QlS^Jorn
'/fAy.D
NO. 13
Š/^Ztrt
V-^ ri 7' CAN ,N SPIRIT fOh/^N LANGUAGE ONLY
Domovi ima
/%ri/iEi*ie/*i%i—Ho/wiEi
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€W$PAP€R
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 19, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Vojaški begunci ns marajo porfoslfe
Ameriški vojaški begunci iz Kanade, kjer naj bi jih bilo kakih 70,000, so na zborovanju v Torontu odklonili Taftov predlog za njihovo pomilostitev.
Toronto, Ont. — Ohijski
Senator R. Taft je pred Božičem Predložil, naj bi ZDA pomilostile tiste svoje državljane, ki so Režali iz oboroženih sil ali pa predno so bili vanje sprejeti, v tujino. Predlog je naletel na °bširno razpravo v uradnih krofih in v javnosti, pa tudi med Sanaimi vojnimi begunci.
Vojni begunci v Kanadi so se zbrali na svoj posvet v Torontu ^ zavzeli do predloga njihove Pomilostitve svoje stališče. Ude-ezenci posveta so trdili, da za-V°Pajo vsaj polovico vojaških Pguncev v Kanadi, ki jih ce-jTjo na-okoli 70,000. Med ude-ezenci zborovanja so bili zaupniki iz vseh delov Kanade, Jer se vojni begunci iz ZDA
2adržujeio.
Na zborovanju so Taftov Predlog o pomilostitvi označili 2a smešen, za nekako dimno za-Veso, ki naj bi krila razširitev Vojskovanja v Vietnamu. Izja-so, da “večina” ameriških ^Vaških beguncev “verjetno ne ® nikdar več marala živeti v ^ N’. Nekateri so sumili, da je stavil svoj predlog na na-ab celo na pritisk Bele hi-
ki so se zbrali na zborova-e v Torontu, ne marajo pri-^ti, da so kaj zagrešili, da so kaj napačnega. Če torej
Novi grobovi
Jack James Tekavec
V ponedeljek ponoči je umrl v Euclid General bolnišnici 64 let stari Jack James Tekavec, znan tudi kot “Snag”, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Janežič, oče Mrs. Richard (Marilyn) Maynard in Jamesa A. Tekavca, 4-krat stari oče, brat Ann Tekavec in Josephine Murphy. Pokojnik je bil član ADZ št. 5. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Carrie Eichhorn Sinoči je umrla v Euclid General bolnišnici Carrie Eichhorn z 18910 Mohawk Avenue. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd.
Piso
Pihče
Pič zagrešili, jim' tudi nima
nič odpuščati! In vendar
v a vsak državljan do svoje dr-^ Ve tudi obveznosti, dolžnosti, jj,6 pravice. Vsak je dolžan ^'Polnjevati vse zakone, ne le ti-tej.’ k* 80 mu všeč! Tega neka-Pikakor nočejo razumeti!
predsednik Plačnega °”hora Boldt bo ostal
^ASHINGTON, D.C. — Sod-'T' H. Boldt, načelnik Plač-Sei]^3 0c^kora, je postal sporna o-Va Pri razpravah in glaso-. J P o dovoljenih povišanjih ac' Zastopniki delavstva, ki se
Je zameril, so začeli govora bo Boldt skoro zame-
Oiih *iti,
Pjan.
4rgovin8ka zbornica je med Pik Treko svojega podpredsed-*9 b N' N°0tha poslala Bold-lja rzo3avko, v kateri zagotav-$ve£ Tolno podporo poslovnega ti «a Tri njegovem stališču pro-ra> tiatoričnim mezdnim spo-
^Pmom”.
Konec cenzure v Pakistanu
hig ^^■NLPINDI, Pak. —< Infor-- Oljski — • -
Egipt se jezi na ZDA
KAIRO, Egipt. —- Zastopnik vlade je dejal, da pomeni ameriška pomoč pri gradnji izraelske oboroževalne industrije “težek obrat” v ameriško-arabskin odnosih. Ta pomoč ZDA je del napora, ki naj zagotovi Izraelu vojaško premoč nad Arabci, je dejal Rahsin Bashir.
Dan preje je sam predsednik republike Sadat prijemal ZDA, ker so sklenile dovoliti Izraelu nakup novih Phantom F4 jet letal. Sadat smatra to za “izzivanje” Arabcev.
Nova vlada Sidkyja, ki jo je Sadat imenoval v začetku tedna, naj bi imela nalogo pripraviti domačo fronto za vojni spopad z Izraelom. * v
Italijanska mineralna
voda se ni izkazala
RIM, It. — Milijoni Italijanov ne marajo vode iz vodovodov, ampak kupujejo raj še drago mineralno vodo, ki naj bi bila bolj zdrava in čista. Tako so vsaj mislili, dokler ni prišlo do preiskav raznih takih dragih mineralnih ali “studenčnih” voda.
Pri preiskavi so dognali, da ima najbolj priljubljena “studenčnica” Rimljanov toliko raznih primesi, da je dejansko nezdrava za pitje. Slično neuporabno in nezdravo vodo so ugotovili tudi v štirih drugih studencih, pri Genovi, Rimu in Ca-serti.
Le U% zmogljivosti indusirije ZDA v rabi
Gospodarska d e j a v n ost v ZDA je živahnejša, kot je bila, toda še vedno je v rabi le 74% celotne zmogljivosti industrije.
WASHINGTON, D.C. — Industrijska produkcija je v preteklem decembru po uradnih podatkih porastla za 0.7L, za eno desetinko več kot v novembru, vendar je bila v celoti le 3% nad povprečjem leta 1970, pa še vedno 3.7% pod povprečjem leta 1969, predno je prišlo do gospodarskega zastoja.
Industrijska produkcija je od srede leta 1989 postopno zastajala in se še vedno ni oživela in dvignila do nekdanje višine. Skupni narodni dohodek je lani za nekaj poraste!, toda ne za toliko, kot so Nixon in njegovi gospodarski svetovalci napovedovali. Povečalo se je število zaposlenih in preseglo 80 milijonov, pa je vendar brezposelnost ostala nekako na stari višini 6%. Gospodarstvo je rastlo, pa ne toliko, da bi moglo istočasno sprejeti brezposelne in še novo prihajajoče delovno silo.
Industrija je po uradnih podatkih rabila v tretjem tromesečju lanskega leta le 73.9 C svoje celotne zmogljivosti, v zadnjem pa 74%. Pri takem položaju nima posebno velike potrebe po gradnji novih tovarn ali pa njihovi razširitvi. Ker je zvezna vlada dovolila posebno davčno ugodnost za odpis 7% davka na račun novih strojev, so naročila v delu industrije le narastla v odnosu na lani.
V ZSS okoli 80,330 tnjih zdramkov od i4 držav
WASHINGTON, D.C. — Vsak šesti zdravnik v naši deželi je študiral v tujini. Večina teh! zdravnikov je študirala v tujini, ker je bila tam doma, pa se nato preselila v ZDA ali pa ostala v njih, ko je prišla sem na izpopolnitev študija. Nekaj zdravnikov je tudi domačinov, ki pa so študirali iz kateregakoli vzroka izven naše dežele.
Nekateri zdravniki so prišli v našo deželo kot begunci pred Hitlerjem, Mussolinijem, drugi pred Castrom, drugi so prišli, ker niso imeli doma pravih gospodarskih možnosti ali pa ne možnosti za življenje, ki so si ga zaželeli. Nekateri so prišli v želji, da bi vršili razne znanstvene preiskave, ki drugod niso možne v takem obsegu kot v ZDA.
Skupno je po podatkih Ameriške zdravniške zveze okoli 60,000 zdravnikov v ZDA, ki so študirali in končali študije zunaj. Od tega je nekako 10%, domačinov, rojenih v ZDA, ki so študirali zunaj, vsi ostali pa so priseljenci in vseljenci. Prišli so iz 84 različnih držav sveta. Iz Jugoslavije jih je 345. V državi New York je eno tretjino vseh zdravnikov iz tujine. Bolnišnice v ZDA imajo na splošno večino notranjih zdravnikov iz tujine.
SOVJETSKI RIBIŠKI LADJI
NOČETA V PRISTANIŠČE ZDA
Sovjetski ribiški ladji, ki jih je ameriška Obalna straža prestregla v ameriških obalnih vodah v ponedeljek in jilh zategla s tem, da je poslala na njihov krov po nekaj svojih oboroženih mož, se upirata ukazu, naj ploveta v ameriško pristanišče in mornariško oporišče Adak.
Izgredi v Rodeziji
SALISBURY, Rod. — Ko posebna britanska komisija proučuje razpoloženje v Rodeziji in skuša dognati, kako gledajo na sporazum med Rodezijo in Britanijo črni ter kako beli prebivalci Rodezije, je prišlo do nasilij in izgredov v nekaterih črnih naseljih.
Oblasti so nastopile odločno in policija s psi patruljira črna naselja, kjer je prišlo do demonstracij, požiganja in plenjenja.
Gani obljubljene volitve
AKRA, Gan. — Folk. L K. Acheampong, vodnik nove vo-l jaške vlade Gane, je /javil, da bo ta izročila oblast demokratično izvoljeni vladi, “kakor hitro bodo to okoliščine dovoljevale”.
Polkovnik ni pri tem v razgovorih z diplomati in časnikarji prav nič skrival, da bodo vojaki obdržali oblast, ki so jo pretekli četrtek vzeli zakoniti vladi predsednika Busie, dokler ne bo rešena sedanja “težka gospodarska kriza” v Gani. Ta kri-
JUNEAU, Aljaska. — V ponedeljek je ladja Obalne straže Storiš prestregla dve sovjetski ribiški ladji v ameriških vodah pri otoku St. Matthew. Na njihov krov je poslala po nekaj svojih oboroženih mož in hotela obe prijeti sovjetski ladji odvesti v mornariško oporišče Adak kakih 600 milj daleč. Večja sovjetska ladja, na kateri je bil poveljnik celotnega sovjetskega ribiškega brodovja okoli 80 ladij, ki je lovilo v Beringovem morju, je nenadno krenila na morje in hotela pobegniti. To ji ni uspelo, ker je morje pokrito s precej debelim ledom in jo je ameriška ladja Obalne straže, ki je ledolomilec, naglo ujela in jo posvarila, da bo streljala na njo, če se ne vda.
Med tem ko je večja sovjetska ladja Lamut, ki služi ribiškemu brodovju za matično ladjo in predelovalnico lova, skušala ubežati s poveljnikom Arminovim na krovu, je manjša Kolyvan ostala na miru, kot ji je bilo ukazano. Poveljnik ladje Storiš je dobil po radiu od poveljstva dovoljenje, da na bežečo rusko ladjo strelja, če se ne bo pokorila. Do tega ni prišlo, ker je ruska ladja uvidela, da ne more pobegniti.
Poveljnik Storisa je hotel obe prijeti sovjetski ladji odvesti i proti oporišču ameriške vojne j mornarice Adak na Aleutih, ko sta se ti nenadno uprli in nočeta j ukaza izpolniti. Ladja Obalne straže je to sporočila poveljstvu, ki je poslalo iz Kodiaka pomoč. Če ruski ladji ne bosta hoteli pluti v Adak, ju bodo ameriške
za je privedla do zmanjšanja	^
vrednosti ganskega denarja pre-	.	\
tekli mesec za 44%. Prav ta raz-! Stlle na m°riU m pniele le n11" veljavitev denarja naj bi bila glavni vzrok za vojaški nastop proti vladi K. A. Busie.
sednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je dejal včeraj, da prijem dveh sovjetskih ribiških ladij, kot drugi spori z ZSSR v zadnjih dneh ne bodo imeli vpliva na priprave za obisk predsednika ZDA Nixona v Sovjetsko zvezo v letošnjem maju.
V	zadnjih dneh je bilo več takih sporov. Pretekli teden so v eni baltskih držav telesno napadli in pretepli ameriškega vojaškega atašeja in ga nato do-dolžili, da je fotografiral tamkajšnje letališče. Vlada ZSSR je pognala pretekli petek iz ZSSR ameriškega kongresnika, ki je obiskal tam nekaj sovjetskih judov. Ameriške oblasti so preprečile sovjetskemu poslaništvu odvedbo sovjetskega državljana, ki je bil v ZDA na dopolnilnem študiju, predno ga niso imele priložnost zaslišati in od njega osebno slišati, da se želi vrniti domoy. Izgledalo je namreč, da mož ne mara nazaj v ZSSR.
V	državnem tajništvu in v Beli hiši trdijo, da so to manjša trenja, ki niso izjema in jih urejajo na nižji ravni, ne da bi povzročila kake večje težave v medsebojnih odnosih med vladama obeh dežel. Lahko je tako, toda taki spori in trenja kažejo razpoloženje, ki vlada v odnosih med obema velesilama.
Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo!
morju in prijele le njihove kapitane in jih odvedle na obalo, kjer bodo postavljeni pred sodišče.
Nobenih posledic na Nixonov obisk v ZSSR? WASHINGTON, D.C. — Pred-
Smrtna kazen kruta in nenavadna?
Ti
minister Abdul Hafiz
Cejj objavil nedavno, da je
9ku?ra ukmjena, prav tako je
SoTisja.J
£irr	jji d v l čtivu ju
čascJna Prepoved uvoza tujega
110 °^aano z možnostjo na-
sne§a popoldne in
°koij Naj višja temperatura 1 08.
Vrhovno zvezno sodišče je
v ponedeljek poslušalo zagovore in odklanjanje smrtne kazni kot naj višje kazni. Pred vrhovnim sodiščem so dejansko štirje slučaji smrtne obsodbe, dva za umor, dva za posilstvo. Vsi štirje obsojenci so črnci; njihove žrtve pa so bili beli. To utegne imeti na odločanje Vrhovnega sodišča poseben vpliv, kot ga je imelo nemara tudi na izrekanje obsodbe pri nižjih sodiščih.
Zagovornika obsojencev sta predložila Vrhovnemu sodišču ukinitev smrtne kazni, ker da je “kruta in neobičajna kazen’ v smislu 8. in 14. dopolnila k zvezni ustavi. Profesor prava s Stanford univerze G. Amsterdam je posebej navajal pri svojih razlogih za odpravo smrtne kazni podatke, ki naj bi dokazovali, da smrtna kazen zadene posebno pogostokrat revne, črne in nesimpatične zločince. Bogati, ugledni in beli se ji največkrat izognejo.
Rasa prihaja brez dvoma posebno močno v poštev pri
posilstvih. Tako naj bi moral črnec, ki posili belo žensko v Teksasu, računati s smrtno obsodbo z 88%, med tem ko zadene bele in mehikanske posiljevalce smrtna kazen le v 22%. V Georgiji je 38U verjetnosti, da bo črnec, ki je posilil belo žensko, obsojen na smrt, med tem ko velja to za vse druge le v pol do 1 %.
Profesor prava na Univer-versity of Texas Charles White je priznal, da so ti podatki na videz nerodni, toda državni zakonodaji v Teksasu je treba pustiti pravico odločitve, da so nekatera posilstva tako zverinska, da zaslužijo smrtno kazen in da more samo smrtna kazen zadostiti smislu in zahtevi skupnosti po primerni kazni.
Prof. Amsterdam je trdil, da je smrtna kazen splošno zavračana in obsojena po vesti družbe in je “nesmiselno dejanje divjaštva”. B. M. George, pomožni državni tožilec Kalifornije, je med tem sodišču zatrjeval, da je smrtna kazen zakoreninjena v ameriškem verskem, moralnem in
pravnem izročilu in je zato sodišče pozval, naj pusti državni zakonodaji, da jo ohrani kot sredstvo “varovanja družbe”.
Ko sta nasprotnika smrtne kazni navajala, da je ta v večini držav zahodnega sveta ' odpravljena, je B. M. George to priznal, pa poudaril, da so jo odpravile državne zakonodaje, ne pa sodišča.
Dejansko v ZDA od leta 1967 ni bila izvršena nobena smrtna obsodba in čaka zato na odločitev Vrhovnega zveznega sodišča skupno 696 obsojencev in obsojenk, od tega 54 v državi Ohio.
Smrtna kazen je res kruta, pa se je vendar v določenih časih zdela svetu še premalo kruta in ji je dodajal za posebne zločine še posebne predsmrtne kazni in nato posebno težek način umiranja. Krščanstvo je vera ljubezni, pa tudi vera pravično sti. Smrtno kazen je priznavalo in jo priznava še danes kot dovoljeno najhujšo kazen za določeno vrsto najtežjih zločinov.
V dobi, ko skušajo vse zločince opravičevat in iskati razumevanje in opravičilo .za njihove zločine v družbi, 'je smrtna kazen res kruta in nenavadna. Če je vseh zločinov kriva družba in okoliščine, ne zločinec sam, potem ga seveda družba nima pravice kaznovati! Naša družba, ki skuša zločince opravičevati in jih delati neodgovorne za njihove zločine, jih sicer povsod drugod priznava za odgovorne. Krščansko načelo je, da ima človek svobodno voljo, da se svobodno odloča za zločin ali proti njemu in mora za to nositi za vsako svoje dejanje polno odgovornost, torej tudi računati s kaznijo. Družba se ima pravico varovati pred zločinci, jih ima pravico kaznovati po njih za-služenju. Da mora biti pri tem pravica za vse enaka ne-oziraje se na vero, raso, poreklo in stan, je očitno in jasno v našem pravnem čutu. Zato ima tudi Pravica na naših podobah zavezane oči!
Sporazum o omejitvi oboroževanja verjeten
WASHINGTON, D.C. — Če prav so se trenutno razgovori SALT na Dunaju zataknili, pričakujejo, da bodo le vsaj delno uspešno končani do obiska preu-isednika ZDA v letošnjem maju 1 v Moskvi. Dotlej doseženi sporazum naj bi predsednik Nixon v Moskvi podpisal.
Glavna težava je vprašanje o-mejitve gradnje atomskih podmornic in novih medcelinskih raket za nje. ZDA imajo na tem polju še nekaj prednosti, ki bi jo ZSSR rada odpravila, predno bi pristala na omejitev.
Poznavalci poteka razgovorov in razpoloženja, ki pri njih vlada, trdijo, da so izgledi za kompromis nekako 60:40!
V enem letalu 350 judov iz Sovjetije v Izrael
TEL AVIV, Izr. — Včeraj je izraelsko letalo B-747 pripeljalo doslej naj večjo skupino sovjetskih judov v Izrael —• 350. Letalo je jude naložilo na Dunaju, kamor so prišli iz Sovjetske zveze v zbirno taborišče.
Poročilo trdijo, da se je lani priselilo v Izrael iz Sovjetske zveze 15,000 judov, letos pa da se jih bo 35,000.
Število udeležencev posvetov bo omejeno
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša se strašno jezi nad tem, da je nekdo izdal tajnost posvetov dela Narodnega varnostnega sveta v času indijsko-pakistan-ske krize. Predsednik Nixon je sam naročil, da je tistega treba najti in odpustiti.
Istočasno so prišli na misel, da je treba udeležbo pri takih posvetih čim bolj omejiti, da bo možnost za izdajo tajnosti čim manjša.
Iz Clevelanda in okolice
Najden prstan—
Na St. Clair Avenue, blizu Zakrajškovega pogrebnega zavoda, je bil v ponedeljek zvečer najden zlat moški prstan. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v Melaherjevi trgovini, 6205 St. Clair Avenue.
Še vedno v bolnici—
Poznani rojak John Mlakar, 27281 Forestview Ave., Euclid, ki se sedaj nahaja v Highland View bolnici, soba 312 - 3A, se vsem prav lepo zahvaljuje za kartice in darila ter obenem želi vsem srečno in zdravo novo leto. Obiski so dobrodošli.
Začetek vaj—
Mladi harmonikarji bodo pričeli z vajami za letošnji koncert to nedeljo, 23. januarja, ob 1.30 popoldne pri Marije Vnebovzeti v Collinwoodu.
Seja—
Društvo Carniola Tent No. 1288 TM ima v nedeljo, 23. januarja, ob 9.30 dopoldne sejo v SND na St. Clair Avenue.
Odbor za leto 1972—
Društvo Carniola Hive No. 493 TM ima za leto 1972 isti odbor kot lani z poveljnico Paulino Debevec in s tajnico Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 361-0563. Prepoved gradenj—
Okrajni sodnik G. J. McMo-nagle je včeraj raztegnil prepoved izdaje novih gradbenih dovoljenj in priključkov na kanalizacijo tudi na vseh 32 predmestnih občin, ker ni v zadostni meri preskrbljeno za prečiščevanje odplake.
Novi odpusti—
Župan R. S. Perk je dejal včeraj, da bo moral prihodnji mesec odpustiti še 749 mestnih uslužbencev, ker ima mesto 13.6 milijonov primanjkljaja. Odpuste je možno preprečiti le, če se mestni uslužbenci sami odločijo za 10-odstotno znižanje svojih plač. Znižanje naj bi zajelo vse, ki imajo $8,000 letne plače in več.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Kongres je pripravljen začeti takoj razpravo o predlogu za končanje štrajka pristaniškega delavstva na zahodni obali, kakor hitro mu ga bo vlada poslala. — Jutri bo predsednik Nixon podal Kongresu in deželi poročilo o stanju Unije. SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala B-52 so včeraj ponovno načrtno bombardirala Hoči-minhova pota po vsej dolžini, da bi zavrla dobavo vojnih potrebščin rdečim na jugu. Ti naj bi pripravljali za konec tega meseca ali začetek prihodnjega večjo ofenzivo na Osrednjem višavju Južnega Vietnama.
VIENTIANE, Laos. — Vladnim silam je uspelo rdeče potisniti z višin nad Long Chengom in je ta trenutno izven nevarnosti.
OSIJEK, Hrv. — Tu so razpustili celotno organizacijo Komunistične partije, ker ni marala sama izvesti “čistke”. Skupina je bila obdolžena narodnega šovinizma in zarote, da je hotela zasesti poštni urad in razkriti nezakonito odpiranje pisem. Kot je objavil Tanjug, je partijska konferenca imenovala posebno komisijo, ki bo pretehtala vsakega od 29 članov razpuščene partijske skupine.
Hmmšrn Douovin/i
fill? St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 13 Weds., Jan. 19, 1972 ~
Narodni svet koroških Slovencev bo imel svoj občni zbor
ii.
Med 27. in 29. decembrom 1971 so bili v Celovcu tretji “Koroški kulturni dnevi”. Poudarjam, da so nam kulturni dnevi potrebni. Vendar imajo smisel tudi za katoliško u-smerjeni del izobraženstva in slovenske manjšine le, če sodelujemo pri teh kulturnih dneh v vsakem oziru kot enakovreden del. To velja tako za predpriprave kot za izvedbo kulturnih dni. Vendar se je pri letošnjih kulturnih dneh že pokazalo, da levica točno ve, kakšnemu namenu naj služi to vsakoletno veliko srečanje slovenskega izobraženstva in kakšen je cilj, ki ga naj potom teh koroških kulturnih dni doseže.
Da bomo jasneje uvideli, v kakšni idejno-politični in narodno-politični situaciji se nahajamo, bi ponovil trditve zastopnika marksistično usmerjenih visokošolcev Jožeta Messnerja, ki je brez ugovora mogel v okviru kulturnih dni ugitoviti: S socio-ekonomsko študijo se je predstavila “marksistična skupina visokošolcev”, “vsaka znanstvena metoda je v službi gospodarjev”, “vsaka znanost je v službi določenega razreda”, “znanost politično in nevtralna”, “vsaka skupina bo svoje dosežke uporabljala v politične namene”, v tem primeru torej v smislu marksistične ideologije in politične zamisli, ki jo zagovarja ta skupina dosledno v svojem političnem glasilu “Kladivo”.
Ni naključje, da je bilo to “Kladivo” v okviru koroških kulturnih dni večkrat omenjeno enostransko tudi v izvajanjih ljubljanskih predavateljev. Zato nas tudi ne more presenetiti pripomba prof. dr. Boga Grafenauerja, da se je odločil za predavanje o “mitologiji koroške zgodovine pri Slovencih in Nemcih”, prav na pobudo mladega kroga, ki je nastopil v okviru letošnjih kulturnih dni. Mitologija je bajeslovje, mit pa baja. Kar je dr. Grafenauer povedal, bom citiral dobesedno po “Našem tedniku”: “Med take mitološke predstave je štel nazore ... o vseslovanski jezikovni vzajemnosti (ki jo je zagovarjal tudi Slomšek v svoji znameniti binkoštni pridigi), o kmetu kot edinem nosilcu in ohranjevalcu narodne bitnosti,, Trunkove izjave o tolikšni potvorbi plebiscitnega rezultata, da se je obrnil Avstriji v prid ..
Z drugimi bsedami povedano: Vse, kar je povezovalo koroške Slovence doslej idejno v narodnem življenju na krščanski podlagi, je treba osporavati tudi z navidezno znanstvenimi metodami in dosežki. Marksisti dobro vedo, da pomeni Slomškova pridiga o spoštovanju vere in jezika koroškim Slovencem idejni program, idejno osnovo za celotno kulturno in narodno delo, ki je v naslednjih desetletjih med Slovenci na Koroškem sledilo. Vemo tudi, kaj so slovenski duhovniki — kot Trunk in drugi — koroškemu človeku pomenili. Trunk je bil poleg dr. Lamberta Ehrlicha v plebiscitni dobi eden najvidnejših zastopnikov koroških Slovencev.
Ne bi se čudil, če bi zapisali v nekaj letih “Kladivarji” v ostri polemiki s katoliškimi vrstami, da so koroški plebiscit zaigrali slovenski duhovniki na diplomatski ravni, na drugi strani pa s tem, da so se v preteklosti zanimali le za kmečki živelj, delavskega, ki je odločil pri glasovanju za Avstrijo, pa da so skuzi vso zgodovino zanemarjali.
Tudi trditev glavnega urednika “Kladiva”, Mirka Messnerja, v okviru koroških kulturnih dni, da bo koroško vprašanje, če bomo gojili še naprej “čitalniško zvrst literature”, rešeno tako, da nas kmalu ne bo več, je naperjena proti Mohorjevi družbi, ki jo vodijo v pretežni meri duhovniki. Gotovo bi marsikatera knjiga vsakoletnega knjižnega daru bila lahko boljše izbrana, vendar živi naše ljudstvo na Koroškem slej ko prej od te vrste slovenske literature. To pričajo tudi številke. Mohorjeva družba ima na Koroškem skoraj 5,000 udov, z udi v inozemstvu pa skupno 9,000 članov. Nobena slovenska ustanova v zamejstvu ni v svojih udih tako ukoreninjena kot ravno Mohorjeva družba. Vpliv nobene slovenske kulturne ustanove ne seže tako globoko v narodovo dušo kot delo Mohorjeve družbe.
Zato razumemo, zakaj se zaletavajo ravno marksisti tako močno v to ustanqvo. “Naš tednik” je objavil pred tedni članek “Kluba slovenskih študentov na Dunaju” z izrazito protikrščansko usmerjenostjo ter napadi na Mohorjevo družbo in slovenske duhovnike. Vem, da je precej študentov tudi v dunajskem klubu, ki nočejo imeti nobenega opravka z marksizmom in ki s člankom, objavljenim v “Našem tedniku”, ne soglašajo. Vendar je prišlo do članka v imenu Kluba dunajskih študentov zato, ker imajo glavno besedo v klubu kladivarji in ker se “Klub slovenskih študentov” ne diferencira od kladivarjev.
Radikalizem kladivarjev ni samo naroden, ki je do neke mere vsekakor simpatičen, če odmislimo za trenutek njih izbiro sredstev, ampak je ta radikalizem vsaj v enaki meri, verjetno pa v vse večji meri radikalizem kitajske
Maove kulturne revolucije. S članki v svojem listu kladivarji nedvomno izpričujejo, da hočejo izpeljati take vrste revolucijo med koroškimi Slovenci. Se pravi, hočejo predvsem spodnesti krščanski temelj. Zato so proti poudarjanju in omenjanju idejnih razlik med koroškimi Slovenci, kljub temu, da sami ne zakrivajo svoje ideologije, zato se zaletavajo v Mohorjevo družbo. Njihova brezobzirnost v izbiri sredstev pomeni med koroškimi Slovenci hkrati moralno nazadovanje. Kladivarji vzbujajo videz, kot da doslej še nihče ni bil na Koroškem narodno tako zaveden kot oni. To je znana taktika monopoliziranja narodnosti ali pa kakega drugega perečega splošnega problema. In ta monopol postane merilo naprednosti in nazadnjaštva.
Marksistično usmerjena skupina študentov si je u-stvarila s podrobno socio-ekonomsko in prostorsko analizo nekaterih vasi Južne Koroške svojo idejno in politično osnovo. Nastane ob tem vprašanje po idejni in politični alternativi, konkretno vprašanje:	Kakšno je stališče Na-
rodnega sveta koroških Slovencev ob tem razvoju.
To je po mojem mnenju osrednje vprašajne v zvezi z občnim zborom Narodnega sveta, je to vprašanje, ki je življenjske važnosti za Narodni svet in naše katoliške u-stanove.
Dr. Valentin Inzko
I BESEDA L
lagisaške drobimioe
KANSAS CITY, Kans. — Župnija sv. Družine žaluje za Aleksom Martinčičem, ki je umrl 7. jan. 1972 v bolnici veteranov v Wadsworth-u. Bil je veteran druge svetovne vojne in invalid. Dosegel je starost 48 let. Zapušča mater, tri brate in eno sestro. Bil je član Društva sv. Petra in Pavla KSKJ. Veliko je pretrpel v življenju in umrl na posledicah vojne. Lahko rečemo, da je dal zdravje in življenje za domovino, da bi bilo nam lepše ... Imel je lep pogreb. Med sv. mašo zadušnico je njegova duša dobila mnogo sv. obhajil od ožjih sorodnikov in faranov. Priporočimo ga v molitev, naj po telesnem in notranjem trpljenju najde počitek v naročju božjem.
“Our Sunday Visitor” je priobčil članek: “Slovenian Americans”. Prijetno- presenečenje, za katero dolgujemo zahvalo g. Konradu Mejaču, ki je članek spisal za spominsko knjigo posvečenja slovenske kapele v Washingtonu. Imenjeni list je članek ponatisnil in mu posvetil pozornost s tem, da ga je priobčil na prvi strani, vsaj tretjino članka, ne pa samo kje daleč zadaj ... Na prvi strani je tudi Baragova slika. Franka Lau-scheta fotografija in posnetek naslovne strani Baragovega indijanskega slovarja tudi krasita članek. Hvala Bogu, da smo enkrat le prišli do tega, da nas bodo katoliški Amerikanci poznali in nas ne bodo metali v isti koš s Čehi in Slovaki ter drugimi slovanskimi narodi.
*
Že naprej se veselimo knjige, ki jo piše neutrudni narodni delavec dr. Edi Gobec, profesor na Kent univerzi. S tem delom nas bo prikazal širšim krogom A-merike. Vzbudilo bo gotovo posebno zanimanje med inteligenco in študenti, ki svojega profesorja spoštujejo in občudujejo. Bog daj gospodu zdravja, da bo mogel končati, kar je začel: Da bodo Amerikanci vedeli, da Slovencem ni treba kloniti hrbtov in glav pred nobenim, ker smo imeli in še imamo može, ki so naša dika in ponos. S svojimi talenti niso bogatili samo domovine, ampak so delili od svojega bogastva tudi drugim narodom po svetu, kjer koli so si ustvarili dom.
a
Najlepša, najbolj koristna, najbolj razširjena knjiga je Sv. pismo. Drugo mesto v svetovnem slovstvu pa gre knjižici “Hoja za Kristusom”, ki je prestavljena v vse jezike. Tudi Slovenci jo poznamo — preskrbela nam jo je Mohorjeva družba. Spominjam se, da sem se že kot otrok seznanila z njo. Na učiteljišču nam jo je priporočala s. Lavrencija. Ravno te dni sem dobila pismo od njene bivše u-čenke, ki mi pove, kako ji je bi-
: NARODA I
I
la “Hoja za Kristusom” zvesta spremljevalka skozi vse tegobe in križe življenja. Se sedaj prebere vsak večer pred počitkom vsaj en odstavek, šolske sestre smo pa čitale ta “vade mecum” vsako jutro, preden smo šle na delo.
Ta knjiga je bila duhovna hrana svetnikom. Mala Terezija ni hotela citati vsako jakih duhovnih knjig. Evangelij in “Hoja za Kristusom” sta ji zadostovala. V tem je našla vse, kar je njena duša potrebovala in izoblikovala se je v veliko svetnico, vzor naši dobi. Mladi, stari, duhovniki, redovniki in laiki, vsi lahko varno hodijo po poti, ki jo kaže knjiga: Po poti proti nebesom, naši pravi domovini. Če se človek ravna po nasvetih “Hoje za Kristusom”, ne more zgrešiti cilja. Ne samo katoličani, tudi verniki drugih krščanskih ver se s pridom poslužujejo te knjige, tega duhovnega bisera v slovstvu. V dobrih in slabih časih, v miru in vojni, v bolezni in zdravju, v sreči in nadlogah, je “Hoja za Kristusom” vodnik, svetovalec, tolaž-nik... Vsak, če le išče, najde v tej knjigi, kar je primernega zanj.
Čudim se, zakaj še ni sv. Cerkev prištela pisatelja “Hoje za Kristusom” med svetnike. Da je bil Tomaž Haemerken svetniška duša, ni dvoma. Imenujejo ga “Kempčana”, ker je bil 1. 1380 rojen v Kempen-u, Nemčija.
Še mlad je postal avguštinec v Zwolle, blizu Amsterdama, Nizozemska. Tam je preživel vseh 91 let. Umrl je leta 1471. “Hojo za Kristusom” je izdal, ko je bil 48 let star. Iz ponižnosti se ni podpisal. Deset let pozneje so njegovi sobrat j e zopet natisnili knjigo z opombo, da jo je spisal Tomaž Kempčan.
Na grobu Kempčana je spomenik, ki ima vklesano: “Miru ne najdeš razen s knjigo v samostanski celici in v Kristusovi bližini. Iskal sem miru vsepovsod in našel sem ga samo v kotičku z malo knjižico.” Našel je torej mir, srečo v samoti, tišini — ne v hrupu sveta, v pogovorih . ..
Lani so v Kempenu praznovali 500 -let nico Kempčanove smrti. Nemška pošta je izdala posebno znamko v njegov spomin. Mesto Kempen je pripravilo za slovesnost spominsko svetinjo. 15. maja 1971 so prepeljali Kempčanove telesne o-stanke iz Nizozemske v Kempen in jih izpostavili v farni cerkvi, kjer so ostali ves teden. Nato so jih zopet prepeljali nazaj na samostansko pokopališče v Zwolle.
Upam, da je “Hoja za Kristusom” še vedno priljubljeno duhovno branje med Slovenci — tudi v Ameriki.
*
še: Mohorjevke. Potopis g. Zaletela “Po Afriki in Južni A-meriki” je silno zanimiv. Posebno bo všeč misijonskim pri-
jateljem. S kolikimi težavami se morajo naši slovenski misijonarji boriti! S posebnim zanimanjem sem čitala o delovanju slovenskih duhovnikov v Čilu. Delujejo med katoličani, ki so samo krščeni, a nič ne vedo o svoji veri. Še Kristusa ne poznajo. Kako g. Kupljenik misi-jonari med Čilenci, pove pisatelj na str. 218-225. To nam bo v pouk, da moramo zelo moliti za Čilence, da bi dobili duhovnikov, ki bi jih poučili o naši veri. Ni čudno, da je Čile dobil komunistično vlado, ko ljudje ne poznajo niti glavnih resnic naše vere.
Molimo za duhovniške poklice — za poklice redovnic, ki so pomočnice misijonarjev. Vplivajmo z besedo in zgledom na mladino, ki se oddaljuje od ^poklicev ...
*
Mr. Anton Orel, zvesti žup-Ijan naše fare in zaveden Slovenec, je že naročil Mohor jevke za 1. 1973. Lep zgled nam je dal. Upajmo, da bo našel vsaj nekaj takih v župniji, ki mu bodo sledili in žrtvovali $5 za dobro stvar. Bog daj, da bi se število Mohorjanov podvojilo med nami.
s. M. Lavoslava
-----o------
Banket in 0, ¥ojno¥iešs
EUCLID, O. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu priredi običajno letno večerjo za člane in splošno javnost v nedeljo, 13. februarja, v SDD na Recher A ve. Ker je Klub velik in dvorana vselej premajhna, smo tokrat najeli obe dvorani. V spodnji bo večerja, v gornji pa ples.
Vstopnice so samo po $2.50 za osebo, samo za ples pa $1. Servirali bodo od 4. do 7. ure. Richie Vadnalov orkester bo pri-leč igrati ob 6.30. Da bo večerja izvrstna, vam jamčijo naše kuharice, ki imajo patent za pristno slovensko kuhinjo. Pripravile vam bodo mlade kokoši in pečeno govedino.
Zato si nabavite vstopnice takoj, da ne bo prepozno, ker število je omejeno. Pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike in prijatelje, da bodo imeli “gut tajm” z nami vred. Za rezervacijo pokličite blagajnika Andre-wa Bozicha, 481-7094.
Ker je bilo v časopisih objavljeno, da bodo davki za nad 65 let stare hišne posestnike v državi Ohio za prihodnje leto znižani in ker smo pri tem prizadeti skoro vsi upokojenci, smo povabili okrajne ga nadzornika (County Auditor) G. Vojnovi-cha, ki je sin slovenske matere in srbskega očeta, da pride *na prihodnjo sejo, 3. februarja, m nam podrobno raztolmači tozadevni zakon. Odgovarjal bo tudi na vprašanja. Znižanje se bo vršilo na osnovi dohodkov, kar je vsekakor pravično.
Vojnovich se je prav rad odzval našemu povabilu. Zato je potrebno, da pridete na prihodnjo sejo v obilnem številu. Po seji bo prigrizek in zabava.
Frank Česen, por.
-----o------
iOic za P631MŠ
cerkljanski fari na Oefeiijskem
DETROIT, Mich. —- Čital sem, da bo cerkljanska fara sv. Mateja na Dolenjskem obnovila in uredila prezbiterij v župni cerkvi. Cel prezbiterij bo v marmorju. Nov oltar, tabernakelj in krstilnica bodo tudi iz marmorja. Cerkev bo dobila tudi krasna, nova okna, delo akademskega slikarja Staneta Kregarja. Za vse obnovitveno delo, ki bo v skladu z novim bogoslužjem, je naredil načrte prof. arh. Tone Bitenc, učenec velikega Plečnika.
Ko sem čital zgornjo vest, sem dejal sam pri sebi: Zakaj ne bi Slovenci iz cerkljanske fare ob Krki pomagali z darovi.
Čeprav jih morda ni v ZDA veliko, bi vendarle lahko nekaj prispevali za farno cerkev.
Podpisani sem imel novo mašo v cerkljanski fari ob Krki, Starši so bili tamkaj krščeni in hodili tamkaj k službi božji. Zato se sedaj zanimam, da bi pomagal zbirati darove v pomoč obnovitve farne cerkve.
Vstanimo Cerkljam! Skočimo na pomoč!
Jaz sem pripravljen sprejeti in odposlati darove. Vaše darove lahko pošljete na moj naslov:
Father Leonard Bogolin, OFM St. John Vianney Church 386 Geneva Ave.
Highland Park, Mich. 48203
IZ NAŠIH VRS1
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino in prilagam dar za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sem zadovoljen. Vsemu osebju prav lep pozdrav in vse dobro v novem letu!
Angela Platnar
*
Leisach, Osttirol. — Spoštovano uredništvo in uprava! Vaše sporočilo, da bom še naprej brezplačno dobival Vaš list, me je zelo razveselilo. Vsem, ki imajo zaslugo za to, se od srca zahvaljujem. Bog povrni dobroto!
Ameriško Domovino zelo rad prebiram. Tako sem na tekočem, kar se dogaja v deželi preko morja. Tudi sestra, ki je pri meni, list rada bere.
Moj najlepši pozdrav vsem! Vdani in hvaležni
Msgr. dr. Jos. Jagodic
*
Cumana, Venezuela. — Spoštovani g. urednik! Obenem z voščili za srečno in uspešno novo leto pošiljam naročnino za Ameriško Domovino.
Vas najlepše pozdravlja Vaš vdani
Dr. Teodoro Vovk Maurin *
Chicago, 111.' — Spoštovano uredništvo! Pošiljava ček za A-meriško Domovino in prilagava dar za njen tiskovni sklad.
Želiva Vam srečno in uspeha polno novo leto 1972. Da bi A-meriška Domovina še dolgo prihajala v naše slovenske domove.
Upava, da bova spomladi, ko bedo rožice vzcvetele, spet zagledala v listu Žensko košarico, napolnjeno s cvetjem. Zelo bova vesela tega.
• Hvaležna sva, da včasih ponatisnete koristne zdravstvene nasvete primarija dr. Meršola. Se priporočava za nje.
In še Kotičkovega strica bi rada pocukala in ga vprašala, kako se kaj ima? Toliko lepega nam je napisal.
Vsem prav lep pozdrav!
Joseph in Mara Virant
Dunaj, Avstr. — Spoštovani! Ob začetku novega leta se spominjamo vseh, ki so nam v preteklem letu na kakršenkoli način storili kaj dobrega.
Med temi ste tudi Vi, ki ste nam dobrohotno pošiljali Vaš cenjeni dnevnik. Prisrčno se Vam zahvaljujemo in se priporočamo tudi za bodoče.
Kot prispevek za poštne stroške Vam tu prilagam 10 dolarjev in Vas lepo pozdravljam.
Za visokošolski dom Korotan Ivan Tomažič
*
Graz, Avstrija. — Spoštovana Ameriška Domovina! Danes sem prejel Vaše sporočilo, da je Liga K.S.A., New York, plačala zame naročnino za leto 1972. To sporočilo me je zelo razveselilo, ker sem se na Ameriško Domovino zelo navadil, saj mi jo pošiljate že nad dvajset let.
Po Vašem časopisu sem informiran, kakšno je življenje v A-meriki in med Slovenci. Po
funkciji, ki sem jo preje imel, sem bil spoznal veliko ljudi, ki so se pozneje preselili v prekomorske kraje in se naselili tudi v USA in v Kanadi. Zato Ameriško Domovino vedno rad vzamem v roke, kadar pride. V drugi polovici lanskega leta je neredno prihajala. Ste imeli s pošto in s stavkami neke težave, kot sem bral. Vem, da pošta ni v Vaših rokah in zato zamuda ni po Vaši krivdi. Vi jo redno izdajate in zato Vam vsa čast!
Veliko uspehov in božjega blagoslova v letu 1972.
Lepo pozdravljam!
Hafner Janez
*
Lorain, O. — Cenjeno uredništvo! Priloženo Vam pošilja^1 celoletno naročnino. Prav lep0 se Vam zahvaljujem za zanimN slovenski časopis, katerega pr^v rada prebiram.
Vas vse prav lepo pozdravljal11 in Vam želim mnogo naročnikov in zdravo novo leto 1972.
Agnes Jančar
*
Nanaimo, B. C., Kanada. Spoštovani! Hvala za opozoril0’ la mi bo potekla naročnina. T11 Vam pošiljam enoletno naročnino.
Z listom sem zadovoljna, če' prav se včasih zakasni za celih leset dni. Zelo pa pogrešal11 ‘Zensko košarico”.
Uredništvu, upravi, vsem bral' cem in bralkam želim srečn0 iovo leto 1972 in vse lepo P°' Mravljam!
Annie Blazich
------o------
Mmm ilana Narodnega ©ikra la Slmsiija
V Narodnem odboru za Sl° /enijo sta bili dve mesti že da časa prazni, SKD-SLS. Zapustl la sta jih dr. J. Basaj in r°v M. Kranj c, oba že v visokih tih.
iž'
Vodstvo SKD-SLS je na
Ot'
roja'
M'
iei1
Praznjeni mesti imenovalo mar j a Mauser j a, znanega ka in vnetega kulturnega del ca v Torontu v Kanadi, in Fr ca Sekolca v Londonu na gleškem.
Otmar Mauser je bil 1	^
1. 1927 v Podbrezjah, osnovn0 ^ srednjo šolo je obiskoval v 17 nju, kjer je bil delaven v d1 ških in mladinskih organi23 ^ jah. Med vojno je bil zaposl6?.^ Kranju v mehanični delaVIT^
in je istočasno obiskoval'J0*1 ^
no šolo. V decembru 1945 J® skupno s starši in bratom ^ lom in njegovo ženo aretira*1 OZNE in odpeljan v	^
na Jesenicah. Komunisti s° ^ končno pognali preko meJ®,^
Oh
Madžarsko, od koder so sreC
prišli v Gradec v Avstriji-mar je leta 1948 odšel v -M1 v jo, kjer je delal nekaj čas1^ rudniku, pa se leta 1954 PreS v Kanado.
Franjo Sekolec je bil
jibO'
1. 1909 v Pobrežju pri h/iaT^j, ru, obiskoval gimnazijo v boru, pa nato diplomiral na .orlj,
zofski fakulteti v Pred drugo svetovno

j*
voj1**
bil več let mariborski ure Slovenca, pa se v začetku v pred Nemci umaknil v Idl*tVi) no. Od tam ga je ure^* jjd Slovenca poslalo za zastopj v Novo mesto. Ko so Nemcl ^ vojno bombardirali Novo ^^jj-je bila ubita njegova žena ka, roj. Pograjc, in dva Živa je ostala samo 6 ie ^ stara hčerka. Po nastopu h ^ nističnega režima se je F- ,e V lec izselil v Anglijo, kjer 1 j, službi pri angleškem Pul .g i stičnem podjetju. Poročen ^ go. Nado, vdovo po dr. Kra ^ v-ki je bil ubit od partiza*10 Grčaricah.	.	^
Obema novima članoma čestitke in obilo uspeha govornem in napornem, P^jč nehvaležnem n a r o dno-P nem delu!	. p,
F. S. FINŽGAR:
PREROKOVANA
SLIKE IZ SVETOVNE VOJNE
“Zbogom, oče — zbogom . .In naenkrat je občutil, da ga je tiščalo v srcu, da je vse veselje ubito, da so vsi upi pokopani. V lastni lepi hiši je gledal tuj rod, ki je težko čakal njegove smrti in godrnjal, ko je on, star in truden in žalosten, kašljal pri peči.
“Našega ne zadene. Štirideset jih že ima. Ne pride na vrsto.” Tako se je tolažila žena Mana, mati sedmih otrok. In vendar si je brisala vso mašo solze. “Če bi pa le moral iti?” Zagledala je pred sabo sedem lačnih obrazkov, sedem rok je segalo po kruhu. “O1 moj Bog,” je vzdihnila tako glasno, da se je soseda ozrla nanjo. “Ko nimamo ne svoje strehe ne njive ne nič. Samo njegove roke. In če mu te sovražnik odseka ...” Spet je potegnila z ruto čez oči. Soseda jo je razumela. “Vaš ne pojde! Tako starih ne bodo pobirali. Ne jokaj, Mana!” Mana se je ozrla v šepetajočo sosedo. Z očmi se ji je zahvaljevala in prosila: ‘“Bog te usliši!”
Pri kropilniku je stala Francka. Za čudo je pobledela, ko je slišala o vojski. Počasi in prikrito se je ozrla čez rame na desno. Tamkaj je stal on. V tla je gledal sredi fantov. Toda občutil je njen pogled in zaslišal' vprašanje: “Matija, kaj sedaj?”; Zardel je, se prestopil z leve noge na desno in spet povesil glavo. Vse je bilo dogovorjeno. Še pred jesenjo bi se vzela. Sedaj pa to! Če je res, kar sluti Francka? In zdelo se ji je, da vsa vojska ni tako grozna, kakor bo grozna njena sramota.
Župnik je maševal, strežnik pozvonjal. Ljudje so se križali in trkali mehanično na prsi. Ko so vstali k zadnjemu evangeliju, je pogledal sosed soseda in vsak je občutil, da ga je sram. “Če mi je videl v srce sedajle, kako sem se bal. O, skrijem.”
Orglavec je odprl vse registre, po cerkvi je zagrmelo, ljudje so se usuli iz nje. Fantje prvi, za njimi možje. Celo žene, ki so rade pomolile še po maši, niso strpele, da bi župnik odšel v zakristijo.
“Sedaj gremo!” je kričal fant sredi gruče pred cerkvijo in si
segel po kladivo in začel.
Prvi žebelj mu je izpodletel in padel na tla.
“Poberi!” je zarežal na dečka, ki je stal ob lestvi. Ob tem so mu zdrknili vsi žeblji izmed redkih zob.
Petrin se je razjezil, se okre-nil na lestvi in srdito gledal med ljudi, ki so se smejali.
“Sedaj se vi smejete, jutri se bom smejal jaz; gotovo, da se bom, kakor je žalostna ta reč.”
“Zabavljal ne boš,” je iztegnil kovač težko, črno roko, ki je tudi nedelja ni mogla do dobrega umiti.
“Le žugaj; kovač, ti vedno žugaš. In vsi žugate in se upirate zoper vsak razglas, ki vam ga pribijem na desko. Ampak tale vam zaveže jezike. Le poglejte!”
Petrin je povzdignil lepak in kazal s kladivom na podpis: “To ni župan, tudi okrajni glavar ni, to je” —- s sklanim glasom je kakor zapel — “To je c. in kr. Apostolsko Veličanstvo. Kovač, modrijan, ali veš, kdo je ta?”
“Bolje ko ti!”
“No, torej...”
Petrin se je spet iztegnil na zid, jemal žebelj za žebljem iz rok dečku in pribijal. Ko je dovršil, je zlezel molče z lestve, jo zadel na rame in odšel.
“Preberi!” je zaklical za njim Mlinarjev.
“Če ne znaš brati, se zapiši v šolo!” mu je odvrnil užaljeni Petrin ter zavil na dvorišče, kjer si je bil izposodil lestvo.
Gruča je stopila bliže k zidu. Kolenov Jaka, bivši četovodja in načelnik gasilcev, je začel brati na glas.
“Pet zborov je poklicanih,” je razlagal. “Med njimi tretji, to je naš.”
“Pa do katerega leta?” je rinil kovač naprej.
“Vsi do dvainštiridesetega!”
“Beri še enkrat,” je prosil siv mož iz ozadja. Glas se mu je tresel.
“No, poslušaj: Vse dvainštiridesetletne in mlajše črni vojski zavezane osebe. — Ali si razumel?”
“Bog se usmili,” je polslišno zaječal sivi kmet iz ozadja, Jančar s Kozjega hriba.
“Huda bo,” je omenil kovač
popravljal klobuk po strani. Ob-1 čisto ponižno. Zobe je naglo stis-
činski sluga je stal na kamnu. | nil in po bledem licu so mu utri-
Krog njega so se gnetli fantje !Pale mišice.
^ možje.
Za njihovimi hrbti so hitele ženske proti domu.
‘Petrin, beri! Kaj se obiraš?” jo zaklical nekdo izmed množice na sluga.
Še prezgodaj izveš, fante! ihrej poslušajte:
Njegovo c. in kr. Apostolsko ^Mičanstvo je najviše blagovo-ho zapovedati mobilizacijo ...” Sluga je bral, slabo bral, zato s ^em bolj važnim izrazom na licu. n ko je končal, je dostavil: Potemtakem veste, da morate Vsi na vojsko!”
Nato je skočil s kamna in si riaredil gaz med gnečo.
Nekdo ga je vprašal o nečem. v. -Šmite! Nabijem vam na ob-clnsko desko!”
Naglo je odšel na vas, ljudje
s° krenili molče v gručah za
njim.
Občinski sluga Petrin je pri-3es^v*co 3° prislonil na 1 > kjer je visela črna razglasna ska. širojto se je razkoračil, a Je dosegel stopnico; zakaj r^ega klina ni bilo v lestvi. V 0 i mu je vihral velik lepak, iz ePa mu je gledal ročaj kladiva, f<?^mi 3e držal žeblje.
ani lezeš gbr do strehe?” se fantSlaSil ^bnarjev, naj starejši
Ali bomo hodili brat na le-stVo?,,
• mu je pomagal drug. kj,- ebdn je stiskal z zobmi že-ie> razgrinjal lepak po zidu,
Četudi ne poslujete z nami, bi Vas mi radi imeli na sliki
The Cleveland Trust Bank Americard je tako vredna izkaznica, da bi mi želeli, da bi jo imel vsak, ki si jo želi.
Vi dobite Vašo lastno barvasto sliko na izkaznici, s katero se lahko neoporečno legitimirate.
S to izkaznico imate privilegije po trgovinah, na gasolinskih postajah, pri letalskih družbah in. v restavracijah po vsem svetu.
Z njo lahko dobite takojšnji predujem gotovine v vsakem Cleveland Trust uradu plus v 3,750 drugih bankah po vsej deželi.
In končno, Vi niste odgovorni za nepooblaščeno rabo, če je izkaznica izgubljena ali ukradena.
Zato se oglasite v naši banki, ko ste na poti v Vašo. Preskrbite si BankAmericard.
Je brezplačno.
fQf" CLEVELAND TRUST
Service Marks Owned and Licensed by BankAmerica Service Corporation
liF £ S liF 1
r 4
■Ihii
Smučarska vlečnica v Slov. goricah
Avstrijska obmejna občina Mureck je pripravljena prevzeti vse stroške za graditev smučarske vlečnice nekje na območju Lokavca v Slovenskih goricah. Vlečnica naj bi služila avstrijskim in domačim šolarjem za smučarske tečaje v zimskem času.
Smrt prof. Tomaža zargaja
Na večer pred praznikom Brezmadežne lanskega decembra so pokopali na kamniških Žalah Tomaža Žargaja, profe-j deJal> da 50 v dogovarjanju o
izmed takšnem načinu kooperacije, kolikor je njemu -znano, že pre-
plačevali pri njih zaposlenim jugoslovanskim delavcem samo del zaslužka, kolikor ga potrebujejo za življenjske stroške, o-stanek pa bi prenesli na naše podjetje, ki ibi delavcem izplačevalo protivrednost v dinarjih.
Te devize v blagajni domačega podjetja bi se, na podlagi predpisov, obravnavale kot dohodek od izvoza storitev; podjetje ima pravico, da zadrži zase celoten znesek. S tem denarjem bi uvažali avtomobilske dele in jih v naših tovarnah montirali. Predstavnik Tomosa je
10 župnij, frančiškani 12, minoriti 7, križniški red 8, jezuiti 4, lazaristi 3, dominikanci 1, salezijanci pa kar 24.
Znižane zahteve
Republiška vlada je omilila predpis, po katerem je bilo treba imeti za zaposlitev dokončano osemletko. Po novem za 87 poklicev ni nujna popolna osemletka: od tega je 11 poklicev iz metalurgije, 6 poklicev iz gumarske industrije, 1 iz rudarstva, 1 iz gozdarstva, 5 iz čevljarske"’ industrije, 3 iz gostinstva in 40 iz raznih obrti. Problem je nastal predvsem ob meji z Avstrijo, kjer ne zahtevajo končane osnovne šole ter je mnogo mladih hodilo delat v Avstrijo.
“Sedaj gre pa zares, ko so nas zgrabili vse hkrati.” “Prerokovana, prerokovana, prijatelji!”
Vsi so se ozrli za hripavim ki je zaklical od zadaj. Tamkaj je stal na palico oprt starček Snoj. “Prišla so leta svete Šem-bilje, le verjemite, da so prišla.” “Pojdite no, oče, vi in vaša Šembilja,” se mu je porogal Mlinarjev in se zasmejal sam, ko se niso drugi.
“Le smej se! Sveta Šembilja je bila Salomonova sestra in svetnica, ti si pa galijot! In Bog ji je razodel: Po Kristusu tisoč, pa nič več tisoč, potlej pa še in še. In taka bo stiska takrat, da še svojim šolnom ne privošči, da bi bili na svetu. Potem bi pa še sama rada od mrtvih vstala, tako bo dobro.”
Starček se je obrnil in počasi odšel.
Med gručo je utihnil vsak dovtip. Začelo je rositi. Nekateri so razpeli dežnike. Molče so se razhajali.
(Dalje prihodnjič)
sorja v pokoju, enega nekdanjih gojencev Zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Lj. Želel je postati duhovnik, pa mu je to preprečilo šibko zdravje. Po nadaljevanju šolanja v Zagrebu je deloval kot prosvetni delavec v Tržiču, Novem mestu, Brežicah, po zadnji vojski pa na kamniški gimnaziji.
Življenjska pot rajnkega ni bila lahka; a je vse udarce prenašal z dvignjeno glavo. V Novem mestu mu je bombni napad uničil dom. Dolga leta ga je mučila bolehnost; doživel je veliko krivic. Moč, da je mogel vse prenesti, je zajemal iz sv. maše in sv. obhajila. Njegova očetovska skrb se ni končala z vzgojo njegovih štirih otrok, marveč je segel njegov duhovni vpliv še daleč čez njegov domači hišni prag. Zato pa je imel tudi lep pogreb.
Do deviz z izvozom delavcev
Kakor se govori, so naše tovarne na tem, da začno montirati avtomobile, ki so jih doslej uvažale. Kot piše “Borba”, gre menda za vozila Peugeot in BMW.
Na kakšni podlagi bi se pri
Tretjino bi jih rešili
NEW YORK, N.Y. — Zdravstveni strokovnjaki trdijo, da bi bilo eno tretjino onih, ki letno umrjejo na raku v ZDA, mogoče rešiti, če bi njihovo bolezen pravočasno odkrili in jo pravilno zdravili.
jo 0.26-odstotni dopolnilni proračunski prispevek za investici* je v zdrastvu, pa tudi nekatera podjetja so se obvezala z raznimi pogodbami o sofinanciranju tega oddelka.
Ker imajo podjetja težave z likvidnostjo, je priliv denarja zelo nizek. Kreditna banka v Ptuju je že obvestila, da bo prenehala s financiranjem, če ne bo večjega dotoka denarja iz pogodbenih obveznosti.
cej daleč prišli.
Kaj bodo ukrenili proti našim podjetjem, ki se pečajo s takimi rečmi, je povsem negotovo — saj delajo v skladu z zakonom!?
(“Delo”, Ljubljana)
Zanimivo odlikovanje
Norveški kralj Glav V. je odlikoval prevajalca prof. Janka Modra z medaljo Sv. Glava za njegovo uspešno p r e v a j an j e norveške literature v slovenščino. Odlikovanje je Modru izročil norveški konzul Rene Ru-žanski 22. novembra v ljubljanskem hotelu Lev. Kralj Glav je odlikovanje podpisal 15. marca 1971.
Duhovnikov še manjka
Kljub razmeroma velikemu številu duhovniških poklicev v Sloveniji še vedno manjka precej duhovnikov. Mnogi župniki upravljajo po dve ali celo tri župnije.
V ljubljanski nadškofiji je 660,000 vernikov, ima pa nadškofija 292 župnij, od katerih je 60 župnij brez ■ stalnega duhovnika.
Mariborska škofija ima 740,-000 katoličanov, ki žive v 275
Lasulje izdelujejo tovarniško
Ljubljansko podjetje Ilirija je edina tovarna v Sloveniji in Jugoslaviji, ki izdeluje lasulje za dame. Lasulje imajo ime Narta-las, naredijo pa jih letno približno 35,000. Lasulje Nartalas so izdelane izključno iz sintetičnih las,, ki jih uvažajo iz zahodnih držav.
Ker je veliko povpraševanja za lasuljami iz pravih las, so se odločili pri Iliriji tudi za izdelavo le-teh. Lase bodo uvozili iz Indije. Indijski in kitajski lasje so daleč najmočnejši in najkvalitetnejši. Za moške lasulje do sedaj ni niti v ostalem svetu dosti povpraševanja, vendar se Ilirija bavi tudi z mislijo o izdelovanju moških lasulj, brad in bradic pa tudi brk in brčic vseh vrst, od mehiških do španskih.
Tri milijone beguncev se že vrnilo v Bengalijo
KALKUTA, Ind. — Indijska vlada je objavila, da se je že tri milijone bengalskih beguncev vrnilo v svojo domovino. Vsak dan jih pošljejo iz Indije nazaj v Bengalijo po 200,000. Skupno jih je bilo v Indiji okoli 10 milijonov.
V	Rodeziji črni nemiri
GVELO, Rod. — Tisoči črncev so demonstrirali v črnem delu mestu v ponedeljek, pa nato drli v bel del mesta s kriki in gesli proti sorazumu, ki ga je sklenila vlada Rodezije z vlado Velike Britanije o novi u-stavi Rodezije. Policija je črnce razgnala s plinom solzivcem.
Policijo, ki je pozvala v službo rezervo, so podpirale vojaške čete. Do izgredov in nemirov je prišlo, ko je bilo napovedano, da bo prišla v to srednjerodezij-sko mesto britanska komisija, da dožene, kaj sodijo črnci o sklenjenem kompromisu.
Vse kaže, da črne množice kompromisa ne marajo, ker jim dejansko nova ustava ne daje politične in druge enakosti z vladajočo belo manjšino. Po kompromisni ustavi do enakosti še ne bodo prišli 20, 30 ali celo 50 let. Kljub temu je verjetno, da bodo poglavarji črnih plemen, ki imajo edini besedo, kompromis sprejeli.
V	Londonu je nad kompromisom yeliko nezadovoljstvo, toda izjavljajo, da je to vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče doseči.
MAU OGLAS!
V najem
Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380.
(x)
nas začela montaža teh avto mo- župnijah, od katerih je nezase-
bilov? Odgovor utegne biti raz-predstavnik tovarne Tomos na seji upravnega odbora jugoslo-viden iz tega, kar je povedal vanske zbornice za razvoj gospodarskega sodelovanja s Francijo. Rekel je, da nekatera naša podjetja pridejo do deviz dejansko z izvozom delavcev. Francoski delodajalci bi namreč — po dogovoru s svojimi jugoslovanskimi kooperanti —- iz-
žagi so ustavili
Gozdno gospodarstvo Bled je z novim letom ukinilo žagi na Belci in v Podnartu, ker more obrat na Rečici pri Bledu zrezati ves les, ki ga posekajo na Gornjem Gorenjskem. Delavce, ki jih je okrog 20 na obeh žagah, bodo preusmerili v druge podobne obrate. Tako bodo z Belce delavci šli na Dovje, kjer že dokončujejo novi del mizarske delavnice. In tudi ta obrat bodo preusmerili od izdelovanja avtomatskih kegljišč na stavbno pohištvo.
Izpopolnitev bolnice v Ptuju
Prizidek novega kirurškega oddelka Ptujske bolnice je pod streho. Toda do popolne izdelave je še dolga pot. Delavci za-
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Iščemo izkušeno kuharico za 5 dni v tednu, 6 ur dnevno. Oglasite se osebno pri
TWENTIETH CENTURY BOWLING LANES 16525 Euclid Ave.
Lot naprodaj
40 x 120 blizu “freeway”, trgovin in cerkve sv. Kristine in šole. Kličite RE 1-6717.
(15)
Išče sobo
Pošten slovenski rojak išče opremljeno sobo s kuhinjo, primerno za študij. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine, tel.
431-0628
-(13)
(x)
denih 40.
Še slabše je v apostolski administraturi Koper, ki ima 210,-,
GOO vernikov v 206 župnijah, a med temi je kar 70 nezasedenih.
Prav redke so tudi župnije, ki bi imele še kaplana.
Kljub temu, da so mnoge župnije prevzele razne redovne družine, je 170 župnij brez stalnega dušnega pastipja. Tako u-pravljajo v Sloveniji kapucini Fosleni v gospodarstvu plačuje-
Help Wanted — Female
GENERAL GARMENT FACTORY HELPER, ASSISTING CUTTER,
5 days per week, hourly rate, no experience necessary. Will train. Call days 881-5459
(14)
Lastnik prodaja
ranč hišo v Wickliffu, 3 spalnice, vgrajeni štedilnik, priključena garaža, na pol akra veliki parceli. Prava prodajna cena!
Kličite 692-1205
-(16)
V najem
Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski .slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431.
(15)
Če imate za oddati stanovanje v Collinwoodu, E. 185 St. okolici ali v Euclidu, nas pokličite, ker imamo solidne družine, ki čakajo na stanovanje.
KNIFIC REALTY 481-9980
2 hiši naprodaj
Enodružinska 6 sob in enodružinska 5 sob na enem lotu, dvojna garaža, sadna drevesa, blizu šole, cerkve, buse in trgovin; blizu doma ostarelih, na dobrem prostoru. E. 185 St. in Lake Shore Blvd. Kličite 235-4876 ali 531-1029.
-(17)
Naprodaj v Euclidu
da se uredi zapuščina, zidana kolonialna hiša, tri spalnice, dvojna garaža. Za pojasnila kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 731-2169
(14)
CLLEXANBRE DUMASj
Grof Monte Cristo
“To je obraz gospoda Monte Crista!” vsklikne Villefort s plašnim pogledom.
“To je še nekdo drugi, gospod kraljev prokurator; iščite boljše in bolj daleč v preteklosti!”
“Ta glas! Ta glas! Kje sem ga vendar prvič slišal?”
“Prvič ste ga slišali v Marseillu pred triindvajsetimi leti, na dan svoje zaroke z gospico de Saint-Meran. Pomislite nekoliko!”
“Vi niste Busoni? Vi niste Monte Cristo? Moj Bog, vi ste tajen, neizprosen, morilen sovražnik! V Marseillu sem moral kaj zakriviti proti vam! O, nesreča!”
“Da, prav imaš, tako je,” pravi Monte Cristo in prekriža roke čez svoje široke prsi. “Išči, išči!” “A kaj sem ti vendar storil?” vzdihne Villefort, katerega misli se medejo bolj in bolj. “Kaj sem ti storil? Povej! Govori!” “Obsodili ste me k počasni in strašni smrti, umorili ste mojega očeta ter mene oropali ljubezni, prostosti in sreče.”
“Kdo ste? Kdo ste vendar? Moj Bog!
“Prikazen nesrečnika sem, katerega ste dali vreči v ječe gradu Ifa. Ko je ta prikazen končno vstala iz groba, jej je dal Bog masko grofa Monte Crista ter obsul z demanti in zlatom, da bi je ne spoznali do današnjega dne.”
“Ah, spoznavam te, spoznavam te,” pravi kraljev prokurator. “Ti si...”
“Edmond Dantes!”
“Ti si Edmond Dantes!” zakriči kraljev prokurator in pograbi grofa za roko. “Torej pojdi z menoj!”
In odpelje ga po stopnicah. Monte Cristo mu začudeno sledi, ne vede, kam ga vede kraljev prokurator, in pričakujoč kako novo katastrofo.
“Glej, Edmond Dantes,” pravi Villefort in pokaže grofu trupli svoje žene in svojega sina, “glej, dobro si se maščeval!”
Pri tem strašnem pogledu Monte Cristo prebledi in začuti, da je prestopil mejo osvete, da več ne more reči:
“Bog je za me in z menoj.”
S čutom nepopisnega strahu v srcu plane k otrokovemu truplu, odpre njegove oči, potiplje žilo in odhiti ž njim v Valenti-nino sobo, katero za seboj dvakrat zaklene.
“Moje dete!” vsklikne Villefort. “Odnesel mi je truplo mojega deteta! O, prekletstvo, nesrečo, smrt tebi!”
In hoče planiti za Monte Cri-stom; toda kakor priklenjen ostane na mestu, oči se mu izbu-lijo, njegovi prsti se krčevito zarijejo v prsi, in kri jih pobarva. Žile se mu napno, glava mu prične žareti kakor ogenj.
Ta otrplost traja nekaj minut, dokler se mu pamet ne zmeša popolnoma.
Nato silno zakriči, se glasno zasmeje in plane na stopnice.
Za četrt ure se odpre Valen-tinina soba, in vnovič se prikaže Monte Cristo.
CHICAGO, ILL.
A VERY HAPPY NEW YEAR from
13TH WARD REGULAR REPUBLICAN ORGANIZATION
3933 West 63rd St. Chicago
Edmund Kucharski,
Ward Committeeman
Casimir Straszcuk, Alderman
William J. Neubauer,
Ward Secretary
Bil je bled, temnega pogleda, sapa mu je zastajala; vse njegove sicer mirne, plemenite poteze so izražale najglobokejšo žalost.
V svojem naročju je držal otroka, ki mu noben poskus ni mogel vrniti življenja.
Ponižno poklekne z enim kolenom na tla, položi malo truplo poleg trupla njegove matere in naslone otrokovo glavo na njene prsi.
Nato odide iz sobe in sreča na stopnicah slugo.
“Kje je gospod Villefort?” vpraša.
Sluga pokaže z roko na vrt, ne da bi odgovoril.
Monte Cristo stopi na peron, krene v naznačeno smer in zagleda sredi slug Villeforta, ki drži v roki lopato, prekopava z največjo marnostjo in pri tem mrmra besede:
“Tukaj še ni, tukaj še ni.”
In koplje naprej.
Monte Cristo se mu približa.
“Gospod,” mu pravi čisto tiho in ponižno, “izgubili ste sina, toda—”
Villefort ga prekine; ni ga niti slišal, niti razumel.
“O, zopet ga najdem,” pravi. “Lahko govorite in pravite, da ga ni tukaj, toda jaz ga najdem, in če bi ga imel iskati do sod-njega dne.”
Monte Cristo stopi prestrašen nazaj.
“O,” pravi, “blazen je!”
In kakor bi se bal, da ga ne podsujejo zidovi te proklete hiše, plane na cesto, prvič dvomeč o tem, če je imel pravico delati tako, kakor je delal.
“O, dovolj, dovolj,” pravi, “rešimo poslednjega.”
Vrnivši se na svoj dom, sreča Monte Cristo Morrela, ki je blodil okoli molče kakor senca ter željno pričakoval trenotka, ko bo smel umreti.
“Pripravite se, Maksimilijan,” mu pravi smehljaje, “jutri zapustiva Paris.”
“Ali nimate tu ničesar več opraviti?” vpraša ta.
“Ne,” odvrne Monte Cristo, “in Bog daj, da bi ne bil storil že preveč.”
XV.
SLOVO OD PARISA
O pravkar opisanih dogodkih je govoril ves Paris. Emanuel in njega žena sta si jih pripovedovala s čisto naravnim začudenjem v svojem malem salonu v ulici Meslay. Primerjala sta ka-tastrote, ki so zadele Morcerfa, Danglarsa in Villeforta.
Maksimilijan, ki ju je prišel obiskat, jih je poslušal ali pravzaprav prisostvoval njunemu pogovoru ter se pri tem vtapljal v svoje misli.
“Resnično, Emanuel,” je rekla Julija, “ali bi ne bilo lahko reči, da so vsi ti tako bogati, tako srečni ljudje pri vstanovitvi svoje sreče pozabili na hudega genija in da ta nalik hudi vili, ki k tej ali oni poroki, k temu ali onemu krstu ni dobila povabila, zdaj naenkrat prihaja, da maščuje za to usodepolno pozabljivost?”
“Kakšna nesrečna!” pravi Emanuel, misleč na Morcerfa in Danglarsa.
“Kakšne bolesti!” pravi Julija, misleč na Valentino, katere imena si s svojim ženskim instinktom v Maksimilijanovi prisotnosti ne upa izgovoriti.
“Če jih je kaznoval Bog,” pravi Emanuel, “Bog, ki je največja dobrotljivost, če v preteklosti vseh teh. ljudi j ni našel ničesar, kar bi jih delalo vredne odpuščanja, o, potem so to kazen gotovo zaslužili!”
“Ali ne sodiš prestrogo, Emanuel?” pravi Julija. “Ali bi člo-
vek, ki bi tedaj, ko je vzel moj oče v roko pištolo in se je hotel umoriti, rekel: ‘Ta mož je svojo kazen zaslužil,’ — ali bi se tak človek ne bil zelo motil?”
“Da, toda Bog ni pripustil, da bi bil oče podlegel, kakor tudi ni pripustil, da bi bil Abraham daroval svojega sina. Prav kakor patriarhu je tudi nam poslal angelja, ki je odvrnil smrt.” Komaj dogovori te besede, ko se začuje glas zvonca.
Vratar je s tem dajal znamenje, da prihaja obisk.
Skoro isti hip se odpro vrata v salon, in na pragu se prikaže grof Monte Cristo.
Mladi mož in njegova žena radostno vsklikneta.
Maksimilijan dvigne glavo in jo zopet povesi.
“Maksimilijan,” pravi grof, kakor da ne opazi dvojnega vtisa, katerega naredi njegov prihod, “iščem vas.”
“Mene?” pravi ta, kakor da se zbudi iz sanj.
“Da,” odvrne Monte Cristo; “ali ste pozabili, da imava skupaj potovati, in sem vas včeraj prosil, da bodite pripravljeni?” “To tudi sem,” pravi Maksimilijan. “Prišel sem se poslovit.” “In kam odpotujete, gospod grof?” vpraša Julija.
“Najprej v Marseile, gospa.” “V Marseille?” ponovita oba mlada človeka naenkrat.
“Da, in vašega brata vzamem s seboj.”
“Ah, gospod grof,” pravi Julija, “pripeljite nama ga nazaj ozdravljenega.”
Morrel se obrne v stran, da bi zakril svojo rdečico.
“Torej ste opazili, da je bolan?” pravi grof.
“Da,” odvrne mlada žena, “in bojim se, da ga midva ne moreva razvedriti.”
“Jaz ga razvedrim,” odvrne grof.
“Pripravljen sem, gospod,” pravi Maksimilijan. “Z Bogom, draga moja, z Bogom, Emanuel, z Bogom, Julija!”
“Kako? Z Bogom?” reče Julija. “Ali odpotujeta kar tako, brez priprav, brez potnega lista?”
“To so zavlačevanja, ki bolest ločitve podvojijo,” pravi Monte Cristo, in prepričan sem, da je Maksimilijan vredil vse svoje zadeve.”
“Da, svoj potni list imam, in vse druge moje stvari so tudi v redu,” pravi Morrel s svojo monotono mirnostjo.
“Izvrstno,” pravi Monte Cristo smehljaje, “na tem je spoznati dobrega vojaka.”
“In zapustita naju takoj?” pravi Julija. “Ne da bi pridala kak dan ali kako uro?”
“Moj popotni voz stoji pred vrati, gospa. V petih dneh moram biti v Rimu.”
“Toda ali Maksimilijan ne pojde tudi v Rim?” vpraša Emanuel.
“Jaz pojdem, kamor se bo poljubilo grofu peljati me,” pravi Morrel z .žalostnim smehljajem. “Mesec dnij ga moram še ubogati.”
“O moj Bog, kako to pravi, gospod grof!”
“Maksimilijan me spremi,” pravi grof s svojo prepričevalno ljubeznivostjo; “pomirite se torej glede svojega brata!”
“Z Bogom, sestra,” ponovi Morrel, “z Bogom, Emanuel!”
“S svojo hladnostjo mi trga srce,” pravi Julija. “O Maksimilijan, Maksimilijan, ti imaš neko skrivnost!”
“Bah,” pravi Monte Cristo, “videli bodete, da se vrne vesel, srečen in s smeljajočim obličjem.”
Maksimilijan se ozre v Monte Crista s skoro prezirljivim pogledom.
“Pojdiva!” pravi grof.
“Predno odpotujete, gospod grof,” pravi Julija, “mi dovolite, da vam povem vse ...”
“Gospa,” odvrne grof in jo prime za roke, “nikdar mi ne morete povedati vsega, kar čitam v vaših očeh, kar je mislilo vaše srce in odmeva v mojem. Kot dobrotniki v romanih bi bil lahko odpotoval, ne da bi vas še kdaj videl, toda ta krepost je presegala moje moči, ker sem slaboten človek, ker me osrečuje vlažen, vesel in ljubezniv | pogled mojih bližnjih. Zdaj od-j potujem in sem tako zelo sebi-I čen, da vam celo pravim: “Ne I pozabita na me, prijatelja, kajti j skoro gotovo se več ne vidimo!” “Da se več ne vidimo?” vsklikne Emanuel, dočim zdrsneta Juliji po licih dve debeli solzi. "Da se več ne vidimo? Toda ta, ki odhaja, ni človek, ampak Bog, ki je prišel na zemljo, da bi sto-' ril dobro, in se zdaj zopet vrača v nebo.”
(Dalje prihodnjič)
— V ZDA zavzemajo gozdovi večjo površino kot obdelani svet.
p Imenih raznih društev 1
«	p
am«mtmmtmtmntttmtnttttttt«:nmttttutttutttmm:::tnttnt;ttnn::n«::r4f:tn;
Upokojenski klubi
klub slovenskih upokojencev V EUCLIDU
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank Česen. Nadzorni odbor:	Mary Kobal, John.
Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednik Narodnih domovih:	januarja, aprila, julija in
oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grove wood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave
Častni predsednik Anton Skapm, predsednik Joseph Ferra, 1. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St, tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. pod-pred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Plainer, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
■SAMOSTOJNO PODPORNO »Rt!
•O VO I.OŽKA »OLJNA
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane oc 16. do 45. leta s prosto pristopnine in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje S300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asešment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA 'ZVEZA v CLEVELANDU __
Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan. Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose ^Saubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, nadzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi:	Jožiča Dolenc,
Veronika Peklar, Joži Starič, glasba Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert. kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leben in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril
Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zboj dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefor 541-4256. Poslovodkinja ga. Maricr Lavriša, 1004 Dillewood Rd. to. 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik:	Matt Novak, pod-
predsednik: Lojze Lončar, blagajnica:	Helen Žnidaršič, tajnica:
Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič.
BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave.
Marquette, Michigan 49855
Predsednik Msar. F. M. Scnenn ger, podpredsednik Rev. Thomas Andary, eksek. taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo Zn družine in. organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj' škofa Baraga blaženim in svetni kom.
TRETJI RED SV. FRANČIŠKA
Duhovni vodja Rev. J u 1 i u ; Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Airs. Frances Petrn. blagajnica Mrs. Mary Paniar.
PO OČETOVI POTI — Na sliki vidimo 21 let staro Josephine, hčerko znanega Charlija Chaplina, ki je sledila očetu k filmu. V svojem prvem filmu, ki so ga snemali v Franciji, se je občinstvu kar priljubila.
Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newbur.ghu.
ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Krista vnli: gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Elto Erzetič, pod.-predsednik Renato Cromaz, tajnik Frank Zorman, zapis Max Traven, oskrbnik Elio Erzetič. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave.
BELOKRANJSKI KLUB
Predsed. Matija Hočevar, pod-predsed. Max Traven, taj. Vida Runaik, 1846 Skyline Dr., Richmona Hts. 17, tel. 261-0336, blag. Olga Mauser, zapis. Milan Dovič, gospod. Frank Rupnik, nadzor. Stanley Zagorc, Matija Golobič in John Dejak. Kuharica Mary Ivec.
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA
Predsednik:	Matthew Tekavec,
podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tominec, Ivanka Pretnar.
Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj.
Nadzorni odbor: John Petrič, Štefan. Marolt, Janez Ovsenik, Marica Lavriša, Ivanka Pograjec, Angela Železnik.
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DRAGI SOPROG IN OČE,
Jožef Malovrh
Umrl 19. januarja 1970.
Kar na svetu smo ljubili, to smo prehitro izgubili.
Dragi ata, počivaj mirno, naj bo Ti v večnosti lepo!
žalujoči:
žena MARJANCA otroci ZOFIKA, MARJANCA JOŽE, STANKO, MARTIN in ostalo sorodstvo
Wickliffe, Ohio, 19. jan. 1972.
V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, DRAGI OČE, STARI IN PRASTARI OČE IN TAST
Joseph Čebular
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 19. januarja 1969.
Že leta tri Te zemlja krije v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš.
Nam pa žalost srca trga, solze nam lijejo z oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni!
Globoko žalujoči:
soproga ALOJZIJA roj. Vrabec sinovi JOSEPH, STANLEY, EDWARD
hčerki ROSE MARIN in DOROTHY NEMURA snahe DOROTHY, VIRGINIA, GERALDINE zet ALEX
vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje.
Cleveland, O. 19. januarja 1972.
Letna delničarska seja
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo Road
h v nadelj©, 30. januarja IB12, ©b L30 pop.
V SPODNJIH PROSTORIH SDD.
Vljudno vabimo vse delničarje, da se te Važne seje zagotovo udeleže.
Za direktorij;
HENRY BLATNIK, predsednik CHARLES ZGONC, tajnik
MAPLE HEIGHTS POULTRY & GATERIHfi
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
JU9DY HOČEVAR in SINOV!
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912