leto xxxv., št. 36 Ptuj, 16. septembra 1982 cena 8 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega uudstva IZ VSEBINE Prva razstava malega gospodarstva (stran 2) Po poteh Kozjanske čete (stran 4) Za varno pot v šolo (stran 5) Iz naših krajev (stran 6) Šport (stran 9) Vseh bilanc še ni Delegati sveta skupnosti podrav- skih občin so na seji, ki je bila prej- šnji petek v Mariboru, tam je v tem mandatu sedež tega medobčinskega organa — namenili pozornost delu samoupravne interesne skupnosti za preskrbo v regiji. Znano je, da po več kot leto dni delovanja skup- nost ni uresničila zastavljenih ciljev, čeprav za to ne gre kriviti strokovne službe in organov skup- nosti. Občine so se namreč do skupnosti obnašale precej mače- hovsko, saj ji niso dale na razpola- go niti osnovnih podatkov, ki jih nujno potrebuje za uspešno delo. Čeprav je bilo v juliju sklenjeno, da bodo izvršni sveti občin Podrav- ja do 10. avgusta pripravili mate- rialne bilance o pridelavi in o potre- bah po hrani, tega vsi niso opravili do dogovorjenega časa. So pa na petkovi seji kljub temu ugotovili, da skupnost v Podravju potrebuje- mo in se dogovorili, da morajo vse občine združevati zanjo sredstva v višini do 0,5 odstotka. Od zbranih sredstev lahko posamezne občine zahtevajo 10 odstotkov povratnih sredstev v izjemnih razmerah — poplave, zmrzali in podobno. V glavnem pa bi naj denar namenjali za razširjanje primarne pridelave hrane in v okviru tega predvsem za razvoj pospeševalne službe. Na omenjeni seji so se dogovori- li, da bodo izvršni sveti, ki še niso pripravili omenjenih analiz, to storili v septembru, do 15. oktobra pa bodo že izdelane analize oziro- ma blagovne bilance za leto 1982/83. Upati je, da bo dogovor tokrat obrodil sadove. N. Dobljekar V Arandjelovcu praznujejo Jutri bo odpotovala v pobrate- no občino Arandjelovac tričlan- ska delegacija Ptujske občine — v delegaciji so Jože Botolin, nredsecfnik OK ZKS. Edi Kup- cič, predsednik občinskega sveta ZSS in Franc Tetičkovic, pred- sednik skup.ščine občine. IJdele- žili se bodo nekaterih prireditev ob prazniku arandjelovske obči- ne, ki ga slavijo 1"9. septembra. Obisk bodo izkoristili t.udi za uradne pogovore o nadaljnjem sodelovanju obeh pobratenih občin na gospodarskem in osta- lih področjih. N. D. PTUJ: Razstava in sejem dosegla namen čez 10 tisoč obiskovalcev, 106 razstavljalcev — obrtnikov in 1100 izdelkov izredne kakovosti — to so podatki, ki potrjujejo, da je bila odločitev obrtne zadruge Panorama in obrtnega združenja Ptuj za organizacijo razstave in sejma rnalega gospodarstva, pra- vilna. Še več, obrt je dobila možnost, da se širše predstavi. Oba organizatorja pa sta uspela zagotoviti in predstaviti pregled razvoja obrtništva. Razstava je presegla pričakovanja Kot je povedal Anton Čoki, direktor OZ Panorama Ptuj, razstava malega gospodarstva ni pomembna toliko iz komercial- nega vidika, kot iz vidika tehno- loških možnosti in predstave uporabnosti Panoraminih izdel- kov za gospodarstvo. Drugi po- udarek je bil na usmerjenem razvoju obrti, ki se odvija po programih Panorame. foto: OM Na komercialnem dnevu, ki so ga organizirali 10. septe bilo prek 300 poslovnih partner- jev. Ti so lahko spoznali že omenjene tehnološke možnosti, konkretni učinki pa se bodo brez dvoma pojavili kasneje. Takih razstav in sejmov si v Ptuju še želimo. Podrobneje o razstavi poročamo na drugi stra- ni. MG SKRB ZA OZIMNICO čeprav je še koledarsko poletje, je jesen že pričela ponujati svoje bogate darove. Treba je poskrbeti za ozimnico in letos je bo na domačih poljih in vrtovih kar precej. Smo že ^znali, da je doma pridelano najceneje in včasih tudi boljše, ker je pač domače. Tako pravi mam'ca iz Skorhe, ki je med pašo na gmajni pridno luščila fižol. Fotografija: M. Ozmec DELEGATI IN PREDKONGRESNE AKTIVNOSTI V občini Slovenska Bistrica je te dni močno čutiti še zadnje aktivnosti v pripravah na 10. kongres Zveze sindikata Slovenije, ki bo 11. 12. in 13. oktobra v Ljubljani. Še posebno aktivnost kažejo delegati, ki bodo zastopali posamez- na področja. Iz občine bo na 10. kongresu šest delegatov. Na področju kemične industrije so v združenem delu za delegata izvolili Viktorja Horvata iz delovne organizacije Steklo, s področja proizvodnje in predelave kovin Pavla BUižičji iz delovne organizacije TOZD NiON- TAL OZD IMPOL. Franca Žerjava iz TOZD Iskra releji Makole in Irmo Turšič iz delovne organizacije EMI Poljčane. S področja lesne industrije in gozdarstva je delegat Božo Novak iz Gozdnega gospodar- stva — TOK Slovenska Bistrica in s področja prometa in zvez Franc Dežman z železniške postaje Slovenska Bistrica. Viktor Horvat KULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ RAZPIS za podelitev priznanj Kulturne skupnosti občine Ruj za leto 1 982. Priznanje se imenuje OUENKA in je dvostopenjsko: Velika oljerika in Oljenka. 1. Priznanje se podeli: temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim in interesnim skupnostim, družbeno-političnim m drugim organizacijam, društvom, skupinam in posameznikom 2. Veliko oljenko, kot najvišje priznanje Kulturne skupnosti občine Ruj, se podeli le izjemno, največ vsako leto po eno, za izjemne zasluge na področju kulture ali izjemne umetniške dosežke, ki so predstavili Ptuj m ptujsko občino v širšem slovenskem, jugoslovan- skem in mednarodnem kulturnem prostoru m pomenili njegovo afirmacijo, za izjemno življenjsko delo na področju razvoja kulture v ptujski občini. 3. Oljenko, kot priznanje Kulturne skupnosti občine Ptuj, se podeli vsako leto največ trem predlaganim za posebne zasluge na kultur- r^o-zgodovinskem, muzejskem, likovnem, knjižnem, publicističnem, gledališkem, glasbenem področju, na področju varstva kulturne dediščine in drugih kulturnih področijih za: — organizacijsko delo na področju kulturnih dejavnosti v občini Ptuj, — za dosežke na drugih, za kulturni razvoj Ruja posebno pomemb- nih dejavnostih, za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB m njihovo prenašanje v kulturno življenje Ruja, 4. Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko pošljejo organi skup- ščine Kulturne skupnosti občine Ruj, organi družbenopolitičnih skupnosti, družbeno-politične organizacije, organi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, druge samoupravne interesne m krajevne skupnosti ter druge organizacije m društva. 5. Pismene predloge z utemeljitvami sprejema Komisija za podelje- vanje priznanj Kulturne skupnosti občine Ruj, Raičeva 6 do 30. novembra 1982. Odbor za splošne in tekoče zadeve PREDSEDSTVO OK SZDL PTUJ O izvajanju družbenega plana s področja kmetijstva Na 31. seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila v torek, 14. septembra so v glavni točki dnevnega reda obravnavali poro-; čilo o izvajanju družbenega plana na področju kmetijstva v občini Ptuj vi letih 1981—82. Poročilo je pripravil občinski komite za kmetijstvo. | Izvršni svet skupščine občine Ptuj je k temu poročilu dal svoja stališča;; oboje pa je povezano s sklepi 8. seje komiteja OK ZKS Ptuj o idejnoj političnih vidikih izvajanja stabilizacijskih nalog in družbeno-ekonomskih | razmer v zasebnem kmetijstvu ter v kmetijskih zadrugah Ptuj in Lovrenc, i O tej seji in vsebini sklepov smo že podrobneje poročali. Poročilo o izvajanju družbenega plana podrobno razčlenjuje struk- turo celotnega zemljišča v ptujski občini, ki obsega 64.530 ha in je raz- deljeno na 205.536 parcel. V zasebnem sektorju je 49.015 ha, v družbenem pa 15.510 ha površin. Njivskih površin je 24,2 odstotka, ostalih kmetijskih površin (travniki, sadovnjaki, vinogradi, vrtovi in pašniki) je 38 odstotkov, gozdov je 30,7 odstotka, takozv. neplodnih površin (stavbe in dvorišča, ceste, poti in železnica, vode, močvirja in po- dobno) pa je 4.581 ha ali 7 odstotkov. Nadalje poročilo podrobneje prikazuje stanje v družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva, s poudar- kom na KZ Ptuj in Lovrenc, uspehe pri pridelavi posameznih kmetijskih kultur, proizvodnji in odkupu mesa, mleka in podobno. Izvršni svet bO Ptuj v svojih stališčih sprejema poročilo ter razčle- njuje objektivnč in subjektivne vzroke, zakaj nalog na področju kmetijstva ne uresničujemo v celoti. Izvršni svet tudi ugotavlja, da je za izvedbo obsežnih in zahtevnih nalog, ki jih nakazuje družbeni plan raz- voja kmetijstva v občini kmetijska pospeševalna služba prešibka, neučinkovita in ne zagotavlja uresničitve postavljenih nalog. Poudarja tudi, da zaostajamo pri izvedbi planov melioracij in zložb zemljišč, zato- morajo vsi investitorji pospešiti aktivnost na tem področju. Kmetijska zemljiška skupnost pa naj skupaj z uporabniki kmetijskega prostora takoj pristopi k zaščiti kmetijskih površin in k izdelavi rajonizacije kmetijskih zemljišč in agrokarte. Ob koncu so se na seji predsedstva OK SZDL dogovorili še o sklicu seje Občinske konference SZDL Ptuj, ki bo celovito obravnavala kmetij- stvo. (Ker smo redakcijo gradiva za to številko zaključili pred koncem seje, bomo o sklepih poročali prihodnjič.) FF PRED SEJO CK ZK SLOVENIJE Aktualna vprašanja dnižbenih in gospodarskih razmer Predsednik centrakiega komiteja ZK Slovenije, Andrej Marine je sklical 3. sejo CK ZKS, ki bo v ponedeljek, 20. septembra v Ljubljani. Glavna točka v predlogu dnevnega reda je — aktualna vprašanja družbenih in gospodarskih razmer ter idejnopolitični problemi pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. V tezah za razpravo, ki so jih prejeli vsi povabljeni k sodelovanju na seji. so razčlenjena prizadevanja za uresničevanje stališč in sklepov 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ ter ustave. Tudi v tem pokongresnem obdobju se ponovno izpričuje neogibnost boja za samoupravljanje. V zaostrenih gospodarskih razmerah je osnovna naloga ZK Slovenije in vseh progresivnih sil socialističnega samoupravljanja v uresničevanju gospodarske ustalitve, kjer.se mora v polni meri uveljavljati odgovornost slehernega subjekta našega političnega sistema. Posebej je treba zaostriti odnos do družbene lastnine in zagotoviti akcijsko enotnost za dosledno uresničevanje dogovorjenih in s planom začrtanih ciljev do konca le- tošnjega leta. Gradivu za razpravo so priloženi tudi nekateri kazalci o gospo- darskih gibanjih in poslovanju organizacij združenega dela v SR Slo- veniji v letošnjem prvem polletju. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBCINE PTUJ Skupno zasedanje zborov bo 27. septembra Prejšnji ponedeljek, 6. septembra se je sestalo predsedstvo skupščine občine Ptuj. Na seji so sprejeli sklep o .sklicu skupnega zase- danja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ptuj, ki bo v ponedeljek. 27. septembra dopoldne v narodnem domu v Ptuju. Na skupnem zasedanju bodo delegati vseh treh zborov obravnavali poročilo o uresniče- vanju družbenega plana občine Ptuj v letih 1981/82 s prvo oceno možnosti razvoja za leto 1983. Nadalje informacije o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja v občini v le- tošnjem pn'em polletju in o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmentve razpore- janja dohodka v letošnjem prvem polle«ju ter ponu-ila o izvajanju sanacijskih postopkov pri organizacijah združenega dela, ki so v zaključnih računih za leto 1981 izkazale izgu- bo, o izvajanju družbenega plana na področju kmetijstva v občini in o uvajanju samopri- spevkov v občin i Ptuj. Sklepali bodo o pristopu k družbenemu dogovoru o podeljevanju do- micilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF in razpravljali o gradivu za zasedanje republiških zborov skupščine SR Slovenije. O vseh teh gradivih je pred.sedstvo SO Ptuj razpravljalo m sklenilo gradivo poslati v raz- pravo delegacijam v OZD in v KS ter dele- gatom DPZ, ki so gradivo prejšnji teden že prejeli. Nadalje so na seji predsedstva obra- vnavali še gradivo za sejo skupnosti slovenskih občin in skupnosti jugosovanskih mest in ob- čin. Pogovorili so se tudi o metodah dela pred- sedstva občinske skupščine, zlasti gre za ne- posrednej,še sodelovanje s skupščinami samo- upravnih interesnih skupnosti družbenih de- javnosti v občini, ki se vključujejo v skupščinski sistem. Pripravili so predlog o oblikovanju komisije za izvajanje zakona o združenem delu. obravnavali informacijo o postavitvi stalne Miheličeve galerije v Ptuju in druga sprotna vprašanja. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 16. september 1982 — TEDNIK Prva razstava malega gospojdarstva občine Ptuj Po 26 letih smo v Ptuju v preteklem tednu odprli razstavo malega gospodarstva občine, na kateri seje s svojimi vrhunskimi izdelki predstavilo 96 serijskih obrtnikov, vključenih v obrtno zadrugo Panorama Ptuj, kije hkrati s to razstavo skupaj z obrtnimi združenjem Ptuj proslavilo 10-letnico uspešnega dela. Razstavo je odprlJanko Bezjak, predsednik IS SO Ptuj. Na svečani otvoritvi, bila je 9. septembra dopoldan, se je zbralo veliko število obrtnikov in predstavnikov gospodarstva ter občinskega družbeno-poliiičnega življenja. Predsednik izvršnega sveta je ob tej priložnosti poudaril: »Drobno gospodarstvo in v njegovem okviru samostojno osebno deio je zelo pomembno za naš gospodarski in družbeni ra- Na otvoritveni slovesnosti pred športno dvorano Mladika med govorom Janka Bezjaka zvoj, zato mu namenjamo v vseh srednjeročnih planskih doku- mentih prednostno mesto. Tak status si je ta dejavnost pridobila zavoljo svoje velike prilagodlji- vosti potrebam združenega dela in občanom, velikih zaposlitvenih možnosti ob minimalnem vlaga- nju družbenih sredstev, velike dislociranosti in s tem pospe- ševanja skladnejšega razvoja po- sameznih območij oziroma ohtm in nenazadnje zaradi svoje učin- kovitosti na področju inovacij, nadomeščanja uvoza in podobno. Kljub svojemu prednostnemu mestu v družbenih planih in do- seženem razvoju v zadnjih letih, pa je drobno gospodarstvo še ve- dno sorazmerno slabo zastopano v našem gospodarskem in dru- žbenem razvoju v primerjavi s sorodno in višje razvitimi gospo- darstvi drugih držav. Tako je na primer v razvitih zahodnih drža- vah na 10 tisoč prebivalcev zapo- slenih v malem gospodarstvu prek 800 ljudi, v SR Slaveniji pa le okrog 400, medtem ko v občini Ptuj komaj nekaj nad 200 Ijudi. To kaže na veliko nesmotrnost v našem dosedanjem razvoju, ko smo v največji meri vlagaU v ve- like in drage družbene objekte, ki so danes slabo prilagodljivi na zahteve trga in vedno bolj iščejo komplementarne proizvodne programe v drobnem gospodar- stvu. V števihiih OZD, od velikih do tudi manjših, so razvijali samo- stojne službe za vzdrževanje osnovnih sredstev ali še pogosteje nameščah posamezne stroje, ki izdelujejo polizdelke, v zelo majhnih serijah, torej tipično proizvodnjo in storitve, ki sodijo v drobno gospodarstvo oziroma zasebno obrt, ker bi tam bile ce- nejše in kakovostnejše. Do včeraj je vsako družbeno nesmotrnost zamegljevala infla- cija, jutri pa to več ne bo mogoče, ker bo potrebno poravnati stare račune. V prejšnjem petletnem obdobju se je zasebna obrt v ptujski občini relativno uspešno r^izvijala. Tako je število obrato- valnic naraščalo po povprečni le- tni stopnj i 4 odstotke in doseglo ob koncu leta 1981 265 obratovalnic, od tega v deficitarni obrti 95. Zaposlenost je naraščala f>o letni stopnji 9 odstotkov in je koncem , leta 1980 dosegla 680 delavcev. Še hitrejšo rast beležimo v popol- danski obrti, kjer je bila rast 13 odstotkov lemo, v avtoprevo- zništvu 12 odstotkov. Zato je ta dejavnost že presegla potrebni razvoj in postala suficitama. Družbeni proizvod zasebne obrti v skupnem družbenem pro- izvodu občine presega 5 odstot- kov in je naraščal za polovico hi- trejše kot v gospodarstvu občine. To so brez dvoma spodbudni re- zultati, zato si v tem petletnem obdobju zastavljamo še smelejše načrte. Tako bi naj naraščala družbeni proizvod in zaposlenost v zasebnem sektorju še enkrat hitreje kot v gospodarstvu občine oziroma po stopnji najmanj štiri odstotke. Leta 1985 načrtujemo skupaj SOOzasebnLh obratovalnic, od tega 120 v deficitarni obrti, 75 gostinskih lokalov, 150 avtopre- voznikov ter 160 popoldanskih obrtnikov. Slednji postavki smo realizirali že v letu 1981, kar kaže na še vedno hiter razvoj teh sufi- citamih dejavnosti. Družbeni dogovor o pospe- ševanju razvoja drobnega gospo- darstva za obdobje 1981—85 in Razstava dose&ov naših obrtnikov je bila dobro obiskana vsakoletni konkretni programi ukrepov izvršnega sveta SO Ptuj za pospeševanje razvoja drobne- ga gospodarstva, predvsem na področju cen, davkov, kreditov ter dodeljevanja poslovnih pro- storov. obetajOj da bomo začrtane razvojne cilje tudi uresničili. Po ogledu razstave, ki je bila v športni dvorani Mladika in na kateri so obrtniki razstavili 1000 izdelkov, so se obrtniki in gostje zbrah v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju na svečani seji, posvečeni 10-letnici obrtne zadruge Panorama in 10-letnici obrtnega združenja Ptuj. O vlogi obrtnega združenja Ptuj, ki danes šteje že 496 obrtni- kov, je najprej govoril Mirko Bi- zjak, predsednik izvršilnega od- bora združenja. Uvodoma se je spomnil ustanovnih članov: Aloj- za Neubauerja, Siefana Matja- šiča in Jožeta iieca. Omenjeni obrtniki so delali v obrtnem združenenju med leti 1945 in 1950, ko je število obrmikov ni- halo med 395 in 495. Po tem obdobju je združenje večkrat menjalo »firmo«, dokler ni v letu 1972 zadihalo na novo. Že pred letom 1972 seje obrt pričela razvijati po dejavnostih. Takrat prične naraščati tudi število obr- tnikov. Razvoj, malega gospodarstva bo potrebno v bodoče še bolj pos- peševati skozi organizirano delo, ne pa z doseaanjimi zapletenimi postopki pridobitve pravice dela z lastnimi proizvodnimi sredstvi. Skrajšati bo potrebno tudi pot do dovoljenj, kar še posebej zadeva delavce, ki se vračajo z začasnega dela v tujino. 10 LET OBRTNE ZADRUGE PANORAMA V nadaljevanju svečane seje je govoril Anton Čoki, direktor ob- rtne zadruge Panorama Ptuj, kije povedal: »V zadrugo so vstopali zlasti tisti obrtniki, ki so lastoe izdelke plasirah v različna podjetja, ven- dar so pred vključevanjem v zadrugo morali plačevati davek na reprodukcijski material. Ta- kšno interesno združevanje je zajglo le majhno število obrtni- kov, saj se je večina obrtnikov povezovala direktno z gospo- darstvom in opravljala občasne usluge Ugotavljamo, da seje zadruga v prvih petih letih razvijala počasi, celo prepočasi, kljub veliki anga- žiranosti delavcev delovne sku- pnosti zadruge. Prelomnica v delu je leto 1977. Takrat je bilo v zadrugo vključenih samo 66 ob- rmikov, ki so ustvarili skupni prihodek v znesku 40 milijonov dinarjev. Vzrokov za tako stanje je več: slaba širša družbena podpo- ra, nezainteresiranost gospodar- stva do takšnih oblik združevanja in kooperiranja, direktni koope- racijski odnosi obrtnikov z go- spodarstvom, premalo lasmih izdelkov za širšo prodajo. Po letu 1977 beleži zadruga hi- ter gospodarski vzpon. Zadruga je dobila vsesplošno družbeno pod- poro. V srednjeročni družbeni plan smo zapisah, da je zadruga nosilec tistega dela drobnega go- spodarstva, ki naj poveže obrt in gospodarstvo tako, da se bosta drug drugega dopolnjevala. Ustrezno temu je IS SO Ptuj imenoval odbor za drobno go- spodarstvo in dal v razpravo ter sprejem združeni dogovor o po- speševanju razvoja drobnega go- spodarstva občine Ptuj. Na osnovi danih načel o pove- zovanju gospodarstva z zadiugo, smo pričeli delati na razvojnem planu zadruge. V povezavi z go- spodarstvom smo ugotovili, da moramo našo dejavnost razširiti in istočasno pa specializirati tako, da imamo sedaj dve veliki veji in sicer: serijsko proizvodnjo, kot dopolnilni program industriji po naslednjih specialnostih: kovm- ska predelava, livarstvo barvnih kovin, plastika in gumarstvo, predelava lesa in zaščima sred- stva; kot druga velika veja je: in- vesticijska dejavnost, kot dopol- nitev programa gradbeništvu po naslednjih specialnostih: elektro- instalacije, toplovod, vodovod, zidarstvo, pleskarstvo, kerami- čarstvo, krovstvo, kleparstvo, ključavničarstvo in steklarstvo. Ob tako široko zastavljenem programu smo se pričeli dogova- rjati z gospodarstvom o njegovih kratkoročnih in dolgoročnih po- trebah. Ugotavljamo, da imamo z gospodarsK'om skoraj povsod podpisane dolgoročne pogodbe, kar zagotavlja nemoteno pro- izvodnjo na obeh straneh. Takšno povezovanje nam je prineslo šte- vihie pozitivne učinke in sicer plansko usmerjanje naših koope- rantov pri nabavi tehnoloških sredstev. Dokler nismo razpola- gah z omenjenimi podatki, so obrmiki kupovali ah uvažali stroje popohioma neplansko, kar ja ni bilo vselej v skladu s potre- 5ami trga. Nadalje skušamo kooperante v njihovi dejavnosti ozko speciali- zirati tako, da pridemo čim cene- je in kvalitemejše do proizvoda. Takšnih primerov imamo sedaj že več, saj na skupnem proizvodu ponekod kooperira 10 in več ob- rtnikov, vsak po svoji specialnosti. Ena naših nalog je, da usme- rjamo zdomce, katerih je na našem območju precej. Mesečno pride k nam na posvet 10 do 20 ljudi. Žal pa ugotavljamo, da precej takšnih, ki nimajo ustrezne kvalifikacije za obrti, ki so defici- tarne ali pa dopolnjujejo naš program. Pri izvozu nikakor ne moremo ujeti pravih povezav. Izvozili smo le za nekaj 100 tisoč dinarjev. Ni nam jasno, da se izvozniki pogo- varjajo samo o poslih milijardnih vrednosti, ne iščejo pa maloserij- skih del z veliko vloženega dela. Po vseh teh aktivnostih lahko ugotavljamo in zagotavljamo, da bomo letos ob lO-lemici Panora- Anton Čoki je orisal razvoj obrtne zadruge Panorama Fotografije: M. Ozmec me dosegh prihodek 400 milijo- nov dinarjev pri 194 aktivnih članih — kooperantih in 20 de- lovcih Panorame. Zadruga ima še nekaj nerazvi- tih programov, kot so lastna ra- zvojno-tehnična služba, računo- vodski .servis za obrtnike in po- tniška služba. Pri realizaciji teh nalog pa nas omejujejo prostorske težave in rfsolucijske omejitve. Nujno je, da omenjene naloge realiziramo, saj trenutno z našimi zmogljivostmi zadovoljujemo potrebe gospodarstva v bližnji in -širši okolici. Pričelo nam je zmanjkovati programov za nove nastajajoče obrmike in zdomce, kar pa lahko načrmo rešimo le z Mirko Bizjak je govoril o 10-letnem razvoju obrtnega zdražoij« Ptuj osvajanjem lastnih izdelkov za široko potrošnjo. Realizacija vseh dosedanjih programov in bodočih programov pa je mogoča le ob spoznanjih nas vseh, da zadruga ni sama sebi namen, da se želimo s svojimi programi vključevati v kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane gospodarstva v občini in v republUci.« O RAZSTAVI SO POVEDA- LI. Na svečani seji je govoril tudi Stane Spindler, predsednik zveze obrtnih združenj Slovenije. Ob tem, da je čestital obema jubi- lantoma, je še dodal: »Razstava je presenetila vse, izdelki predsta- vljajo visoko tehnično dovršenost. Vse to terja, da se zamislimo in si odgovorimo na vprašanje, kaj vse smo izgubili, ko v preteklosti ni- smo dajali potrebne podpore tej gospodarski vej L Prepričan pa sem, da stvar še ni izgubljena. Z razstavami, ki jih organiziramo, hočemo dejansko doseči to, da bi to stanje nekoliko popravili in da industriji predstavimo možnost malega gospodarstva ter da naši občani spoznajo delo obrtnikov. Take razstave pa so tudi spod- buda naši mladini, da se bo raje odločala tudi za to dejavnost — za delo v obrti. Mladini dokazujejo, da bo tukaj lahko ustvarila tisto, kar tudi v industriji delajo. Tu je tudi več možnosti za lastno ustvarjalnost, saj tu osebnost, strokovna usposobljenost posa- meznika prideta najbolj do izraza.« K vsemu že povedanemu, je svoje dodal tudi Janez Pograjc, predsednik medobčinske gospo- darske zbornice za Podravje. Po- vedal je: »Razstava je potrdila našo pra- vilno odločitev, da smo v zadnjem obdobju na tem področju dosegh velik napredek. Izdelki, ki smo jih videli, so lahko v ponos vsem ti- stim proizvajalcem, ki te izdelke razstavljajo. Kakovost, izbira, pomembnost posameznega pro- izvoda, je gotovo na taki višini, da ga lahko povsod v svetu plasira- mo.« Zaradi izredne kakovosti izdelkov, je bilo tudi delo komisije za inovacijske dosežke, ki že dve leti aktivno dela pri zadrugi in pri združenju, izredno težko. Kljub temu ji je uspelo izbrati tri ob- rtnike, ki so prejeli plakete za inovacijske dosežke in 23 obrtni- kov ter organizacij, ki so prejeh 23 diplom. Plakete in diplome so nagrajeni obrtniki prejeh na sve- čani seji. Poleg tega so podeliH tudi priznanja ustanovnim čla- nom združenja. Priznanja so pre- jeli: Franc Krajnc, Feliks Cvetko, Frida Župec, Mirko Bizjak, Me- tod Senčar, Andrej Herega, Zvonko Lah. Zalika Solovjev, Jože Erhatič. starejši, Matevž Cesmik starejši. Jože Cafuta in Elza Berlič. Poleg tega je prizna- nje prejela tudi obrtna zadruga Panorama za uspešno sodelova- nje z združenjem. Priznanja pa so prejeli tudi dolgoletni poslovni partnerji Panorame in sicer: Agis Ptuj, Tam Maribor, Gradiš — TOZD Gradnje Ptuj, Maries Maribor, Varstroj Lendava; pla- kete za zasluge pri razvoju zadruge.pa so prejeli: IS SO Ptuj, KB Maribor — PE Ptuj. Ivan Podhosmik in Jože Erhatič. Pri- znanja so prejeli tudi ustanovni člani OZ Panorama: Branko Strel, Anica Strel, Feliks Cvetko, Anton Dremelj, Frida — Marjan Župec, Janez Dolenc. Jurij Jerič in Slavko Horvat. Seznam nagrajenih obrtnikov za razstavljene dosežke objavlja- mo posebej. Majda Goznik Nagrajeni razstavljale! prve razstave malega gospodarstva občine Ptuj Komisija za inovacijske dose- žke je pri izbiri upoštevala smer- nice pravilnika Zveze obrtnih združenj Slovenije ter pri ocenitvi upoštevala: inovacije pri izdelkih, izdelki, ki so izvirno obrtoiški, izdelki, ki predstavljajo komple- ten program, izdelki, ki prika- zujejo prihranek goriva, energije, izdelki, ki nadomeščajo dosedanji uvoz in izdelki, ki se izvažajo ne- posredno ali posredno. Na podlagi teh smernic se je komisija odločila, da nagradi z plaketami naslednje obrtnike: Velentina Zamudo za inovacijo izdelave univerzalnega drobilca ter izdelavo izdelkov za izvoz; Ivana Gomilška za inovacijo na področju izdelave reduktorjev ter celovitost programa ter Slavka Horvata za inovacijo kultivatorja ter izdelavo izdelkov za izvoz. Diplome za inovacijske dose- žke pa so prejeli: AGIS — tozd Servis za inovacijo varnostne re- šetke. Srednješolski center — TOZD kovinarsko-metalurška in kmetijska šola Veljko Vlahovič Ptuj za prikaz uporabnosti izdel- kov za potrebe gospodarstva. Emona KK — TOZD lehnoser- vis za izdelek rotasta za rahljanje teras (izdelek nadomešča dose- danji uvoz); Ludvik Sok iz Velike Nedelje, Vojko Soba iz Prager- skega za kakovostni in izvirni obrtniški izdelek omarice za elek- tro pribor, Jože Milošič za inova- cijo indukcijskega sistema za zapiranje steklenic, Stojan Vičar za izdelke vodovodnih elemen- tov, ogrhc. ki 50 dosedai-Hredsla- vljah uvoz, Mirko Bizjak za izde- lek avtobusnih loput v raznih di- menzijah po lastni licenci, Feliks Cvetko za prikazan program zelo zahtevnih izdelkov, ki prav tako nadomeščajo dosedanji uvoz. Viki Cvetko za prikazan program zelo zahtevnih izdelkov, Mirko Donaj za masovni program od- litkov. Jože Peteršič za izdelan avtomat za oblivanje lesa, Edi Kukovec za izvirno izvedbo mi- zarskih izdelkov, Franc Hanželič za izdelan štedilnik na trdo gorivo, Alojz Šmigoc za prikaz maso- vnega programa, estetiko in izvirnost izdelkov, Ludvik Sološi za estetsko in izvirno izdelani komplet naprave za kuhanje žganja. Marko Kline za izdelke etnografije, Ludvik Kuharic za predstavitev kompletnega pro- grama uporabnosti materialov, Janko Cigula za inovacijo hidra- vličnega traktorskega dvigala, Jakob Vidovič za predstavitev kompletnega programa izdelave zahtevnih vijakov m vreten. Jože Vrbnjak za inovacijo kontejner vozička za hodnike ter Janez in Danica Kogej za izvirno dekora- cijo. MG Plakete za faiovacijsko dejavnost m prejeli: Ivan GomOlek, Slavko Horvat in Valentin Zamuda ^ ^, ^ Foto: M. Ozmec ^^^1^1 — 16. september 1982 I 1 nsSKA SPOROČILA - 3 miH bKtUAAiJ BKAl s IVA IN PRIJATELJSTVA f962 PTUJ 1982 Preteklo je 20 let, odkar so bila ustanovljena Delavska sreč^anja bratstva in prijateljstva, ki so se pričela v Ptuju, 23. aprila 1%2. leta. Njihovi ustanovitelji so ob- činski svet! SSH in ZSS: Cakovec, Ptuj in Varaždin. kalenm so se pndružili Se občinski sveti SSH in ZSS: Ormo? \9>Delavska srečanja bratstva in prijateljstva«. Aktivnosti so se z območja ene občine prenesle na območje vseh .sodelujočih občin. Delavska srečanja bratstva in prijateljstva so na široko odprla pot sodelovanja. Ljudje bratskih občin SRH in SRS čutijo vse večji interes in potrebo po sodelovanju na vseh podrt>čjih človekovega ustvarjanja ter aktivno:4i. Razvila .so se v množično gibanje pioni- rjev, mladine, delavcev, kmetov, civilne za^ščiie. družbenih organi- zacij in društev, V njih je vtkano globoko v zavesti, da je sodelo- vanje njihova vrednota, ki jih povezuje in poglablja tovarištvo, prijateljstvo, bratstvo in enomost Prav v tem je tista bit. ki jo ljudje smatrajo za svojo pravico in dol- žnost, zato bodo tudi v prihodnje aktivni ustvarjalci v.sestranskega sodelovanja. Medrepubliško sodelovanje, katerega program nosi ime »De- lavska srečanja bratstva in prija- teljstva«, se ne odvija v fonimih, ampak ga razvijajo ljudje; pionirji in prosvetni delavci pobratenih MDB bratskih občin SRH m SRS PtisJ 82 as ZMDA Posočje 82 Feliks Bagar o.snovnih šol ter udeleženci revij mladinskih pevskih zborov osno- vnih šol: mladina na številnih srečanjih, zlasti brigadirji vsako- letne mladinske delovne brigade ->Bratstva in prijateljstva« na eni izmed zveznih mladinskih delo- vnih akcij; člani kultumoumetni- ških društev na številnih gosto- vanjih, revijah pihalnih orkestrov, kulturnih skupin in likovnih raz- stavah: člani Zveze rezervnih voja,ških starešin na tekmovanjih v vojaških veščinah; pripadniki civilne zaščite na vsako letni ..... - ^ i -. .. geslom »Bratstvo-enolnosl-soh- damosl«; ljubitelji športa in tele- sne kulture na športnih tekmova- njih, ženskem rokometnem tur- nirju, lovci v streljanju na glinaste golobe, ribiči v športnem ribolovu itd. Kaj vse se dt>gaja skozi vse leto zvemo preko lokalnih informati- vnih sredstev in v oddajah radij- skih postaj »Iz naših bratskih ob čin«. K doseženim uspehom so vlo- žili veliko naporov, dela, skrbi in odgovornosti številni aktivisti bratskih občin SRH in SRS. ki ob 20-letnici Delavskih srečanj brat- stva in prijateljstva zaslužijo zah- valo ter priznanje. Ob tem pa se z globoko hvaležnostjo klanjamo spominu sodelavcev: Lizike MARČEC iz Čakovca, dr. Stje- pana VllHALlČA-Pišla m Emila KERNOULA iz Varaždina. Jo- žela VR.ABLA iz Ptuja. Radovana VERKA i/ Podlehnika m drugih, ki jih ni Nct med nami, njihovo delo pa je >cs!avni del doseženih i!spcho\. ijspehi minulih 20 lel potrju- jejo, da delovni ljudje in občani bratskih občin SRH in SRS do- sledno uresničujejo največje vre- dnote pridobljene v NOB in so- ciahstični revoluciji, vrednote, ki jih vsebinsko bogatimo in razvi- jamo z vsakodnevnim skupiiim delom. Globoko v srcih in v zavesti na.ših ljudi je vtkano spo- znanje in prepričanje, da sta bratstvo ter enotnost našili naro- dov in narodnosti naše .skupno največje bogastvo, moč in jamstvo osebne sreče, miru, svobode, ne- odvisnosti in neuvrščenosti. Za ohranitev teh vrednot pa je trajna naloga slehernega posameznika in vseh skupaj, da tudi v prihodnje vlagamo vse naše sile, moči in znanje, da jih vsebinsko še bolj oplemenitimo ter z vsakodnevni- mi dejanji in skupnim delom do- kazujemo, da enotni stopamo po jx»ti, ki sta nam io začrtala tovariš .lilOmZKJ, '..... . TRAJEN SPOMIN NA OLGO MEGLIC S slavnostno sejo skupščine in vodstev družbenopolitičnih organi- zacij krajevne skupnosti Olga Meg- lic v Ptuju so v soboto, 11. septem- bra sklenili vrsto prireditev v počas- titev prvega krajevnega praznika te krajevne skupnosti. iš'a prireditvenem prostoru pred domom občanov na Vičavj se je že pred 16, uro zbralo precej krajanov in gostov. Z dvema avtobusoma so se \ rnili iz Stoperc udeleženci poho- da po poteh ,,Kozjanske čete in ku- rirjev 82'* in se postrojili na prire- ditvenem prostoru. Komandant po- hoda, Ja.nko Grdiša je predsedniku skuiKčine KS Olga Vleglič, podal rapori o dv(xinevnem pt^hodu. {O pohodu podrobneje poročamo na 4. strani.) V slavnostnem pogovoru je pred- sednik skupščine dr. Jože Petrovič orisal razvoj krajevne skupnosti, življenje in delo ljudi ter njihova prizadevanja za napredek svoje sa- moupravne skupnosti. Za tem pa sta skupno s predsednico KK SZDL, Lidijo Majnik podelila pri- znanja krajevne skupnosti najza- služnejšim krajanom. Najslovesnejši trenutek slavnost- ne seje je bilo odkritje spomenika revolucionarki Olgi Meglic. Njeno pot revolucionarke je na kratko orisala organizatorka vstaje na na- šem območju Mirna Zupančič-Bar- čka, ki je poudarila, da je Olga Megličeva zrasla iz delavskega gi- banja in se v njem kalila. Vedno je občudovala njeno brezmejno vda- nost idejam revolucije in priprav- ljenost ob vsakem času izvršiti na- logo, ki so jo zahtevale težavne okoliščine narodnoosvobodilnega boja in ilegalnega dela na našem območju. Tovarišica Barčka je pes- tem tudi odkrila spomenik. Po kulturnem programu so si gostje ogledali še spominsko sobo Olgi in Albinu Megliču, ki jo je v domu občanov uredila Fanika Vauda, jo gostom tudi predstavila in se /^ahvalalila vsem, ki so pripo- mogli tako k ureditvi spominske so- be kot k izdaji publikacije o Olgi Meglic. Praznovanje pa so nadalje- vali še s partizanskim mitingom in kuliurno-zabavnim programom. FF Med gosti na slavm-isjni seji sta bila ludj sin in hčerka Olge Megličeve — Boris in Milica z družinami, sestra Anica i; Bolgarije in drui^i svojci. Foro: I. Pr«ac .Spomenik revolucionarki Olgi Mejilič je deio akademskega kipar- ja Viktorja Gojkuviča. Folo: M. Ozmec PREOKOifiRESffft RAZPRAVA V MiPni PTUJ ZAlifl: ibilll\yv V delovni organizaciji MIP Ptuj so v ponedeljek organizirali specializirano razpra- vo »Zveza sindikatov, njena učinkovitost pri razvoju samoupravljanja in stabilizacije«, na katen so polee članov konference osnovnih organizacij, sodelovali Se predsedniki iz\ ršnih oclborov osnovnih organizacij, predsedniki delavskih svetov iz po.sameznih temeljnih organizacij, predstavniki ZSMS in ZkS. direktorji TOZD ter pred.'osledic, ki pritiskajo trgovca zaradi nastalega gospodar- skega stanja. Vendar ne velja Kriviti samo sistema. Dogaja se še. da so v nekaterih enosameznih nebistvenih primerih preveč konkretna. Dogovorili se je treba za delitev dela med družbenopolitičnimi organizacijami, za delitev odgovornosti in seveda predvsem za doslednost na vseh ravneh. Mnogi Se vedno čakajo na pomoč ,,od zgoraj", je bilo .slišati v razpravi. Se vedno jc preveč vertikal- nega sporočanja o težavah in premalo pripravljenosti za njihovo od- pravljanje v posameznih okoljih. Končno bo treba pogledati resnici v oči in se sprijazniti z ugotovitvijo, da je uspeh ekonomske stabilizacije od- visen od vsakega ptisameznika, od njegovega ustvarjalnega prispevka na vseh ravneh družbenega in političnega delovanja v naši skupnosti. N. Dobljekar! 4 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 16. september 1982 - TElUtflK Pohod po poteh Kozjanske čete v jX)častilev prvega krajevnega praznika so v ptujski KS Olga Meglic izvedli dvodnevni pohod Po poteh Kozjanske čete, aktivi- stov m kurirjev NOV. Pohoda seje udeležilo okoli 80 udeležencev. To je bila pisana druščina mladih, pripadnikov gamizije Dušana Kvedra. tabornikov, občanov in borcev NOV, ki le v dveh dneh prehodila okoli 35 km poli od Ptuja v osrčje Haloz. ZDraTi smo se v petek. TO. sep- tembra ob pol šestih zjutraj pred domom občanov na Vičavi. Po krajši seji štaba pohoda je ko- mandant Janko Grdiša vse ude- c i' -i ,pk> pozdravil, predse- li y v C E J k S Olga Meglic, Fe rdo VapBgeri pa je pohodnikom ob- radožfl njfliovo pot. Po formira- nju v vode smo krenili proti Ore- ^u m od lam proti stari strugi reke Drave, kjer so nas z rancami pre- peljah na drago stran. Prva se je z ranoo prq)el|ala mladinka Tanja BulirfaispoSlo,kije tako odigrala vkigo Olge Megličeve. Pol smo nadaljevali ob strugi Drave mimo strelišča prek kar- todioma v Hajdošah, kjer je bil pivi kra^ odmor. Na mostu čez kamal tffi Zlatoličie so nas priča- kali pionirii OS Hajdina in pred- stavniki le KS. Pohodnikom je zsžcld dobrodošlico Franc Znpanič,. predsednik vaškega od- bora SZDL H^doše. Skupaj smo nada^cvalipot proti Skorbiinčez hagdinsko gmajno prispeli do magisiTalne ceste Maribor—M a- cdj. Ob pomoči fnipadnikov na- rodne zaščite smo cestoprečkali in se takoj zalem ustavili pred OŠ H^dina, ^r so nas pionirji in knyaiu lopk) pozdravili. Pred spcMiunsko ploščo padlim parti- zaiKHnjegpvonl Karel Robinščak l^oik KS Hajdina. Delegacija pobodnftov pa je k spominski pbšči položila venec. CMaog devete lue smo odšli n^HCJ i»oti gornji Hajdini, mimo k>vski^ doma LD Kidri- čevo. Prc&ali smo cesto Hajdi- na—Kidričevo in se v bližnjem borovem gozdu ustavili pred ob- novijcnioti bunkerjem postaje TV 8 S. Tam sta govonla Ferdo Šraj- ber, predsednik krajevnega od- bora ZZB H^dina in Milan Lac- ko. Skozi gcad smo nadaljevali svoio pot proti Njive rcam in po makadamski cesti prek polj do Apač. Na mostu čez Polskavo sredi apaSkc gmajne so nas pri- čaicali pioniriiOS Sela, ki so nam vrazmaknienem i^paliriu pokazali pot do ^pomindkm obeležij deve- tim oadfim oarlizanom v Zgornji PlistavL Dobrodošlico nam je zaželela Francka Petrovič tajnik KS Dolena, zatem pa je o akti- vnosti partizanov in kunrjev med NOB govmila borka Stanka ZafoSnik. yafntili smo prvo Utrujenost, po gričcviialem gozdu pa pohod nadaljevali proti Doleni. Ko smo se približevalž domu družbeno- političnih organizacij Dolena smo, od vesdja zapeli, saj smo vedeli, da nas tam čaka daljši od- mor in pa seveda malica. Pripra- vflc sojo tamkajšnje gospod in je in vsem je tdbBil dober dom ači kruh, zaseka in pa »Inkt. Pred odhodran nam je govoril Leopold Žafran, nekdanji kurir ljuUjansfe čete, ki danes živi v Maj^jieiku. Polni novih moči smo se zalem podali v osrečje Haloz. Tukaj je Id pdhod precej težji, saj^ smo se vzpenjadi in ^uščah po gričih in v dolino. Sonce je pričelo močneje |Hq)dkati in vsi znojni smopiisopSialinaJanžki vrh, kjer je bil kra|£i postanek. Po tem ko smo se odžgali in make spočih, nam je govoril borec Franc Be- Kak-Simon. Živo je opisal do- godke na lislem območju med NOB. V daljavi se je v rahli meglici dvigala cerkev na Jelovicah To je naš cilj, so nam dejali, tja moramo prispeti do šestnajstih. In ker je bila ura šele 13.30 smo to novico sprejeli kot normahio. Šele po- zneje, ko smo se pnčeli spet spu- ščati in vzepnjati, smo malce podvomili v to napoved. Vreme nam je še naprej odlično služilo in pred končnim in naitežiun ciljem -smio .SI v Narapljah pn nekdanji OŠ .še zadnjič odpočili. Potem pa je šlo zares. Vzpon na Jelovice je bil izredno naporen, tako, daje marsikomu zmanjkalo sape. Pa smo kljub temu prišli. Na nogometnem igrišču pred vrhom .so nas pričakali domačini in ptujski taborniki, ki so pred tem postavili šotore, tako, da je bil tabor pripravljen za naselitev po- hodnikov. Vsi v šotorih seveda niso imeli prostora, zato jih je precej prenočevalo na okoliških senikih, kot nekoč partizani. Vsem nam je teknila večerja, ki sojo pripravili v obratu družbene prehrane Vohienke iz Majšperka. Srbski pasulj s slanino je bil zares odhčno pripravljen. Čeprav utrujeni, smo vsi s pozornostjo prisluhnili kulturnemu sporedu na večernem partizanskem mi- tingu. Zbrane je pozdravil Ferdo Vajngerl, predsednik sveta KS Olga Meglic, v imenu KS Maj- šperk pa predsednik sveta KS Rafko Mohorko. O tem, zakaj so se med NOB zadrževali borci na tem območju je zatem govorila borka Fanika Vauda, nekdanja bolničarka Kozjanske čete. Ko- misar pohoda Anton Kolarič je prebral sklep pohodnikov o ime- novanju častnega komandanta Karla Žmavca, ki se jepohoda tudi sam udeležil. Karel Žmavc je bil zadnji komandant Kozjan- skega odreda, ki je med vojno deloval tudi na območju Haloz. V kulturnem sporedu so nastopili člarii moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Majšperka pod vodstvom Ladislava Pulka, po- hodniki in pionirji OŠ Majšperk. Po veselem delu so utrujeni po- hodniki legli k p>očitku. V soboto dopoldne so pohod- niki nadaljevah pot od Bolfenka na Jelovicah skozi naselja in zaselke, znane iz NOB, pohod pa končali v Stopercah. Udeležih so se tudi prostovoljne delovne ak- cije, saj so razgrnili gramoz na krajevni cesti med naselji Završe in Cermožiše. Popoldne so se z avtobusi prepeljali v Ptuj. kjer so jih pred domom občanov na Vičavi pri- čakali številni krajani in predsta- vniki družbenopolitičnih organi- zacij. Praznovanje prvega krajevne- ga praznika KS Olga Meglic pa so na športnem igrišču pred domom občanov zaključili s partizanskim mitingom in kultumo-zaba- vnim programom. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da so vse prireditve dobro uspele, pred- vsem pa pohod po poteh Ko- zjanske čete, za katerega si vsi želimo, da bi postal tradicionalen. Tekst in foto: M. Ozmec Janko GrdiSa — komandant pohoda Ž zai^vonošo na smo krenOi |m>ti Oreš^ Pot je bila pobui presenečenj Prevoz z rancami je bfl pravo doživetje Na mostu čez kanal HE Zlatoličje so nas pričakali Hajdinčani filmu —rt pil i os Hajdina Ustavili MM ae tn« pred tamkeijem TV 8 S Slovesnost ob ^oBHdkft v ZgMMI Priitavi Na JaaSke« vita nan je govoril Franc BeHak-Sknoa Na Jelovfcah M IdM phiili ud pMi# Miting je bil ob tabornem ognju. Folklorna sekcija DPD »Svoboda« Ptuj ob pričetku sezone vabi k sodelovanju plesalke in plesalce (začetnike). K sodelovanju vaoi tudi glasbenike, ki imajo veselje do dela v folklorni skupini. v programu sekcije so plesi in pesmi jugo- slovanskih narodov. Vpisovanje novih članov bo v četrtek, 23. 9. in v ponedeljek, 27. 9. ob 16. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju> Jadranska ul. 13. Odbor NOVO VODSTVO OBČINSKEGA CENTRA MARKSISTIČNIH KROŽKOV v čemek, 9. septembra je na Občinski kon- feread ZSMS potekala voiilno-programska kon- ferenca Obfinskcga centra marksističnih krož- kov, na kateri je Center zamenjal svoje vodstvo in za novcsn vodjo izbral Dušana Feguša, dijaka 4. idaikat gnanazije. Njegov namestnik je Milo- van MikaME, astak funkcije pa nespremenjene. Dosedanji vodja Sanja Brezničar pa je postala pralsedsBca kocmsije za idejnopobtično delo na Sprejeli so nov program dela, ki so ga pripra- vili skupaj z občinskim centrom kiubov OZN m komisijo za idejnopolitično deio. V tekočem šol- skem letu, ki se je šele pričelo, bodo člani občin- skega centra marksističnih krožkov pripravili na- slednje akcije: pripravljali bodo javne tribune za osnovne in srednje šole, bolj kot doslej pa se po- svečali tudi samoizobraže\'anju — pripravljali bodo namreč študijske sestanke, na katerih bodo obravnavali aktualna dogajanja pri nas in v sve- tu in tudi razna teoretična vprašanja. Vse leto bodo izdajali tudi Informacije, prva številka pa bo izšla že septembra. Namenjene bo- do krožkarjem in vsem. ki so člani ZSMS. Pre- davatelji teh javnih tribun pa ne bodo samo člani Centra, temveč tudi predavatelji z Republiške konference ZSMS. Dogovorili so se tudi, da bo- do tesneje sodelovali s Centrom za obveščanje in propagando, ki bo prav tako zamenjal svojega vodjo. Upajmo, da bo to vodstvo prav tako de- lovno, kot je bilo staro. R. KodriC TEDNIK - Ifi- september 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 pionirji prometniiii skrbijo za varen prehod slojih vrstnikov na vseh večjih in prometnejših križiščih in cestnih prehodih. Tudi pripadniki narodne zaščite so vsako jutro in opoldne na svojih mestih Za varnost na poti v šolo Pred štirinajstimi dnevi so se odprla šolska vrata. Za marsikoga ni to nič nevsakdanjega, saj je leta in leta enako. Kup skrbi za učence in njihove starše ter skrbnike pa je vendarle iz leta v leto večji. Pa ne samo za njih. Tudi za vse tiste, ki so dolžni skrbeti za varno pot v šolo in nazaj domov, je vse več dela, saj je promet na naših cestah iz dneva v dan gostejši — žal tudi ne- varnejši. Med črnimi številkami, kijih pišemo na straneh črne kronike, je tudi veliko takšnih, ki pomenijo ugasla življenja otrok, bodisi šo- larjev ah celo predšolskih otrok. Za varnost naših otrok skrbijo tako v šolah kot na postaji milice in v svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v KS in še kje. Skrb pa se ne začne s pričetkom šolskega leta, ampak že med počitnicami. O tem. kako so se pri- pravili na postaji milice v Ptuju in oddelkih je komandir Franc Kozel p6vedal: >>Pravzaprav smo z aktivnostmi za varnost otrok v novem šolskem letu pričeli že sredi maja, ko smo na sestankih z učitelji osnovnih šol pozornost namenili najprej varnemu ob- našanju otrok med počitnicami, zatem pa v. novem šolskem letu. Kljub temu nismo zado- voljni s situacijo, kot je bila med letošnjimi jočitnicami, saj smo zabeležili precej nesreč v caterih so bili udeleženi otroci. V avgustu pa so se lotili temeljitih priprav na novo šolsko leto. Vrstili so se sestanki s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu pri SO Ptuj, naši miličniki — vodje var- nostnih okčlišev, so stopili v stike s predsedniki komitejev za SLO in družbeno samozaščito po KS, stekli so dogovori za aktiviranje pripa- dnikov narodne zaščite ter pogovori z ravna- telji osnovnih šol v občini. Republiški zakon o varnosti cestnega pro- meta določa v 52. členu, da morajo posamezne osnovne šole izdelati prometno-vamostne na- črte. To pomeni načrte varnejših poti do šole in iz nje. Pri tem moramo biti dosledni, zato so se naši miličniki zavzeli in pomagali pri izdelavi teh načrtov. Ker pa v nekaterih šolah kljub temu še nimajo izdelanih teh izredno po- membnih aktov, bomo z našimi miličniki v nekaj dneh preverili dejansko stanje in ustre- zno ukrepali. Zavedamo se, da bi bili premalo aktivni in operativni, če bi samo nalagali dolžnosti dru- gim ustanovam, zato se v prvi vrsti sami an- gažiramo za čim varnejšo pot šolarjev. Verjetno ste opazili, da so že prvi šolski dan na po- membnejših križiščih in prometnejših cestah dežurali miličniki. Seveda nismo storiU tega le prvi šolski dan, ampak bo to naša stalna naloga. Se posebej pa v predprazničnih ali drugih dnevih, ko je promet na cestah gostejši. Tako bomo v pomoč pripadnikom narodne zaščite, ki pa dežurajo na nevarnejših odsekih ali kri- žiščih skoraj vsak dan. Skratka, tudi to šolsko leto bomo delali nač-tno in tako prispevali k večji varnosti v cestnem prometu. Želimo, da ne bi prišlo do prometne nezgode, v kateri bi bil udeležen otrok, še manj pa seveda, da bi kateri od teh zaradi posledic v nesereči umrl.<< Tudi v svetu za preventivo in vzgojo v ces- tnem prometu so se na novo šolsko leto teme- ljito pripravili. O tem je tajnik sveta Franc Jerenko povedal: »Tudi v našem svetu smo k akciji pristopili nadvse resno. Že konec lanskega leta smo nabavili nove uniforme za pionirje-prometnike. Spomladi smo se z vzdrževalci cest dogovorili, da so pravočasno obnovili označbe za cestiščih, predvsem prehode za pešce in ostalo talno signalizacijo. Sklicali smo komisijo za prome- tno vzgojo mladine, katere člani so mentorji za prometno vzgojo iz vseh osnovnih in podru- žničnih šol, ter se dogovorili, da bomo skupaj s pionirji prometniki, mentorji, člani postaje milice, naredno zaščito , ZŠAM in AMD Ptuj pristopili k enotni akciji in učence nenehno opozarjali na nevarnosti, ki jun pretijo. Do- govorili smo se, da bomo skrbeli za njihovo vam ,st na vsakem koraku. Vztrajamo, da učence čimprej seznanijo z varnimi potmi v šolo in domov in s tem seznanijo tudi njihove starše. Na šolah so prve šolske ure posvetili prometni vzgoji otrok, predvsem pravilni hoji na pločnikih in tam kjer pločnikov ni, pravilni hoji po levi strani cesti.šča v smeri hoje. Razen tega bomo v svetu za preventivo in vzgojo tudi letos izvedli akcijo vzgojnega značaja. Po šolah bomo nadaljevali z natečajem zanajboljši spis in risbo na temo varnost otrok v prometu, izvedli pa bomo še več drugih akcij, ki bodo med šolskim letom opozarjale učence na čim varnejšo obnašanje v prometu.« Med komisijami, ki delujejo v okviru sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima za varnost šolarjev najpomembnejšo vlogo prav komisija za promemo vzgojo otrok, katere predsednik je Ivan Šumandl. »Z mentorji za prometno vzgojo na posa- meznih šolah smo se natančno dogovorili o delu prometnikov krožkov in o delu pionirske prometne službe skozi vse leto. Precej pozor- nosti smo namenili predvsem varnosti prvo- šolčkov in obvezni uporabi rumenih rutic. Tudi šolarjem — kolesarjem smo posvetili veliko časa, saj je vse več otrok — predvsem na po- deželju, ici se vozijo v šolo s kolesi. Dosledni bomo pri opravljanju kolesarskih izpitov in pri kontroli koles. Otrok, ki nima kolesarskega izpita, ne sme na cesto in tega se morajo zavedati tudi starši! Vse šole v občini imajo organizirano pi- onirsko prometno službo, ki deluje v okviru postaje in oddelkov milice. Delujejo tudi pri- padniki narodne zaščite. N aloga vseh teh je, da pomagajo predvsem mlajšim otrokom pri varnem prehodu čez cestišče. Glede prometno varnostnih načrtov. Prvič — vse šole nimajo izdelanih teh načrtov, precej pa je takšnih, ki niso izdelani pravilno. Drugič — z vsebino teh načrtov je treba seznaniti tako učence, kot njihove starše. Starši pa so dolžni svojemu otroku pokazati najvarnejšo pot in sproti opo- zoriti na nevarnosti. Ne bo odvseč. če to storijo večkrat, kajti dobro vemo, da opozorila nikoli niso odveč.« Tako je torej z varnostjo naših šolarjev. Ni odvisna le od ljudi in organov, ki so službeno zadolženi zanjo, ampak in predvsem od vsa- kega posameznika in vas, dragi starši. Skrbite torej za svoje otroke, pošiljajte jih v šolo po znanje, pred tem pa ne pozabite na VARNO POT — do šole in nazaj domov. M. Ozmec Premalo obnovljenih vinogradov Minuli teden so se sestali člani odbora za vinogradništvo pri ptujski kmetijski zadrugi, na sejo pa so povabili tudi predstavnike občinskega komiteja za kmetij- stvo, TOZD Kletarstvo Slovenske gorice in Kmetijskega zavoda Maribor. Sestali .so se z namenom, da ugotovijo, koliko vinogradov v zasebni lasti je bilo glede na srednjeročni plan doslej obno- vljenih, oziroma, kakšne so po- trebe in možnosti po obnovi vi- nogradov. Ugotovljeno je, daje bilo doslej na tem področju narejenega zelo malo, skoraj nič, če odmislimo obnovo pozeblih vinogradov. Tega je bilo dosedaj okoli 50 hektarov. V srednjeročnih niičrtih je zapisano, da naj bi do leta 1985 obnovili 160 hektarov, vendar ni bilo doslej, kot rečeno, na tem področju storjenega praktično nič. In icje so vzroki? Predvsem jih je potrebno iskati v visokih stro- ških obnove in nizki, le 30odstotni družbeni pomoči pri tem. Drugi vzrok je v tem, da na našem ob- močju ni pripravljenosti (razen redkih izjem seveda) za združe- vanje vinogradniških površin v večje, vsaj 5 hektarske komplekse. Na takšnih je namreč že mogoče urediti sodobne urejene vinogra- dniške površine za sodoben način obdelave. Ko je bilo govora o združevanju vinogradniških površin, kar je aktualno v v.sem našem zasebnem kmetijstvu, so strokovnjaki po- stavljali za primer vipavske vino- gradnike, ki so to pot že ubrali in so bili tako deležni tudi večje družbene pomoči. Vsekakor je ta pomoč bila in bo namenjena le tistim, ki sledijo prizadevanjem družbe za izboljšanje razmer v našem kmetijstvu in tu ima prav združevanje zemlje v večje kom- plekse pomembno mesto. Pro- blemi .so pri nas vedno v misel- nosti ljudi, morda pa je miselnost pogojena s slabimi izkušnjami iz preteklosti. Ko govorimo o obnovi vino- gradov, se postavlja tudi vpraša- nje, kakšne trsne cepljenke bomo za to uporabljali? Na omenjeni seji smo slišali precej o neustre- znih ukrepih v minulih letih. Sorte grozdja, ki sedaj prevladujejo, namreč ne zagotavljajo tako kva- litetnega vina. ki bi bilo po med- narodnih normah konkurenčno na tržiščih zahodne Evrope. Re- .snici na ljubo moramo seveda ta- koj dodati, daje delno za prenizke stopnje sladkorja v grozdju kriva tudi prezgodnja trgatev. Kvalite- tnejše sorte grozdja pridelovalci tudi neradi pridelujejo, saj je cena glede na nižje donose in bolj zahtevno pridelavo prenizka. Predvsem na teh področjih bo potrebno v bodoče precej spre- meniti. Navsezadnje smo vino- gradniška občina in če ne bomo storili več pri nadaljnem razvoju vinogradništva, oziroma za ure- ditev razmer na tem področju, se bo to poznalo tudi v gospodar- skem položaju celotne občine. Precej vroče je postalo na seji odbora za vinogradništvo, ko so predstavniki kletarstva povedali. kako je glede doplačila za lansko grozdje. V celoti je cena grozdja določena v poslovni verigi, ki jo predstavljajo pridelovalci, tem pripada 51 odstotkov malopro- dajne cene vina, kletarji, ki jim gre 31, in trgovina, ki ji pripada 18 odstotkov maloprodajne cene. Predstavnik kletarstva je povedal, da je za doplačilo na voljo 1,67 milijona dinarjev, spor pa je na- stal, ko so predstavniki zadruge zahtevali podatke o tem, kakšno vino so pridelali iz grozdja njiho- vih kooperantov, koliko in kam je bilo to vmo prodano. O dejan- skem doplačilu za kilogram grozdja tako niso mogli razpra- vljati, ker niso bili pripravljeni vsi podatki. JB MELIORACIJA NA 220 HEKTARIH Se ta mesec lahko pričakujemo začetek melioracij- skih del na območjih Biš-Gočova in Levajnci v skup-" ni površini 220 hektarov. lako so končane dolgotraj- ne priprave na izvedbo teh del in, kot smo obveščeni, so lastniki kmetijskih površin na tem območju že pri- čeli s pripravo terena, predvsem gre za odstranjevanje grmovja in drevja. Melioracijska dela bo opravljalo. Vodnogospodarsko podjetje Maribor, ki že sicer opravlja vsa ta dela na našem območju. V skladu z do- govorom s predsednikom slovenskega izvršnesia sveta bo potrebno odslej zbirati ponudbe več izvajalcev melioracij in mea ponudniki izbrati najugodnejšega. Doslej je bilo namreč slišati precej pripomb na visoko ceno melioracij. jr KMALU SPRAVILO SLADKORNE PESE Se nekaj dni in na poljih sc bodo pojavili tudi kom- bajni za sprPvilQ.Jk^i-icža ^rjdclLa sladkoLOfi n'^'" Začetek spravila je predviden okoli 10. septembra Pričela se bo torej še ena, velika in zelo pomembna ak- cija, zanjo je letos vse pripravljeno, tudi nekatera pre- vzemna mesta so dobila asfaltno podlago. S tem opra- vilom sc pričenja tako na poljih, še posebej pa v pro- metu, posebno stanje, precejšnje količine pese prepe- ljejo v ormoško tovarno namreč po cestah. Največje težave lahko povzroča vsem udeležencem v tej veliki akciji vreme, zato jim želimo kar največ sončnih jesen- skih dni. JB OBIRANJE SADJA - ROKI OBIRANJA Cas obiranja sadja je po testih, ki jih je izvedel ing. Hribar iz BTF v Ljubljani na področju štajerske predviden za sorte: ZLATA PARMENA, KOKSOVA, MC INTOSCH, FANTAZIJA, MARIBORKA, PRIOLOV DELISES med 15. in 18. septembrom; JONATHAN v času med 18. in23. septembrom; Pri sorti Red Jonathan lahko pričnemo z obiranjem že neko- liko prej. Enako velja za sorto JONAGOLD — za prvo obiranje. Pri sorti Jonagold je nujno potrebno večkratno obiranje — izbiramo obarvane plo- dove; AUVIL SPUR, ZLATI DELISES — za te sorte priporočamo priče- tek obiranja najbolj zgodaj 20., sicer pa od 25. septembra dalje; GLOSTER pričnemo obirati okrog 30. septembra; IDARED — po 1. oktobru. Vsi navedeni roki za obiranje jabolk so določeni na podlagi testov vzorcev s področja Štajerske. Tehnologom priporočamo, da tudi sami ugo- tavljajo dozorelost v svojih nasadih, vendar opozarjamo, da ne pričnejo z obiranjem prehitro. Vse organizacije opozarjamo, da prilagodijo čas obiranja svojim mož- nostim tako, da bo pridelek pravočasno obran in pospravljen. Istočasno opozarjamo proizvajalce, da vskladiščijo v hladilnicah de- jansko samo sadje prve kvalitete, da ne bo kasneje problemov s prodajo. V letošnjem letu bo problem prodaje slabšega sadja, ker so izredno rodni ekstenzivni nasadi. Hruške lahko pričnemo obirati po sledečem vrstnem redu: CONFERENCE, KLERŽO, ABATE FETEL, ALEKSANDER LUKAS, PASTORIJEVKA, PASE KRASANE — obiramo po vrstnem redu kot so navedene. Zaključimo s Pase Krasane okrog 15 oktobra. Sadje, ki ga nameravamo vskladiščiti v hladilnicah, je potrebno pred obiranjem poškropiti z Benlatom ali Enovitom M, pri čemer je potrebno upoštevati karenco 14 dni. Koncentracija za preparat Benlate jeO,05 %, za Enovit M pa 0,07 %. Škropimo tik pred obiranjem in sicer sadje, ki ga bomo vskladiščili. STROKOVNA SLUŽBA KMETIJSKEGA ZAVODA MARIBOR O ZAPOSLOVANJU V sredo, 22. septembra se bodo sestali delegati skupščin skupnosti za zaposlovanje občin Ormož in Ptuj. V Ptuju bo seja zjutraj ob7. uri, delegati pa bodo med drugim obravnavali poročilo o delu skupnosti in njenih organih, informacijo o štipendiranju v Podravju v šolsKem letu 1981 /82 in predlog valorizacije programa skupnosd. Na dnevnem redu je še obravnava in sprejem izvršitve fmančnih načrtov občinske sku- pnosti, združenih sredstev za štipendiranje v občini in medobčinske skupnosti za zaposlovanje za prvo polletje tega leta. Delegad bodo obravnavali tudi gradivo za sejo skupščine Zveze skupnosti za zapo- slovanje SR Slovenije in izvohh delegata, ki se bo udeležil te seje. Delegati ormoške skupnosti za zaposlovanje imajo enak dnevni red, sestali pa se bodo ob 12. uri. N. D. Jutri otvoritev obrtnega sejma v Celju Na letošnjem 15. tradicionalnem obrtnem sejmu bodo kot že leta doslej sodelovali tudi ptujski obrmiki, včlanjeni v obrtao zadrugo Pa- norama Pttjj. Sodelovali pa bodo z izdelki, ki so bih nagrajeni na minuli prvi razstavi malega gospodarstva občine Ptuj in za katere so obrtniki prejeli plakete in diplome. Mednarodni obrtni sejem v Celju se uvršča med največje tovrstne prireditve pri nas. Je svojevrstoa razstava dosežkov obrti, movacij, v njen sklop pa sodijo tudi poslovni dnevi in strokovna posvetovanja. , Sejem bo odprt do 26. septembra, spremljajo pa ga tudi športne, zabavne in kulinarične prireditve. Na njem sodeluje okrog 3800 ra- zstavljalcev — samostojnih obrUiikov, 62 obrmih združenj, 40 obrtnih zadrug, prek 70 obrmih OZD in POZD. MG MANIPULIRANJE Z NAPAČNIMI PODATKI Razprava na seji zadružnega sveta pri kmetijski zadrugi Ptuj, je bila takšna, da jo lahko mirno ocenimo za razpravo, ki je zajela celotno ob- činsko problematiko s področja kmetijstva. Člani zadružnega sveta so po- vabili tudi podpredsednico občinskega komiteja za kmetijstvo in predsed- nika upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije. Ko so ocenjevali rezultate dosedanjih setev in žetev ter priprave na no- vo setev, so prišli do spoznanja, da je potrebno nemudoma pristopiti k ugotovitvi resničnih možnosti za pridelovanje pšenice. Tako je končno dobila pot'-ditev dosedanja trditev predstavnikov kmetijstva in kmetijcev samih, da so plani nerealni, neglede na to pa bi naj bil plan letošnje jesen- ske setve še večji od lanskega, ki kot vemo zdaleč ni bil uresničen. Po- memben je zato dogovor, da bodo še pred 20. septembrom storili vse, da ugotovijo realne možnosti pridelovanja pšenice. Takrat bo namreč podpis samoupravnega sporazuma in s tem prevzem obveznosti za jesensko in spomladansko setev. Nobenega smisla pa nima podpisovati samoupravnih sporazumov, za katere vnaprej vemo, da jih ne bo mogoče uresničiti. Okoli tisoč hektarov najrodovitnejše zemlje smo izgubili z gradnjo hi- droelektrarne, dovodnih in odvodnih kanalov, z gradnjo cest, precej ze- mlje je prešlo iz zasebnega v družbeni sektor kmetijstva. Vse to doslej ni bilo zajeto v statističnih podatkih o kmetijskih površinah v ptujski občini. Ustrezne občinske službe, največkrat je bil omenjen kataster, so po bese- dah razpravljalcev vsaj deset let za dejanskim dogajanjem. Vse to je pri- peljalo do sprejema prevelikih obveznosti in sedanjih kritik, ki letijo na občino in zadružne organizacije, pa tudi do iskanja krivcev ali krivca za tako stanje znotraj občine. Kot je dejal predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, nosijo krivdo za tako stanje prav vsi — od izvršnega sveta občine, občin- .skih služb, družbenopolitičnih organizacij do kmetijskih organizacij. To je torej ,,splošna odgovornost", čeprav bi bilo prav in skrajni čas, da bi pričeli o nosilcih odgovornosti govoriti bolj konkretno. Pa poglejmo dejstva: v kmetijskih zadrugah so se spričo vseh kritik odločili, da obiščejo sleherno kmetijo na svojem območju. 23 delavcev kmetijske zadruge Ptuj je doslej obiskalo okoli 5.000 kmetij in sklenilo 1200 pogodb za setev pšenice na približno 600 hektarih. Menili so, da bi bilo realno pričakovati setev na 800 hektarih, gre seveda za pogodbene hektare, tiste torej, ki bodo dali tržne viške. Ce je to realno ali ne, ne mo- remo soditi,- upajmo pa, da bodo realne podatke dali vsi usklajevalni po-, govori in dogovori v naslednjih dneh. JB 6- IZ N ASIH KRAJEV 16. september 1982 - TEDNIK Priznanje tudi za telico rejca Janeza RajSpa. Takole pa so se predstavile gospodinje iz Podvinc. Slovesno za sedmi krajevni praznik Krajani KS Heroja Lacka Ro- goznica so minulo nedeljo pro- slavili krajevni praznik s katerim obeležujejo spomin na tiste kra- jane, ki so sodelovali kot borci in aktivisti v predvojnem delavskem gibanju, v narodnoosvobodilni borbi in socialistični revoluciji ter v povojni graditvi nove samo- upravne socialistične družbe. Se- dmi krajevni praznik pa so po- svetili še 40-letnici smrti heroia Vlado Tumpej pripenja častni zvonec plemenski kravl-zmago- valki, last rejca Jožeta Majeriča. Jožeta Lacka in 40. obletnici ju- naškega boja njegovih borcev v gozdičku Laze pri Mostju. V Podvincih so bile v nedeljo tri osrednje praznične prireditve. Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in Kmetijska zadruga sta pripravila živinorej- sko razstavo na kateri je 11 kme- tovalcev razstavilo svoje plemen- ske krave, 13 pa telice. Za sode- lovanje so jim podelili posebna pismena priznanja, rejci Jože Majerič iz Sp. Velovlaka 8, Alojz Gregorec iz Žabjaka 5 in Anton Cuš iz Sp. Velovlaka I pa so za svoje plemenske krave dobili po- sebna priznanja in denarne na- grade. Zmagovalni zvonec so pripeli kravi TIGRI rejca Jožeta Majeriča. Med tehcami so se rej- skemu cilju — ki vključuje višino, težo, pasmo in pri kravah — mlečnost, najblj približali rejci Janez Rajšp iz Nove vasi 121, njegova telicaje dobila tudi častni zvonec, na drugo mesto se je uvrstila telica rejca Franca Pinta- tica iz Pacinja 15 in na tretje telica rejke Terezije Amuš iz Kicarja 65. Rejcem, zbranim gostom in kra- janom so ob zaključku tekmoval- nega dela spregovorili Vlado Tumpej — direktor TOZD Živi- noreja pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, direktor Mlekarne Janez Vrečer, direktor KZ Ptuj Miran Glušič in predsednik sveta krajevne sku- pnosti Heroja Lacka Rogoznica Milan Lacko. Predsednik delav- skega sveta Mlekarne Janez Zavec pa je izročil še denarne nagrade za najboljše dosežke v prireji mleka — Francu Pintariču jz Pacinja 15, ki je oddal prek 25.000 l^rov mleka, Janku Šala- munu iz Pacinja 16 za prek 16 in Marti Lenart iz Žabjaka 39, kije oddala prek 13.000 litrov mleka. V prostorih gasilskega doma pa smo si včeraj lahko še ogledali razstavo kruha, pogač in peciva podvinških gospodinj, ki sojo zelo skrbno pripravile. Popoldne so se krajani, kraje- vna skupščina in vodstva dru- žbeno političnih organizacij se- stali na osrednji proslavi kraje- vnega praznika, prav tako v Pod- vincih. Govoril je predsednik krajevne skupščine Ivan ŠUMANDL, v imenu občinske skupščine ter družbeno političnih organizacij občine Ptuj pa je udeležence proslave pozdravil podpredsednik Skupščine občine Ptuj. Radenko SALEMOVIČ. Delegacija je v imenu krajanov položila venec na grobnico padlih borcev na starem ptujskem po- kopali.šču. Najzaslužnejšim kra- janom in organizacijam so pode- lili krajevna priznanja. Plakete krajevne skupnosti so prejeli: Gasilsko društvo Podvince, Mar- tin ARNUŠ iz Nove vasi pri Ptuju in Anton HORVAT iz Kicarja. Družbena priznanja v obliki li- stine pa so prejeli: Osnovna or- ganizacija ZSMS »Jože Lacko« Kicar, Janko in Marija ČEH iz Podvinc, Ivan GORICAN iz Ki- carja, Ljuba Lacko iz Nove vasi pri Ptuju, Janko in Otilija ŠALAMUN iz Pacinj, Leonida ŠEGULA z Rogoznicc. Franc ŠERUGA iz Spodnjega Velovla- ka in Ivan ZAGORSEK. mlaj.ši iz Pacinj. Kulturni program so izvajali: Fokloma skupina Anton Štrafela Markovci pri Ptuju, Re- citacijska skupina osnovne orga- nizacije ZSMS »Franc Kramber- ger« Rogozjiica in Ženski pevski zbor prosvetnega društva Rogo- znica. Ekipe gasilskih društev Kicar, Pacinje.T*odvinci in Spodnji Ve- lovlak, so izvedle tekmovanje za prehodni pokal krajevne sku- pnosti Heroja Lacka Rogoznica. Zmagala je ekipa gasilskega društva Pacnje. Praznovanje so zaključili z družabno prireditvijo, mš, FB Dober den. Lepo pozdrovljeni. Zdaj pa hitro. Cajta za pisanje nega dosti. Saj vete, predjesenska no jesenska dela nan niti dihati ne pistijo. Piše nam Franca izpod klanca v Halozah. Tak je napisa: »Pozdrovljeni stric Lujz! Po dugen cajti drgočpisen no seoglošan izpod k lonca sredi Haloz. Prvo moren povedati, da v goricah lepo kože. To je že tudi moja daljnja žlohta opazila. Celo leto neje nihenega na spregled bilo, zaj v jesen pa jih je puna koča. Zvohali so, ke je grozdje že mehko, krompir skopani no jobolka rdeča. Saj nič ne rečen, človik rad do, samo kerime celo leto ne pozna, tistega še v jesen ne nucan. Poleti gdo sen jaz najbolj v gorici no na njivi Švica, so mi poslali z morja kartico s pozdravi no sporočilon: »Momo se čudovito, sunce toplo, morje soleno . . .<< Jaz sen se že odloča, da mo jin pozimi ob kolinah podobno pismo napisa: >>Pujceka koljemo, krušna peč je vroča, meso soleno, momo se čudovito, tudi vi se lepo imejte!« Drogi moji, treba bo za motike no krampe prijeti, no malo manj luksoza trajbati. Poglednite noji z Lujzon, kak zglednoma no kak naji delo krepi. Srečno pa drugi več. Vse lepo pozdrovla Franca izpod klanca. Zdravo Franc! Veseli sen tvojega vsokega pisma. Lepo na- pišeš, sano malo boj na krotko fse fkuper napiši. Pismo sen ti malo skrajša, saj veš da moremo tudi pri besedah stabilizacijo nareti. Manj guča no več dela, naj bo tudi nojinaparola. To prejšnji tjeden sen na Ptuji bija. Z Mico sma si ogledala tisto obrtno razstavo. Lepo so se nan naši obrtniki skozali. Samo kricu fiks, v naši vesi no daleč naokoli nega več nibenega kovoča, žnidara, kobra no drugih obrti, ki bi Jih kmet nuca. Vsi bi se radi šli serijsko industrijsko obrt. Kaj meni vse to pomoga, če pa si moren son na našem Suhen bregi solne poprovlati ali pa se na Ptuj k šoštari pelati, ke mi solne potumpla. Te pa srečno. Pozdrovlja vas Lujz z rastrganimi šolji. Jubilant Jernej Hvala življenje je kot ura, ki teče. Zdaj šteje svetle, potem pa spet temne trenutke. Toda obupati ne smeš nikoli. To je bilo vedno v življenju vodilo tudi Jerneju Hvalu, borcu iz Mestnega vrha, ki je prejšnji teden praznoval svoj 80. rojstni dan. Poleg svojcev sta mu prišla čestitat in mu izročila darilo tudi predstavnika krajevne organizacije ZZB NOV krajevne skupnosti bratov Rešev Milan Ivezič in Rozina Ritonja. Jernej in Marija Hvala sta prišla v Ptuj leta 1947 s Tolminskega, kjer sta bila med NOV oba zvesta sodelavca narodno osvobodilnega boja. Za partizane sta zdrževala kurirske zveze in zbirala zanje hrano, zdravila in oblačila. Na Jernejevi domačiji je bila ilegalna partizanska bolnišnica. Oba sta člana ZZB NOV. Po prihodu v Ptuj, sta se leta 1947 zaposlila pri kmetijski zadrugi Osojnik, ki je zdaj tozd kmetijskega kombinata Ptuj. Vse do upokojitve sta delala v tamkajšnjih hlevih in skrbela za živino. Vzgojila sta šest otrok. Pet jih še živi. V veliko veselje jima je v jeseni življenja tudi devet vnukov in dva pravnuka. Oba Hvalova sta se na Štajerskem dobro vživela. Le govorica ju izdaja, da sta Tolminca in v srcu je še utrip rojstnega kraja. JOS Z leve — Milan Ivezič, Marija in Jernej Hvala ter Rozina Ritonja (Foto: JOS) Tretji praznik krajevne skupnosti ZAVRG Tudi v tem delu ptujske občine so si za krajevni praznik izbrali dogodek iz NOB. Praznujejo v spo- min na 19. september 1944, ko je precej krajanov odšlo v partizane, točneje v Zagorsko brigado. Za letošnje praznovanje, ki se bo pričelo jutri popoldan, so pripravili precej prireditev in srečanj. Tako bodo predstavniki krajevne skup- nosti jutri popoldan obiskali starej- še krajane, ki sta jih bolezen ali sta- rost priklenila k hiši ali na posteljo. Ob izročitvi daril se bodo seznanili s pogoji v katerih starejši živijo. V soboto zjutraj bo najprej na vrsti odprto tekmovanje v strelja- nju z zračno puško pri lovskem do- mu, ob 11. uri pa se bo pričelo krajevno tekmovanje gasilskih in enot CZ za prehodni pokal prazni- ka. Popoldan bodo v prostorih društva upokojencev izvedli sreča- nje starejših krajanov s kulturnim programom mladih ter družabno Mladi so stalni udeleženci prireditev v Zavrču (foto I. kotar) srečanje krajanov v gasilskem do- mu. Na dan praznika, v nedeljo, bo- do ob 7.30 v dvorani društva upo- kojencev odprli razstavo likovnih del članov PD Alojz Arnuš Rogoznica Franca Simoniča in Maksa Menonija. Za tem pa bo v istem prostoru slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organi- zacij s slavnostnim govorom ter podelitvijo priznanj OF in priznanj najboljših z izvedenih tekmovanj. Pred spominsko obeležje padlim krajanom v NOB pa bodo položili venec. Prireditve bodo v nedeljo po- poldan sklenili s trimskim kolesar- jenjem. Udeleženci se bodo zbrali ob 13. uri pred gasilskim domom, pol pa jih bo vodila mimo Borla v Cirkulane in od tu prek Turškega vrha nazaj v Zavrč. 1. kotar Do novih stanovanj z zakasnitvijo SLOVENSKA BISTRICA v občini Slovenska Bistrica ugo- tavljajo, da pri gradnji družbenih stanovanj pri večini objektov zamujajo. Težave pa nastajajo tu- di pri iskanju kupcev za družbena stanovanja. Ta problem osvetljujejo pri stanovanjski skupnosti, kjer nasta- ja večina načrtov za gradnjo družbenih stanovanj in kjer se zbirajo tudi potrebna finančna sredstva in kupci stanovanj. Posebne težave imajo z izpolnjeva- njem rokov gradenj, saj so ti sko- raj obvezno mnogo daljši od na- črtovanih, kar povzroča podražitve objekta in s tem tudi stanovanj. Zamude pri izpolnjevanju gradbe- nih rokov resno ogrožajo tudi uresničitev programa gradnje družbeno najemnih stanovanj za tekoče srednjeročno obdobje. S precejšnjo zamudo so letos predali svojemu namenu 56 stano- vanjski blok v Slovenski Bistrici, v Sedanjemu naselju stanovanj za upokojence v Slovenski Bistrici se bo pridružil novi blok v prihodnjem letu. njem je 18 solidarnostnih stano- vanj. Z zamudo pa bodo pred- vidoma v septembru predali svoje- mu namenu tudi novi 13 stano- vanjski blok v Makolah, naložba zanj je veljala 18 milijonov dinar- jev. V zaključni fazi je tudi dvostanovanjski blok in družbeni prostor v Leskovcu pri Prager- skem. Osem novih stanovanj pa bodo v kratkem dobili tudi v Oplotnici, kjer bodo v mesecu septembru pričeli tudi z adaptacijo starega zdravstvenega doma. V prihodnjem letu pa načrtujejo v občini Slovenska Bistrica grad- njo okoli 70 novih družbenih stanovanj, od tega bo največ v ob- činskem središču Slovenska Bistri- ca, v Poljčanah in Sp. Polskavi. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat XV. mednarodni obrtni sejem Celje-goiovec 17.do 26. septembra 82 Izdelki več kot 3 800 samostojnih obrtnikov, ki so združeni v 62 obrtnih združenjih in 40: obrtnih zadrugah, bodo razstavljeni na celjskem sejmu. Predstavili se bodo tudi domači! m tuji proizvajalci opreme m repromaterialov Spoznali boste proizvodni program obrtnih; OZD, POZD m obrtnih zadrug \ Strokovna posvetovanja, komercialni dnevi, demonstracija strojne opreme, modnej revije . i TEDNIK - 16. september 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (27. nadaljevanje) Na naši agronomski fakulteti v Zagrebu je bilo sorazmerno veliko Slovencev, večinoma katoliško u.smerjenih, včla- njenih v slovenskem akademskem društvu »Danica«, ki je bilo zelo desno usmerjeno. Med njimi je deloval v »Danici« Franček Simonič, ki je imel nalogo pridobivati njegove člane za naprednejšo smer. Da bi jih poskušali pridobiti ali vsaj omajati njihov katoliški in nazadnjaški nazor, sem se jim ponudila, da kot Ptujčanka organiziram eksurzijo agronomov — Daničarjev po Halozah, da bodo na mestu samem spoznali težko življenje in socialne krivice v teh najrevnejših predelih. Soglašali so in tako smo poleti 1938 pešačili dva dni po H alozah. Kazala sem jim vpijoče primere revščine in krivice. Potem smo podrobneje o vsem tem prede- batirali in poskušala sem jim prikazati izhod iz tega položaja, kot smo ga pojmovali komunisti. Nekoliko mi je uspelo premakniti njihovo dote- danjo zagrizenost in strah pred komunizmom. Prespali smo v Zavrču v župnišču, kjer nas je župnik pogostil. Prav tako sem jih povabila na naše posestvo v bližini Cirkulan (Sv. Barbare).. . Vsekakor je bila ta ekskurzija koristna. Pred njo, med njo in po njej sem imela dolgotrajne razgovore z njimi in pogovarjala sem se z vsakim posameznikom. Uspeh se je pokazal že pri njihovih stališčih na agro- nomski fakulteti, kjer niso sodelovali s »Frankovci« (poznejšimi ustaši). Še bolj se je njihova opredelitev pokazala med NOB, ko so vsi, razen enega, najbolj zagrizenega, začeli sodelovati z OF. Poleg rednih, več- letnih razgovorov in razprav z njimi je nemajhen delež k njihovemu političnemii zadržanju prispevala tudi omenjena ekskurzija po Halo- zah.« — Primer, ki razkriva, kako seje ptujska mladina vključevala v družbena dogajanja tudi izven svojega kraja. Narodnoobrambno zavest so mladi Ptujčani izpričali tudi 29. 8. 1936, ko je bila v Ptuju ob pripravah na kongres v Ženevi velika mirovna akademija v Mladiki. Izdan je bil poseben razglas (danes v PMP), kije vabil na prireditev mladino. Le-te so se nato udeležili tudi člani mari- borskega mirovnega odbora. Razglas je »akcijski odbor za mir v Ptuju« posebej namenil »Slovenski mladini!« in jo opozarja na nevarnost nove vojne. Pomeni, daje dejansko napredna mladina v Ptuju realno oce- njevala tudi tedanja svetovna dogajanja in da se je pričenjala aktivno opredeljevati za osvobodilni boj slovenskega naroda. Mladina je stopala v politično ospredje in leto 1941 je to še bolj dokazalo. Naprednega mladinskega gibanja tudi ne moremo obravnavati brez predstavitve ptujskega mestnega gledališča, kije bilo eno od središč partijskega delovanja. Morda so bili podobni primeri še kje, vendar ptujsko odrsko življenje v letih pred drugo vojno gotovo sodi med pomembne dejavnike v zgodovini delavskega gibanja. Kaj se je torej dogajalo v gledališkem hramu, zakaj imamo njegovo delo za del na- rodnoobrambnih akcij? Ptuj je imel že pred Žižkovim prihodom svojo gledališko tradicijo. Na odrskih deskah ptujske Svobode so bila prika- zana v režiji Borka in Babica mnoga dela, seveda vedno dovolj aktuahia, z odgovarjajočo družbeno tematiko. Žižkovo gledahšče v Ptuju je bilo dejansko »dedič mariborskega Neodvisnega avantgardnega gledališča, ki se je nasproti meščanskemu teatru postavljalo z drugačnim repertoarjem«. (111) Ker je bilo Neod- visno gledališče zaradi dveh predstav prepovedano, mu je dalo ptujsko Dramatično društvo streho v mestnem gledališču. Fran Žižek se spominja, daje kazal Ptuj tedaj še čudno podobo — na gradnje še stoloval Herberstein, v mestu pa so imeli dokajšnjo veljavo klerikalci. Gledališče naj bi vneslo v tako okolje novega duha. Izbor »Matička« je bil za Ptuj »izredno aktualno delo«, a je zato tudi zelo razburilo mestne duhove. Premiera je bila dvakrat odložena in delo je bilo predstavljeno šele tedaj, ko je Žižek v časopisu izjavil, daje delo pripravilo ptujsko Dramatično društvo in ne Neodvisno gledališče. Žižek ugotavlja, da seje pričela izvajati v Ptuju neke vrsta »kulturna revolucija, kije bila v nekem smislu legalna«. Žižek je našel ob prihodu v Ptuj ansambel, kije deloma že deloval v Dramatičnem društvu in ko ga je dr. Potrč povezal z Vzajemnostjo, je od tam prišla vrsta dobrih igralcev in komunistov, npr. Mirko Koželj in Mirko Bezjak. Vsi ti so dajali ton gledališču. Poleg tega je prišlo s pomočjo prof. Ingoliča in Toneta Šifre rja do povezave s ptujskim dijaštvom, ki se je rado vključilo v gledališko delo. Med temi so bili npr. Nada Pfajfar, Mirko Bagar, Zvonko Sagadin, Nada in Marko Kafol, Mitja in Sergej Vošnjak, Franček Glavnik in še mnogi drugi. Življenje v gledališču je bilo torej politično zelo razgibano, ko je v oktobru 1938. leta postal režiser Fran Žižek, kar, vse seje odražalo na gledališkem odru. Tako so predstavili Leno Vido, Detektiva Meglo, Matička itd. Mladina seje aktivno vključevala v gledališko delo in bila izredno razgibana. Za Nado Pfajfarjevo Rudi Ilec v svojih spominih npr. pravi, da seje »razvila v naprednega aktivista za delavsko stvar«. (112) Gledališče je postalo trdna partijska postojanka s celico KP. Vodil jo je igralec Wilhe m Albert, kije prišel z Žižkom iz Maribora. Pod vplivom KP so tako uprizarjali napredna dela. Nekdanji skojevec na gimnaziji Zvonko Sagadin ocenjuje gledališče na posvetovanju predvojnih ko- munistov leta 1959 za »edinstven primer v Sloveniji, saj je Partija pred vojno prevzela to institucijo«. Napredna gimnazijska mladina je de- jansko živela s to ustanovo. Generacije po letu 1934 so se namreč vedno zgledovale po prvi revolucionarni generaciji in tako seje vsako društvo na gimnaziji vsaj enkrat letno predstavilo v gledališču z akademijo aH odigralo kako igro. Skoraj vsaka dva meseca je bila v gledališču dijaška akademija. V konceptu poročila o delu meddruštvenega odbora na gimnaziji lahko preberemo tudi o dejavnosti mladine v ptujskem g edališču. Poročilo pravi, da so ptujski dijaki igrali tudi pri Martinu Krpanu. »Žalostno je, da niso bili zadovoljni z njim nekateri »boljši ljudje«. Pač njihov razum ne dojema zgodbe, ki bi jo kmet brez težav razumel. Žižek je Krpana ponarodil. Vse osebje je oblekel v slovenjegoriško narodno nošo ...«, je zapisano v poročilu. (113) Gledališče — lahko zaključimo — je prešlo zares v partijske roke. Ni potem naključje,če so se v njem zvrstile akademije — narodnoobrambne manifestacije in če so med predstavami bili gledališki prostori zasuti z letaki, ko je »zmanjkal« tok. Organizirano listkovno akcijo je namreč omogočil mladinec *— elektrikar. Znani so nastopi gimnazijske mladine ob okupacijo Sudetov, ko je bila v gledališču narodnoobrambna prireditev in so skojevci med njo trosili letake s protifašistično vsebino. Na svečanosti je spregovoril dijak Mirko Bagar. Sreski načehiik Vidic je govornika prekinil. Ko je vstal iri zakričal: »Vzamem vam besedo!«, je Bagar obstal in vzkliknil: »Naj živi bratska Češkoslovaška!« Vsa dvorana se je preselila pred gledališče. (114) Mladina je vsako priložnost izkoristila za protiimperialistične in protifašistične demonstracije. Te dogodke opisuje nekdanji skojevec na gimnaziji Sergej Vošnjak: »Žandarji so pred gledališčem napravili kordon. Od nekje smo dobili slovensko zastavo. Prebili smo kordon in krenili po ulicah. Slišati je bilo parole in petje. Hoteli smo na Breg, ker so nemčurji pri Strašilu se- stankovali. Policija nas je pred mostom zadržala. Demonstranti so pričeli razbijati okna nemških trgovin in sreskega načelstva. Nekaj študentov so nato kaznovali. Izvedena je bila tudi napisana akcija . . .« H 15). se nadaljuje 111. Izjava Frana Žižka. »Okrogla miza« predvojnih komunistov v Ptuju. 27. 10. 1981 112. PMP. spomini R. lica 113) PMP. fas. Gimnazija 114) Izjava Mitje Vošnjaka, »Okrogla miza« predvojnih ptujskih komu- nistov. 27. 10. 1981 115) Izjava Sergeja Vošnjaka avt. čl. 1955 Pogodbeno delo Ptujska občinska skupnost za zaposlovanje je v prvem polletju letos analizirala 88 poročil organizacij združenega dela o pogodbenem delu. Poročila so organizacije dolžne pošiljati skupnosti za zaposlovanje po določilih zakona o delovnih razmerjih. Poročilo, da v letu 1981 niso imeli pogodbenega dela, je poslalo 20 enot. Skupnost ugotavlja, da iz podanih analiz ostalih organizacij združenega dela ni mogoče zaključiti, da so izvajali pogodbeno delo izven zakonsko določenih okvirov Na podlagi obdelanih zbranih podatkov in drugih razpoložljivih po- datkov skupnost ugotavlja, da je bilo v pogodbenem delu opravljenih okrog 273.000 delovnih ur ali 0,74 odstotka glede na redni fond delovnih ur. Največ ur in to prek 66 odstotkov pogodbenega dela je bilo v kmetij- stvu, vendar gre v pretežni meri za sezonska dela. Temu sl«ii izobraževanje z 9,3 odstotka in trgovina s 5,5 odstotka. Mnoge organizacije združenega dela v postopku sklepanja pogodbene- ga dela z zaposlenimi delavci ali upokojenci niso dosledno upoštevale za- konske obveznosti, da morajo pred tem pridobiti pri pristojni občinski skupnosti za zaposlovanje izjavo o nezaposlenih delavcih, ki bi izpolnjevali pogoje za opravljanje sicer pogodbenega dela. S tem so onemogočale uresničevanje zaposlovalske dejavnosti skupnosti. Naslednja pomanjklji- vost pa je v tem, da mnoge organizacije združenega dela niso analizirale pogodbenega dela v samoupravnih organih. N. D. 0RM02 ZAPOSLENOST NARAŠČA Globalna stopnja rasti zaposlenosti na osnovi planov organizacij zdru- ženega dela znaša po pnadatkih občinske skupnosti za zadoslovanje v ormo- ški občini 4,5 odstotka. To pomeni, da bi lahko v letu 1982 zaposlili vključ- no z nadomestnimi potrebami in ob upoštevanju dodatnega zaposlovanja na področju samostojne obrti 217 delavcev. Po dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za to srednje- ročno obdobje se v okviru letnega plana zaposlovanja usklajujejo kadrov- ski plani organizacij združenega dela v skupnostih za zaposlovanje. V skupnosti ugotavljajo, da je na tem področju dosežen precejšen kvaliteten napredek, pa vendar kadrovsko planiranje v organizacijah združenega dela še vedno ni dovolj razvito. Se vedno je premalo usklajevanja med temeljni- mi organizacijami v delovnih organizacijah, načelo o sočasnem načrtova- nju dohodka, zapolenosti in produktivnosti ni upoštevano, premajhno je sodelovanje ostalih nosilcev v usklajevalnem postopku, pa tudi strokovna služba skupnosti za zaposlovanje zaradi pičle zasedbe ni kos tej nalogi. Po znižanju števila zaposlenih v prvih dveh mesecih tega leta, se je v marcu v ormoški občini dodatno zaposlilo 110 oseb, temu pa je sledilo ena- komerno naraščanje zaposlenih do junija letos, ko je bilo v občini zaposle- nih 3628 delavcev ali za 4,3 odstotka več kot v decembru lani. Primerjava poprečnega števila zaposlenih v prvem polletju letos z enakim lanskim ob- dobjem pove, da je zaposlenost večja za 1,2 odstotka. Skupnost za zapo- slovanje po teh podatkih in glede na običajna gibanja sklepa, da bo letos z resolucijo načrtovana rast zaposlenosti v občini dosežena. Zanimiv je podatek, da so organizacije združenega dela v svojih planih za letos načrtovale zaposlitev 24 pripravnikov. Po podatkih zavoda za sta- tistiko SR Slovenije jih je bilo v prvem polletju zaposlenih 16, kar sta že dve tretjini planiranega števila. Glede na intenzivnejše vključevanje stro- kovnih kadrov v združeno delo v drugem polletju skupnost za zaposlovanje predvideva, da bo načrtovano število zaposlitev pripravnikov precej prese- ženo. N. D. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Med številnimi verstvi in kulti, ki so se uveljavili v rimskem Poetoviu v prvih treh stoletjih našega štetja je tudi t. i. ,,kult traških konjeni- kov". Doslej je bilo najdenih pet reliefnih plošč, od katerih so štiri zelo fragmentarno ohranjene, le ena se da razbrati v celoti. Z^ razli- ko od mitraičnih spomenikov, reliefi kulta traških konjenikov praviloma nimajo napisov, zato bistva tega verstva ne poznamo. Po ocenah, ki se večkrat ponavljajo na ploščah in po primerjavi motivov s scenami iz drugih kultov so izpelja- ne nekatere predpostavke, ki pa so pri različnih avtorjih precej različne. Ena od razlag za nastanek je sinkretizem traških konjeniških božanstev z grškima Dioskuroma in samothraškimi kabirji ob vplivih mitraizma (M. Abramič). Kult je bil najbolj razširjen ob spodnji Donavi, v Traciji (od tod tudi poimenovanje), kasneje se je razširil ob Donavi in njenih prito- kih navzgor, nekaj primerov najde- mo tudi v Italiji. Ptujski primerki tako predstavljajo skrajno severozahodno mejo širjenja tega verstva. Relief, ki ga danes pred- stavljamo, je bil najden v kapelici neke privatne hiše v času pred prvo svetovno vojno. Predeljen je na dva dela s pasom, na katerem so upodobljeni: lev, posoda in riba. V zgornjem polju si stojita nasproti konjenika, med njima pa je ženska figura, morda boginja, ki daje konjema iz predpasniJca zobi. Ob njeni glavi se vijeta dve kači, v zaklinkih pa sta podobno kot v mitraizmu upodobljena Sonce in Luna. V spodnjem manjšem delu je prikazan morda obred žrtvovanja. V levem delu so upodobljene tri moške figure, ki se bližajo okrogli mizi, desno od nje je ženska figura, verjetno svečenica, ob njej pa moš- ki, ki pripravlja žrtveno žival. Relief kuha traških konjenikov (0,245 X O, 190 X 0,025 m), najden na Panorami v kapelici neke privat- ne hiše. Prvotno v Herbersteinovi zbirki na gradu, danes ga hrani arheološki oddelek Pokrajuiskega muzeja v Ptuju. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ obvešča, da je zbir- ka Ljudske revolucije na gradu od 9. septembra do nadaljnjega zaradi obnovitvenih del zaprto. Hvala za razumevanje! Obiščimo dokumentacijsko razstavo 20 LET DELAVSKIH SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA V PTUJU Zgodovinski arhiv v Ptuju je pripravil zanimivo dokumentacijsko razstavo »20 let Delavskih srečanj bratstva in prijateljstva«, njena ot- voritev pa bo danes, 16. septembra ob 17. 6ri v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra-Tomaža v Ptuju. Dokumentacijska razstava prikazuje izsek prehojene poti in dose- ženih uspehov sodelovanja v minulih 20 letih. Vredno si jo je ogledati — pridite! Razstava bo odprta do 30. septembra vsak dan od 10. do 16. ure, za organizirane skupine pa po dogovoru. FB Umetnostna vzgoja v srednjih šolah Srednje usmerjeno izobraževanje je poleg ostalih novosti prineslo tudi umetnostno vzgojo v vse usmeritve. Učenci imajo po 30 ur likovne in glasbene vzgoje, 10 ur filmske vzgoje in v okviru kultur- nih dni še gledališko in plesno vzgojo. Učenci bi naj z umetno- stno vzgojo dobili najširši vpogled v kulturno dogajanje svojega kra- ja, pa tudi nekaj več informacij o dogajanjih na tem področju v Slo- veniji in Jugoslaviji. Program je zelo široko zastavljen, zato je v teh nekaj urah nemogoče dobiti široko splošno izobrazbo s tega področja, pa vendar pomeni uvedba tega izo- braževalnega programa — če ga lahko tako poimenujemo — pre- cejšen napredek. Branka Bezeljak- Glazer, ki poučuje del tega progra- ma v Centru srednjega usmerjene- ga izobraževanja v Ptuju, je takole predstavila nekatere težave s kate- rimi se srečuje pri svojem delu: ,,Vsaj četrtina učencev, ki pride- jo v prvi letnik, še ni videla gleda- lišča od znotraj, nekateri nimajo doma niti televizijskega sprejemni- ka in filmov ne gledajo, tudi v ki- no redko zaidejo. Za plesno po- dročje pa sploh mislim, da precej mladih nima drugih informacij kot o folklornih plesih in mogoče še o družabnih. Pri nas pa dobijo pre- cej informacij o sodobnem baletu. Tako lahko z gotovostjo rečem, da kaj več kot informacija umetno- stna vzgoja zaenkrat ne more bi- ti." Mira Mijačevič je v CSUl prevzela prav plesno vzgojo in iz dosedanjih izkušenj je povedala naslednje. ,,V preteklem šolskem delu smo izpolnili učni načrt. Problemi se pojavljajo v drugem letu srednje- ga usmerjenega izobraževanja, ker ne moremo več organizirati kultur- nih dni tako kot v prvem letniku — koncept dela je nekoliko druga- čen, poleg tega pa šoli primanjkuje finančnih sredstev. Za delo v dru- gem letniku bomo potrebovali pre- cej mentorjev za vsa umetnostna področja. Učenci bi naj v manjših skupinah praktično delali na vsa- kem od omenjenih področij, ven- dar ob pomoči mentorjev. Šola za Med uro plesne vzgoje (foto OM) aodatne mentorje nima predvide- nij[i sredstev, zato bomo zaprosili za pomoč občinsko kulturno in raziskovalno skupnost. Vsekakor pa bi ob tej priložnosti prosila za sodelovanje občane, ki se ukvarja- jo s kulturnim ustvarjanjem ali poustvarjanjem za sodelovanje." Predavatelji so z opravljenim de- lom v prvem letu usmerjenega izo- braževanja zadovoljni. Kaj pa učenci? ,,Moram povedati, da vsi preda- vatelji tarnamo, da ie učnih ur premalo," je povedala Branka Be- zeljak-Glazer, ,,vemo pa, da učen- ci več ne zmorejo. Smo pa veseli, da je umetnostni vzgoji namenje- nih toliko ur, kolikor pa če, saj jih včasih sploh ni bilo. Učitelja, ki pripravlja učne ure na tem podro- čju pač čaka nekoliko več dela z organizacijo dela, vendar mislim, da bo čez nekaj let delo steklo brez večjih težav. Glede učencev pa bi rekla, da so odzivi različni. Za večino bi lahko rekla, da jim predmet kot tak uga- ja. Želeli so celo, da bi imeli več ur oziroma, da bi si ogledali še več gledaliških in filmskih predstav. Tega jim nismo mogli omogočiti, ker je to vezano na velika finančna sredstva, pa še časa ni bilo dovolj. Veseli me, da sem ob pregledu filmov s puljskega festivala srečala v ptujskem kinu precej učencev, ki so v lanskem šolskem letu poslušali filmsko vzgojo — mislim, da sicer teh filmov sploh ne bi gledali. Tudi za gledališko dejavnost lahko re- čem, da smo program izpeljali za- dovoljivo. Ob tem bi se zahvalila občinski kulturni skupnosti, ki nam je omogočila uporabo gledali- šča ob izvedbi kulturnih dni, pa tudi prosvetnemu društvu Cirkov- ce, s katerim smo skupaj povabili na gostovanje gledališčnike iz Ce- lja in si tako za manjše stroške ogledali predstavo. Upamo, da bo- mo s takim sodelovanjem nadalje- vali. Pri filmski in likovni vzgoji smo vezani predvsem na dogajanje v Ptuju in okolici — lahko smo veseli, da je tega dogajanja vsaj tolikor kolikor ga je. Upamo, da bomo Še tesneje sodelovali z me- stnim kinom in uspeli uvesti nava- do, da bi vsaj enkrat v mesecu uvrstili v spored film, ki bi ustrezal našemu učnemu načrtu." K povedanemu je treba dodati, da je precej odvisno tudi od tega, kakšne osnove umetnostne vzgoje pridobe otroci v osnovni šoli. Ko- likor je znano, te niso ravno naj- boljše. Tega seveda niso krivi uči- telji — več krivde bi lahko naprtili učno vzgojnim programom v os- novni šoli, ki temu področju ne namenjajo bistvene pozornosti, pa seveda tudi dejanskim možnostim osnovnošolskih izobraževalnih ustanov — predvsem finančnim. Najbrž pa kanček pomoči s strani staršev ne bi bil odveč. Ze to bi ne- kaj pomenilo, če bi otrokom po- kazali, kje so v Ptuju kulturne ustanove in čemu so namenjene. Običajno je dovolj, da otroku vzbudimo zanimanje za to ali ono stvar, potem tudi sam najde ustrezno pot do informacij. N. Dobljekar 8 - NASI DOPISNIKI 18. september 1982 - TEDNIK TRDOBOJCI TEŽKO IN VZTRAJNO DO BOLJŠE CESTE Lansko jesen je bil v Tedniku objavljen prispevek o pripravah in željah prebivalcev Haloz po na- predku, ki bi naj v Haloze prišel tudi z boljšo cesto. Tokrat, ko so te želje krajanom Trdobojc in Strme, v krajevni skupnosti Leskovec že uresničujejo, bi opisal nekaj mnenj in pogledov ter težav krajanov pri pripravah in realiza- ciji njihove želje. Krajani revnih zaselkov Trdobojci in Strmec v hribovitih haloških gričih so se odločili, da bodo začeli premagovati zaostalost s posodabljanjem ceste v naseljih. Čeprav je v teh hribih doma le rev- ščina, ima ta svet v sebi tudi nekaj lepega, to je neokrnjena narava, ki ponudi prijetno pribežališče pred sodobnim tempom življenja. Zraven neokrnjene narave je tu tudi stari način življenja, kjer kmetje iz zemlje izžemajo s preprostim orodjem to kar se da. Tako kmet pridela vsakega pridelka nekaj, to pa seveda ni pri- merno 7ja prodajo, pa tudi za preživljanje družine ni dovolj. Ldini primer napredka v teh krajih so ,,vikendaši", ki svoj del zemlje obdelajo z večjo uporabo agro- tehničnih in agrokemičnih sred- stev. Po opisanem lahko ugoto- vimo, da je dohodek za krajane Trdobojc in Strmca le v prodaji grozdja, včasih pa še s prodajo živine ali lesa. Vinska trta je kraja- nom kruh in veselje, vendar je količina vse preveč odvisna od na- rave. Nasploh pa je za kmeta zna- čilno, da dela celo leto, zanje pa le enkrat. Krajani pa imajo tudi nešteto drugih težav. Tako je pomanj- kanje vode eden največjih proble- mov tega dela Haloz. Mnogi nosijo vodo iz daljnih grab, tu pa je voda nezaščitena in higiensko zanemarjena. Drugi rezervarji vode so še cisterne in mlake, vendar je ta voda za gospodinjstvo neužitna, pa še prehitro je zmanj- ka. V tem letu so mnogim pri- skočili na pomoč gasilci s prevo- zom vode in zato je nujno pri- merna cesta. Haloške ceste pa spremlja vrsta nev.šečnosti kot so nalivi, hudourniki, zmrzal. Vse to vpliva na uporabnost ceste. Tako so krajani Trdobojc vsako leto popravili cesto z nekaj 10 tonami gramoza in veliko udarniškega dela. Da se uniči vse vloženo in narejeno pa je potreben le en hujši naliv. Mnogo bi lahko pisal o vo Iji krajanov, ki so v to cesto vlagali kot da bi krmili nenasitnega vola, od vloženega pa so bolj malo do- bili. Odločili so se da bodo to cesto asfaltirali. Prav okrog asfaltiranja pa se vrtijo vsi dogodki v Trdo- bojcih že celo ieto. Mnogi krajani so prepričani, da asfalt ne odnese vseh težav, sami pa upajo, da se bodo s posodobljeno komunika- cijo lažje upirali vsem težavam. Le redka so razm.išljanja, da je asfalt izraz razkošja ali nepotrebno delo. To govorijo le tisti, ki bi radi sodobno cesto mnogo rabili pa v njo nič vložili. Ker pa se ob vsa- kem delu pojavijo tudi težave, jih tudi tukaj ne manjka. Zato bi v tem prispevku in v eni od nasled- njih številk Tednika objavil nekaj utrinkov o razgibani in naporni poti do realizacije tega cilja. Ena prvih nalog in želja kraja- nov je bila zagotoviti potrebna finančna sredstva. Težko je bilo premagati nesorazmerje med željami in možnostmi, med viri sredstev in dragimi stroški asfalta. Ko sem v prvem delu tega prispev- ka opisoval položaj krajanov, sem želel nakazati koliko velja volja, če ta zmaga nad zaostalostjo. Krajani Trdobojc so s pogodbami zago- tovili nad 500.000 din. Prepričan sem, da je malo takšnih naselij, ki bi toliko prispevali k realizaciji skupnega cilja, če pa tu pomislimo še na zaostrenost, ki v Halozah še ni izkoreninjena, je to velik uspeh. Marsikateri kmet je s tem denar- jem zmanjšal svoj že tako majhen kos kruha. Tako se pojavlja vpra- šanje, ali s tem morda niso neka- tere družine socialno ogrožene. Globlje analize o teh ' vprašanjih nimamo, vendar dejstva so takšna. Tu je še ena potrditev, da je Haložan pripravljen prodati tudi svojo revščino za napredek. Prav ta misel bi naj spremljala vse, ki sodelujejo pri realizaciji želje krajanov, ki komaj čakajo, da bi se dela na cesti hitro končala, in bi čimprej lahko hodili po asfaltu, ko gredo od doma. Dela pri podlagi za asfalt pa ovirata težak teren in slabo vreme. Denar, ki ga bodo krajani zago- tovili, seveda ne zadošča za realizacijo njihove želje. Ne bi prikazoval celotnega zbiranja sred- stev, vendar bi omenil, da je krajanom priskočila na pomoč tudi KS Leskovec s premostitveni- mi sredstvi, del sredstev pa so kra- jani dobili tudi od širše družbene skupnosti. Ze prej sem omenil, katere pri- delke lahko krajani prodajo. Komu jih pa prodajo, lahko vsak ugotovi. Tako so se krajani obrnili po pomoč na te delovne organiza- cije, ki pa doslej žal niso imele sredstev, da bi vsaj s skromnim prispevkom podprle to akcijo. Krajanom, ki so v tako težkem položaju, bi vsaka pomoč veliko pomenila. Pomanjkanje sredstev se bo verjetno najbolj odrazilo v dolžini in kakovosti ceste. Tako bo cesta imela širino asfalta le 2,5 metra, kar takoj postavi vprašanje o uporabnosti. Krajani so na se- stanku izrazili željo, da prispevajo še več, da bi bila cesta širša, ven- dar vse skupaj ne zadošča. Janez Mere IVa Jezerskem Siva pot vodi me, kamor hoče srce, m Gorenjsko, kjer gore so vodi me; siva pot. . . Poje Aleksander Mežek. Tudi našemu srcu se je zahotelo Gorenjske in ,,siva pot" nas je pripeljala na Jezersko. Skupaj s približno devet- desetimi slovenskobistriškimi planinci iz Slovenske Bistrice smo se štirje { Ptujčani z mentorično družino razdelili v tri razrede osnovne šole j Jezersko, si razporedili spalne vreče in čakali na kosilo. Bil je lep sončen ] dan, zato smo bili še toliko bolj lačni. Ko smo se le nasitili smo vzeli potj pod noge in hajd na prvo eno urno turo do Planšarskega jezera, kjer staj se ,,najpogumnejša" fanta kar skopala, čeprav voda sploh ni bila topla, i pa tudi sonce se je že pripravljalo na zasluženi večerni počitek. Naslednji dan se je že pričelo planinsko življenje; vstajanje ob 5 uri, ob 6 uri zajtrk in razdelitev malice, ob 6.30 — 7 ure odhod na 5 — 8 urno turo, nato družabni večer in na počitek. V tednu dni smo obiskali Virnikov Grintavec, Goli vrh, Ledine, Jezersko sedlo. Češko kočo, Slap in bolnišnico Krtina. Najbolj všeč nam je bila tura na Ledine, saj smo na njej lahko uporabili vse svoje znanje, ki smo ga dobili na prej opravljeni Planinski šoli; šli smo čez ledenik, se! vzpenjali po klinih ter ,,vlekli" za vrvi, ki so bile ponekod že močno nategnjene. Opazovali smo encijan, pogačice, kranjsko in brstično lilijo. Na koncu pa smo vsi prevzeti opazovali naše smučarske ase: Križaja, Strela, Kuralta, Franka, Benedika, Cerkovnika in druge. Seveda smo si priborili tudi njihove avtograme, ki nam jih je starejša skupina zelo zavidala. Jezersko sedaj žaluje za naštetimi korneti, coca-colami in sadnimi kupami, ki smo jih jedli oziroma pili kot za stavo. Krajani Jezerskega pa si bodo najbrž zapomnili našo razstavo cvetja, ki je štela okrog 80 različnih primerkov. Alenka Bagar j Prometna signalizacija in mi Na to temo je bilo napisanih in izrečenih že mnogo besed. Pa vse zaman. Gotovo jiTi bo moralo biti še več, saj se stanje nič ne izbolj- šuje. Vedno znova odkrivamo poškodovano prometno signali- zacijo, nikoli ali pa vsaj v zelo malo primerih pa odkrijemo krivca, seveda to ni lahko. Toda sistem družbene samozaščite nam narekuje, da bomo morali bolj odpreti oči, s^ij vsi plačujemo za vzdrževanje in namestitev pro- metne signalizacije. In kdo jih uničuje? Gotovo ne tisti, ki bi zanje kaj dali. Pot k enokomski stabilizaciji bo še daljša, če bomo še naprej zatiskali oči pred tak- šnimi »drobtinicami«. Ki pa to gotovo niso! Kaj si o nas mislijo tisti, ki se vozijo po naših cestan? Kaj lepega gotovo ne! Maks Menoni Nekomu so bile označbe prevelike. Prvi kozmetični salon S 1. septembrom je na Parti- zanski cesti v Slovenski Bistrici pričel z delom prvi kozmetični sa- lon v občini. Z lastnim vlaganjem je to uspelo kozmetičarki Albini Pišek, ki je postala 324. članica zasebnih obrtnikov občine Slo- venska Bistrica. Že na otvoritveni svečanosti se je zbralo veliko število žensk. Sa- lon bo v začetku deloval kot po- poldanska obrt in to med 14. in 18. uro. V njem pa bodo obiskovalke deležne kozmetike obraza, masa- že in tudi pedikure. Viktor Horvat PEŠ OD PTUJA DO HALOZ Bilje zgodnji jesenski dan. kot sem jih že od nekdaj imel rad. Sonce je prijetno grelo, modro nebo je bilo .skoraj brez oblakov. Postopoma so že začenjale prevladovati tople jesenske barve. Sklenil sem, da bom pešačil po stari cesti od Ptuja v okolico Podlehnika. To pot sva z oče- tom v mojih otroških letih mnogokrat prepe- šačila, zdaj pa sem jo želel, po mnogih letih, spet prehoditi. Začel sem na Bregu, pri kulturnem domu, pravili smo mu »koruznjak<<. Nanj me veže mriogo lepih spominov iz dijaških let. Prehitevali so me avtomobili, tovornjaki in traktorji. Nekoč sem srečeval na tej poti pred- vsem pe.šce, konjske in volovske vprege. Pri- jazne hišice iz mojega otroštva so ob cesti iz- podrinile hladne betonske gmote. Pred tumiškim gradom je ob cesti nekoč ležal lepo urejen izvirek, v katerem sva se z očetom večkrat odžejala. Iskal sem ga, vendar ga nisem ugledal. Stara ženica iz hiše na drugi strani ceste mi je zagotovila, da studenček še je, vendar ni vedela, točno kje. Cestarji, ki so delali v bližini, so se ga spomnili, saj ,so se tudi oni v svojih mladih letih večkrat v njem odžejali. Eden od njih se je spomnil kraja in tako sva izvirek odkrila s težavo, ker so ga popolnoma prerasle koprive. V Tumiščah sem si ogledal nekdanjo g.a- ščino. Drevesa v parku so še takšna kot pred leti, morda celo nekoliko mogočnejša. Grad pa propada. Na dveh mestih se je začelo rušiti ostrešje. Pri zgradbi se vedno začne propadanje tako, od zgoraj navzdol, najprej krov, nato strešno ogrodje, na koncu pa zidovi. Spomnil sem se ostankov gradu Ravno polje. Verjetno bo tudi tumiški grad čez nekaj let takšen. G raj.ska dvorana, vkateri smo leto pred maturo nastopali z igro »Žalujoči ostali«, je v žalos- tnem stanju. Spomnil sem se časov, ko je bil grad še živ in urejen in težko mi je bilo pri srcu. Od Tumi.šč je kakšen kilometer do Suhe veje, razpotja, kjer se cesta cepi, na levo proti Vidmu in na desno proti Podlehniku. Nekoč je bila v hiši ob razpotju gostilna. Na tiste čase spominja mogočna lipa, pod katero so posedeli in se okrepčali popotniki in vozniki vpreg. Zavil sem proti Podlehniku. Priletna ženica, s katero sva spregovorila nekaj besed, se ni mogla načuditi, zakaj se ne peljem z avtomobilom. Pa sem ji pojasnil, da bi prehitro prispel in med potjo ne bi kaj prida videl, niti doživel. Kmalu za Suho vejo hiše usahnejo in cesta je samotna. Ko sva hodila z očetom, se mi je zdel to najtežji del poti. Utrujenost, ki se me je lotevala, sem včasih preganjal tako. da sem stekel nekoliko naprej in ga med počivanjem počakal. Tudi nekdanja gostilna Pod lipo. na oni strani Tržca. ni več gostilna, ostalaje le lipa. Bil sem žejen in pri neki hiši sem zaprosil za ko- zarec vode. Prijazno so mi ponudili novi ja- bolčnik. Odžejal sem se, nato pa prekoračil Dravinjo. Tudi del poti, ki se imenuje Pod goro, je samoten. Tik pred Podlehnikom stoji nekda- nja kovačnica mojega pradeda. Tukaj nihče ne kuje že desetletja in načel jo je zob časa. Nekoliko naprej leži pod visoko lipo razpa- dajoča domačija. Prera.šča jo grmičevje in v nekaj letih ali desetletjih bo zravnana z zemljo, kot so zravnane današnje rimske najdbe. Le lesen vodnjak ob hiši še stoji. Globoko na dnu seje lesketala voda in zažejalo meje. Želel sem jo zajeti in dvigniti iz vodnjaka, pa nisem imel s čim. Mož s klobukom in modrim predpasnikom me je povabil na traktor, s katerim je vozil s polja buče. Spomnil sem se, da so me pred leti tako vabili na vprežne vozove, ne da bi jih >>štopal«. Peljal sem se do Gorce. Cez pol ure sem prek vinorodnih gričev, po kaLšnih dva- najstih kilometrih, prispel k ljudem, h katerim sem bil namenjen. Ko sem nato, utrujen od poti, razmišljal o doživetjih na poti, sem, kljub trpkemu pri- okusu, da propada marsikaj, kar ne bi smelo, bil vesel, da sem spotoma srečal mnogo dobrih, preprostih ljudi. A. Žižek 70 LET GASILSKEGA DRUŠTVA OPLOTNICA Pred nedavnim so v Oplotnici zaključili z osrednjimi svečanostmi v okviru praznovanj 70-letnice prostovoljnjega gasilskega društva, ki je uspešno vključeno v vsa dogajanja ne samo v kraju temveč na območju celotne KS Oplotnica. Osrednje svečanosti ob pomembnem jubileju so potekale v soboto 4. in nedeljo 5. septembra pod pokroviteljstvom LIP TOZD Oplotnica in TOZD Gozdarstvo Oplotnica ter krajevne skupnosti. Dan pred osrednjim dogodk«^ v soboto 4. septembra, so se v Oplotnici zbrala številna gasilska društva občine Slovenska Bistrica, ki so na skupni vaji gašenja in re- ševanja ponesrečenih v požaru prikazali spretnost in opremljenost društev. Vaja je ob dobri organizaciji domačinov uspela, ogledalo pa si jo je veliko število krajanov in okoličanov. V nedeljo so se ob 13. uri člani upravnega odbora PGD Oplotnica zbrali na slavnostni seji, ki so seje udeležili tudi predstavniki občinske \ sakoletno srečanje slo\enskilT'gasilcev za pokal Pohorskega bataljona je \ Oplotnici že tradicionalno (foto: V. Honat) gasilske zveze, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti so ocenili preteklo 70 letno delovanje društva in osvetlili številne naloge društva v prihodnjem obdobju, ki so usmerjene predvsem v nadaljnjo posodobitev gasilske opreme in izobraževanje članov. V kulturnem programu so nastopili oktet delov- ne organizacije LIP Oplotnica in pevski zbor osnovne šole Pohorski bataljon iz Oplotnice. Osrednji dogodek zaključne sve- čanosti pa je bila parada gasilskih enot in vozil v Oplotnici, v kateri so sodelovala skoraj vsa gasilska društva iz občine. Zaključna svečanost je bila pred obnovljenim gasilskim domom. Najzaslužnejšim članom društva so ob tej priložnosti podelili diplome in priznanja ter druga odličja. Ga- silsko društvo Oplotnica pa je sprejelo posebno občinsko prizna- nje za uspešno delo v minulem obdobju. V. Horvat TEDNIK - 16- september 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 Mirko Vindiš znova uspešen Minuli konec tedna so bila Tmalna tekmovanja mladink in mla- dincev za atletski pokal Slovenije. Fantje so lekmovaJi v Novi Gorid, dekleta pa v Celju. Na tekmovanju mladincev je med ekipami zmagala Ijub^anska Olunpija pred Kladivarjem m Mariborom, Ptuj pa jeosmL IJspeSen je bi! Mirko Vindiš, ki je zmagal v teku na 3000 metrov pred Celjanom Cmokom. Tako se je Vindiš oddolžil za poraz na republiškem prven- stvu, saj je bil zaradi tega na Pokalu republik in pokrajin v Splitu rezerva, nastopil pa je Cmok. V ( elju so največ uspeha imele Mariborčanke pred Olimpijo in Kladivarjem, Ptuj pa je šesti. Med boljšimi uvrstitvami je znova drugo mesto Sonje Pajenk v skoku v višino. Tokrat je preskočila *le« 169 cm in bila zato druga za Križejevo iz Novega mesta,, kije iHla bolj^ za tri centimetre. Ik. II. SNL VZHOD Poraz Drave v Mozirju v drugem kolu prvenstva v območni nogometni ligi je JMancfa ekipa NK Drava gostovala v Mozirju in z dcnnačim Elkrojon izgubOa z 1:2, pol- čas 1:1. Domačini so povedi v deveti minuti z zadetkom Bamvakm. Ptuj- čani so izenačili ob koncu prvega dda, zadetek pa jc dos^d Cdi. Zmago- viti zadetek so domačini dosegli v 68. minuti, ko se je v pieS v kazenskem prostoru Drave najbolje znašel ^dežnik. Vdja poudauiti. da so se igralci Drave favoriziranim domačinom zelo dobro iqMrali in niso triB nadfigrani. DRAVA: J. Veselic, Weingartner, Potočnik. Kralj.Maiek.Hamaiek (Murata), Jupič (Kovačič), Vindiš, Žitnik (M. VesdS). Cdh in Kranjc. V prihodnjem kolu, točneje v nedeljo, 19. sqptenilin. se bodo nogo- metaši Drave na svojem igrišču pomerili z igralci Steklarja iz Rogirilks Sla- tine. Lk- RAZDELITEV TERMINOV V MLADIKI Prejšnji petek so člani komisije za organizacijske in kadrovske zadeve občinske telesnokulturne skupnosti s predstavniki klubov in društev dogo- vorili uporabo športne dvorane Mladika. To je običajno najbolje obiskan pogovor. Razumljivo, saj je časovnih terminov v dvorani veliko manj od potrebnih, kar dvakrat manj od želja. Zato je usklajevanje precej težavno. Vendar pa je bilo osnovo delo opravljeno pred dvema letoma. Takrat do- govorjeni urnik se v dveh letih ni bistveno spremenil, zato je bilo tudi to- kratno usklajevanje toliko lažje. Sprejeti urnik bo pričel veljati s 1. oktob- rom. Na seji pa je bilo veliko govora tudi o vzdrževanju telesnokultumih objektov, saj je sredstev za to vedno manj. V pripravi je nekaj predlogov, še najbližje najboljši rešitvi pa bo prenos delnega vzdrževanja na uporabni- ke objektov, torej klube in društva, seveda pa bo potrebno določiti nosilca vzdrževanja. Skratka, v prihodnje bo potrebno veliko več prostovoljnega dela članov OTKO kot pa je to bilo dosedaj. Nekaj uspelih dosedanjih de- k>vnih akcij je potrdilo, da bo tako verjetno še najbolje ter seveda najcenej- še. I. kotar ŠAH Izjemen dosežek ŠD MIP Ptuj V nedeljo se je v Medulinu pri Pulju končalo prvenstvo v zahodni sku- pini medr^ubliško-pokrajinske šahovske lige (prej druge zvezne lige). Eki- pa šahovskega društva MIP je na prvenstvu dosegal izjemen uspeh in bila največje presenečenje. Ptujska ekipa je namreč osvojila tretje mesto ter tako lansko uvrstitev izboljšala kar za dve mesti. Presenečenje je v bor- benosti in homogenosti ekipe, v kateri ni niti enega igralca z zvenečim ša- hovskim nazivom velemojstra, pa tudi mojstra ne. V drugih ekipah pa so soddovali tudi velemojstri. Končni vrstni red: 1. Monting (Zagreb) 75,5, 2. Maribor 68, 3. MIP Ptuj 59, 4. Borovo 57,5, 5. Iskra 57,5, 6. Nikica Pavlic 57,5, 7. Tuzla 56,5, 8. Celik 54, 9. Murka 53,5, 10. Kovinar Maribor 48, 11. PTT Zagreb 47,5 in 12. Rudar 25,5 točke. 1. kotar Delavski svet EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ TOZD KLfTARSTVO ..SLOVENSKE G0RK:E" PTUJ razpisuje dela oziroma naloge DIREKTORJA TOZD ui dobo štirih let Kandidati za individualni poslavodni organ TQZ6 moraio poleg pogojev. ki jih določa zakon. izpolr«evati §e nasiednie pogote: da imajo visoko agronomsko aE ekonomsko komercialno ali drugo visokošolsko izobrazbo in naimani osem let delovnih izkušenj s področja vinarstva ali - da imajo višjo agronomsko aH drugo višješolsko izobrazbo in najmanj deset let delovnih izkušenj s področja virvarstva - da imajo moralno p<^itKne kvalitete, ki se odražajo zlasti v o4ra>su do samoupravne družtiene ureditve. sarrKNjpravlianja in do družljerK) političnih organizacij, v spoštovanju zakonitosti in odgovornosti pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Kandidati naj vložio pismene prijave, ki morajo vset>ovati rojstne podatke, podatke o izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah in dek>vnih izkušnjah, na naslov: Emona Kmetijski kombinat Pti« TOZD Kletarstvo ..Slovenske gorice" Ptuj, Trstenjakova uEca 6. Rok za pr«avo je 15 dni po ot^avi razpisa. O izidu razpisa bodo kandklati obveščeni najpozneje v roku 30 dni po preteku roka za sprejemanje priav. II. SNL VZHOD: ALUMINIJ-STEKLAR 62 (22) Odlično v drugem delu V nedeljo so v območni nogometni ligi odigrali srečanja tretjega kola. Igralci Aluminija so se na stadionu v Kidričevem pomerili s Steklarjem iz Rogaške Slatine in zmagali po odlični igri v drugem pok^asu. Srečanje je vodil Vereš iz Bakovec. V začetku srečanja so domačini zamudili itekaj lepih priložnosti in zato po nepisanem nogometnem pravilu morali prejeti zadetek. Tako je tudi bilo. v 10. minuti }e Milošiča premagal Vafek. vendar je tr kasneje Bek izenačil iz kazenskega strela (enajstmetrovke), potem ko ga je gostujoči vratar zaustavil s prekrškom. Vendar so gostje znova Eovedfi, > 35. minuti je mreio Afauniniia zadel Jurjec. Toda pet minut asneje je Šefan DončiM; iaaaEBM 2:2, kar je Inl rezultat ob poU^asu. .^kerjanc (levo) je dvakrat zadel Steklaijevo mrežo. V ozadju Jauikivec. (foto B. Rode) I i Drugi polčas je prinesel zelo dobro i^ro (k>mačinov in zasluženo i visoko imago. Tretji zadetek je v 48. minuti ^segel Bek, četrtega v 54.; minuti erjgnc,petega štiri minute kasneje Štefan Dončec, šestega pa! v 67. minuti Skenanc. j Po tretjem kolu je .\iuminij s petimi točkami (dve zmagi in neodio-^ čen izid z Dravo) na tretjem mestu s točko zaostanka za Brežicami. ] V prihodnjem kolu bodo igralci Aluminija gostovali v Slovenskih! Konjicah, kjer se bodo pomerili z Dravinjo. i ALLMIMJ: Milošič. Šmigoc, Kokot (Jože Vindiš), Jaušovec (Branko Dončec), Panikvar, terjane, Fnik (Ivančič), Kozoderc,.: Štefan Dončec. Bek in Letonja. SRL ČLANICE: ŠMARTNO-DRAVA 1828 (6:14) DOBRA IGRA DRAVE V ŠMARTNEM v drugem kolu tekmovanja v repuUSki ro- kometni ligi so članice RK Drava zaBCsljivo zmagale v gosteh in se tako igralkam Smaitn^ oddolžile za poraz v Ptuju v spomladanskem delu prvenstva. Zanimivo je, da je Drava zma- gala v Smartnem tudi v lanskem jeseu^em de- lu. Vendar je Šmartno takrat nastopilo brez najboljših strelk Smerčeve in Urankarjeve. Ptujčanke so na sobotnem srečanju igrale ta- ko, kot so se pred tekmo dogovorili s trenerjem Starklom. 2e v začetku srečanja si je Drava z dobro igro v obrambi zagotovila nekaj hitrih nasprotnih napadov ter vodstvo 4:0. Do polčasa so si Ptujčanke priigrale kar osem zadetkov predno.sti. V drugem delu so se domačinke bo^e upirale, vendar razlike niso uspele znižatL Na- sprotno, Drava je vodila tudi z 11 zadetki lazfi- ke in ob koncu zabeležile zaslužeiio in moida celo nepričakovano zmago. Vendar je zinaga rezultat res zavzetega dela in skupnih priprav pred začetkom prvenstva. V zadnji minuti sre- čanja je rdeči karton (diskvalifikacija) dobila Vičarjeva. Vendar ne zaradi udarjanja ali prete- pa, kot to izgleda iz poročil v časopisih, temveč zaradi odrivanja igralke, ko jo je le-ta zadrže- vala z vleiogem za dres, kar sta sodnika spre- gledala, opazila pa samo odrivanje Vičarjeve. Ne gre za opravKevanje, temveč za pojasnitev, saj v madiqcm zapisniku glavni sodnik in dele- gat Dom iz Ge^ omenja izključitev (ne ome- nja udarca), ki je posledica troiutne nervoze in nezbramistL To CMnenjam zato, da ptujski Iju- Ivtdji rokonkta ne bi dobiti napačne predstave o igri in obn^Eanju igralk RK EVrava. DRAVA: Siiseniiraj. Vičar 7, Rimele, Zu- pane, Kdenc S, Kmetec 2, Sipek 2, Gomilšek 1, Galun 4, Mikl^ič, Radanovič 7. Po dragem kolu in dvdi zanesljivih zmagah je Drava na prvem, mestu na lestvici, kar se že lq> čas ni primerilo. Vdiko možnosti pa ima, da vodstvo obdiži tudi po tretjem kolu. Namreč, v soboto bo v Ptuju gostovala ekipa Radgone, ki je v minulem kolu zanesljivo premagala Eto iz C^fknega. Zato lahko na srečanju, ki se bo pri- Sdo ob 17.30 po mladinski predtekmi, priča- >kujemo amimivo in dobro igro obeh ekip. Se posd>q, ker je Radgona novinec v republiški ligi in taito Ptnjčankam precej neznan nasprot- nik, ki ^ mkakor ne gre podcenjevati. Dodati vdja, da reznllati srečanj v prvih dveh kolih ka- žejo, da bo liga v tekmovalni sezoni 1982/83 veliko bolj izenačena kot je bila v minuli, ko so bile ekipe Branik, Iskra, Burja in Itas razred za- se. Zaenkrat sta še samo Fužinar in Drava ne-- poražena, prvenstvo pa se je komaj pričelo. Mladinci RK Drava so v soboto gostovali v Slovenj Gradcu. Močno oslabljena ekipa se do- mačinom ni mogla resneje upirati in je izgubila s 16:37 (7:18). DRAVA: Žemljic, Tumpej, Kor- par 1, Habjanič 1, Klarič 3, Žmavc 3, Vukaši- novič "i in Milunič 3. Člani RK Velika Nedelja pa so v drugem kolu izgubili v Ljubljani. Po dobri igri pred tednom dni proti Aero-Celju so tokrat zaigrali slabše. Prule so jih zato premagale z 32:23 (14:10). VELIKA NEDELJA: Lah, Sok 1, Zorli 1, Gregorin 2, Rajh 3, M. Bezjak, Sabo 12, D. Zorli, S. Bezjak 3, Cvetko 1, Rajšp in Baklan. V soboto bo v Veliki Nedelji zanimivo sreča- nje, saj domačinom v goste pridejo igralci biv- šega drugoligaša Minerve iz Griž, ki so še nepo- raženi. Gotovo bodo domači igralci vse moči in znanje vložili, da dosežejo drugo zmago pred svojimi gledalcL Srečanje se bo pričelo ob 19. uri. I. kotar. Dobra uvrstitev Ptujčank Na prvem republiškem selek- cijskem turnirju za mladinke v namiznem tenisu, ki je bil v ne- deljo. 12. septembra v Kranju, so se predstavnice NTK Petovie do- bro uvrstile. V prvi skupini je bila Tamara Kampuš tretja. Sonja Marinkovič pa sedma. Valerija Novak, ki je Igrala v drugi skupini, se je uvr- stila na prvo mesto. Na nasled- njem selekcijskem turnirju, ki bov Ptuju, 2. oktobra, bo tako igrala v •prvi jakostni skupini. Tako bo NTK Petovia imela tri predstavnice v prvi skupini in bo najštevilčneje zastopana med slovenskimi klubi. UM Triglav ga čaka zaman Pravijo, da so tisti, ki hodijo v gore, dobri in nesd>i£ni ljudje. Za našega Lojza je to vsekakor vdja- lo. Bil je vedno vcsd, nasm^an mla- denič, poia življenjske moči in na- črtov. Svojo vedrino je prenaSal na vse, ki smo se z njim potepali po gorah. Ce bi bil komu nahrbtnik pretežak in je začel pod njegovo težo omagovati. si ga je oprtal in s pesmijo in veselimi dovtipi spod- bujal omaganega. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi in smo bih radi v njegovi ffaiižbi. Občudo- vali smo njegovo preprostost, njc^ govo' mladostno preScmast in ne- sebično prijatdjstvo. Nehote smo si ga postavljali za vzor. In zdaj ga ne bo več z nami. Na- črt, da se s prijaldjem povzpneta Eden poslednjih Lojzovih pogle- dov s planin. Bilo je na poti s Kr- na, II. julija letos. na Triglav v mesečini, je ostal neizpolnjen. Cesta je spet terjala svoj krvavi davek. Upanje, da bo v boju s smrtjo zmagala njegova mladost in vzdržljivost, seje deseti dan razblinilo kot sanje. Strašno nas je prizadela vest, da je ugasni- lo njegovo mlado življenje. Poslo- viti smo se morali od dobrega, ne- sebičnega, vedno nasmejanega in razigranega Alojza LEBARJA, ki smo ga prijatelji vedno klicali Lojz. Ne samo mati, oče, sestra, brat- je, prijatelji, tudi gore ga bodo ča- kale zaman. A vendar, Lojz, na vsakem pla- ninskem potepu boš z nami, vsak naš podvig bo tudi tvoj! Tvoji planinski prijatelji MiojiLetian Minuli teden smo se na pokc^iali- šču v Gorišnici za vedno poslovili od Alojza Lebarja, komaj 28-let- nega aktivnega špcntnika, člana AK Ptuj. Alojz Lebar je podlegd poškodbam, ki jih je dobil v pro- metni nesreči v Muretindh. Enajst dni je potekala borba zdravnikov za mlado življenje v ptujski hcAm- šnici, toda vsa prizadevanja sodo- bne medicine niso pomagala. Po- škodbe so bile prehude in Alojz jih ni preživel. Alojz Lebar je že v mladih letih kazal zanimanje za športno dejav- nost. Kot mlad fant se je vključil v atletsko sekcijo TVD Partizan Ptuj in pozneje z aktivnostjo nadaljeval pri Atletskem klubu Ptuj. Bil je te- kač na srednje in dolge proge. Zadnje čase se je posvetilkrasom in maratonskim ptogiain.V svoji bogati atletski karieri jc osvojil več republBkih, državnih in tudi med- narodnih odličij. Saj ni nastopal in tekmoval samo doma, temveč tudi na tujem. Dolga leta je bil steber ptujske ekipe, zlasti na dolgih pro- gah. Aktiven je bil tudi pri doma- čem Panizanu v Gmišnici, kjer jc vodil pionirje ter pri gasilskem društvu. izhajal je iz družine s petimi otroki. Osnovno šolo je obiskoval v Gorišnid, kjer je tudi don^čal. Izučil se je za kovinostrugarja ter se zaposlil najprej pri TAM Mari- bor, nazadnje pa v DO Olga Me- glic, obrat v Do lan ah Tudi pri njegovih dek)vnih tovariših je bd zaradi svoje skromnosti in tovari- štva zdo priljubljciL Velika množica ljudi, ki je pre- krila ob slovesu pokopališče v Go- rišnkn, je dokazala, da je bil Alojz Lebar priljubljen ne samo med atleti, ddavci svojega kolektiva, temveč tudi med domačimi prebi- vala. žalostno in nemo je bilo slovo njegovih tekmovalnih in društve- nih tovarišev, kajti Alojz je bil z njimi dolga leta, delil pri tem uspehe in tudi neuspehe, kot jc to v vsakem športu. Dragi Alojz! Odšel si za vedno in pustil spomin na dobrega in prilju- bijenega športnika ter tovariša. Atleti AK smo ti hvaležni za vse, kar si naredil za razvoj te SportiK zvTsti v občini Ptuj! OP LX. lETME SFOBTNS iGBE SOZD EMONA KK PTUJ SKUPNI ZMAGOVALEC V sobotojn_nedelioso bUe v No\. organizaciji DOLENJKE devete trau.. . Igre Emone, na katerih je sodelovalo 21 špor- tnih ekip. Tekmovali so v streljanju, šahu. namizjiem t^isy ng^omptn košarki, plava- nju, krosu, kegljanju ui vlečenju vrvL Tekmo- valo seje ekipno in posamično. Iz občine Ptuj sta se tekmovanja udeležila KK Ptuj m pa Merkur Ptuj. Izredni uspeh so dosegli delavci Kmetijskega kombinata Ptuj. ki so poleg več medalj osvojili kar deset pokalov. Pt>slali so namreč vseekipni zmagovaJci. Zbrali . enter Ljubliana, ■ : . . , a so bili člani DO ina s 150 točkami. Delovna or- ■YM' tz Ptuja je zbralo 70 točk in ) osmo mesto. KK Ptuj je -.'vrstirvi še prvo mesto pri v krosu, namiznem tcni.su moški, TioSkL vlečenje vrvi moški in ženske ier iaiiii. Prav tako so zmagali v vseekipni razvrstitvi pri moSE^ih in ženskah. Za nrvo mesjovrse^ipni razvrstitvi so prejeli prehodni pokal. Pri posameznikih so medalje osvojili v ženskem krosu Marija Vindiš zlato in Ivanka Breznik bronasto, pri moških Jože Zajšek bronasto, v plavanju Irena Kovačič srebrno, Jože Gašperšič ter Beri Dobljekar pa bronasti. V streljanju so vsa tn najboljša mesta osvojile Ptujčanke. Zlato je osvojila Mira Skok (KK), srebro Lidija Svenšek. bron Marjana Moravec (obe Merkur Ptuj), srebro pa tudi Marjan Planjšek K K Ptuj. Tako sta špormi ekipi K K Ptuj m Merkurja Ptuj zelo usp>ešno nastopih na letnih športnih igrah SOZD Emone Naslednje igre bodo prihodnje leto v Kopru. OP 10 - ZA RAZVEDRILO 16. september 1982 - XEDNIK TEDNIK Zli?- september 1982 OGLASIIISS OBJAVE - 11 Na ognjeni črti z MK puSko Ena izmed kontrolnih točk na orientacijskem pohodu TEKMOVANJE REZERVNIH STAREŠIN Prvo mesto za KK ZRVS Dušan Kveder v nedeljo dopoldan je bilo na območju ptujske krajevne skupno- sti Franc Osojnik zelo živahno. Bli- zu 100 rezervnih vojaških starešin, združenih v 33 tričlanskih ekip iz krajevnih konferenc ptujske občine je namreč nastopilo na tradicional- nem tekmovanju za prehodni pokal Občinske konference ZRVS. Udeleženci so se zjutraj zbrali pred osnovno šolo Franc Osojnik ter se po kratkem začetku odpravili na izpolnjevanje nalog. Vsak član posamezne ekipe je bil zadolžen za svoje področje in tako ni bilo skup- nega izvajanja vseh nalog, kot je to bilo običajno na prejšnjih tekmo- vanjih. ,,Taktiki" so se lodli reše- vanja naloge iz protidiverzantskega boja, po ogledu območja so opravi- li teoretični del, ,,orijentacisti" so se z igrišča v Ljudskem vrtu odpra- vili na pohod, na katerem so oprav- ljali naloge iz topografije, strelci pa so se na strelišču v Babosekovi gra- bi pomerili v streljanju z malokali- bersko puško in metu ročne bombe v cilj. Zaradi takšne razdelitve so bile vse naloge hitro opravljene. Se največ naporov so morali vložiti pohodniki, saj jim je v lepem vre- menu bilo kar precej vroče. Po opravljenih nalogah so po- sebne komisije za posamezna pod- ročja tekmovanja ugotavljale rezul- tate ter določile najboljše, medtem pa so se tekmovalci krepčali v šol- ski avli, tem za nevezane pogovore pa tako in tako ni zmanjkalo. Največ pozornosti je razumljivo veljalo razglasitvi rezultatov ter po- delitvi pokalov in priznanj. Naj- boljše ekipe so prejele pokale, naj- boljši posamezniki v vsaki discipli- ni pa priznanja. Med ekipami je v skupnem se- i štev ku \sch disciplin zmagala KK jj ZRVS Dušan Kveder pred Hajdi- no, Zetalami, Cirkulanami, Graje- no itd. V taktiki so bili najboljši Jo- že Ekart (Hajdina), Marjan Kajnih (Dušan Kveder) in Boris Jazbec (Zetale), v orijentacijskem pohodu Darko Kafel (Majšperk), Marjan Esih (Dušan Kveder) in Bogdan Medved (Lovrenc), v streljanju z MK puško in metu bombe pa Slav- ko Gole (Cirkulane), Zvonko Haj- duk (Dušan Kveder) in Marjan Gajzer (Grajena). Na tokratnem tekmovanju, ki ga je ob pomoči KK ZRVS Franc Osojnik in članov komisij pripravi- lo in izvedlo predsedstvo OK ZRVS Ptuj, je nastopilo 33 ekip iz prav toliko krajevnih konferenc, kar je največ dosedaj. Se to. Prehodni po- kal tekmovanja se je tako iz Vidma preselil v KS oziroma krajevno konferenco Dušan Kveder. Tekst in slike: 1. kotar Podelitev pokak>v in priznanj je bila pred OS Franc Osojnik V OBRATU KOLESNIH ZAVOR V PTUJU v KRATKEM NOVA PROIZVODNJA ZAVOR Leta 1979 so iz delovne organizacije TAM Maribor — TOZD Karoser- niča prenesli proizvodnjo kolesnih zavor v ptujski obrat na RogozniSkj cesti. Tukaj izdelujejo v glavnem zavore iz obstoječega proizvodnega programa mariborskega TAM-a. Dosedaj je 120 delavcev izdelalo že nad 120.000 zavor. O tem, kako uresničujejo zastavljene cilje v letu 1982, je tekel pogovor z vodjem obrata kolesnih zavor v Ptuju, Ditrom Hvalecom, ki je dejal: ,,,Kot smo si začrtali, sledimo proizvodnji kolesnih zavor za TAM in sicer za 9.500 vozil, trenutno pa sodelujemo v izdelavi investicijskega ela- borata za razširitev proizvodmh zmogljivosti kolesnih zavor. V izdelavi je tudi osnutek elaborata za ustanovitev nove organizacije — kot ie znano sedaj še nimamo statusa temeljne organizacije. Sodelujemo tudi v spre- membi srednjeročnih planov, glavna naloga pa je, da se povečamo pro- duktivnost in kakovost naših izdelkov, hkrati pa izboljšamo pogoje dela, skrbimo za večjo požarno varnost in za delovno disciplino." Kakšno je vaše sodelovanje z matično TOZD? ,,Zelo dobro, saj sodelujemo na vseh področjih gospodarske politike, zlasti pa na samoupravnem in družbeno-političnem področju." Kako je z realizacijo zastavljenega proizvodnega programa v prvem polletju letos? ,,Za leto 1982 smo začrtali proizvodnjo 40.000 kolesnih zavor, od te- ga smo jih v prvi polovici leta izdelali 20.730. Mislim, da so s tem naše planske zadolžitve izpolnjene. Glede na leto 1981 so te zadolžitve nekoli- ko višje. Tudi produktivnost je bila za 3 odstotke višja. Glede kvalitete izdefkov smo nelcje na istem nivoju kot v ostalih tozdin. Razveseljivo pa je, da smo imeli letos le eno nesraio pri delu, lani pa smo jih imeu 18. V glavnem lahko rečem, da smo prvo polovico letošnjega leta uspešno kon- čali, našo stroški so celo pod planiranimi. Kljub težki situaciji zaradi ne- rednih dobav repromaterialov smo lahko zadovoljni." V kratkem boste pričeli z razširitvijo proizvodnje zavor, kaj to pomeni za vas in za TAM? ,,Znano je, da je tovarna avtomobilov s svojim lastnim znanjem razvi- la novo družino vozil iz B programa, ki že osvaja naše tržišče. Za vsa ta vozila pa v glavnem še uvažamo zavore, ki so pravtako plod našega razi- skovalnega dela. Trenutno je že urejena vsa tehnološka dokumentacija za novo tehnološko linijo proizvodnje teh zavor, vendar je za to potrebno dokončno izdelati investicijski program. Vse skupaj se je zaradi dolgo- trajnih administrativnih procesov nekoliko zavleklo. Ta investicija sovpa- da z razvojem in investicijo SOZD ZIV TAM in je v skladu z vsemi pred- pisi ter akti. Dejstvo je, da nova proizvodnja že kasni predvsem zaradi že omenje- nih objektivnih težav, pričakujemo pa, da bomo Se v tem srednjeročnem obdobju naredili okoli 80.000 novih zavor po novi tehnologiji. To je veli- ka Drednost. ker bodo nove zavore nadomeščale dosedanji uvoz. V krat- kem pričakujemo pričetek izgradnje nove hale, tehnološka oprema pa. ie delno že naročena. Vsekakor mislirh, da nam bo uspelo določeno števi- lo novih zavor izdelati še letos, če ne v novi hali pa na improviziran na- čin." M. Ozmec CELJE JUTRI OTVORITEV ZLATARSKE RAZSTAVE v Celju bodo jutri dopoldan svečano odprli 16. mednarod»o<*atarsko razstavo, ki bo v lapidariju pokrajinskega muzeja odprta do 25. septem- bra. Tega dne bodo razstavljalci prejeli tudi priznanja za razstavljene artikle, zatem pa bo modna revija. Poleg razstave, ki je pregled zlatarskih dosežkov, bodo udeleženci raz- stave sodelovali še na seminarju ,,nakit in okrasno" kamenje, dalje na se- minarju ,,novo na področju zlatarske tehnologije" sestali pa se bodo tu- di člani splošnega združenja barvne metalurgije SFRJ-grupacije predela- va srebra — to bo ustanovna skupščina. Zlatarsko razstavo dopomiuje še seminar ,,oblikovanje nakita in izvedba", protetični simpozij ,,dosežki stomatološke fiksne protetike" in seminar ,,oblikovanje nakita in izved- ba" ter več modnih revij. Poleg teh ,.glavnih" prireditev, se v letošnjo razstavo, vključujejo tudi spremljajoče prireditve: modne revije, dnevi nakita, testiranie razstavlje- nih izdelkov, razstava zobozdravstvene opreme in industrijskega progra- ma, natečaji in podobno. MG POPEVKA VESELE JESENI 82 ZLATI KLOPOTEC RENATI BRUMEC V nedeljo, 12. septembra se je z revijo uspešnic vseh nagrajenih skladb minulih šestnajstih festiva- lov Popevke Vesele jeseni v mariborski unionski dvorani končala letošnja festivalska prireditev, ki jo je organizator — društvo glasbenih delavcev Harmonija iz Maribora tokrat izvedel v dveh delih. V sobotnem tekmovalnem delu, je strokovna komisija dodelila najvišjo festivalsko priznanje — Zlati klopotec — mladi debitantki Renati Brumec, avtorici besedila in skladbe Bougo. al grie pa lie, občinstvo pa je prisodilo prvo nagrado duetu Alfi Nipič in Vinko Šimek ter avtorju glasbe Borisu Roškerju za popevko Štajerc v Dravo pade. Drugo nagrado je občinstvo prisodilo Ivu Mojzeiju, avtorju glasbe Tadeju Hrušovarju in avtorju besedila Ivu Štraklu za skladbo Ezfek. Tretjo nagrado občinstva pa je prejel kompletni avtor po- pevke Cajt ženitve. Marijan Smode. Letošnje popevke so bile morda za spoznanje bolj pestre. Nič čudnega, saj je bilo kar 11 različnih aranžerjev. Nagrado za najboljši aranžmaje prejel Bojan Adamič za popevko Prleška bratva v izvedbi Neve Švajncger in Rudija Šantla. nagrado za najboljše besedilo pa Manko Golar za popevko Kosci v izvedbi Alenke Krajnc in Rudija Miložiča. Nagrado za najboljšega debitanta pa je prejela mlada pevka Nada Despotovič, ki je odlično zapela popevko Kak bi na našem sveitu lejpo bilau. Ptujčani pa smo bili presenečeni predvsem z nastopom naših fantov an.sambla Tornado, ki so pesem Lukar v disko klubi Miroslava Slane in avtorja glasbe Edvina Fliserja zares odlično zapeli. Sreče pri izbiri nagrad sicer ni.so imeli, pa jim kljub temu čestitamo, saj je to prvi nastop na tem festiva- lu z območja Ptuja. M. Ozmec Zlati klopotec si je tokrat pripela Renata Brumec, mlada učiteljica iz Slivnice. Občinstvo je prisodik) prvo nagrado AHlju Nipiiu in Vinku Šnneku, \ popularnemu Jaki Šraufcigeiju. Prvič so na Popevid vesele jeseni nastopili tudi Ptujčani — fantje ansambla Tornado. osebna kronika Rodile so: Sonja Grame. Kraigherjeva 18 — deklico; Nada Polajžar. Po- brežje 58 — dečka; Silva Vičar, Cankarjeva 3 — Karmeno; Ljudmila Vražič, Podlehnik 78 — deklico; Marta Petrovič. Bukovci 2/a — Dejana; Marjana Vajdič, Kajuhova 3 — dečka; Božiča Krabonja. Cvetkovci 63 — dekli- co; Terezija Habjanič, Domava 133/a — Majo; Brigila Korže. Medvece 13 — Marka; Zinka Krasnič. Hardek4— Anjo;Jožica Bele. Žetale 45 — Damjana; Poroke: Franc Roškar, Mala vas 18/ain Majda Vaupotič, Mala vas 24; Peter Roškar. Mala vas 18 in Marjana Majcen. Muretinci 64/a. Umrli so: Marija Kuri. Kukava 55, roj. 1909. umrla 4. septembra 1982; Elizabeta Ahačič. Veliki vrh 21, roj. 1908. umrla 6. septembra 1982; Tatjana Torkar, Trtnik 8, Tolmin, roj. 1960, umrla 4. sep- tembra 1982; Marija Turk. Dom upokojencev Ptuj, roj. 1909. umrla 6. septembra 1982; Ivan Kandrič. Trgovišče 27, roj. 1894, umrl 7. septembra 1982; Ivan Smolej. Majšperk 59. roj. 1923, umrl 8. septembra 1982; Alojz Lebar. Gorišnica 93, roj. 1954, umri 7. septembra 1982; Franc Petrovič, Ciril-Metodov dr. 14. roj. 1924. umrl 10. septembra 19- 82; Julijana Purgaj, Mumova 1, roj. 1889. umria 11. septembra 1982; Mirko Školnik. Velika Vamica 13, roj. 1911, umrl 12. septembra 1982. TEDNIK zdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062 ) 771-261 in 771 226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlag zakona o obdavčevanju proiz vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz vode, za katere se ne plačuje Temeljni davek od prometa pro