, toda za prvo silo zadosti. — Izredno vrlo katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence priredi shod dne 15. avg. v Rožeku, dne 16. v Galiciji. Shod v Pokrčah dne 9. avg. pa je Mac Nevin prepovedal zaradi živinske belezni. Kranjsko. Grof Badeni je rekel ljubljanskemu mestnemu zastopu, naj se ne peča s politiko. Proti nekomu pa je rekel, da je prišel na Kranjsko iskat zatiranih Nemcev, pa jih nikjer ni našel. — V nedeljo sta na shodu v Št. Vidu pri Zatičini govorila poslanec dr. Žitnik in dr. V. Gregorič. — Državnozborska volitev namesto umrlega poslanca Kluna bode dne 29. sept. Primorsko. Dr. Gregorin se je že pred dvema letoma pritožil pri naučnem ministerstvu zoper tržaški mestni zastop, ker ta noče postaviti slov. šole; toda ministerstvo še vedno molči. — Dne 19. in 20. avg. bode imela »Zaveza slov. učiteljskih društev« veliko skupščino v Opatiji. Hrvaško. Govori se, da hoče grof Kalav v Sera-jevu ustanoviti zdravniško visoko šolo. Čemu to? Mislimo, da bi bilo stokrat boljše, da se zagrebško vseučilišče spopolni, in se ondi napravi zdravniški oddelek. Ogersko. Dne 2. in 9. avgusta so liberalci raz- gnali shod krščanske ljudske stranke. Tudi uradniki jej delajo vse mogoče, navadno krivične preglavice. — Mi-nisterski predsednik, grof Banffy, je v morskih toplicah v Ostendu. V kratkem bojda odstopi, in Ogerška dobi koalicijsko vlado, kjer bodo tudi Ugronovci in Košutovci. Vnanje države. Rim. Novi dunajski nuncij Taliani je večno mesto zapustil in je v torek došel na Dunaj. Novi papežev zastopnik na Dunaju je kmečkega rodu. Italijansko. Državni proračun bode prihodnje leto imel primanjkljaja za 30 milijonov. Finančni minister vse mogoče namerava obdačiti celo, šolnino hoče zdatno povikšati. — Prestolonaslednik Viktor Emanuel se zaroči s Heleno, hčerjo črnogorskega kneza. Francosko. Z otokom Madagaskar v Afriki imajo Francozi veliko sitnostij, pa do zdaj malo dobička. Prvič je ondi podnebje sila nezdravo; drugič se vedno punta rod Hovas; tretjič pa je ondi tudi veliko roparjev, katere bržčas Angleži podpirajo. Nemško. Princ Friderik Leopold se je pritožil pri cesarju, da katoliški listi vedno napadajo frama-sone. Žalostno, da ta princ ne ve, da framasoni niso samo sv. veri nevarni, ampak tudi prestolom. — Bavarski učitelji so nedavno imeli velik shod, na katerem so povdarjali potrebo verske šole. Slava takim učiteljem! Rusko. Car Nikolaj ne pride samo tega meseca na Dunaj in septembra v Pariz, ampak obišče začetkom meseca septembra tudi nemškega cesarja pri Vratislavu na Šlezijskem, kjer bodo velike vojaške vaje. Tja pridejo tudi naš svetli cesar. Najbrže takrat ti trije cesarji sklenejo zvezo, da se napravi red v evropski Turčiji. Turško. Na Kreti Turčini še vedno morijo kristjane. V enem kraju so posekali 31 kristijanov in celo štiri duhovnike. Premožnejši Krečani bežijo na Grško. Ustaši pa so bojda že proglasili zedinjenje Krete z Grško in imenovali začasno vlado, kateri je predsednik Volon-dakis Kosteros. Afrika. V Rudečem morju je italijanska ladja oni dan zasegla neko nizozemsko ladjo, ki je vozila 30 tisoč pušek k abesinskemu kralju Meneliku. Ta se pridno pripravlja na zopetno vojsko z Italijani, katere hoče popolnoma izpodriniti iz Masave. Za poduk in kratek čas. Madjari in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.) „Et meminisse juvat." Sosedni Madjari obhajajo letos z velikim sijajem svoj »millenium«, to je tisočletnico svojega bivanja na sedanjem Ogerskem. Z ogromnimi stroški so priredili velikansko deželno razstavo, h kateri z raznimi svečanostmi vabijo druge narode, naj bi jim pomagali pokriti neizogibni primanjkljaj. Navadno deli sosed s sosedom istotako, kakor žalost, tudi veselje, in zaradi tega bi se gotovo tudi slovanski narodi ob tej redki svečanosti veselili z Madjari, ko bi bili ti ž njimi vedno kot pravi sosedi v prijateljstvu in složnosti živeli. Toda zgodovina, učiteljica narodov, nam kaže da so vsi Slovani, zlasti pa mi štajarski Slovenci imeli v Madjarih skoro nepresledno svojega najhujšega sovražnika, ki ni le sam kruto gospodaril na naši zemlji, nego se je večkrat bratil celo z divjim Turčinom, da bi sosede slovenske lažje strahoval in če mogoče tudi ugonobil. Zato pa se, dasi smo Madjarov najbližnji sosedi, ne moremo veseliti ž njimi, temveč moramo spomnivši, se zgodovine, vzklikniti: Tužna nam majka! 28Ö SUJVLINSKl tiUSPUUAK. »Et meminisse juvat«, rekali so stari Rimljani ; — tudi za nas Slovence je ravno madjarski »millenium« najugodnejša prilika, da si v duhu pregledamo dolgo, a pretužno dobo zadnjih tisoč let ter si živo v spomin pokličemo, kdo da so bili in odkod so prišli Madjari in kaj so bili zlasti nam štajarskim Slovencem. I. Prvotna zgodovina Madjarov je kljubu marljivemu raziskovanju ogerskih in drugih zgodovinarjev še v marsičem nejasna in temna. Temu se pa ni čuditi. Madjari, hoteč dokazati, da kot potomci Hunov in dediči po Atili imajo nekako pravico do Ogerskega, so si namreč o svoji prvi domovini, o svojem potovanju in raznih borbah napravili sami zgodovino in sicer tako zgodovino, katera je sodila njih namenu. Zato so resnične dogodke prepregli s pravljicami, razne osebe istovetili ali identificirali, prenesli zgodovino dejanja iz dvanajstega stoletja v deveto ter si tako ustvarili zgodovino, ki je sicer mična, a tako zamotana in zmedena, da je celo veščim zgodovinarjem delala preglavice. Posebno odlikoval se je v tem oziru »Anonymus Belae regis notarius«, katerega »učeno zgodovino« so še le v novejšem času nepristrani zgodovinopisci pokazali svetu kot zmes domišljije in kombinacije brez vsake zgodovinske vrednosti.1) Toliko je dognano, da je narod, katerega je Arpad bil je pred tisoč leti dovedel na Ogersko, že pred devetim stoletjem pod nadvlado Kozara bival po južnih ruskih stepah med Črnim morjem, Dnjeprom, Volgo, Kaspijskim morjem in Kavkazom. Temu narodu prikladajo stari zgodovinopisci različna imena, ki so večinoma ali na-božanska ali ethnografiška. Nazi vajo jih Agarene, Ha-garene, Hagrine, Saracene, Ismaelite, Turke. Drugo ime, katero jim daje zgodovina, je: Ogri (Ugri, Ungri, Ungarii, Hungari itd.) Nestor jih imenuje »črne Ogre«, da bi jih razločeval od podkarpatskih Ogrov. Glede nabožanstva ali po veri so bili mahome-dani, in v tem smislu tolmačijo nekateri tudi ime Madjari, ki je po njih mnenju nastalo iz »Magari, Magyari.«2) Drugi zopet trdijo, da so Arpadovi sinovi ime Madjari dobili ali po plemenu »Megere«3) ali pa po mestecu »Madžar« na Arabskem1); a o slednjem se nam dozdeva, da je bilo ravno nasprotno. Početkom devetega stoletja so udarili Kozari na sosedne Pečenege ali Bissene, ki so prebivali med Volgo in Jajkom, a ti so prebrodili Volgo in z vso močjo napadli Ogre. Slednji, preslabi ustaviti se toliki sili, so pobegnili na dve strani. Jeden del se je pomaknil prek Kavkaza do Perzije, drugi, broječ sedem rodov ali plemen, se je pa pod vodstvom Lebediaša preselil iz Atelkuza med izlivom Dnjepra in in Buga, v zemljo, obtočeno z rekama Ingulom Ingulcem (Chingilus), v sosedstvo Kozarov. Po Lebediašu se je potem ta zemlja imenovala Lebedija. Lebediaša je imel kozarski kan zelo v čislih. Ne le da mu je dal svojo hčer za ženo, mu je dal še celo knežjo čast. A slednje Lebediaš ni hotel vsprejeti, nego je za njo priporočil svojega vojvodo Salmuca ali pa njegovega sinu Arpada. In Arpad je bil potem od sedmih ogerskih plemen res izbran in po zakonu na ščit povzdignjen. V tem času so Ogri postali mohame- ') Krones, Gesch. Oesterreichs, II., 55. '') Magarita, raagarites, magarizare : Saraeenicam iinpietatem non modo proliteri, ut quidam volunt, sed etiam post abdicatam et desertam religionem Christianam, a qua qui transibant ad musul-manismum, ¡lafapc^siv dicebantur. Lex. I)u Cangii. Slovensky Letopis, I, 96.' 3) Krones, 1. c., 53. 4) Meynert, Gesch. Oesterreichs, IV., 15. tttev. 33. dani in vsled tega dobili ime Turki, pod katerim jih zlasti grški pisatelji večkrat navajajo. Pa prav za prav niso bili Turki, nego le turški Ogri. (Dalje prih.) Smešnica. Bolan Ribničan je prišel k zdravniku. Ko ga zdravnik preišče, ponudi mu stekleničico pod nos, rekoč: »Očka, duhajte!« Ribničan duha. »Dobro, pravi zdravnik, sedaj ste ozdravljeni«. — »Koliko pa sem dolžan?« vpraša Ribničan. »Deset goldinarjev«. Ribničan mirno poišče desetak ter ga pomoli zdravnik u pod nos: »Duhajte — nu sedaj ste pa vi plačani!« ter odide z desetakom iz sobe. Razne stvari. Domače. (Shod zaupnih slov mož) iz vseh okrajev spodnješLajarskih bode v Mariboru, v dvorani hotela »Stadt Wien« prih. ponedeljek, dne 17. avgusta, ob 3. uri popoldne. Vspored: Postavljenje kandidatov za volitve v deželni zbor štajarski. Zaupni možje, pridite v obilnem številu! (Poljedelski minister,) grof Ledebur, se pripelje dne 16. avgusta v Maribor in dne 17. pa v Celje. Gotovo bode g. minister mnogo slišal o nesreči, povzročeni po toči, in bode pomagal, da se ne odpiše posestnikom samo davek, ampak da se jim tudi da zdatna državna podpora. (Strela v cerkvi.) Zjutraj ob '/25 uri. dne 7. avgusta je treščilo v zvonik župne cerkve Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Strela je močno poškodovala streho in razdejala nekaj debelega zidovja; iz zvonika pa je preskočila v cerkev, odbila kos orgelj ter povzročila laude razpoke in okrušenje po cerkvenih stenah. Škoda znaša nad 2000 gld. (Sv. misij on) bode v novi cerkvi v Poličanah od dne 19. do 28. avgusta. Vodili ga bodo čč. gg. la-zaristi od Sv. Jožeia pri Celju. (Od gornje Savinje.) Premovanje konj bode dne 11. septembra v Mozirju. — V Solčavo dobe od deželnega odbora dva marijodolska plemenska bika, ter bergamska ovna za pleme. (Cesta za Dreto) proti'Gornjemu gradu je bila v četrtek, pri zastopni seji vsprejeta med okrajne ceste. Pri zadnji seji gornjegrajskega okrajnega zastopa priznanih je bilo tudi več denarnih podpor v dobrodelne namene. (T o č a) je začetkom tega meseca pobila na Spod. Štajarskem nad polovico poljskih pridelkov in skoro dve tretjini vinogradov. Klestila je v gornji Savinjski dolini, okoli St. Jurija pod Taborom, pri Vitanju, od Kozjaka okoli Pesnice, ob Ščavnici, pri Središču, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v gornji Halozah, okoli Rogatca in še po drugod. Ako dežela in država ne pridela našemu kmečkemu ljudstvu na pomoč, bode moralo glad trpeti. Kje naj kmet denar dobi, ko so po mnogih okrajih tudi sejmovi prepovedani? (Pri okrajni sodni j i v Gornjem gradu) se je morda slovensko-nemški pečat izgubil, ker izhajajo dopisi le s pristno nemškim pečatom. Ali obljuba, dana po ministru Schönbornu našim državnim poslancem, več ne velja? Bo treba menda zopet dregniti! (Uganjka.) Zakaj ima grajščina gornjegrajska dr. Kovatschitscha za svojega pravnega zastopnika? — Odgovor: Zato, ker je po sili Nemec. (Avstrijsko-ogerski generalni konzul) Jos. Haas, ki je v Shanghaju dne 28. julija utonil, bival je pretečeno leto pri svojih sorodnikih v Mozirju. Priljubil se je vsem, ki so ž njim občevali. (Pomoč pride !) G. poslanec Fr. Robič je dne 12. avgusta bil v Gradcu pri cesarskem namestniku in prosil, naj deželna vlada posreduje, da dobijo zdatno pomoč posestniki, po toči poškodovani. Cesarski namestnik je izjavil, da bode ukazal, naj okr. glavarstva takoj škodo cenijo, (i. Fr. Robič pa bode tudi prvi dan, ko se državni zbor snide, stavil še nujni predlog za državno podporo. (Romanje v Marijino Celje.) Kakor graški »Volksblatt« poroča, peljalo se je s posebnim vlakom včeraj zjutraj v Marijno Celje 590 slovenskih romarjev. Med njimi je bilo pet čč. gg. duhovnikov. (Brez konca in kraja) tepe letos grozni ledeni bič naše posestnike. Včeraj opoldne je zopet šla toča ob pesniški postaji nad Mariborom, da še je danes skoro vse belo; klestila pa je tudi v Gornji in Spodnji Polskavi in pri Sv. Marku niže Ptuja. V mariborskem okraju je po toči več ali manj poškodovanih 34 občin, v "št.-lenarškem pa 30. (Bog nas varuj strele!) Zvečer dne 11. avgusta je prišla nad Veliko Nedeljo nevihta ter je treščHo v hišo Antona Kandriča ter jo popolnem upepelilo. Živina in ljudje so se rešili, tudi gospodar, ki je spal pod streho. (Strela vola ubila) V četrtek zvečer, dne 6. avg. je bila na Radohi huda nevihta. Na travniku je vol iskal zavetja pod mreko; kar trešči v njo, in tudi vola ubije. (Vspored) shoda slov. delavskih stanov v Ljubljani je naslednji: Zborovalci se zbirajo dne 15. avg. zjutraj v rokodelskem domu v Poljskih ulicah. Ob 8. je sv. maša v cerkvi Jezusovega Srca. Prvo posvetovanje je od 9.—12. v rokodelskem domu; drugo od 2.—4. Ob 4. priredi slov. katol. del. pevsko društvo »Zvon« veselico. Dne 16. avgusta: ob 8. sv. maša v cerkvi Jezusovega Srca. Ob yg10. shod slov. katol. del. društva. Od mariborskega katol. delavskega društva se tega shoda udeležijo ti-le gg. udje: prefekt Fr. Korošec, mizar J. Kregar in pasar K. Tratnik. (Sejmo v i) so od dne 22. julija v političnem okraju Lipnica in Maribor prepovedani, ker mnogo goveje živine boleha v gobcu in parkljih. (Sadje za tolklo) bo letos zelo drago, ker ga je po Nemškem, zlasti Wiirtemberškem malo. Pri »Obst-vervvertungstelle des Obstbauvereines« v Gradcu se je že veliko kupcev oglasilo, kateri nad tisoč vagonov jabolk potrebujejo. Svetovati je, da vsak, kateri ima sadje za prodajo, v Gradec naznani; ker najbolje bi bilo, da bi kupci naravnost od sadjerejca kupovali. (Lesotržeci) iz gornje Savinjske doline tudi letos tožijo čez slabo lesno kupčijo; na Hrvaškem kazi ceno les, ki ga dobivajo iz Bosne; seveda iz židovskih rok; kamor pa čifut s svojim nosom povoha, kristijan nima sreče. Znabiti bi pa vendar-le lesna zadruga, katero nameravajo za gornjo Savinjsko dolino snovati, propadajoči trgovini pomagala na noge. (Sklepna skušnja) na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru bode prih. soboto, dne 15. avg. Ali je g. ravnatelj te šole žid, da ne ve, da je prih. soboto največji Marijin praznik? Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) je zopet daroval g. J. Wannaus, trgovec v Radgoni, 3 gld. Enako svoto je ta vrli gosp. daroval tudi ptujski in celjski dijaški kuhinji. (Društvo za zidanje) nove frančiškanske cerkve v Mariboru je minoli teden, hvala Bogu, doseglo toli zaželeno število sv. Antona Pad. Društvo je namreč v soboto štelo 36tisoč 60 udov. Ko bi le vsi tudi mogli udnino plačati! (Bralno društvo »Mir«) pri Veliki Nedelji priredi v soboto, dne 15. avg. veselico v gostilni gosp. Iv. Alta s sledečim vsporedom: 1. Gledališka igra »Damo-klejev meč«. 2. Petje. 3. Prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. (Jareninskemu bralnemu društvu) so darovali: č. gosp. o. Henrik Rešek, oskrbnik na jareninskem dvoru, 5 gld.; vIč. gosp. Jožef Fleck, dekan v Jarenini, 3 gld.; č. gosp. Fr. Murkovič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, 2 gld.; blag. gospa Ivana Rotmann, posestnica v Vukovskem dolu, 2 gld. Bog povrni! (V Št. IIju v Slov. gor.) priredi kmetijsko bralno društvo v nedeljo, dne 23. avgusta po večernicah shod v gostilnici g. Fr. Zelcerja. Na tem shodu bode govoril g. profesor Koprivnik iz Maribora o zasajanju opustošenih vinogradov z amerikanskim trsom. Tz drugih krajev. (Za štajarsske božje-popotnike) na Zaplaz! Naznanja se njim, da bode letošnji veliki romarski shod pri Mariji - Pomagaj na Zaplazu dne 21. avgusta t. 1. (Shod hrvaški katehetov) seje pred tednom vršil v Spletu v Dalmaciji ter se je prav dobro ob-nesel. Kdaj pa bodo slovenski gg. kateheti tak shod priredili? (Toča in vihar) sta te dni neizrečeno mnogo škode napravila po vsej srednji Evropi. Dne 0. avg. je divjal po nemškem Stajarskem silen vihar, dne 7. pa je bila velikanska povodenj v Gradcu in okolici, kjer je dne 11. in 12. avg. zopet bila povodenj. (V severni Ameriki) vlada grozna vročina. V Novem Jorku je od nedelje umrlo 48 oseb za solnča-rico, več sto jih leži v bolnišnicah. Ljudje popadajo kar na cesti. Doslej je v Novem Jorku za solnčarico umrlo 226 oseb, v Cikagu 51. (Pr i p or o č ba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove radovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse štv. 1. T.