LETO (ASO) XLIV (3*) Štev. (No.) 24
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
20. junija 19S5
Moralno politične vrline
Večidel so takoj izpustili?
Spominska proslava v Clevelandu
Saj vsi vemo, da na visoka mesta v Jugos’avij'i pridejo lahko samo zve. sti partijci. Prva leta so postavili na odgovorna mesta le „zaslužne“ partizane in partijce, ne da bi gledali na njih znanje in sposobnosti; rezultati so bili temu primerni. Pozneje so le začeli uvidevati, da je na vodstvu treba le nekaj znanja; zato so začeli nastavljati bolj sposobne in šolane ljudi. A partija je ostala čuječa: še vedno so lahko dosegli vrh samo partijci. In tako je prišlo do pojava aparatčikov, to je ljudi, k'i so zaradi boljše službe stopili v partijo. Res so dosegli visoko mesto, a za ceno neprestane kontrole, sestankov, dirigiranja, poniževanja, prisiljene samokritike, ogibanja, ki-mavstva, finančnih dajatev, pranja možgan ; pa tudi denunciranja in strahu pred denunciranjem.
Da so gornje’ trditve resnične, poglejmo samo nekaj og’asov iz časopisa Dela v zadnjih mesecih;
Ko iščejo razna podjetja nove u-službence, sta opazni dve kategoriji: za delavce in nižje uslužbence zahtevajo samo primerno strokovno znanje in sposobnost, morda tu pa tam znanje jez:kov, šolo in prakso, kot je to navada po vsem svetu. A za višja, direktorska mesta se poleg vsega tega zahteva še nekaj več: moralno politične vr ine!
Poglejmo na primer Delo, 18. aprila 1985 in razne oglase v njem: Zdravnik v dispanzerju -— mora biti pediater in imeti 3 leta prakse; prodajni referent — visoka izobrazba, vozniški izpit, znanje srbohrvaščine, poznanje poslovanja in 2 leti prakse; blagajnik — administrativni tehnik, 1 leto prakse, dvomesečno poskusno delo, itd.
Toda v oglasu SOZD REK — Rudarsko energetski kombinat išče individualnega poslovnega organa (to je novi žargon, po staro se pravi direktorja) : Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevat; še nas’eđnje:
—	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo;
■— 3 leta delovnih izkušenj;
—	znanje vsaj enega tujega jezika; —• moralnopolitične lastnosti, dokazane z dosedanjim delom in angažiranjem na razvoju samoupravljanja!
V	drugih oglasih zahtevajo potrdilo o moralno političnih neoporečnosti, pa o socialističnem samoupravljanju, o moralnopolitičnih kvalitetah, družbenopolitičnih aktivnosti itd.
V	tem grmu torej tiči zajec !
Kaj so te moralno politične lastnosti? Naj ti potrdijo, da si pošten, sposoben, demokratičen itd.? Ne! Pokaži rdečo knjižico — in to pomeni dejansko vse gornje frazarje-nje — to je dovolj veliko potrdilo, da si moralno in politično neoporečen in da si za socialistično samoupravljanje (čeprav ti delo diktira partija in ne TOZD).
Vzemimo drug, zelo zgovoren primer: v 'ansk-; Novi reviji št. 30 je Spomenka Hribar intervjuvala Silvina Košaka, slovenskega specialista za hetitologijo, ki živi „začasno“ v ZDA, „ker domovina nima zanj posluha“. Ta ©menja, da je hotel obdržati stike z ljubljansko univerzo, tako da bi postal tam izredni profesor. Dobesedno pravi:
„Vlogi sem priložil celo potrdilo o moralno-politični primernosti, ker sem bil iačas še v stiku z našim društvom prevajalcev. Pravim ‘celo’, ker se mi ta element načelno upira.
In res, potrdilo ljudi, ki me poznajo In s katerimi sem dolga leta delal, je osta’o brez vrednosti; po dobrih dveh letih, ko sem vložil to prošnjo in potrdilo o moralno-politični primernosti, sem dobil s fa-ku'tete dopis z zahtevo po dodatnih podatkih o moji politični neoporečnosti. (...) No, odgovoril sem na
Član predsedstva Jugoslavije in star komunist Stane Dolanc je pred kratkim (glej Delo, 25. aprila 1985, str. 5) hotel ovreči neprijetne — za komuniste seveda — obdolžitve, ki jih že nekaj časa piše evropski in emigracijski tisk, in ki so tudi v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji privrele na dan, in sicer o pokolu protikomunističnih borcev po vojni brez procesa.
Eni se skušajo zadevi izogniti in o njej ne govore, drugi hočejo vso krivdo prevaliti na staliniste, tretji spet priznavajo pokol, a kot da bi se zgodil sam od sebe, brez krvnikov, brez ukazov in brez krivcev.
Stane Dolanc pa je izbral najbolj nemogočo pot: Priznal je, da je bilo — kot pravijo eni 300.000 al; drugi
60.000	ujetnikov — (ne pove, kako so postali „ujetniki“ niti katera številka je bila prava), in se huduje, kako da „zdaj pripadniki ustaške fašistične emigracije priprav’jajo v Avstriji komemoracijo tem ‘žrtvam’, na kateri naj bi obsodili Jugoslavijo za zločine, ki so jih menda takrat zagrešili slovenski partizani...“
In nato pride trditev, k; jo je zmožen izjaviti le Dolanc, saj ga postavljajo na laž sami uradni zgodovinarji:
„Dejansko nismo ustrelili nikogar, pač pa smo ujetnike odpeljali v Ma-ribur, kjer so jih večidel takoj izpustili. Ne trdim, da nismo ustrelili prav nikogar! Smo! Kaznovali smo zločince, ki so pobili in mučili nekaj stotisoč naših nedolžnih ljudi...“ Nato se opravičuje, da „je vojna za Jugoslavijo trajala še najmanj dve leti. . . In če smo se v tej vojni bojevali..., če smo ukrepali po vojaško in revolucionarno — i-mamo za vse to politično in moralno opravičilo... Nikoli se nismo zgledavali po Dušanovem zakoniku ‘oko za oko’... temveč smo vedno izhajali iz naših humanističnih, revolucionarnih stališč.“
Tako torej : Komunisti so po vojni pobijali, klali, metali v brezna, mučili razoroženc in predane vojake in civiliste.
On'i pa naj h; „humanistično“ „skoraj vse takoj izpustili“, le „nekaj zločincev so kaznovali“ (kje, če ni bilo sodbe?) Pa še to s „političnim in moralnim opravičilom“! In to pravi Dolanc sedaj, ko že nekateri komunisti priznavajo in celo obsojajo te pokole in tudi povedo njih število, kot celo stari minister in partijec Polič, da o Spmoenki Hribar sploh ne govorimo.
ZAMUJENA PRILIKA
FAZ, priredila P. Dobovškova
Pred let; je Poljsko zajel val težkega gospodarskega položaja. Ljudstvo je trpelo lakoto kot v najhujših vojnih časih. Kriza je nastala kot posledica dolgotrajnih delavskih stavk. Cerkev je trpela z ljudstvom in ‘bila v stalnih sporih s poljsko vlado. Najhujše je bilo sredi zime, ko so Poljaki morali polèg gladu prenašati še oster mraz. Da bi vsaj malo omilila položaj, je poljska Cerkev pripravila program, ki bi ljudstvu pomagal in to predvsem pri modernizaciji privatnega poljedelstva. Na pomoč so priskočili katoličani iz Zapadne Nemčije, Severne Amerike in Kanade. V prvih mesecih so pošiljali Poljakom predvsem živilske pakete, kasneje pa so organizirali nabirko denarnih sredstev, s katerimi bi oskrbeli kmete z modernim orodjem in stroji. Ustanova, ki bi se s temi nakupi bavila, naj bi bila pod nadzorstvom poljske Cerkve.
V zadnjem času pa izgleda, da tega programa verjetno ne bodo mogli izvesti. Ko je Cerkev po dolgotrajnih posvetih končno le sklenila, kako naj bi se ta pomoč vršila, je načrtovanje prišlo v pretres poljskemu parlamentu. Le-ta je konec lanskega leta odobril pravila za ustanovitev tozadevnega urada, ki bi moral začeti takoj delovati. Medtem pa je vlada visoko dvignila carino na
tisti dopis pošteno, kakor sem mogel, da so mi pač kakršnikoli papirji zdaj nedostopni, da pa sem bil aktiven v Društvu prevajalcev, ...
Očitno pa tudi ta moj odgovor ni bil zadovoljiv, kajti leto po prvem sem dobil drugi dopis, skoraj enak prvemu, ki ga bom tudi kar citiral: ‘V zvezi z Vašo izvolitvijo v naziv izredni profesor za področje stare orientalistike (hetitologije) Vas prosimo, da v čim krajšem roku dopolnite svoje življenjske podatke, in sicer s poročilom konzularnega predstavništva o Vaši družbnopolitični dejavnost; (npr. udejstvovanje y slovenskih društvih, konzularnih prireditvah itd____)’____
Zanima me, kaj bodo hoteli vedeti prihodnje leto? Po vsej verjetnosti bodo po petih letih cincanja prošnjo zavrnili.
Naj mimogrede omenim, da so po interpretaciji pravne službe univer-
uvožene stroje in tudi na ves drugi material. S lem so se seveda stroški izredno dvignili. Ponovno je bilo veliko pogajanj, sedaj med vlado in Cerkvijo, in ko sta se končno le zedinili, je nastala težava za dotok že odobrenih kreditov iz inozemstva. Svetovna gospodarska kriza je zajela tudi dežele, ki so preje že obljubile pomoč. Sedaj so se pa pokazale hude potrebe že tudi drugod po svetu.
Lep zgled, kako je „planirano“ delo zamuđi'o ugodno priliko za prejem pomoči.
Mogoče ne veste, da ...
—	da je Spomenka Hribar, predavateljica na ljubljanski FSPN (Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo) in avtorica znamenitega spisa o narodni spravi KRIVDA IN GREH morala v februarju skozi navzkrižni ogenj dolgih partijskih sestankov in da je še zmerom pod težkim pritiskom, aparatčikov svoje u-stanove...
—	da so v zgodovinskih krogih v Ljubljani prišli do ugotovitve, da je O-svobodilna fronta likvidirala približno 5.000 Slovencev, preden je prišlo do kakršnegakoli oboroženega odpora proti njej...
iz „Mladike“
ze v Chicagu te’ vrste dopisi kadrovskega odbora kršenje človeških pravic in zadoščajo za politični azil v ZDA. Tudi poročilo Amnesty International navaja take primere kot kršitev mednarodnih konvencij.“
To je’ torej zgodba o moralno političnih vrlinah.
In da bo ironija popolna, naj navajam dopis v isti številki Dela, kot ga omenjam v začetku :
„Ustavno sodišče Jugoslavije je že pred leti sprejelo stališče, da predpisovanje moralnopolitične primernosti v samoupravnih splošnih aktih kot posebnega pogoja za sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ni v skladu z jugoslovansko ustavo.“
Zdaj vidimo, koliko velja jugoslovanska ustava!
In kaj je več, partija ali ustava in sodišča!
TDml
Župan mesta Clevelanda George Voinovich, je v ned. 26. maja uradno proglasil kot Slovenski spominski dan. Na mestni hiši je v soboto, nedeljo in ponedeljek vihrala tudi slovenska narodna zastava.
V nedeljo je bilo vreme ras kakor za Gospodov dan. Že kakšno uro pred sv. mašo so se začele zbirati na dvorišču za katedralo narodne noše. Njih sprevod se je daljšal in daljšal, da so s morali veterani z zastavami na čelu sprevoda pomakniti naprej prav do glavnega izhoda, da so se mogle narodne noše razvrstiti.
Za zastavami in ameriškimi veterani ter aktivnimi oficirji, ,so se u. vrščali častni gostje in predstavniki narodnostnih skupin ter raznih organizacij, župan mesta Cleveland George Voinovich z gospo in predstavniki borčevskih organizacij Društva slovenskih protikomunističnih borcev Cleveland in društva Tabor, Cleveland, ter zastopniki društva SPB Toronto, Kanada.
Potek svečanosti je posnemala televizijska postaja Ch. 8 in je bila že zvečer med novicami delno predvajana. Tud; največji dnevnik v O-hio, The Cleveland Plain Dealer, je naslednji dan priobčil sliko narodnih noš, ki so nesile spominski venec z močnim besedilom o vrnjenih in pobitih 12.000 domobrancev.
Ko je sprevod vstopil v katedralo, so združeni cerkveni pevsk; zbo-
ri Marije Vnebovzete in Sv. Vida mogočno zapeli vstopno pesem. Glavni maševalec je bil škof dr. Edward Pevec ob somaševanju msgr. Louisa
B.	Baznika, slovenskih župnikov, stolnega župnika, na izrecno njegovo željo pa tudi vietnamski duhovnik. Sv. maša je bila v slovenščini, škof je pridigal v angleškem jeziku. V spomin padlim je škof izrazil globoke in pomembne misli:
„Vedno se bomo spominjali, da ima tudi naš čas in naš narod svoje mučence. Niti smrt ne more utišati srca, ki bije v ljubezni do družine, domovine, naroda, Boga. Manj je pomembno, kako človek umrje, kakor zakaj je moral umreti.“
K darovanju so nesli darove1 ga. Košir, ki je izgubila 4 .sinove, matere padlih na Koreji in v Vietnamu ter Vielnamka v njih narodni noši.
Ob koncu sv. maše je škof dr. Pevec blagoslovil umetniško izdelano sliko rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki bo odposlana na Koroško v Modestov dom slovenskih dijakov.
Svečane so bile minute, ko so Fantje na vasi po zaključku sv. maše tako lepo zapeli žalostinke „Oj Doberdob, slovenskih fantov grob“ in „Vigred se povrne“.
Splošno cenijo, da je bilo pri sv. maši več kot tisoč ljudi in okrog 150 narodnih noš.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst
Jubilejni
XX. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 85
Park Finžgarjevega doma
Petek, 30. avgusta 1985
17.00: Predstavitev- sodelujočih na letošnji Dragi; predstavitev knjige Drage v dnevnikih štirih; nato predavanje.
17.30: 40 let slovenskih daljav in
bližin. Pričevanje mladega Slovenca z onkraj oceana — ugotovitve in perspektive’.
Sobota, 31. avgusta 1985
16.00: Slovesna otvoritev, nato predavanje : Slovenija konec XX. stoletja: Prehod v novo dialektiko? Slo-
Opčine Narodna ulica 89
venski intelektualec s svetovljanskim izkustvom pretresa nova znamenja na našem duhovnem obzorju.
Nedelja, 1. septembra 1985
10.30: Predavanje: Žar in stiska sodobnega verovanja — Povojni kristjan se vživlja v utrip svetovne in slovenske Cerkve.
16.00: Predavanje: Duma 1985 -— Trpkost in zanos današnje slovenske zavesti. * 1 2
Po vsakem predavanju diskusija. Nedelj'ska služba božja bo ob 9. uri v parku na prostem.
Med nas je usekalo...
Ob 40-Ietniei našega begunstva
Med slovenskimi begunci, ki so se ustavili v maju 1945. leta v Velrinju, je bilo več dijakov vseh vrst šol, največ pa srednješolcev, !med njimi močna skupina s klasične gimnazije, katere ravnatelj je bil pisec teh vrst. Skrb in želja, da bi se tem rešilo leto, je rodila misel na organizacijo gimnazije.
Narodni odbor za Slovenijo, tedanja najvišja oblast za Slovence, je sprejel predlog in z naredbo Pr, št. 1 z dne 16. maja 1945 izdal ustanovno listino za novo gimnazijo, z odlokom Pr. št. 2 z dne 18 maja 1945 pa je postavil ravnatelja Marka Bajuka za prosvetnega načelnika in mu poveril nalogo, da organizira vseh vrst šolstvo med slovenskimi begunci na Koroškem.
Temu se je posrečilo, zbrati med begunci za vse predmete usposobljene profesorje in učitelje, na kar je pozval dijake, naj se javijo za nadaljevanje pouka.
Na prvi poziv se je oglasilo z raznih zavodov 35 učencev za klasične, 50 za realne gimnazijske oddelke, 24 za učiteljišče, 21 za meščanske, 17 pa za razne druge šole.
S podporo taboriščnega poveljstva (majorja Barryja in Bella) se je posrečilo, dobiti in u/rediti v prazni zasebni
hiši v neposredni bližini taborišča zasilne prostore: v kuhinji pisarno in zbornico, v treh sobah 3 učilnice, v listnjaku poleg hleva pa četrto. Šolske table in nekaj klopi smo prinesli iz vetrinjske ljudske šole in, ko je bilo z odlokom Pr. št. 3 z dne 6. junija 1945 poverjeno vodstvo zavoda ravnatelju Marku Bajuku, je imel učiteljski zbor dne 11. junija 1945, svojo prvo sejo.
Važni sklepi te seje so bili:
1. Osnuje se klasična gimnazija z realnimi paralelkami ...
3.	Gimnazija naj se imenuje „Slovenska begunska gimnazija“ v Vetri-nju . ..
Redni pouk pa se je začel dne 14. VI. s sv. mašo.
Pouk je bil izredno težak:
1.	Manjkalo je vsakršnih učil, papirja, svinčnikov in zvezkov.
2.	Knjig ni bilo ...
4.	Učitelji so morali za vse predmete sproti sami sestavljati snov.... Vse to je zahtevalo ogromnega dela in je bilo posebno težko, ker so člani učiteljskega zbora stanovali skoro vsi pod šotori...
Ravn. Marko Bajuk Letno poročilo 1944/45, str, 8.
Spomenica
Los eslovenos residentes en la Re-püblica Argentina rinden fervoroso homenaje al General Don José de San Martin, artifice y simbolo de libertad de estas generosas tierras, bendecidas con sus recursos y ofre-cidas corno lugar de promisión a todos los hombres de buena volun-tad.
Hace cuarenta anos, cuando ce-saba la ocupación enemiga, se ex-tendia sobre Eslovenia la tiniebla de una nueva tirania. A Ics eslovenos que entonces eligieron la libertad, .la Argentina les abria sus puer-tas de par en par, acogiéndolos con liberalidad y brindandoles todas las oportunidades para un sano desarro-llo es-pirituaì y material. Es por eso que quieren .testimoniar, junto con sus descendientes, ante este glorioso monumento su gratitud al pueblo argentino, sentimiento que quieren traduci!- en todo momento en ejem-plos de vida digna y trabajo fecun-do en beneficio de toda la comuni-dad nacional que integran.
Renuevan también su inquebran-table fe en las fuerzas intimas de este pueblo para que, asistìdo por la Providencia, sepa conservar siempre
viva la llama, encendida por su Li-bertador y los fundadores de la Re-pùblica.
Al mismo riempo, los eslovenos li-bres recuerdan con orguHo a sus héroe® que en tiempos aciagos de la agresión comunista quisieron ofren-dar sus vidas en defensa de los va-lores supremos de justìcia y libertad de su pueblo y por extension de la humanidad toda. Sucumbieron finalmente a causa de innobles com-ponenda-s internacionales, corno vic. timas inermes de una ideologia materialista erigida en fuerza totalitaria y opresora. Hasta estos dias se s3gue negando a ios eslovenos en su tierra el goee pieno d sus dere-chos naturales y amenazada la 'iden. tidad nacional de un pueblo de potente sentimiento de individualidad y de arraigadas tradiciones demo-cràticas y cristiana«.
Por elio hoy y aqui clamamos:
Gloria al Libertador General San Martin !
Saiud al pueblo argentino!
Gloria y honor a los héroes y märtires eslovenos!
Libertad para el pueblo esloveno!
J
Tone Mizerit
“MISA CRIOLLA” Y NEW YORK E
V sredo 24. aprila je bila predstavljena z velikim uspehom v New Yorku, Misa Criolla, ki jo je pred dvajsetimi leti komponiral Ariel Ramirez. Koncert se je vršil v dvorani Avery Fischer Hall in na odru so poleg Rami-reza (klavir) bili tudi: Zamba Quipil-dor (petje), Doming-o Cura in Jorge Pa-din (bobni), René Cariaga (charango), Oscar Cardozo (kitara), inštrumenta-l-ni kvintet Huancara in zbor iz Banco de la Provincia de Buenos Aires (v zboru tudi dva Slovenca: Marko Fink in Janez Vasle), ki ga vodi mladi dirigent Fernando Teran. Roberto Oswald je i-mel na skrbi režijo, Anibal Läpiz pa kostume.
Dvorana, je bila nabita. Zbralo se je okoli dva tisoč poslušalcev. Cena vstopnic se je gibala med 8 in 25 dolarjev. Vsi so navdušeno sprejemali vse, kar je prihajalo iz odra. Več kot polovico je bilo domačinov, veliko pa tudi Argentincev in na splošno Jožnoamerikancev. Najprej je zbor, v belih pončih, zapel tri pesmi: Cara-Ilanta, Romance para mi nino in Cachilo dormido, nato pa Quipildor s spremljavo ostalih: Afioran-zas, skupina Huancara je zaigrala tri skladbe, med njimi znano El còndor pasa. Nastopil je spet Zamba Quipildor s tremi pesmimi: El Parana en una zam-ba, Antiguos duenos de las flechas in De mis pago». Ramirez je interpretiral na solo-klavir lastno kompozicijo: Alfonsina y el mar. Drugi del je v celoti zasedla Misa Criolla s sodelovanjem vseh pevcev in inštrumentistov. Vodil je Teran in publika je zahtevala štiri
dodatke.
Po koncertu smo se vsi zbrali na argentinskem konzulatu, kjer je Ramirez rekel pred vso diplomacijo: „Večkrat smo že obkrožili svet s to mašo, toda prvič smo bili na odru vsi Argentinci.“ Petje se je nadaljevalo in že pozno v noč sta v sredo stopila dva črna natakarja in zapela nekaj črnskih duhovnih.
Avery Fischer Hall je dvorana, ki spada v kompleks Lincoln Center, sestavljen tudi od Metropolitan Opera House in New York. City Theatre. Ker je bilo pred leti nekaj narobe z akustiko, je gospod Fischer položili devet milijonov dolarjev. Vendar so lahko samo izboljšali. Vsekakor je dvorana zgolj moderna. V njej ima redno sezono Filharmoničen orkester iz New Yorka, ki ga vodi Zubin Mehta.
Drugi koncert napovedan naslednji dan v St. Patrick’s Cathedral je preprečil človek črne polti imenovani Pedro Loboy, bivši borec v Vietnamu, brez slulžbe, ki je vstopil v stolnico mallo pred koncertom. Šel je na prižnico in rekel, da ima v majhni vrečici bmobo (v resnici je imel budilko). Takoj je prišla policija in šele po dveh urah prepričala Laboya in ga odpeljala. Zbor je medtem čakal na cesti. Ko se je vse končalo, je že večina publike odšla in tudi prepozno je bilo za koncert. Za približno dvesto Argentincev, ki so počakali, je zbor zapel nekaj pesmi in dva dela maiše pri glavnih stopnicah stolnice na
5.	Aveniji.
Janez Vasle
Pred tedni je Buenos Aires doživel veliko povodenj. Sedaj pa je vsa država zadrgetala vsled potresa, ki ga je pripravila vlada in njena gospodarska ekipa. Najprej nenadno časnikarsko poročilo, nato pa uradna potrditev in obrazložitev programa, sta značili popoln obrat v smeri, v kateri je doslej korakala država. Umirajoča jesen pod južnim nebom je prisostvovala smrti upov in sanj, pa obenem prisostvovala rojstvu novih upov in novih sanj, a pod popolnoma drugimi oznakami.
MED NAS JE USEKALO. . .
Pretekli teden ni bil pripraven za srčno bolne ekonomiste. Preveč je bilo presenečenj, in končni udarec je bil popolnoma nepričakovan. Že ponovna podražitev nafte ni bila pričakovana, zlasti še, ker je sam predsednik državne petrolejske družbe dva dni prej zagotovil, da ta mesec ne bo novih povišic. Seveda, on tudi ni vedel kaj se kuha.
Naslednjo sled bi lahko razbrali iz 18 odstotne devalvacije pesa nasproti dolarju. To se je zgodilo istočasno s podražitvijo goriv. Eno in drugo potezo so opazovalci navezali na sporazum z Mednarodnim denarnim fondom, ki ga je te dni uspelo dovršiti argentinski gospodarski ekipi. Še v četrtek 13 so dnevniki prinesli kot izredno novico podatke in potankosti tega sporazuma. A eden izmed njih, „Ambito finaneiero“ (Finančno okolje) pa je posnel „govorice“ o vladnem načrtu zamrznjen j a gospodarstva monetarne reforme in sličnih ukrepih.
Bilo je, kot da bi eksplodirala bomba. Vse je drvelo. Medtem ko vlada ni vedela v prvem trenutku kako reagirati, je masa iskala dolarje na črno, kupovala delnice 'na borzi, ali pa praznila supermarkete kot da bi se bližala vojna. Bližalo pa se je le „vojno gospodarstvo“, ki ga je napovedal Alfonsin. Da s-e prepreči na-daljni naval „Hunov“, je vlada že v petek ukazala bančni dopust, in v petek zvečer sta po radiju in televiziji govorila predsednik Alfonsin in gospodarski minister Sourrouille.
Ne bomo se spuščali tu v potankosti. Omenimo le, da je minister napovedal zamrznjenje cen in plač ter menjalnih vrednosti, objavil monetarno reformo, kjer bo nova valuta „austral“ in ne več „peso“ (tisoč pesov za en austral). Napovedal je tudi, da država ne bo več tiskala nevrednega denarja, da ne bo inflacije, in da bo deficit krila z lastnimi dohodki, itd., itd. Še prej pa je.predsednik Alfonsin pozval ljudstvo, naj se udeleži tega novega pokreta, da je reforma potrebna za stabilnost demokracije, in da moramo najprej premagati najtežjega sovražnika, ki je skeptičnost.
TAKO SE JE ZAČELO
iSpričo tisoče vprašanj, ki se nam porajajo ob tem nenadnem koraku, se bomo ustavili le pri nekaj važnih, ali bolje povedano zanimivih odtenkih. Tehnične podatke bodo bralci lahko pobrali iz dnevnega časopisja. Najprej je zanimivo sploh, kako se je vse to začelo. Kajti radikali so levičarji, načrt pa se suče zelo okoli desnice, in ima tudi vse blagoslove Mednarodnega denarnega fonda. Sedaj si lažje razlagamo predsednikove besede, da je pripravljen plačati kakršnokoli politično ceno.
Ko so radikali prevzeli vlado, so bili za to popolnoma nepripravljeni. Niso imeli resnega in potankega načrta, in so predvidevali, da bo že sama demokracija pozdravila vse bolesti naroda in države. Domnevali so tudi, da na mednarodnem področju ne bo problemov, saj jim bodo vsi „šli na roko“. Leto dni je zadostovalo, da so se streznili. Ne doma, ne v svetu pobožne želje ne zaležejo. Treba se je bilo odločiti, in izdelati načrt, ki naj bo v soglasju s položajem države. Tam je nastala ideja „vojnega gospodarstva“.
Ko je nastopil Sourrouille kot minister, se je že videlo, da je predsednik Alfonsin takorekoč „zapustil“ strankarski krog in se obrnil in naslonil na „tehnokrate“. To je mogel storiti le, ker je njegova avtoriteta v stranki še neoporečna. Pri tem se je naslanjal zlasti na zunanjega ministra. Znova je ibil enigmatični Caputo tisti, ki mu je pokazal potrebo gospodarske resnosti, ako se hoče Argentina uveljaviti v svetu, kar je stara Alfonsinova sanja.
Sklenjena je bila gospodarska reforma. A po kateri poti? Iskali so smeri, in baje je bil nek nemški strokovnjak, lei je argentinskim, tehnikom predal par zanimivih idej, .Gre za šefa gospodarske fakultete univerze v mestu Kiel. Jürgen Dongös je postal argentinskim tehnikom simpatičen, ko je potrdil, da ni monetarist ne učenec „čika-ške šole“, kateri je pripadal Martinez de Hoz.
Še pr-edno je Alfonsin potoval v Združene države so se maloštevilni visoki funkcionarji zbrali v južnem obmorskem kopališču v Carilo. Tam, kjer se sredi iglastih gozdičkov (kot v Sloveniji), bohotijo počitniške vile, je nastala prva shema načrta, ki ga sedaj uveljavljajo.
KAKO SE BO KONČALO
Enostavno lahko na to vprašanje odgovorimo z dvema besedama: Bog ve. Vse ostalo je ugibanje in vera. Opišimo le nekatere okolnosti. Med izbiro gradualizma (počasnega uveljavljanja sprememb), in politiko u-darca (shock) -se je Alfonsin odločil za ta potres. Ena izmed razlag je, da
Dr. Tine Debeljak
(222)
NED KNJIGAMI IN REVIJAMI
GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA LETO 1985
V tradiciji izdaj Mohorjeve, tako Celovtške kot Goriške in Celjske je, da postavljamo poudarek predvsem na koledar in ljudsko branje, ki ga spremlja. Koledar je izraz obdobja, ki ga dotično leto vsebuje, in ta je pri Goriški Mohorjevi družbi predvsem oznanilo kulturnih dogodkov, kakor tudi političnih, ki so se že ali se bodo dogodili.
Tako je v letošnjem koledarju že v naslovni tiskarski opremi z veliko številko 60 naznanjeno, da praznuje izdajateljica Goriška Mohorjeva družba svojo 60-Jetnico. Zato je eden prvih člankov zgodovina teh 60 let obstoja i-n dela te cerkvene bratovščine, ki ga je napisala Nadja Pahor — Veri. Ta kratki zgodovinski pregled, kot ga označuje avtorica, poroča, kako se je usta novila goriška veja vseslovenske Mohorjeve družbe. Dogodki po prvi svetovni vojni so Goričane prisilili, da najdejo oporišče za svoj obstoj v tuji državi, predvsem v ljubezni ljudstva v branju slovenskih knjig in časopisov.' Zato je duhovnik in rimski poslanec Vergilij Šček že leta 1921 na občnem zboru Katoliškega tiskovnega društva v Gorici
sprožil misel, da bi po možnosti ustanovili Primorci svojo lastno Mohorjevo družbo. Vso zadevo je vzel v roke Zbor svečenikov svetega Pavla, to je društvo slovenskih primorskih in istrskih duhovnikov, ki so takoj sestavili poseben odbor z bogoslovnim profesorjem dr. -Ličanim na čelu, ki je že leta 1924 izdal prve knjige Goriške Mohorjeve družbe. V javnosti je družbo zastopal dr. Janko Kralj, ki je z diplomatsko spretnostjo in treznim presojanjem položaja vzdrževal stike s cerkveno pa tudi civilno oblastjo i:n bil prva leta eden najodličnejših pospeševateljev družbe, dokler ga niso oblasti zaprle in obsodile na 5--letno konfinacijo na otoku Lipari.
Nato je njegovo vlogo prevzel mladi profesor slovenščine dr. Antom Kacin, velezaslužni išolnik in organizator prosvetnega dela predvsem med goriškimi Slovenci, ki je bil 30 let tajnik Mohorjeve družbe in urednik njenih knjig in publikacij. S svojim delom v času največjih gospodarskih stisk je omogočal njeno delovanje, jo dvignil kulturno, u--trdi-1 njen ugled, pridobival sotrudnike in tudi sam mnogo pisal. Preganjanje
cerkvenih in civilnih oblasti je bilo tako neznosno, da se je odbor s posebno spomenico obrnil na papeža Pija XI., naj družbo zaščiti.
Odločilni udarci so prišli potem leta
1934.,	ko se je Goriška Mohorjeva družba morala seliti iz svojega podejtja im se zateči v Trst. Velik zaščitnik Goriške Mohorjeve dražbe je bil nadškof dr. Sedej, dok-ler ga niso odstavili s škofijskega sedeža. Nastopili so novi cerkveni predstavniki, ki družbi niso bili naklonjeni. Nastala je vojna z A-besinjo in fašistična oblast je dosegla svoj vi-šek v preganjanju Slovencev (poitalijančili so- slovenska imena itd.), med celo II. svetovno vojno, tako da je mogel šele 1. 1947 iziti samo koledar.
Naslednje leto 1948 pa- se je GMD sporazumela s celovško Mohorjevo družbo, da sta izdali šk-upni koledar. Po teh letih pa se je položaj spremenil im družba je s pridobitvijo novih sotrudnikov (predvsem dr. Kacina) pridobila na u-gledu in poživljena je ob svoji 60-letnici lahko izdala zopet svoje običajne 4 knjige, ki so letos poleg običajnega Koledarja še ljudska povest Zore Piščanceve o Cirilu in Metodu ob priliki Metodove 1100-1 etnice -smrti Blagovestnika Slovanov. Poleg nje še prvo knjigo novega tržaškega pripovednika Saša Martelanca Melodija.
Predvsem pa nadaljuje z izdajanjem svoje maj izrazitejše in najpomembnejše knjige Primorski slovenski biografski leksikon. Zdaj je izšel 10. snopič te
znanstvene publikacije, katerega glavni urednik ie sedaj na-š znani literarni kritik im poročevalec, profesor videmske u-m-iverze dr. Martin Jevni-kar. Ta snopič vsebuje biografska gesla od M do O, ,se pravi od življenjepisa Martelanca V-ladimira do del slikarja Nikolaja O-meisa, na strani 369 do 528. V tej impozantni knjigi je opisano življenje vseh kolikor toliko pomembnih delavcev, ki jim je zibka tekla v sončni Primorski, pa tudi drugih, ki so na tej lepi zemlji pustili sledove svojega delovanja. Tako je na osnovi življenjepisnih podatkov o-pisana vsa kulturna dediščina preteklih rodov pa tudi; sedaj živečih kulturnih delavcev. Tako je postala ta izdaja leksikona gotovo najvidnejša dokumentacija kulturnega ustvarjanja Primorske in Goriške Slovenije.
Letošnji koledar lepo dopolnjuje to dokumentarno delo; poleg Nadje Pahorjeve opisuje Marjan Kravos zgodovinski paberk iz 18. stoletja iz delovanja Bratovščine sv. Krščanskega nauka Kranjskega v Trstu. Mirko Rijavec razbira imena zavetnlških cerkva in župnij na Primorskem. Izredno pa je zanimiva Angela Kosmača Usoda glagolice na Primorskem, ki je ostala kot dediščina svetih bratov Cirila im Metoda. Iz te razprave vidimo, kako se je uporaba staroslovanščine v cerkvi širila tudi na Primorskem in Kranjskem; opisani so vsi glagolski ostanki v kamnu, listina-h itd., ki so pogostnejši, kakor splošno mislimo. Zanimivo so opisane rojstne
upa na hitre znake razčiščen j a položaja (ne zboljšanja, katero bo prišlo kaj počasi). 'To razčiščen j e se bo poznalo pred novembrom, ko bodo parlamentarne volitve, na katerih se bo odločila nadaljnja usoda radikalne vlade.
Druga važna okolnost je, da je odločitev vlada podvzela sama, brez zaslombe drugih političnih sil ali sektorjev. Predvidevati je ponekod hudo opozicijo. Med ekonomisti nekateri burno ploskajo, drugi pa surovo žvižgajo. Mnenja so deljena. Enako v političnih -strankah. Veliko peronistov se je vrglo v hudo kritiko, drugi pa so reagirali pozitivno. Dejstvo je, da je nekaj peronističnih ekonomistov že prej vedelo za načrt, ga preštudiralo in odobrilo. Zanimivo je zadržanje Alaogaraya, ki je še v petek 14. v kongresu kritiziral vladno postopanje, in se postavil domala na čelo peronistov v opoziciji, potem pa je nekoliko spremenil svoje mnenje.
Vsekakor j-e treba računati na -opozicijo gremijev. CG)T je že napovedala boj temu načrtu. S strani vlad-e bo treba hudih naporov, da sindikaliste prepriča o potrebi in uspehu načrta. Prvotno bo delavstvo hudo prizadeto vsled zadnjega skoka tarif in zamrznjenja plač. Zlasti pa je neizpodbitno, da bo CGT zavzela pe-ronistični -položaj opozicije. Zato je C-erkev pozvala narod, naj gospodarski načrt preuči brez „sektoria-lnih ali strankarskih“ fanatizmov. Škofje tudi prosijo „-sodelovanja za skupni blagor“. Brez zaslombe ljudstva je usoda načrta zapečatena.
In končno : morda j-e res, da je seme načrta prišlo iz Nemčije. Upajmo, da so tam upoštevali, da bodo načrt izvajali Argentinci. Prosim, da m-e razumete: ni to mišljeno negativno. -Treba je le upoštevati razliko značilnosti, kajti če bi morali soditi, kaj je boljše in kaj je slabš-e, morda izbira ne bi bila težka. Kajti naj so okoliščine take ali drugačne, že skoro štirideset let -srečni živimo v tej deželi, in morda prav zaradi „značilnosti“ tega naroda, katerega premnogo-krat kritiziarmo. Prav zaradi teh pozitivnih „značilnosti“, ki so bliže duhu kot pa materiji, menim, da j-e Argentina vredna boljše usode, kot pa jo je imela doslej.
Od vsepovsod
GAMMA ŽARKI — Znanstveniki so ugotovili, da je mogoče zavarovati jedila pred gnilobo, ,če jih obsevajo z gamma žarki. Na ta način bi bila izguba zaradi pokvarjenih jedil v svetovnem merilu za 30% nižja. Z manjšo intenzivnostjo žarjenja se jedila lahko pastev-rizirajo in bi bilo mogoče razpečevati sveže ribe v neledenem okolju; perutnina bi zdržala več tednov v hladilniku in jagode bi bile obvarovane 14 dni pred plesnobo. Z močnejšim ižarjenjem pa bi jedila bila sterilizirana, kar bi povzročilo uničenje mikrobijev in različnih raz-krojevalnih snovi, s čimer bi jedila zdržala sveža več let. Tó bi pomenilo večjo sigurnost uporabe, upad uživanja konzerviranih jedi in zmanjšanje uporabe električnega toka, ker bi ne bilo treba toliko hladilnikov, ledenic in hladilnih soh.
hiše velikih mož na Tržaškem, ponazorjene z mnogimi fotografijami, v članku, ki ga je prispeval dr. Jevnikar. Pod poglavjem Spominske obletnice je opisano življenje zlatoma-šnika msgr. dr. Franca Močmi-ka (Kazimir Humar), potem stoletnica Dražbe sv. Cirila in Metoda (Majda Cibic — Cergolj). Iz polpreteklega časa je Alojzij Tul napisal pomemben članek Ob 40-letnici tržaške Rižarne, ki je v -zadnji vojni služila fašističnim barbarom -za ubijane in sežiganje domoljubnih Slovencev. Jože Kunčič je prispeval članek k 40-letnici semenišča v Argentini. M. M-učič pa o Delovanju verske skupnosti v Laškem. Marko Tavčar Ndkaj prispevkov za zgodovino Sesljana; J. M. se spominja 40-letnice požiga 4 slovenskih vasi na Primorskem. K. Humar predstavi ku-ltumo delo dr. Antona Kacina; S. pa posveča poseben članek Tonetu Kralju kot slikarju primorskih cerkva.
Med koledarskim gradivom je mnogo podatkov o sedanjem kulturnem prosvetnem delu v goriški pokrajini, ki pričajo o globoki poživitvi prosvetnih ustanov, ki jih je fašizem zatrl oz. onemogočil njih delovanje.
Pesmi primorskih pesnikov: Albert Miklavec, A. Rakuša, L. šorlijeva, Franja Rojec itd. 'oživljajo že tako bogato vsebino koledarja, ki ga v prozi dopolnjujeta Vinko Beličič s svojimi profesorskimi spomini in Bruno Pertot s prirodoznan-sko črtico o živalih.
(Se nadaljuje.)
Stran 3
SPOMINSKA
PROSLAVA
1. in 2. junija
Slavnostni govornik dr. M. Komar
Dr. A. Fink bere spomenico
NA
TRGU
SAN
MARTIN
. ■ ■ ■
, /	3 -

S. Urbančič, L. Rezelj in I. Korošec pred spomenikom
Dva prizora iz odrskega prikaza Z MRTVIMI ROMAMO ŽIVI
Msgr. A. Orehar, somaševalci in narodne noše v katedrali
Povorka iz katedrale na Trg San Martin
Polagajo venec z argentinsko in slovensko zastavo
Lepaki po Floridi
-I- NAMESTO KRIŽA NA GROB
irfvam komunistične revolueife v Sloveniji
f JOŽE CERAR iz Gradišča pri Domžalah,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevskem Rogu; spominja se ga družina Grintal
•f« FRANČIŠKA CERAR iz Gradišča pri Domžalah,
na posledicah mučenja umrla na domu 1. 1945; spominja se je družina Grintal
•f* JOŽEF JERETINA iz Raholč pri Domžalah, na posledicah mučenja umrl 1. 1945; spominja se ga družina Grintal
•f ŠTEFAN JERETINA iz Raholč pri Domžalah, vrnjen, ušel, spet zajet in ubit 1. 1945; spominja se ga družina Grintal
f VINKO MEHLE iz Cikave,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga sestra
f IVAN MEHLE iz Cikave,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju ; spominja se ga sestra
f FRANCE BOŠTJANČIČ iz Malega Mlačeva, vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga brat
-[■ VINKO BERČIČ iz Stražišča,
ubit 1. 1943 pri Stražišču ; spominjajo se ga brat in sestre;
-f- MIRKO BERČIČ iz Stražišča,
ubit 1. 1943 pri Stražišču ; spominjajo se ga brat in sestre;
f ROMANA BERČIČ iz Stražišča,
ubita 1. 1944 pri Stražišču; spominjajo se je svakinje in svak
f JANEZ GORŠE iz Male Loke,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kranju; spominjata se ga brata
•j- JOŽE MEHLE iz Cikave,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga brat Stanko z družino
f VINKO MEHLE iz Cikave,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga brat Stanko z družino
f IVAN MEHLE iz Cikave,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga brat Stanko z družino
f TONE SLADIČ iz Mokronoga,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga svak Stane z družino
-j- IGNACIJ LAVRIČ ml. iz Moravč,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga Lojze Lavrič z družino
•J« TONE REPOVŽ iz Božakovega pri Metliki, ubit 1. 1943 na Podgorjanskih hribih; spominjajo se ga sorodniki
f JANKO SELJAK iz Žiri,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga Ivan Cukjati
f GUSTI ŠUŠTARŠIČ iz Mengša,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominjajo se ga Mengšani
-f VILI MOČNIK iz Mengša,
vrnjen in ubit 1, 1945 v Teharjah; spominjajo se ga Mengšani
f ŽRTVE IZ DEVICE MARIJE V POLJU
padli in ubiti 1. 1943 na Velikem Osolniku; spominja se jih Rudi Hirschegger
f VSE ŽRTVE KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE
iz fare Device Marije v Polju,
1942 do 1945;
spominja se jih Rudi Hirschegger
f FRANC ŽAKELJ iz šent Jošta,
padel na Korenu nad Dobrovo, spominjajo se ga žakljevi
-J- ANICA ŽAKELJ — GRDADOLNIK iz šent Jošta, vumjena in ubita 1. 1945 neznano kje; spominjajo se je žakljevi
■f FRANC GRDADOLNIK iz šent Jošta,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga žakljevi
f STANKO ŽAKELJ iz šent Jošta,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga žakljevi
-j- JANKO ŽAKELJ iz šent Jošta,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjajo se ga žakljevi
-f FRANC KOKALJ st. iz Ihana, ubit doma 1. 1944; spominja se ga hči Mici
j- FRANC KOKALJ ml. iz Ihana,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestra Mici
■f FRANC KADIVC iz Dola,
ubit 1. 1943 neznano kje; spominja se ga sosed
f FRANC HRIBOVŠEK iz Radovljice, padel 1. 1945 v Podbrezju; spominja se ga Gabrijel Prešeren
f DOMOBRANCI STIŠKEGA UDARNEGA BATALJONA,
padli v borbah v letih 1944-1945; spominja se jih njihov poveljnik Emil Cof
f VOJAKI PRVEGA POLKA LJUBLJANSKE DIVIZIJE SLOVENSKE NARODNE VOJSKE,
vrnjeni in pobiti v raznih krajih 1. 1945; spominja se jih njihov poveljnik Emil Cof
■f BLAŽ BRAČKO iz Sv. Jakoba v Slovenskih Goricah, padel 1. 1945 na Primorskem; spominja se ga sestra
-j- KAREL BELNA iz Sv. Jakoba v Slovenskih Goricah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Cesar
-j- JOŠKO JAKOš iz Dobrunj pri Ljubljani,
živ zgorel 1. 1943 pri Družinski vasi na Dol.; spominja se ga družina Korošec
-j- AVGUST JAKOŠ iz Dobrunj pri Ljubljani, ubit 1. 1945 pri Hrastniku; spominja se ga družina Korošec
f FRANCELJ LOVŠE iz Dobrunj pri Ljubljani, ubit 1. 1945 pri Hrastniku; spominja se ga družina Korošec
■f MARICA NARTNIK, učiteljica v Rožnem Dolu, ubita 1. 1942 neznano kje; spominja se je prijateljica
f JANEZ JENKO, vojni kurat iz Ljubljane, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga Elizabeta Lavrič
-j- ANTON BURNIK iz Suhadola pri Komendi, vrnjen in ubit 1. 1945 blizu doma; spominja se ga družina Brolih
-j- IVAN URANIČ iz že j pri Komendi,
vrnjen in ubit I. 1945 neznano kje; spominja se ga družina Brolih
■J- JANKO JURČEK iz Borovnice,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestra Jelka Pregelj
•j» JANEZ JURČEK iz Borovnice,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga nečakinja Jelka Pregelj
f DOMOBRANCI IZ BOROVNICE,
vrnjeni in ubiti 1. 1945 na raznih krajih; spominja se jih Jelka Pregelj roj. Jurček
■j* SREČKO HUTÌI, duhovnik iz Moravč, ugrabljen in ubit 1. 1943; spominja se ga učenka
■j* DRAGO FURLAN IN SOBORCI iz Novega mesta, padli v boju 1. 1945; spominja se jih soborec
-j- MARTIN RAVNIKAR iz Prikrnice pri Moravčah, na vlaku ranjencev 1. 1945 zajet in ubit; spominja se ga družina Gorenšek
-J- ALOJZU ŠTEFANČIČ iz Pudoba pri Ložu;
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjata se ga hči Viki in sin Lojze
“j- FRANCE JANEŽIČ iz Kozarišč pri Ložu, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjata se ga nečaka Viki in Lojze
■j- IVAN JAGODIC iz Dola pri Ljubljani,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga Marija Amon
f JOŽE ŽEROVNIK iz Vodic,
zajet in ubit 1. 1945 v Kamniški Bistrici; spominja se ga Jože žerovnik
•f Dr. LOVRO HACIN, upravnik policije, obešen v Ljubljani 1. 1946; spominja se ga Maks Loh
f STANKO ŽEROVNIK iz Vodic,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevju; spominja se ga Jože žerovnik
-f BLAŽ ŽEROVNIK iz Vodic,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga Jože žerovnik
f CIRIL ŽEROVNIK iz Vodic,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga Jože žerovnik
■f FRANC KOKALJ st. iz »Ihana, ubit 1. 1945 v Ihanu; spominja se ga hči Ančka
-f FRANC KOKALJ ml. iz Ihana,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Teharjah; spominja se ga sestra Ančka
■f JANEZ PODLOGAR iz Logarij pri Velikih Laščah, vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevskem Rogu ; spominja se ga brat z ženo
•jh FRANCE PODLOGAR iz Logarij pri Vel. Laščah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat z ženo
f VINKO PODLOGAR iz Logarij pri Velikih Laščah, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat z ženo
JANEZ BENKO iz Vrbljenja,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjata se ga brat in sestra
-j- JOŽE BENKO iz Vrbljenja,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominjata se ga brat in sestra
f MARTIN BENKO iz Vrbljenja, ubit nad Lisičjem 1. 1943; spominjata se ga brät in sestra
f PET BRATOV LIPOVEC iz želimljega,
vrnjeni in ubiti 1. 1945 neznano kje; spominjajo se jih sorodniki
f FRANC PERŠIN iz Stožic,
ubit 1. 1944 v Mačkovcu;
spominja se ga sestra Ivanka z družino
f DOMOBRANCI IZ DOBREPOLJ,
padli za domovino ;
spominjajo se jih Dobrepoljci v Argentini
f DOMOBRANCI S SUHE pri Škofji Loki, padli za domovino; spominja se jih Planinova Francka
f STANKO POGLAJEN iz Dolenjskih Toplic, ubit 1. 1946 neznano kje; spominja se ga nečakinja Marinka z družino
f ANDREJ JESENOVEC iz št. Jošta pri Vrhniki, ubit 1. 1943 pri št. Joštu ; spominjajo se ga žena in otroci
■j" ANTON BASTARDA iz St. Jošta pri Vrhniki, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga sestra Ana
f RADO ŠULIGOJ iz Ročinj,
ubit 1. 1944 na Primorskem; spominja se ga Marica Klemenc
-f LUDVIK KRžIč iz Nadleska pri Starem trgu, ubit 1. 1943 v Pudobu; spominja se ga sestra Ivanka
-f TONE KRžIč iz Nadleska pri Starem trgu,
vrnjen in ubit 1. 1945 v Kočevskem Rogu; spominja se ga sestra Ivanka
■j- TONE KLINAR iz Slovenskega Javornika, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga Jakob Beznik
-j- JANKO KLINAR iz Slovenskega Javornika, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga Jakob Beznik
■j- MARJAN BRUČAN iz Slovenskega Javornika, ubit 1. 1944 v Zalogu; spominja se ga Jakob Beznik
■f DAVORIN BRUČAN iz Slovenskega Javornika, vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga Jakob Beznik
>1“ IVAN KRAJNIK iz Godešiča pri Škofji Loki,
vrnjen, mučen in ubit 1. 1945 v št. Vidu; spominjata se ga brat Pavel in sestra Martina
■f LADO LENARČIČ iz Trebnjega,
vrnjen in ubit 1. 1945 neznano kje; spominja se ga brat
SE NADALJUJE V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH
NOVICE IZ SLOVENIJE
(2)
ko mladino za njeno prvobitno usmeritev.
SAK AIDE, Japonska — Razstavo slik in grafik slovenskih umetnikov so pripravili v galeriji Tableau 5. Pripravila jo je Moderna galerija iz Ljubljane in mednje uvrstila tudi dela Jo-žeta Spacala, ki je lani razstavljal v Buenos Airesu.
LJUBLJANA — Domnevna Marijina prikazovanja v Medjugorju je komentiral radio Študent . V triurnem programu je avtor oddaje Amir Muratovi^ povezoval izjave treh gostov v študiju, ki so odgovarjali na neštevilna vprašanja poslušalcev. Radio Študent privablja mlade z glasbo, širšo publiko pa s „kontaktnimi oddajami“.
LJUBLJANA — 30.955 tovornjakov je imela lani Slovenija. Od teh je bilo 42,1% v zasebni lasti. Sorazmerno je število v zasebni lasti rastlo bolj kot pa onih v družbeni lasti: v celi Jugoslaviji je število prvih za 7% več kot predlanskem, drugih pa sploh nič več.
LJUBLJANA — Pokojnine so se v
Sloveniji povečale za 22 odstotkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V načrtu imajo, da jih bodo letos povišali za 60% rasti osebnih dohodkov. Vseeno pa so realne pokojnine v prvem četrtletju upadle za 8%, če jih primerjamo z istim lanskim obdobjem, medtem ko so realni osebni dohodki upadli za 1%.
UMRLI SO od 3. do 8. maja 1985:
LJUBLJANA — Jože Okogar;b. Ciril Hribar CM, 70; Stanislav Abram; Ljudmila Zaplotnik roj. Muri; Pavla Nečimer roj. Jeglič, 80; Milan Semenič; Štefan Okrupa;. Katarina Kušar; Angela Kosar roj. Hvala; Franc Cankar; Jože Bida; Franja Noč; Marija Pav-ličelc;, 74; Ana Pregelj roj. Podgornik; ing. el. Vekoslav Božič; Angela Žorž roj. Konič, 92; Stanislav Accetto, 78; Francka Vinelli roj. Kocjančič, 92;
Pavli; Frančiška Juvančič roj. •
-Vitato
Čepelnik; Marica Nebec; Štefanija Vidergar roj. Avbelj; Neža Bra-tun roj. Mahkovič; Ivan Kavčič; Alojz Pirnat; Anica Matijevič; Valerija Cotič roj. Polonca Jevc roj. Škulj ; Anka Levstek; Gabrijela Zupančič; Cecilija Perme roj. Rozman; Ivanka Smolič Juvan roj. Ravnikar.
RAZNI KRAJI — Marija Verdev, Braslovče; Jože Remus, Celje; Zdravko Vidmar, Celje; Danica Bevc roj. Vodnik, Sostro; Karel Dimnik, 61, Sostro; Ljudmila Pirc roj. Čebular, 90, žužem-berg; Oskar Daneu, Koper; Ivanka Pre-
Ä SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
Krsta: V nedeljo 9. junija je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Alenka Žnidar, hčerka Francija in ge. Helene roj. Fink. Botra sta bila dr. Andrej Fink in ga. Olga Fink roj. Sladič. Krstil jo je dr. Jure Rode.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi pa je bila 2. junija krščena Tatjana Karina Monzón, hčerka Ramona José-ja in Ane Marije roj. Habič. Botrovala sta Roberto A. Dopazo in ga. Maria del Carmen Monzón. Krstil je g. Jože Bokalič CIM.
Krst: V farni cerkvi sv. Gabrijela v Adroguéju je bil krščen 9. junija 1985 Martin Edvard Duchini, sin Edvarda in ge. Ane Marije roj. Gorenšek. Za botra sta bila ga. Mabel Duchini in Karel Go-renišek.
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi pa je bila krščena 16. junija Mihaela Marija Lujàn Grbec, hčerka Janeza in ge. Betjl roj. Urbančič. Botrovala sta Jože Grbec in Marija Cecilija Urbančič-Grbec. Krstil je g. Mirko Grbec.
Čestitamo!
Poroka: V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se poročila 25. maja Matej Šušteršič in Elsa Bibiana Benegas. Poročil ju je g. Jože Bokalič CM. Čestitamo!
Smrt: Umrla je ga. Ivanka Braun roj. Zaplatar. Naj v miru počiva!
IGNACIJ HREN — umrl
Dne 29. maja t. l.je, na svojem domu v Euelidu (ZDA) umrl Ignacij Hren, velik in spoštovan slovenski javni in politični delavec vse do svoje visoke starosti. Rojen je bil 27. julija 1891 na Verdu pri Vrhniki. Njegov oče je bil čevljarski mojster in je mladega Naceta izučil za čeljarstvo. Toda fant je kazal že v mladih letih tako bistrost in resnost, da bi ga bilo prav — zlasti še na nasvet kaplana Leopolda Turšiča — usmeriti v kak drug poklic, kjer bo mogel izkoristiti svoje velike duševne sposobnosti. Res mu je kaplan preskrbel uradniško službo. Toda tedaj je
peluh roj. Zupančič, Sostro;'' Tone Jernejčič, Unec; Miran Vončina, Slovenske Konjice; Alfred Istenič, Krško; Franc Peršič, Krško; Franjo Praprotnik, Radovljica; Franc Hočevar, 79, Blate pri Ribnici; Štefka Kuralt roj. Mavri, Bled; Alojz Peterlin, Črni potok; Janez Ber-not, Domžale; Franci Košenina, 64, Škofja Loka; Franc Šmon, žpk. v Zavodnjem pri Šoštanju; Poldka Svetič roj. Racman, Nevlje pri Kamniku; Cecilija Čop roj. Peternel, 92, Maribor; Mikloš Feher, Murska Sobota; Alojzija Kralj-Volkar roj. Sotenšek, Litija; A-lojz Bernik, Škofja Loka; Vekoslav uš-teršič, 75, Rakitna; Karel Gerdina, 76, Celje; ing. Vladimir Rataj, Murska Sobota; Alojz Breg, Maribor; Jože Ovniček st., 73, Črnomelj.
SLOVENIJA V SVETU
DRAŽElNOI — Novo prašičjo farmo, na kateri bodo redili 30.000 prašičev, je končana. Vendar pa je problem kam z odplakami. Stara farma ima lastno čistilno napravo, ki pa odstranjuje le trdne delce; ostalo naj bi uredila ptujska čistilna naprava, ki pa še ni dokončana in tudi nihče ne ve kdaj bo začela delati. Zato je odiprtje nove farme še precej dvomljivo.
LJUBLJANA — Mohorjeva družba
je predstavila tri nove knjige: „Biblični ciklus 9“, šest dramskih besedil Ivana Mraka; „Biblični leksikon“, preveden iz nemščine; in zbornik „Ustvarjam, torej sem“, v katerem 29 avtorjev piše iz svojega zornega kota o ustvarjalnosti. Svoj pogled prispeva tudi Andrej Rot iz Slovenske vasi v Lanusu.
TOLMIN — čevljarski obrat, ki
spada pod kranjsko Planiko, že več let šiva zgornje dele čevljev znamke Adidas in Salamander. Zdaj hoče še bolj povečati svoj produkcijteki aparat, pa ima probleme z delovno silo. Zadnje čase je le-te kar precej, a nima prave ročne spretnosti. In tudi" med študenti na kranjski čevljarski šoli nihče ni pripravljen nadaljevati šolanje.
LAŠKO — „Martin Krpan“ je ime
novemu pivu, ki so ga zvarili v Laškem. Pijača ima deset do enajst odstotkov alkohola in v osnovni sladici 30 odstotkov ekstrakta. Reklama opozarja, da je to najmočnejše pivo na svetu in da sl ga je treba temu primerno privoščiti v zmernih količinah.
LENDAVA — Nafto in plin iščejo v Murskem gozdu. Strokovnjaki napovedujejo, da bi morale biti tamkaj dobre zaloge obeh goriv. Zagrebška INA vrta do 4 tisoč metrov globoko vrtino. Če se sanje izkažejo za resnične, računajo letno pridobiti 100 ton nafte in 100 milijonov kub. metrov plina.
IDRIJA — Kmetije se še vedno praznijo. Pri okrogli mizi „mladi v kmetijstvu“ so prišli do zaključkov, da starejši še vedno neradi dajejo „ključ, iz rok“, da mladi uhajajo v tovarne in .da je premalo zanimanja za usmerjeno izobraževanje kmečke mladine. V Novi Gorici so razpisali 60 mest na srednji kmetijski šoli, pa se jih je prijavilo le 37 osmošolcev iz celega severnega primorskega dela. Mladi Idrijčani so prišli do zaključka, da je družba premalo naredila, da bi zainteresirala kmeč-
MIRKO VASLE
Slovenci
SMUŠKI SKOKI
V tej težki smučarski disciplini so Slovence pred svetom zastopali Miran Tepeš, Primož Ulaga, Žagar, Bajc, Xa-štrun, Globočnik in Dolar med drugimi. Letošnja kronika nam pove, da so 2. januarja tekmovali v Garmisch Parten-kirchnu (ZRN), za svetovni pokal. Naj-' boljši Slovenec je bil tokrat Dolar, ki je priletel na cilj na 21. mestu. Za njim je bil 22. Ulaga ter drugi.
Skoraj vsi najboljši skakalci so se zbrali na začetku drugega dela svetovnega pokala, ki se je vršil 9. in 10. februarja na olimpijskih skakalnicah v Sapporu na Japonskem. Na srednji ka-kalnici je najboljše poletel Finec Nykä-nen. M. Tepeš je bil 4., 24. je bil Kaš-trun in 34. Dolar. Na veliki skakalnici je dobil domačin Akimoto, Tepeš je zasedel 13. mesto.
Teden pozneje so skakali v Engel-bergu (Švica). Naš najboljši skakalec M. Tepeš je priletel končno na 10. mesto. 24. februarja pa je v čehoslovaškem Harrachovu Tepeš zasedel odlično 2. mesto. Zelo dobro se je uvrstil tudi na
10.	mesto Žagar in 24. je bil Lotrič.
23.	in 24. marca so se v štrbskem Plesu v Čehcslovaški končale borbe. Na srednji skakalnici je zmagal Finec Ny-känen. 5. je bil Tepeš, 17. Ulaga, 24. Mur, 25. Dolar ter 36. Lotrič. Na veliki skakalnici je tudi zmagal Nykänen. Tokrat je bil 14. Tepeš, 23. Dolar, 28. Štirn, 30. Ulaga in 41. Lotrič.
Končna uvrstitev za svetovni pokal je bila sledeča: 1. Nykänen (224 točk),
2.	Felder (198), 3. Vettori (176). 10. je bil Tepeš, 28. Ulaga, 50. Žagar in 56. Dolar.
in šport
Za svetovno prvenstvo so skakali v Innsbrucku v Avstriji na 90i-metrski skakalnici. Postal je svetovni prvak Norvežan Per Bergerud, drugi je bil Finec Piukkonen tretji pa ■ Finec Nykänen. Najboljši Slovenec je bil P. U-laga, ki je zasedel 6. mesto. M. Tepeš je bil l4., Kaštrun 43. in Bajc. 47. — Uvrščenih je bilo 62 tekmovalcev.
Sredi marca so skakali tudi na velikanki — Planici. O tem je že poročala potankoma Sv. Slovenija.
Februarja je bilo državno prvenstvo Jugoslavije v žireh in Planici. Na srednji skakalnici v Žireh se je proslavil kot novi državni prvak Vasja Bajc. Na velikanki-Planici pa, je z veliko prednostjo postal državni prvak Miran Tepeš.
Med slovenskimi skakalci je brez-d-voma bil najboljši M. Tepeš. Njegov najuspešnejši nastop je bil na svetovnem prvenstvu v Planici, kjer je dosegel do sedaj najboljšo slovensko uvrstitev v zgodovini skokov, ko je končal na 6. mestu.
NORDIJSKE DISCIPLINE
Kar se pa tiče nordijskih disciplin, se je vršilo v Seefeldu v Avstriji v drugi polovici januarja 35. svetovno prvenstvo. Slovenski reprezentanti so bili: Jože Klemenčič, Ivo Čarman, šašo Grajf, Jana Mlakar in Andreja Smrekar.
Moški so tekli na 15, 30 in 50 km. Rojaki so se uvrstili vedno nekje v sredi končne lestvice.
Ženske pa so tekmovale na 5, 10 in 20 km. Pri vseh treh tekih so se Slovenke uvrstile med zadnja mesta.
Koroška
Eugène Ionesco je na povabilo nem-škogovorečih akademikov na Koroškem, Katoliškega prosvetnega doma v Št. Juriju oib Dolgem jezeru in galerije Ca-rinthia, gostoval 21. in 22. februarja, v Celovcu. Udeleženci srečanj so si mogli ogledati Ionescove slike, njegovo igro „Plešasta pevka“ in poslušati njegovo predavanje „Za kulturo — proti politiki“. Ionesco deli ljudi v tri skupine: prva ima umetniški talent, druga znanstveni, tretja pa se iz svoje neobdaro-vanosti vmešava v politiko.
Dvourna slovenska rađij'ka oddaja
je bila na sporedu 23. januarja v ORF-teatru pod naslovom „Mladi Korotan“. Bila je produkcija slovenskega oddelka radia Celovec in RTV Ljubljana. Nastopali so mladi kulturniki iz Zilje, Roža in Podjune, dvorano pa so do zadnjega sedeža napolnili navdušeni ljubitelji glasbe.
Novo Slovensko berilo za 2. razred
je na razpolago vsem, ki uživajo pouk slovenščine. Berila sta oskdbela profesorja slovenščine na Slovenski gimnaziji F. Inzko in A. Feinig, založila in natisnila pa ga je Družba sv. Mohorja.
„Dve kulturi, dva jezika, ena šola“
je naslov knjige, ki jo je predstavila založba „Drava“ v sodelovanju s Slovenskim znanstvenim inštitutom. To je 9. zvezek v seriji dizertacij in razprav. Avtorja študije — teoretske utemeljitve strukturnega koncepta za reformo iniciativ v manjšinskem šolstvu —
izbruhnila prva svetovna vojna in je Nace moral, komaj 23 let, odriniti na fronto v Galicijo, kjer je bil težko ranjen v roko.
Oprijel se je zopet očetove obrti, pa nato pustil obrt in odprl v Ribnici na Dolenjskem trgovino. Potem se je poročil z Jelico, hčerko vrhniškega župana dr. Marolta, in se zopet naselil na Verdu, kjer se je v gospodarskem oziru kmalu postavil na svoje lastne krepke noge.
Pok. Nace se je močno udejstvoval v prosvetnem delu in mnogo igral. Toda njegovo pravo zanimanje je bilo politično delo, delo za blagor ožje in širše okolice. Že zgodaj je prišel na odgovorna mesta v Slovenski ljudski stranki, v kateri je kot član Zbora zaupnikov ostal do svoje smrti. Leta 1936 je bil izvoljen za. župana vrhniške občine in je na tem mestu ostal do svojega odhoda v begunstvo. Občino je izvrstno u-pravljal kljub vsem silnim težavam zlasti v medvojnih Iteih.
Posebej je treba poudariti pri pokojnem Nacetu neko njegovo posebnost, ki ni dana vsakemu človeku. Bil je odkritosrčen mož, brez iskanja časti in izvrsten svetovalec. Zato so se mnogi zatekali k njemu po nasvete. Naj povem, da je npr. cl:r. Anton Korošec, kadar je le mogel, obiskal pok. Naceta na njegovem domu. Tudi dr. Natlačen je bil večkrat njegov večerni gost in sta premlevala težka domača vprašanja. Iz medvojne dobe lahko povem, da, da je bil Hren v kar najlepših odnošajih z generalom Leonom Rupnikom; pogosto je Hren obiskal generala v Ljubljani, pa tudi general je prišel na njegov dom.
Pok. Hren je sodeloval tudi pri poslanskih volitvah leta 1938. Bil je tedaj gotovo najmočnejši mož .v ljubljanski o-kolici, pa se je na željo SLS umaknil na mesto namestnika poslanskega kandidata, da je tako dal možnost, da se postavi za kandidata zastopnik delavstva.
Komunisti so se strahotno razdivjali nad njegovo družino, štiri brate ■— protikomuniste —• so- ubili partizani. Ulbili so mu tudi sina na -povratku iz Vetrinja. Z ženo in petimi hčerami je odšel na begunsko pot v Italijo, nato se je preselil v ZDA, kjer se je zopet lotil čevljarske obrti. Leta 1958 mu je umrla žena Jelica. Pred -časom je opustil svojo obrt in se posvetil svojim devetim vnukom. Tudi v novem kraju se je posvetil javnemu delu in bil član raznih slovenskih društev in odborov: SLS, Baragovega doma, Društva slovenskih protikomunističnih borcev in dr. Udeleževal se je slovenskih prireditev, bil naročnik slovenskih revij in časopisov in do smrti preudaren svetovalec svojim rojakom. Za njim žalujejo-: hčerke Alenke, ki mu
sta univ. prof. dr. D. Larcher in dr. P. Gstettner.
Goriška in Primorska
Na temo „Jezikovne manjšine in sredstva množičnega obveščanja“ se je priredilo zasedanje v južni Italiji. Vprašanja o slovenski manjšini v Italiji so osvetlili na tem srečanju ravnatelj tržaškega sedeža RAI dr. Dario Fioren-soli, ravnatelj slovenskih programov Radio Trst A dr. Filibert Benedečič in časnikar Bojan Brezigar. Zasedanje se je končalo z odobritvijo resolucije, ki med drugim ugotavlja, kako v mnogih deželah v državi vrednotijo jezikovne manjšine kot dejavnik napredka in demokratične rasti v taki pluralistični družbi, kakršno je izoblikovala republiška ustava.
Člani delegacije enotne slovenske narodne skupnosti v Italiji so na avdienci s senatorji v Rimu posvetili posebno pozornost manjšinski zaiščiti v videmski pokrajini. Slovensko delegacijo so zastopali Spetič — KPT, Bratuž — SSk, Volčič — PSI, Race — SKGZ, Ferletič — SiSk ter Qualizza in Černo — kulturna društva v videmski pokrajini. O-žjemu odlboru senatske komisije za u-stavna vprašanja so natančno obrazložili, kako si Slovenci v Italiji zamišljajo zakonsko zaiščito, pri čemer so poudarili, kako manjšina pričakuje, da bo italijanska država čimprej izpolnila svoje mednarodne obveznosti in hkrati u-resničila svoja ustavna načela.
Darovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: ga. Matilda Furlan A 0,70; Bogumil Vesel, ZDA, 10 dolarjev in Ivan Kukoviča, Kanada, 20 kanad. dol. v spomin na pok. P. Ranta in pok. I. Marna.
Darovalcem iskrena hvala!
Uprava Svobodne Slovenije
je pridno gospodinjila, Barbara por. Pavlovčič, Meta por. Cocomero, Maruška por. Pogačnik, Majda por. Lekan in sin Nace, ki je v Italiji.
Dabri Bog naj nakloni pokojnemu Nacetu Hrenu večini mir in pokoj. Njegovim domačim pa izražamo globoko sožalje.
R. Smersu
Po dolgoletnem času se tudi Sanhu-ščani oglašamo v našem tedniku. Kljub temu, da sei bolj malo oglasimo, naše društveno življenje v okviru Našega doma teče lepo naprej.
Po lepo uspelih počitnicah in še boljše uspeli že tradicionalni pustni veselici smo kmalu pričeli z novo poslovno dobo, ki se je začela z otvoritvijo slovenskega ljudskošolskega tečaja ter zelo lepi razstavi ročnih del, plod tru-dopolnega dela voditeljic in naraščajnikov med počitniškimi dnevi. Poročilo smo brali že v eni izmed prejšnjih številk.
Velikonočni zajtrk je v naši srenji postal že narodni običaj, katerega z velikim veseljem prireja naša mladina. Poleg „:egna“ nam pripravijo tudi lep kulturni program, prazniku primeren. Letošnjega je pripravila mnogo obetajoča in agilna mladenka Danica Maio-vrh. Pri teh prireditvah običajno sodeluje tudi ljudskošolska mladina. Želja nas vseh je, naj bi ta lepi običaj naša m-ladina ohranila še dolgo, dolgo let.
Tea trsko sezono- v Našem domu pa jé otvorilo Slovensko gledališče iz centrale z uprizoritvijo Namišljenega bolnika v režiji na-m vsem poznanega in priznanega režiserja Maksa Borštnika. O kvalitetnem igranju ter igri sami ne bo govora v tem poročilu, ker smo ga že brali ob premieri. Pač pa se nam zdi nujno, da poudarimo pozitivno zamisel režiserja z ozirom na ponovitev igre v vseh okrajnih centrih. Saj bi bila velika škoda, če bi bile te naše igre, ki zahtevajo toliko skritih žrtev, dostopne le malemu . številu gledalcev. Ta zgled naj bi posnemale tudi ostale igralske družine.
V tej dobi se vršijo ipo vseh naših centrih vsakoletni občni zbori, kjer se podajajo letne bilance in tudi menjavajo „figure“ v odborih. V Našem domu smo imeli letos že 29. občni zbor (prihodnje leto bo že tridesetletnica). Iz poročil odbornikov je bilo- razvidno, da je odbor tudi letos imel lepe uspehe bodisi v številu prireditev kot na finančnem polju. Vsaj dva srečolova skupno z ostalimi prireditvami in najemnino je dalo skoraj petinddvajset tisoč „tolarjev“ dobička, na žalost pri sedanji ekonomski situaciji moramo govoriti v tuji valuti, da si lahko ustvarimo pravo vrednost. Po poročilih odbornikov in daljši debati o bodočem delu smo prešli k prenovitvi odbora, kakor se je na prvi redni seji konstituiral takole: predsednik Jože Miklič, podpredsednik Tone Oblak, tajnik Janez Kržišnik, namestnik Blaž Miklič, blagajnik Feliks Oblak ml., namestnik Lado Indihar in gospodar Evgeni Urbančič. V pomožni odbor pa so bili z-voljeni: Lučka Groznik, Danica Malovrh, Stanko Jelen in Mitja Keržič. V nadzornem odboru pa sta Silvo Lipušček in Andrej Selan. Kot vidimo, v glavnem odboru že prevladuje mladina, samo dva odbornika sta od „stare garde, rojene čez lužo“. Zelo razveseljivo dejstvo po eni strani, po drugi pa tudi žalostno, ker nam „ta starim“ tako hitro tečejo leta.
Ko-t zadnja važna prireditev v Našem domu pred tem poročilom pa je bil tudi srečolov. Tudi ta je zelo uspel, izredno zadovoljstvo vseh navzočih (bilo jih je nad 700), solidna in simpatična postrežba naše mladine in povpraševanje po drugem srečolovu je nam dokaz, da še lahko nadaljujemo s temi prireditvami. Seveda v sedanji gospodarski zmedi je težko delati več ali manj sigurne račune. Glavni dobitek (avto VW 1500) je zadela Mara Oblak, ki se je brez primerjave najbolje izkazala, kajti darovala je Našemu domu nad 10% vrednosti dobitka.
—e —e
Stran 6
SLOVENIJA V SVETU
Kanada
Kanadska „večkulturnost“
Znano je, da je Kanada poseljena, poleg avtohtonih Indijancev in Eskimov, v glavnem z Angleži in Francozi. V zadnjem desetletju pa je federalna vlada začela poudarjati tudi doprinos naseljencev drugih narodnosti, ki jih je v Kanadi nad 60. Prav verjetno so slabe izkušnje politike „topilnega lonca“, ki so jo izvajali v ZDA precej pripomogle k temu. V zadnjem času so ustanovili posebno ministrstvo za mno-gokulturnost (multiculturalism). Minister Jack B. Murta takole zagovarja vladne poglede: „Dediščina nas napravlja Kanadčane. Večkulturnost v Kanadi se razteza preko manjšinskih izkustev. To je kanadsko izkustvo, del resničnega tkiva našega naroda. To je duh, ki gradi Kanado in sanje, ki žele dobrodošlico novim Kanadčanom, ki pridejo na naše obale. Vsled tega razloga kanadska vlada dela na tem, da da vsem Kanadčanom možnost, da se obogate z večkulturno dediščino in da sodelujejo v polni meri in enakosti v vseh pogledih kanadskega življenja. Z zaščito kanadske kulturne različnosti varujemo kanadsko državno enotnost“
Prireditev slovenske šole
V mesecu marcu je bila v dvorani pri župniji Brezmadežne V Torontu uspela prireditev slovenske šol . Najprej je b;la večerja, nato so pa na odru nastopali otroci slovenske šole. Vsak razred je nastopi1 s prizorom ali deklamacijo. V glarbensm delu nastopili učenci klavirja, ki jih poučuje prof. Jože Osana in pa mladinski p /ski zbor, ki ga vodi Blaž Potočnik.
SltJT.Trsrù 'iv FipfimcuprJierisii
Dr. Drago Stoka se je udeležil simpozija o temi Dežele in evropska združenja. Na tem simpoziju, ki se jè vršil v Laziu, so sodelovali tudi predstavniki iz Francije, Italije, Zahodne Nemčije ter priznani strokovnjaki za manjšinska vprašanja. Po zaslugi deželnega svetovalca Slovenske, skupnosti se je na simpoziju tudi obravnavala tematika slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Slovensko stalno gledališče je priredilo v tržaškem Kulturnem domu drugi posvet (prvi se je viišil pred tremi leti). Ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča Miroslav Košuta je dejal, da naj se ohrani temeljila značilnost dosedanjega gledališkega dela: živa prisotnost v pretokih na meji dveh svetov, utrjevanje narodne zavesti naših ljudi in širjenje italijanske dramske umetnosti. Košuta se je dotaknil problema samega obstoja slovenskega gledališča ter opozoril, da je treba najti pravo
podobo v današnjih družbenih razmerah.
Slovenci na Koroškem
Starosta zbirateljev koroške ljudske pesmi, stoletnik Zdravko švikaršič, je še vedno poln energij in nadaljuje z delom. Sedaj pripravlja četrti in peti zvezek koroških ljudskih pesmi. Med njimi so ljubavne in tudi pogrebne.
Televizijski pretvornik je samoiniciativno postavilo žitrajsko društvo „Trta“. Vsa zadnja leta so prebivalci 'blizu Dobrle vasi in Žitare vasi poskušali z antenami zajeti ljubljanski televizijski signal, pa niso mogli, ker Peca in druge gore zasenčijo oddajnik Uršlje gore. Ta samoiniciativa pa je razburkala prenekatere. Pisali in govorili so mdr. o „tajnem TJtìdajniku“ in da hočejo žitrajski Slovenci s pretvornikom „urejevati privatne televizijske programe“. 6. februarja pa je minister za promet Lacina sprejel zastopnike slovenskih osrednjih organizacij na razgovor. Kazal je razumevanje. Dovoljenje za oddajanje pretvornika pa odvisi še od urada zveznega kanclerja, ki mora zavzeti pravno stališče glede možnosti oddajanja neavstrijskega TV-programa. Predstavniki osrednjih organizacij so ob tej priliki ministra o-pozorili še na nerešeno vprašanje uporabe slovenščine pri železnici in na pošti.
OBVCSTILA
SOBOTA, 22. junija:
Redni pouk Slov. Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
SKA: 5. kulturni večer. Predstavitev Fr. Papeža knjige „Dva svetova“ ob 20. uri. v gornji dvorani Slov. hiše.
NEDELJA, 23. junija:
V	Zavetišču dr. Gregorija Rožmana
ob 11 sv. maša za vse pobite soborce s kratko komemoracijo. Ob 10. uri redni občni zbor Zavetišča.
Proslava slovenskih šolskih otrok v Slovenski hiši ob 16. uri.
Informativni sestanek SLOGE na Slovenski pristavi ob 11. uri.
SOBOTA, 29. junija:
Spominska proslava žrtev ob 40-let-
nici zdomstva v Slomškovem domu.
NEDELJA, 30. junija:
Informativni sestanek SLOGE v Slomškovem domu ob 10.30 uri.
SOBOTA, 6. julija:
Redni pouk Slov. Sred. tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
V	Slovenskem domu v Carapachayu
igra „Dom“.
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
oh 19.15 sv. maša za rajna urednika Svo-
DRUŠTVENI OGLASNIK
Učiteljska seja bo v sredo, 26. junija, olb 20. uri v 'Slovenski hiši.
Brošura ESLOVENIA Y LOS ES-LOVENOS, zelo primerno pojasnilo o slovenskih problemih za naše argentinske prijatelje, je še na razpolago v «Slovenski hiši!
hodne Slovenije pok. Miloša Stareta in Slavimira Batagelja.
Seja Konzorcija Svobodne Slovenije v Slovenski hiši ob 20. uri.
NEDELJA, 7. julija:
V Slovenskem domu v Carapachayu
„Dom“.
Informativni sestanek SLOGE v Našem domu ob 9.30 uri.
Sestanek staršev šole Franceta Balantiča v San Justu z razgovorom arh. Jureta Vombergarja po slovenski maši v Našem domu.
SOBOTA, 13. julija:
Visokošolski tečaj ob 16. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 14. julija:
Tombola Duhovnega življenja v Slovenski hiši.
Informativni sestanek SLOGE v Carapachayu po slovenski maši.
NEDELJA, 21. julija:
Občni zbor MUTUALA SLOGA v Slovenski hiši ob 11. uri.
Zlata maša dr. Filipa Žaklja v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 16.
IWMWHWI	■»
I ZAVAROVANJE VSEH VRST I : : M. in H. LOBODA : ■
■	Sarmiento 385 - I. nadstr. - pis. 10 ;
■	Buenos Aires - Tel. 812-2127 !
! vsak dan od 11 do 18.30	:
Poravnajte naročnino!
ESL0VENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMIN ISTR AC ION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: 6 9-9503 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo J Argentino f Central (B) !	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCED A doncesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne drtžave Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1:101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215
5. kulturni večer SKA XXXII. sezona
Predstavitev FRANCETA PAPEŽA nove knjige:
„DVA SVETOVA“
Knjigo bo predstavil dr. Jože Krivec.
Gornja dvorana Slovenske hiše, v soboto 22. junija ob 20. uri.
Naš dom
San Justo
V NEDELJO, 30. JUNIJA 1985 Spominska proslava ob naši 4P-letnici
ob 8.00: sveta maša za naše žrtve v stolnici po maši v Našem domu •— spominska proslava.
Sodelujejo šolski otroci in mladina: dekleta in fantje.
Režija: Frido Beznik -- Govoril bo g. Lojze Debevec,
živa priča nepozabnih dogodkov.
j?
Narod naš umreti nočelSi
Spominska proslava ob 40-letnici junaške smrti borcev za svobodo
v soboto, 29. junija ob 19.30 v nedeljo, 30. junija ob 9
vabi Slomškov dom
POSREDOVALNICA DELA MUTUAL SLOGA
Bmé. (Mitre 97 Tel. 658-6574 in 654-6438 Ramos Mejia
Vsi, ki iščete zaposlitev, pokličite v našo pisarno v uradnih urah ob delavnikih od 15. do 19. ure, da vas bomo vpisali v
naš seznam.
Vabimo vse slovenske podjetnike, ki potrebujejo delavske ali uradniške moči, da se obrnejo na nas osebno ali po telefonu, da jim po možnosti postrežemo s prijavljenimi interesenti. Ta nova usluga, ki jo nudi MUTUAL SLOGA vsem rojakom je brezplačna in strogo zaupna.
A
f
Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da je 12. junija v 95. letu starosti mirno v Bogu zaspala previđena s sv. zakramenti naša dobra mama, tašča, babica in prababica, gospa
Justina k ahor roj. Jerman
Zahvaljujemo se ge. Marici černugelj za dolgoletno skrb in varstvo; g. Albinu Avguštinu za dolgoletno prinašanje Najsvetejšega za prve petke; dr. Juretu Rodetu za številne obiske in prinašanje zakramentov; msgr. Antonu Oreharju za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba ob spremstvu g. Albina Avguština. Iskrena zahvala vsem, ki so jo obiskovali, prišli kropit in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči:
hčerka: Majda z možem Janezom;
v domovini hčerka: Silva z družino ter vnukinja Jožica z družino in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Homec, Maribor.
Marja Rodzìewiczowna
(46)
HRAST
(DEWAJT.IS)
Egle je vsa prepadena zbežala. Toda drugo jutro jo je zopet nekaj sililo na jezero. In zopet je pogledal zmaj iz valov, prosil jo in rotil, naj se ga usmili, šele tretjič ga je uslišala in šla z njim na dno jezera. Tam na dnu pa je odpadel od zmaja luskinasti oklep in postal je zopet lep ko zora: dal ji je ogrlico iz jantarja in biserov, popeljal jo v dvorano, obloženo s koraldami in živela sta srečno nekaj let. Dva sina in eno hčerko je Egle vzgojila svojemu možu. In ljubila sta se kakor sonce z rožo, nič jima ni manjkalo v sreči. Po nekoliko letih se je pa Egle spomnila svojih staršev in rodnih bratov ter začela prositi moža, naj jo pusti k njim na obisk. Dolgo se je upiral in, jo skušal odvrniti od tega, nazadnje pa ji je z veliko žalostjo dovolil: ,Pojdi“, je rekel, ,toda hitro se vrni in me pokliči po imenu! če bom živ, priplavam k tebi, če pa boš zapazila na vodi rdečo peno, bo to znamenje, da sem poginil.1
Šla je tedaj Egle domov na obisk in vzela s séhoj otroke. Prinesla je domačim lepa darila; od kod pa je prišla, ni nikomur povedala in tudi otrokom je prepovedala kaj izdati. Tako so bratje šli prvo noč stražit konje in vzeli s seboj najstarejšega fanta. Tam so ga tepli in mučili, toia ničesar ni izdal. Drugo noč so vzeli mlajšega fanta, pa tudi ta je
molčal kakor skala, čeprav so ga prav tako mučili. Tretjo noč pa so vzeli s seboj deklico, ki jim je iz strahu in od bolečine priznala vso resnico. Vzeli so tedaj bratje ostre meče in šli na jezero ter poklicali: ,žaltis! Žaltis! Pridi pome!1 Ko je mož veselo priplaval in dvignil glavo iz vode, so ga bratje razsekali. Vrnili so se domov, ne da bi se sestri količkaj izdali.
Bo tednui veselega obiska in gostij je Egle zahrepenela po možu. Poslovila se je od družine, pohitela na jezero in poklicala svojega moža, kakor sta se dogovorila — a le rdeča pena se je prikazala na vrhu vode in nihče ji ni odgovoril.
Zaplakala je Egle in se pokesala, da je zapustila svojega moža; v svoji žalosti se ni dala potolažiti ne očetu ne materi. Tako so jo bogovi spremenili v črno jelko, starejšega sina v hrast, mlajšega v jesen, a deklico v drhtečo trepetliko.
In dolga leta še so videli ljudje ta štiri drevesa rasti na obali, sklonjena nad jezero; jelka je nenehno z vejami objemala vodo in kar naprej šumela: „Žaltis! Žaltis!“
Lukež je utihnil in težko vzdihnil. Poslušalci so dremali, zazibani z enoglasnim pripovedovanjem. Vsi so to zgodbo gotovo že poznali. Samo Marko ni dremal, pa tudi ni poslušal. Njegov
duh je bil daleč stran, sodeč po očeh in po obrazu. Upiral je oči neprenehoma zdaj v to vodno, migotajočo in gibljivo gladino, zdaj zopet v plameneči ogenj, nato pa se zastrmel z očmi pod zvezdnato nebo tako kakor kdo, ki se zaveruje v kakšno podobo, pa ne vidi ničesar več razen nje. Sanjal je z odprtimi očmi, on, divji Marko Czertwan.
Rojile so mu po glavi prav tako palače in zakladi, toda ne one iz bajke, temveč resnične, obdane z njivami žita in goščavami gozdovja! Sanjale so se mu lepe vprege in kočije, Srebro, preproge in kristal, magnatsko udobje! Zdaj ga ni več zanimala ne hiša ne mlin ne Žwirble me zlatodajno jezero, ki mu je dajalo'stotake; on je hotel tisočake; če bi ga to mravljinčje pridno delo moglo napraviti bogatega čez deset let, bi on hotel imeti zdaj že milijone!
Prevzelo ga je neke vrste nemirno čustvo, vročica in razstrojenje. Za hip se je malo streznil, se hitro premaknil, pa zopet obsedel kakor mrtev ne poslušajoč in ne vedoč, kaj se dogaja okrog njega. To ni bila več samo njegova mirnost in hladnoća, ki je nič ne vznemirja, temveč že bolestno stanje svojega organizma.
Tovariši so že pozaspali, on pa je še vedno bedel. In Gral tudi. Martin mož je kljub poroki še vedno tak» pel kot prej polglasno žalostno pesem o nesrečni usodi. Tožba ni nikdar prišla prek njegovih ustnic, zdaj pa, ko je videl, da Marko ne spi, je začel razodevati svoje skrbi:
„Greh je božje sodbe ovirati,“ se je oglasil in kimal z glav», „to ti sreče ne
prinese in še življenje ti zastrupi. Ne od Boga, od satana so take zaslepelosti ! Moral bi iti proč. če so me oči pohuj-šale, bi jih moral izdreti, če srce, poteptati ga! Greh je taka kruta ljubezen, jaz pa se ji nisem hotel ogniti. Zato sem grešil. Zato me je Bog kaznoval. Kako je z mano? ženo imam in je nimam, dom imam in ga nimam. Pregrešil sem se in gotovo zelo hudo.“
„Čudno krivdo jemlješ nase,11 mu ’e odvrnil Marko, „ljubezen ni greh, samo ta grenka sreča prinese malokomu mir in tolažbo, vedno pa skrb in žalost.“
„Ali si ti močno ljubil?11 se je Lukež drznil vprašati nezaupljivega in skritega človeka, „Za Marto nisi zelo tožil in ne obupaval.11
„Kdo ve, kaj se za zobmi skriva?11 je odvrnil Marko s pregovorom.
„Za zobmi je težko kaj skrivati,11 je vzdihnil Gral. „človeku kar odleže, ko se razgovori in potoži. Ko bi tebe zajela velika ljubezen, bi tudi ne mogel molčati. Pri Bogu — povedal bi!11
„Ne!“ je odločno rekel Czertwan po kratkem pomisleku.
V tem hipu se je s ceste še precej daleč zaslišalo peketanje konja v najhujšem diru. Obadva sta dvignila glavo. Marko je vstal, kakor da bi ga nekdo zbodel, ter napel posluh in oči. Brez povoda mu je začelo srce močneje udarjati. Kdo naj jaha v tem času na konju? Ni šla tu glavna cesta, tu ni bilo v bližini mest.
Drnec ni prenehal, temveč se bližal vsako minuto. Noč je bila brezmesečna, toda zelo lepa. Tam, kjer se je konča-valo ločje, se je prikazal jezdec. Namesto da bi jahal po poti naprej, je zavil
na stranpot, naravnost k blesku ognja.
„Kdo bi to bil?“ je šepnil Lukež, ki ga je bilo prav tako prevzelo.
Namesto da bi mu Marko odgovoril, je skočil naprej, kajti spoznal je že od daleč svojo Belko z žrebcem. Nekdo je dirjal prav k njemu ponoči in v vsem drncu...
Občutje neke nesreče mu je dajalo moč, da je stekel preko močvirnate livade proti slu. Sto korakov nato se je že ustavil.
„Kdo je?11 je kriknil.
„Asz esu, pone“* je odvrnil zadihani glas Grenisov.
„Kaj se je zgodilo?“
„Gospod fcaprol me je poslal, da bi se še ta hip vrnili.11
„Kaj se je zgodilo? Je kdo bolan? Požar?11
„Gospod, hudo je, hudo! Prišli so Židi z mladim gospodičem in zdaj sekajo naše Dewajte!“
Marko se je stresel. Hotel je zavpiti, pa ni mogel, ni dobil glasu iz grla. Kakor človek, ki ga zadene grom, je zardel, oči so se mu zalile s krvjo in vzdrhteli so mu udje.
„Danes popoldne so prišli,11 je rekel Greniš, otirajoč si pot s čela, „gospod kaprol pa se je takoj podal tja. Slišal sem, da ga je mladi gospodič sprejel s strašnim, zmerjanjem. Zato ga bo zadela še nesreča, kajti gospod kaprol...“
Ni Greniš dokončal, kajti železna Markova dlan ga je zagrabila, vrgla s sedla, potem pa je sam skočil na konja, prijel za vajeti, obrnil konja nazaj in poletel kakor strelica.
* „Jaz sem, gospod!“