Škofja Loka dz 0 MOZAIK , uzf FVt r/Vt m o KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOF!A LOKA , 2015 1 070.489(497.4Železniki> 120150197,5 COBISS c m V.. 1 ml M /• y, F I IVl/7r' ImmMM i’4^^ j ■ i, :< , v\AN^l H 55 v pisarni orodjarne Domel med alumni slovenskega foruma inovativnost Nagrada Avgusta Kuharja Ko se ozrem nazaj, sem zadovoljen Nagrajeni izdelki natečaja s*- v < Mi -iIem" llftUMIMUiJ -•****.- KAZALO BESEDA UREDNICE Leto se bliža koncu in poslovili smo se od čudovitih barv, s katerimi nas je razveseljevala jesen. Zima bo manj barvita, toda po svoje tudi lepa. To je čas, ko zemlja potrebuje zaslužen počitek in morda je sedaj pravi čas, da si tudi mi vzamemo nekaj trenutkov zase in za svoje bližnje. Zima nam poleg zimskih radosti na snegu prinaša tudi čarobnost praznikov, najmlajšim pa obilo pričakovanj in veselja ob prihodu dobrih mož. Romana Lotrič Glavna urednica Beseda urednice 2 Uvodnik 3 Kratke novice 4 Nov nadzorni svet 5 Domel med alumni Slovenskega foruma inovativnosti 6 5S v pisarni orodjarne 7 Nagrada Avgusta Kuharja 8 Osredotočeni na stopala 9 Ko se ozrem nazaj, sem zadovoljen 10 Nagrajeni izdelki natečaja 11 Defibrilator tudi v Domelu 12 Dnevno izklapljanje računalnika 13 Skrb za zaposlene 14 Preteči Ljubljanski maraton ni mačji kašelj 15 Dogodki na Selškem 16 Dogodki na Poljanskem 16 Veseli projekti v veselem decembru 17 Domel skozi čas 18 Novoletna nagradna križanka 19 Veselimo se prihajajočih dni, ob prebiranju Mozaika pa obudimo spomine na dogajanja v preteklih mesecih. V zadnji letošnji številki vam ponujamo v branje članke "od tu in tam". Za začetek delite z nami veselje ob uspehih, ki jih dosegamo na različnih področjih. Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske je našemu sodelavcu podelilo nagrado Avgusta Kuharja za izjemne dosežke za sistem varnosti in zdravja pri delu. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški odbor. Več nagrad pa smo prejeli tudi na 10. Slovenskem forumu inovativnosti, kije potekal v Šempetru pri Gorici. Projekti, projekti, projekti... Tokrat pišemo o le-teh na malo drugačen, "vesel" način. Eden izmed naših projektov je uvajanje metode 55. Z njim nadaljujemo in metodo 5S uvajamo tudi v ostale oddelke; tokrat v pisarno orodjarne. V sklopu praznovanj ob 70-letnici Domela v prihodnjem letu načrtujemo kar nekaj dogodkov. Ob tej priložnosti je nekaj utrinkov z nami delil naš upokojenec Janez Rihtaršič, starejši. Ponovno pišemo o defibrilatorju, ki je trenutno nameščen v naši vratarnici, z ureditvijo recepcije pa bo prav tam našel svoje novo mesto. Se beseda o športu. Tek je postal precej popularen način rekreacije tudi med našimi delavci. Letošnjega, 20. Ljubljanskega maratona, seje udeležilo 29 Domelovcev. Ena izmed sodelavk si je zastavila cilj - preteči 42 kilometrov. Zaupala nam je nekaj svojih vtisov. Objavljamo tudi rezultat natečaja Domel skozi čas. Za konec smo nanizali utrinke o dogodkih, ki so se v zadnjem času zgodili v naši okolici. Naj vam prazniki prinesejo kanček počitka in veliko veselja. Uživajte v čarobnih trenutkih, ki jih prinaša novoletni čas. Uživajte v krogu najdražjih, ki vam prinašajo mir, toplino in ljubezen, kar je neprecenljivo. Srečno! D0M6L Domel, proizvodnja elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki, d.o.o. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija, tel.: +386 4 51 17 100, fax: +386 4 51 17 106, info@domel.com; www.domel.com MOZAIK - brezplačno glasilo podjetja Domel d.o.o. naslov uredništva: Glasilo Mozaik - Domel, Otoki 21,4228 Železniki tel.: 04 51 17 192, fax: 04 51 17 193; e-mail: Stefan. bertoncelj@domel.si Odgovorni urednik: Aleš Markelj Glavna urednica: Romana Lotrič Člani odbora: Tadeja Bergant, Barbara Bertoncelj, Nataša Dolenec, Nina Drol, Anita Habjan, Danica Jelenc, Štefka Jeram, Janja Kozjek, Aleksander Volf, Andrej Šuštar, Marija Demšar, Blaž Benedik, Matej Galjot, Roman Megušar Foto: Barbara Bertoncelj, Anita Habjan, Romana Lotrič, Andrej Tarfila, arhiv DVI Slovenije, osebni arhiv Janez Rihtaršič, osebni arhiv Teja Bertoncelj, Gregor Habjan, Rok Pfajfar; Grafično oblikovanje: Klemen Budna/GTO Košir; Lektorica: Majda Tolar; Tisk: Tiskarna GT0 Košir; Leto 2015, Številka 5; Letnik 35; Izvodov: 1750 Stališča avtorjev ne odražajo nujno stališč uredništva. ns(va.iy'z\./Ko,ažizAh/e 1 ia.;*,. r - 55, y pisarni orodjarne Domni med Jiumiu slovenskega- loiuma Nagrada Avgus ta- Kuharja- Ko se ozrem nazaj sem zadovoljen Glasilo podjetja DOMEL Na naslovnici: Novoletni motiv, (foto Barbara Bertoncelj) UVODNIK 3 Drage sodelavke, spoštovani sodelavci! Poslovno leto 2015 bomo v skupini Domet uspešno zaključili. Obseg prodaje v skupini Domet bo presegel 104M€, kar predstavlja 12-odstotno rast glede na leto 2014. Rezultat skupine bo še boljši, kot je bil lani, ko je znašal 5 M€. Razvojno- investicijski projekti, v katere smo vlagali več let, so v letu 2015 pomembno prispevali k rezultatu. Jožica Rejec Direktorica - CEO Sodelovali smo z globalnimi korporacijami kot razvojni strateški dobavitelj v zgodnji razvojni fazi. Nudili smo razvojno podporo in skupaj kreirali razvojne trende v panogah, kjer nastopamo. Na programu sesalnih enot smo vzorčili novo družino e ko kompaktnih sesalnih enot za energijsko nalepko in izdelali nekaj poskusnih serij. Konkurenčnost smo povečali z uvajanjem vitke proizvodnje in dviganjem produktivnosti, z zmanjševanjem materialnih stroškov in optimiranjem proizvodnih in drugih procesov. Obnovili smo poslovno stavbo in jo energetsko izboljšali. Prenovljena poslovna stavba je dopolnitev celostne podobe Domela in dopolnjuje celostno rast in napredek, ki smo jo naredili skupaj v zadnjih letih. Od leta 2006 smo obseg prodaje povečali za več kot 30 odstotkov. Do leta 2020 predvidevamo dodatno 30-odstotno rast. Nakup prostorov LTH na Trati bo omogočil rast programa komponent, izboljšal vitkost logističnih poti in omogočil preselitev proizvodnje iz Reteč, ki ni več v industrijski coni po spremembi OPN, delno v Železnike in delno na Trato. Veliko smo vlagali v izobraževanja na vseh nivojih. Prvo Domelovo akademijo za ključne in perspektivne zaposlene je zaključilo 24 sodelavcev. Poleg znanja, ki so ga pridobili, so pomembne izmenjave izkušenj in delo na drugih področjih. Aktivni smo bili tudi pri koristnih predlogih in inovacijah. V sistem Sora smo vpisali 432 predlogov. Realizirani predlogi, predvsem iz preteklih let, so letos prihranili več kot 400 k€. Poslovni načrt skupine Domel je za leto 2016 pripravljen. Je ambiciozen in hkrati realen, s 7-odstotno rastjo obsega prodaje glede lansko leto. V naslednjem letu bosta pomembna projekta dokončanje proizvodnih kapacitet za novo SE za energijsko nalepko in industrializacija kompaktne izvedbe EC motorja za prezračevalne sisteme z integrirano elektroniko. Nadaljevali bomo z vrsto projektov za izboljšanje procesov in zmanjšanje stroškov. Nadaljujemo z uresničevanjem strateških ciljev: povprečna rast prodaje (5-odstotna) in rast dodane vrednosti ter dobička. Strategije skupine Domel so celostni stalni razvoj podjetja, družbena odgovornost, globalni razvojni in konkurenčni dobavitelji. Božično-novoletni čas je čas za trenutke poglobitve odnosa z nami samimi in vsemi, s katerimi živimo. Izkazovanje ljubezni in prijaznost nas nič ne stane, a pušča najbolj globoke sledi. Privoščimo si to razkošje. KRATKE NOVICE Nagradni izlet mesec inovativnosti Tudi letošnji oktober je v Domelu potekala akcija Mesec inovativnosti, ki smo jo usmerili v zbiranje pobud in idej za lažje doseganje ciljev v prihajajočem koledarskem letu. Vpisanih je bilo 144 uporabnih predlogov. Osmič zapored se je akcija zaključila z obiskom slovenskega foruma inovacij, ki je letošnje leto potekal 17. in 18. novembra v dvorani HIT v Šempetru pri Gorici. Obisk foruma povezujemo z Domelovim sodelovanjem na prireditvi. Letošnjo lokacijo foruma smo izkoristili tudi za obisk podjetja MAHLE Letrika (nekdanja Avtoelektrika), ki se nahaja v neposredni bližini Hitove dvorane, kjer se je odvijal 10. Forum inovacij. Ob tej priliki pa so nam lepo predstavili bogato opremljene razvojne laboratorije, kjer ni manjkalo vprašanj, obisk pa se nam je od načrtovanega občutno podaljšal. Po uradnem delu ekskurzije smo lokacijo izkoristili še za obisk kraške osmice priTonhu v Vrabčah, kjer so nas pogostili s kraškimi dobrotami. Napovednik dogodkov ob 70 letnici Domela v letu 2016 14. januar - otvoritev upravne stavbe 14. februar - koncert Maje Triler z orkestrom Februar - Izid Zbornika Marec - Glasova preja 23. april - Dan odprtih vrat 26. april - Slavnostna seja 14. maj - Piknik za zaposlene in upokojence s Tanjo Žagar in Triom Šubic Predsednik vlade dr. Cerar na obisku v Domelu V petek, 11.12.2015 nas je v sklopu vladnega obiska na Gorenjskem obiskal premier dr. Miro Cerar z ministrico za delo, družino in socialne zadeve dr. Anjo Kopač Mrak. Ob tej priložnosti so si ogledali proizvodnjo ter izrazili zanimanje za lastniški model upravljanja skupine Domel. Pohvalili so dosežene rezultate ter ambiciozne načrte skupine v prihodnosti. Domelova akademija 2015/16 V oktobru se je pričela 2. Domelova akademija, v katero je bilo povabljenih 27 sodelavcev iz različnih področij in poslovnih enot.Tečajniki so razdeljeni v štiri interdisciplinarne skupine, ki bodo poleg samih izobraževanj in delavnic delali tudi vsak na svojih projektnih nalogah. Iz nabora predlogov je vodstvo potrdilo naslednje teme projektov: • Sistematičen pristop k uvajanju zaposlenih v podjetju in prenos znanj, informacij na raven celotnega Domela • Domel 2030 - projekcija in strategija razvoja podjetja • Povečanje učinkovitosti režije, izboljšanje poslovnih procesov in organizacije dela režije • Ustanovitev PE Domel Automotive Usposabljanja za učinkovito vodenje in delo na projektih pripravljajo različni priznani strokovnjaki, glavni zunanji mentor programa pa je g. Rudi Tavčar, MBA. Projekti bodo zaključeni do maja 2016 in njihovi rezultati predstavljeni vodstvu podjetja. NOV— NADZORNI SVET Poslovanje delniških družb v Sloveniji ureja Zakon o gospodarskih družbah (ZGD). Domel Holding d.d. je delniška družba, katere lastniki so v skladu z navedenim zakonom izbrali tako imenovani dvokrožni sistem upravljanja, kar pomeni, da firmo vodi uprava pod nadzorom nadzornega sveta (NS). Okvire poslovanja obema daje skupščina, ki je najvišji organ upravljanja, in se odvija enkrat letno. Navedeno je poleg državne zakonodaje natančno opisano tudi v Statutu Domel Holding d.d. Statut vsake družbe mora ustrezati zahtevam državne zakonodaje, v kateri družba posluje, poleg tega pa statut opredeljuje posebnosti družbe, ki ji pripada. Posebnost Domela je v tem, da je v lasti zaposlenih in bivših zaposlenih. Taka lastniška struktura se odraža v statutu predvsem v točkah, ki govorijo o glasovalnih pravicah in pravilih delovanja posameznega delničarja znotraj delniškega sporazuma. Statut opredeljuje tudi mandat, sestavo in naloge nadzornega sveta. NS ima 6 članov. Štiri na skupščini izvolijo lastniki, dva pa imenuje Svet delavcev. Mandat NS traja štiri leta. Tako statut kot tudi ZGD natančno opredeljujeta naloge in odgovornosti NS kot organa v celoti, kakor tudi odgovornost posameznega člana znotraj njega. Poleg navedenih predpisov delo NS določa še poslovnik NS Domel. V njem je določen način sklicevanja sej, potek sej, teme, kijih NS mora obvezno obravnavati, pisanje in delitev zapisnikov, volitve vodstva NS itd. Letošnje leto je bilo volilno leto, v katerem je bilo na skupščini potrebno postaviti nov NS. V preteklosti so bili veliki zapleti okrog izbire NS leta 1997 le v prvem letu ustanovitve Združenja notranjih delničarjev Domela, ki so za postavitev NS tekmovali s takratnimi zunanjimi lastniki družbe, ki sojih predstavljali razni PID-i in državna sklada.Takrat seje situacija razrešila tako, da so notranji delničarji s pomočjo Zadruge Niko preglasovali zunanje lastnike in postavili svoj NS. Kasneje v volilnih letih večjih zapletov z imenovanji članov NS ni bilo. Manjša napetost je bila leta 2006, ko seje postavljal NS, kije kasneje menjal upravo Domela. Običajno so bile skupščine mirne, slabo obiskane in pojavljal seje občutek, da naboj notranjega lastništva pada in da notranje lastnike ne zanima več, kakšna bo sestava organa nadziranja. Letošnje priprave na volitve NS so ustaljeno dogajanje zadnjih let pred skupščino postavile v popolnoma novo luč. Dve skupini kandidatov za NS, ena, ki je bila predlagana v sklicu skupščine, in druga, ki jo je predlagala skupina delničarjev, je dogajanje pred skupščino zaostrilo do situacije, ki bi lahko za družbo postala škodljiva. Le dovolj trezna presoja situacije na obeh straneh je omogočila izpeljavo korektne skupščine brez zapletov, na kateri je bilo zastopanih 312.700 glasov ali 62,5 odstotkov vseh glasov z volilno pravico in na kateri je bil z večino izvoljen NS v sestavi:Tina Ogrizek, Miro Krek, Stane Zgaga in Miroslav Olič. Za to sestavo je bilo oddanih 216.178 glasov, kar je 69,13 odstotkov navzočih. Proti je bilo oddanih 96.522 glasov ali 30,87 odstotkov navzočih. Izvoljenim članom NS na skupščini sta se pridružila še Boris Jensterle in Aleksander Volf, ki ju je v skladu s statutom izvolil Svet delavcev kapitalsko povezanih družb. Nov NS je od izvolitve imel tri redne seje. Na prvi seji smo se dogovorili o načinu dela NS in izvolili predsednika in podpredsednika NS. Za predsednika je bil izvoljen Miroslav Olič, za podpredsednika pa Miro Krek. Drugi dve seji sta bili namenjeni poslovanju družbe, razpravi o planu za poslovno leto 2016 in ureditvi poslovanja sklada lastnih delnic. Gradivo oziroma podatke za posamezne točke dnevnega reda za sejo NS pripravijo strokovne službe družbe. Naj poudarimo, da so bila gradiva za dosedanje delo treh sej NS dobro pripravljena. S tem je omogočeno članom NS spremljanje tekočega poslovanja družbe, kvalitetna razprava na sejah ter formiranje ustreznih sklepov. Na sejah NS sta vedno prisotna dr. Jožica Rejec, predsednica Domel Holding d.d., in Zvone Torkar, direktor Domel d.o.o. Dosedanje sodelovanje med NS in upravo lahko ocenimo kot dobro. Gani NS smo se ob pričetku mandata zavezali k doslednemu spoštovanju zakonodaje in obstoječih internih predpisov družbe, zavzetemu in poštenemu opravljanju svoje funkcije v korist delničarjev in zaposlenih v skladu z veljavno lastniško strukturo in v dobro vsestranskega razvoja Domela. Vsem, ki ste nas na skupščini s svojim glasom podprli in nam s tem izkazali zaupanje, se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo. Gani nadzornega sveta Domel Holding d.d. DOMEL------------------ MED ALUMNI SLOVENSKEGA FORUMA INOVATIVNOSTI Desetič zapored se je odvil dogodek Slovenski forum inovativnosti, tokrat v Šempetru pri Gorici. Izmed vseh prijav slovenskih invencij ali inovacij, tako s tehničnega področja, poslovnih modelov in raziskovalnih dosežkov, je bilo 45 izbranih in predstavljenih. Od tega tri iz Domela in NELA podružnice Otoki: Motor za E kolo - Domel, EC motor z integrirano elektroniko - NELA in Domel ter Homogenizator s snemljivo komoro - Domel. Vse tri invencije so bile izbrane in so dobile možnost brezplačne promocije na forumu. In ker je bil Domel (v nekaj primerih tudi v sodelovanju z Nelo) izbran med razstavljene inovacije vsako leto, smo bili povabljeni na okroglo mizo - Alumni SFI, kjer je direktor razvoja in podružnice NELA, mag. Matjaž Čemažar, predstavil naš pogled na inoviranje in razvoj. In če pogledamo še nazaj, s katerimi novostmi smo sodelovali na vseh dosedanjih forumih, lahko rečemo, da so vse invencije iz preteklih let dejansko postale inovacije, trg jih je sprejel in v nekaterih primerih so naši izdelki postali svetovni "trend makerji", vsi produkti se prodajajo, razen jarma BSH, ki mu je po petih letih pogodba potekla. EC motor 771 E-kolo 2015 Stepper blender - homogenizator EC puhalo Ultimate 1000 SOFC Blovver Sesalna enota v kapsuli 2013 Visoko učinkovito EC puhalo s prilagodljivim krmiljem 2012 Hitrotekoče puhalo VVagner (459) Elektronika Invento Jarem 482 Motor za razprševanje vode Atomizer EC motor za Stihi 2010 Zalivanje osnovne statorske izolacije s termoplasti EC ventilator Svvegon 464 jarem BSH 2008 SE 467 2007 SE 463 2006 V nadaljevanju so še kratke predstavitve naših letošnjih invencij, kot so bile predstavljene na forumu. Motor za E-kolo: Razvili smo motor za E-kolo, vgrajen v zadnje pesto. Motorje zelo kompaktnih dimenzij ter se pri kolesu z zobniško piramido in disk zavorami skrije med njiju. Gre za direkten pogon brez notranjih zobnikov, kar nas pri tej velikosti ločuje od konkurence. Kljub temu ima motor odličen izkoristek, kar je pri motorjih z baterijskim virom ena ključnih zahtev. Kompaktnost motorja smo dosegli s posebno obliko lamele in z inovativnim načinom sestave motorja. EC motor 771 Ciljno smo projekt zastavili tako, da je motorski del čim bolj univerzalen in uporaben v različnih aplikacijah, po želji pa se vanj integrira elektronika. Sama funkcionalnost in posamezne inovativne rešitve pri proizvodnji motorjev so sklop različnih izkušenj in znanj NELE in Domela, združenih v nov proizvod. V tem sklopu je povsem nov in edinstven način zalivanja rotorskih magnetov oz. rotorja ter integracija statorja s prirobnico in priključki. Motor je primeren za različne aplikacije: pralni stroj, sistemi za prezračevanje, industrijske pečice itd.Tokrat se prvič postavljamo ob bok klasičnim asinhronskim motorjem, saj smo razvili stroškovno zelo učinkovit pogon. Ključ je v inovativni Domelovi tehnologiji izdelave. Ugodna cena združena z nizko porabo električne energije ter uporaba v različnih aplikacijah so glavne prednosti novega 771 motorja. Razvoj motorja je modularen, saj ga lahko prilagajamo različnim potrebam uporabnikov, tako po moči, hitrosti, napetostih, spreminjamo vpetje (prirobnice). Homogenizator s snemljivo komoro Namen uporabe instrumenta je priprava vzorcev za mikrobiološke raziskave in analize živil v laboratorijih za izvajanje uradnega nadzora živil. Služi za izdelavo ocene skladnosti, varnosti in tveganja živil. Bistvena prednost homogenizatorja je snemljiva komora, ki je trenutno edinstvena rešitev in bistveno loči Domelov instrument od ostale konkurence. Omogoča enostavno čiščenje in dekontaminacijo vseh delov aparata, kjer najpogosteje nastane onesnaževanje zaradi normalne uporabe ali pretrganja vrečke. Vsa razlita tekočina ostane v komori in ne II) 3011 / MOTOR EC Z MOŽNOSTJO INTEGRIRANE ELEKTRONIKE ZA MOČI 00 1KW EC UOTOR WI1H THE POSSIBILITT OF AN INTEGRATEO C0NTR01LEH FOB P0WER UP TO 1KW D0M6L ”») kontaminira prostora okoli instrumenta. Vrata, lopatici in komora se enostavno snamejo in prenesejo na mesto, kjer se očistijo. S tem edini zagotavljamo najvišji higienski standard. Instrument je bil razvit v PE LS skupaj s tujim poslovnim partnerjem, proizvajalcem testnih vrečk in distributerjem aparata. 5S 7 V PISARNI IN SKLADIŠČU ORODJARNE Z uvajanjem 5S metode v pisarno orodjarne je bil pred nas dan nov izziv. Do sedaj smo se namreč ukvarjali z izvajanjem metode 5S le v proizvodnih oddelkih. V sklopu novih skupin v orodjarni je tudi 5S skupina 0R04, ki šteje 12 članov. Odgovorni so za izvajanje metode 5S na področju pisarne in pripadajočega skladišča orodij. Konec septembra smo izvedli usposabljanje, kjer smo člane skupine seznanili tudi z novim vprašalnikom za izvajanje 5S presoj v pisarni. Posamezni člani v skupini so istočasno tudi vodje TPM skupin v orodjarni ali sodelujejo kot člani podpornih služb na sestankih preostalih skupin v orodjarni. Erika Teropšič Na prvem sestanku smo člane skupine seznanili s tem, na katere stvari morajo biti pozorni pri uvajanju te metode. Dogovorili smo se, katere obstoječe obrazce bomo uporabljali, in zapisali prve aktivnosti. Ker sta osnovna elementa vsake pisarne pisalna miza in omara, so prve aktivnosti potekale v odstranjevanju in urejanju pisalnih pripomočkov, map, predalnikov, odstranjevanju nepotrebnih predmetov na omarah, urejanju kablov pod mizami, urejanju čajne kuhinje,čistil ... Pri urejanju skladišča orodij pa bo potrebno več časa. Orodjarna se sooča z velikim pomanjkanjem skladiščnih prostorov. Orodja so različnih dimenzij in teže. Zato je pomembno, da bodo aktivnosti usmerjene v optimalen razpored prostora. Prve naloge so že zapisali. Skupina bo določila in uredila prostor za odlaganje orodij, ki gredo na naslednje operacije. Izveden bo popis in uredil se bo regal menjalnih delov. Določilo se bo mesto za prevzem in dostavo zunanjih storitev, pošte ... Omarica PP ni na ustreznem mestu. Omarico PP smo iz pisarne prestavili v ročno orodjarno. [ i Prostorje neurejen. Mesto za prevzem ni določeno Določili in označili smo mesto za prevzem in dostavo Skupina na sestanku Skupina je na prvem ocenjevanju dosegla 55 odstotkov (105 točk od možnih 190). Metodo 5S lahko izvajamo na vseh področjih v podjetju, ne samo v proizvodnih in pisarniških prostorih, ampak tudi v skupnih prostorih, hodnikih, nadstrešnicah,okolici podjetja ... Naš cilj je, da ustvarimo delovne prostore, na katere smo ponosni in jih lahko pokažemo. Za stranke je pomemben prvi vtis, ki ga dobijo ob obisku podjetja. Predpogoj za uspešno izvajanje 5S metode v podjetju pa je kot prvo razumevanje vodstva o njenem pomenu, nudenju vse podpore ter v spodbujanju idej sodelavcev pri izvajanju 55 metode na svojem področju. Z uvajanjem 5S metode v podjetju nadaljujemo še v ostale oddelke. V začetku novembra smo tako pripravili izobraževanje za novo 5S skupino SKL1 (pisarna in skladišče Reteče). NAGRADA AVGUSTA KUHARJA Nataša Dolenec Fundacija Avgusta Kuharja je bila ustanovljena leta 1996 z namenom, da s podeljevanjem nagrad in priznanj za dolgotrajno strokovno delo na področju varnosti in zdravja pri delu krepi zavest o potrebnosti sistematičnega strokovnega varovanja zdravja pri delu in življenjskega ter delovnega okolja. Cilj podelitve je promocija stroke varnosti in zdravja pri delu in njenih izjemnih dosežkov. V letu 2015 so že devetnajstič zapored podelili nagrade in priznanja na tradicionalnem letnem posvetu Zveze društev varnostnih inženirjev Slovenije. Uprava fundacije je sklenila, da nagrado za izjemni dosežek prejme naš sodelavec Jože Preži. Kdo lahko predlaga kandidata? V mojem primeru meje predlagalo Društvo varnostnih inženirjev Gorenjske, kjer sem v upravnem odboru. V društvu delujem že sedem let in sem vpet v večino njihovih aktivnosti. Kakšne pogoje mora kandidat izpolnjevati oziroma katera dokazila mora predložiti? Ko smo imeli letos pomladanski posvet DVI Gorenjske pri nas v Domelu in po ogledu podjetja, so kolegi iz društva ugotovili, da izpolnjujem pogoje za predlagano nagrado. Fundaciji so poslali zapisnik o dosežkih, ki sojih opazili na mojem delovnem področju. Kako poteka izbor in kako si bil obveščen o izboru? Najprej se poda predlog, nato pa pride tričlanska komisija preveriti, ali je vsebina predloga skladna s stanjem na terenu. V tričlanski komisiji so bili dr. Jože Šrekl, dr. Primož Gspan s fakultete za varstvo pri delu in Lučka Bohm, tajnica Fundacije Avgusta Kuharja. Opravili so razgovor z vodstvom Domela, nato pa je sledil ogled podjetja. V konkurenci sva bila dva varnostna inženirja. Je pa to najvišje priznanje, ki ga lahko v Sloveniji varnostni inženir dobi. Kako je potekala podelitev? Na prireditvi je bilo zelo slavnostno, s krajšim umetniškim programom. Priznanja in nagrade sta podeljevala predstavnika DVI Slovenije in mag. Nikolaj Petrišič z ministrstva za delo. V kakšni obliki je nagrada in kaj tebi osebno pomeni? Nagrajenec prejme kovinsko odličje, plaketo in denarno nagrado v znesku 400 evrov ter se vpiše v evidenco dobitnikov nagrad za izjemni dosežek pod zaporedno številko. Seveda sistem varnosti brez podpore vodstva in vseh vpletenih, tudi vseh TPM skupin, ne bi bil na tako visokem nivoju. V tako velikem sistemu, kot je podjetje Domel, se rezultati dosegajo z več nivojsko prepletenostjo (tehnologi, vodje, vzdrževanje), zlasti pa s sodelovanjem tistih, ki so nevarnostim izpostavljeni. Zunanji opazovalci so ocenili, da imamo dober sistem in da zanj dobro skrbimo, mi sami pa vemo, da imamo še veliko priložnosti za izboljšanje. Zahvalil bi se pa vsem, ki kakor koli prispevate k dvigu varnostne kulture, saj je ta nagrada tudi vaša. Jože, iskrene čestitke in še veliko uspehov pri svojem delu! Fundacija Avgusta Kuharja podeljuje Jožetu Prezlu, Ciptomkancmu vamotinctru inženirju. TŠAGZMAndT) AVGUSTA KUHAIRJA za izjemni dosežek v stroki varnosti in zdravja pri delu za »Htcm varno*« In zdravja pri delu v Domelu Holdingu, d. d.. Železniki. uriMiijiTtVs La kcnturenžnou podjetja na globalnem ege mota scdohec podjetje presržar podovnr paruacrie. da zaa oevtadovan na iveganji dpokM«e u (rrte rai/ddri Mandardov tatovo«, družnene. oartjtiie in etltre odgovornovl ,oic frazi e od tamrgz zaZeila t-oje podere por. v Kroti varnok n zaravja pr. oek. radviouivia hoMepc obvladovanja vtefc tveganj. ddadeot temi zahtevam (etncao vatno at radKlonaato paepmcetanm pottodbki bolezni k ‘urgradil z tatvalariem udobja na delovnem metni. U omogožr zapotlenun vooui p-ooaurvnov n uMvarJalnov. Trne grl Jr vurtdarde varnega. U j» ndaga zakonodaj in njegove ofcvvzrotn ra cevr.re- metru metru e zunaj dr-o/.vegn mena. S lev ir tvojem* .mdretju pomagal uadM pdeža: ra ^obalnem irldZu ir potledcao voomo ter materialno varno« rapovervm Dokazal je torej da Jr uroka uarnoth 'n zdravja pri delu MJtrfna ra doteganje zahtevan*! ttancardov ia za potfcrvno u vrtavke, podjena Izkujaje v podjetni Očete: m phdoMJeoo znanje neseoVnc m ena ta na urokovno avnou. Miro Škaf CA. Šunko Oibot apr var. m/_ OSREDOTOČENI NA STOPALA Vsak posameznik je edinstven. Toliko kot je različnih ljudi, toliko tipov stopal obstaja. Stopala so različnih oblik in velikosti. Imajo pa določene potrebe, ki jih je treba zadovoljiti. Anatomija stopala Stopalo ima 26 kosti, 55 sklepov,107 vezi in 31 mišic. medialni, vzdolžni lok stopala Z dobro obutvijo omogočimo nogam pravilno delovanje. Če je treba, lahko z manjšimi dodatki zadovoljimo dodatne zahteve ali pomanjkljivosti svojih nog. Nega stopal vključuje dobro higieno, ohranjanje nepoškodovane kože, krajšanje nohtov, prizadevanje za pravo mišično strukturo - ravnovesje ter pravo obutev. Ali vam je znano? • Noge umivamo dnevno. • Potenje lahko zmanjšamo na minimum z rednim umivanjem nog z milom, ki ima pH <5,5. • Vnetja med prsti preprečimo z dobro osušenimi nogami. • Po vsakem umivanju uporabimo osnovne vlažilne kreme, ki so na voljo v lekarni. • Neprijetne vonjave lahko zmanjšamo s stalnim pranjem in sušenjem prepotenih vložkov, ki so v čevlju. • Delovno obutev ob koncu delovnega dne osušimo tako, da odstranimo vložek iz čevlja. To podaljša življenjsko dobo čevljev. • Dnevno menjujemo nogavice. Suha koža pomeni odprta vrata bakterijam. • Trenje povzroča žulje. • Strgalo ni sredstvo za nego stopal. Krema za noge zadostuje za odpravo žuljev na nogi. • Počena koža med prsti se zdravi z obliži ali mazili, ki se dobijo v lekarni. • Nogavice in čevlji, ki so premajhni, povzročajo nepotreben pritisk na prste in nohte na prstih. Posledica so lahko odpadli nohti, vraščeni nohti ali celo povečan členek stopala. Čevlji Najbolj pomemben dejavnik pri čevlju je prava velikost - dolžina in širina čevlja. Nogavice Naloga nogavic je: • prenos vlage stran od površine kože, • varovanje kože pred trenjem. Namesto bombaža so najbolj priporočljivi materiali za nogavice npr. poliamid, polipropilen in poliester. Več kot vsebujejo umetnih vlaken, bolje lahko opravljajo svojo nalogo. Pri izbiri prave velikosti nogavic upoštevajte stopnjo krčenja. Velikost vaših nogavic mora biti večja od velikosti čevlja. Vložki Naloga vložkov je: • • zagotavljati boljše prileganje, • • zmanjševati silo ob dotiku stopala s podlago, • • povečati življenjsko dobo čevlja. Razgibavanje stopal Med napornim in delovnim vsakdanjikom je kratka vadba za stopala, v nasprotju z monotonim stanjem na nogah ali dolgotrajno hojo, primeren način za sprostitev in razgiba nje stopal. V prostem času poskušajte čim več hoditi bosi, s tem boste razgibali manjše, vendar pomembne mišice stopal, ne da bi to opazili. Krajša vaja za osvežitev stopal 1. Sezujte čevlje in se usedite na stol. 2. Položite desno stopalo na levo stegno, tako da lahko objamete stopalo z obema rokama. 3. Z levo roko primite peto, z desno pa prve členke prstov. 4. Peto zavrtite proti telesu, prste na nogi pa proti tlom, kot bi ožemali brisačo, peto pa proti tlom. 5. Zamenjajte smer sile tako, da tiščite prste proti telesu. 6. Vsak gib zadržite nekaj sekund in ponavljajte izmenično. Vajo izvedite na enak način tudi z drugim stopalom. Vir: Delovna obutev Sievi, zastopnik Veiting KO---------------------- SE OZREM NAZAJ, SEM ZADOVOLJEN Dolgoletno zgodovino podjetja pišejo tudi zgodbe številnih posameznikov, ki so skupaj z njim zoreli in jih je spremljalo od začetka poklicne poti pa vse do upokojitve. Eden takih je tudi gospod Janez Rihtaršič starejši iz Dašnice, s katerim sva se spominjala preteklih dni. Nam najprej zaupate nekaj malega o sebi. Prihajam iz Lajš, iz družine s štirimi otroki. Ker smo ostali brez očeta in je mama sama skrbela za nas, kakšnega velikega premišljevanja o tem, kaj bom počel, ko bom odrasel, ni bilo. Treba je bilo poprijeti za vsako delo in zagrabiti vsako priložnost. Najprej sem obiskoval triletno poklicno strojno šolo, kjer sem si pridobil izobrazbo strojnega ključavničarja. Pouk smo imeli popoldne, od dveh do šestih, dopoldne pa smo delali kot vajenci. Velikokrat smo morali čistiti stroje in pometati delavnico, nekoč pa smo se uprli čiščenju strojev sodelavcev z daljšim delovnim stažem, ki so nas radi"hecali". Vzgojno so nas nato poslali na zagovor k Niku Žumru. Še sedaj se spominjam, da nam je rekel: »Fantje, pri nas se vrata odpirajo navznoter in navzven!« (smeh). Sicer pa smo imeli precej praktičnega dela, izdelali smo S ključ, veliko smo pilili, naredili smo kotnik, skratka, pridobivali in izkazovali smo najrazličnejše spretnosti in veščine. Bilo je kar naporno. Ko smo namreč dopoldne končali z delom v delavnici, sem jo peš urezal prek Kališ v Lajše na kosilo, potem pa spet nazaj v dolino k pouku. Nekaj kondicije sem si že moral nabrati ob vsem tem tekanju gor in dol (smeh). Bili smo vajeni marsičesa, tako da ni bilo težko.Tudi zabavali smo se, kako da ne. V lepem spominu mi je ostalo popotovanje z motorjem v Avstrijo. Nekaj kolegov se nas je lotilo tega strašnega podviga. Sam sem se na pot odpravil z vespo NSU Prima. Sloje, kakor je pač šlo. Denarja tako nismo imeli kaj prida, tako da smo se ponoči zavlekli na odejo za kak grm. Ko smo se nekoč zjutraj zbudili, je pa še polno drugih potnikov spalo okoli nas. Po dobrem tednu potovanja smo se vrnili domov. Vespa je nato obstala v garaži, v veselje otrokom. Žena pravi, daje odvrnila več kot katerakoli druga igrača, saj so otroci sedeli na njej in šofirali, sama pa je imela medtem čas kaj postoriti. Ste se zaposlili takoj po končani poklicni šoli? Po končanih izpitih sem se najprej za dva meseca pridružil brigadi, kije na Dolenjskem gradila avtocesto. Nato sem se zaposlil v podjetju Niko na Racovniku in se takoj vpisal tudi v večerno srednjo strojno šolo v Škofji Loki, kjer sem si pridobil izobrazbo strojnega tehnika. Vmes sem šel še v eno brigado. Ko sem se vrnil, pa smo že pričeli z delom v novih prostorih na Otokih. Delal sem v montaži elektromotorjev in centrifug. Kako se je skozi vašo zaposlitev spreminjal pristop k deiu ? Postopki, tehnologija, vse seje seveda spreminjalo. Najprej smo se učili od starejših mojstrov, vedno več pa je prihajalo mladih, izobraženih kadrov, ki so v podjetje prinesli novo znanje, ki seje postopoma nadgrajevalo. Na začetku smo na primer dobili v roke nek izdelek, nato pa je bilo v veliki meri odvisno od naše iznajdljivosti in kreativnosti,"kako se ga bomo lotili". Razviti smo morali tudi vse pripomočke, tako da je bilo zelo veliko improvizacije. Delo tehnologov in delavcev v razvoju seje po mojem občutku bolj prepletalo, skupaj smo "pilili" produkt, daje bil nazadnje primeren za proizvodnjo. Omenili ste, da ste delali na več lokacijah. Leta 1971 so nas poslali v Idrijo, kjer smo najprej delali v prostorih stare žage, zatem pa v novem obratu. Začelo seje z montažo asinhronskih motorjev. Dnevno smo se vozili na delo v Idrijo, kar v tistih časih ni bil mačji kašelj. Ko je proizvodnja v Idriji stekla, smo zopet delali na Otokih. Zanimiv spomin je, ko so nas poslali v Alžirijo postavljat montažne linije. Vem, daje bilo to leta 1984, ker so bile takrat ravno zimske olimpijske igre jv Sarajevu. Takrat sem toliko zaslužil, da smo si lahko privoščili Zastavo 101 (smeh). Poleg službe ste se ukvarjali še z marsičem. Resje. Ker je žena delala v popoldanski izmeni, jaz pa vedno dopoldne, sem bil najprej predvsem za varuško otrok. Pozdravila sva se samo med vrati, ko sem jaz prišel domov, ona pa je odhajala v službo. Montaža centrifug v okrogli stavbi konec 50 let Ko pa se pričela gradnja novega naselja v Dašnici, sem bil tudi gradbenik. Takrat še ni bilo z zakonom prepovedano pomagati sosedom pri gradnji, tako da smo en dan gradili pri tem, drugi dan pri onem,... dela vsekakor ni zmanjkalo. Poleg vsega tega sem bil tudi smučarski sodnik pri športnem društvu Iskra. Sodil sem na tekmah, ki so potekale.zgolj v popoldanskem času, torej je bilo dopoldne delo, popoldne pa je sledila zabava. Pozneje sem postal tudi inštruktor vožnje pri AMD Železniki. Vedno mi gre na smeh, ko se spominjam, kako sem sam naredil izpit za avto. Na Racovniku sva se z inštruktorjem usedla v avto, on je peljal do sedanjega podjetja Niko na Otokih, tam sva se presedla, nakar sem jaz peljal nazaj do Racovnika in izpit sem imel v žepu (smeh). Omenim lahko tudi, da sem skrbel za počitniške kapacitete podjetja in razporejal zaposlene na različne destinacije: v počitniški dom v Portorožu, na Lošinj, v Barbarigo, Strunjan, Kakšen je vaš pogled na delo v podjetju, kjer ste preživeli celotno delovno dobo? Vedno sem se dobro počutil, s sodelavci nismo imeli nikakršnih nepotrebnih trenj, tako da sem zelo zadovoljen, kadar se "ozrem nazaj". Žena pravi, da sem menda veljal za precej strogega. Upam, da temu ni botrovalo to, ker v montaži nisem dovolil, da bi med delom jedli jabolka (smeh). Stvar je bila sicer precej bolj resna, saj so statorji, ki sojih potem prijemali, radi korodirali zaradi jabolčnega soka. Ko sem odhajal v pokoj, sem bil med starejšimi, saj se mi ni nikamor mudilo. Konec devetdesetih je bil pa res že čas, da sem zaključil svojo poklicno pot. S sodelavcem sva namreč ugotovila, da naju pozdravljajo mlada dekleta in da sva najbrž res že malo v letih. Kako dandanes preživljate čas? Vedno se najde kakšno delo, navajen sem poprijeti za marsikaj, tako da mi ni dolgčas. Okoli hiše dela nikoli ne zmanjka, čeravno sem sedaj bolj v vlogi nadzornika, saj so vajeti že prevzeli "tamladi". NAGRAJENI IZDELKI NATEČAJA V sklopu praznovanja 70-letnice podjetja Domet smo objavili razpis na temo Domel skozi čas. V tem razpisu smo k sodelovanju posebej povabili naše štipendiste in ostalo šolajočo mladino, da bi s svojim pogledom na Domel naredili prispevek oz. izdelek na to temo. Prejeli smo pet izdelkov. Avtorji teh izdelkov bodo nagrajeni. ■g Cp ovn tra "GODOV! NF DOMELA 70 LE T trna “OMEI. SKOZI čas : cmt> * M ms SsSP-. i . jESritAjjTtOi *<■'*' “ ,r' usr/N(?virry ZAORuCC *lko >-r DEFIBRILATOR TUDI V DOMELU! Tokrat ponovno pišem o deflbrilatorju in tudi spletni aplikaciji e-Help, ki nam pove lokacije defibrilatorjev po celotni Sloveniji (čeprav sem o tem pisala že v oktobrski številki Mozaika v letu 2014 oz. letos julija), saj sem dobila nekaj namigov, da zaposleni sploh ne vedo, da imamo v Domelu defibrilator in kje ga imamo. Zato smo se v uredniškem odboru odločili, da vse objavimo še enkrat. V tokratni številki Mozaika ponovno obveščamo vse zaposlene in tudi širšo javnost, da smo v Domelu v septembru 2014 kupili ročni defibrilator ZOLL, ki bo do nadaljnjega nameščen v vratarnici podjetja. Ko bo urejena nova recepcija v upravni stavbi, se bo defibrilator prenesel tja. O tem vas bomo obvestili. Defibrilator smo kupili v okviru promocije zdravja, sofinanciranje pa je bilo omogočeno tudi s strani ZZZS, kjer smo dobili nekaj finančnih sredstev za promocijo zdravja v podjetju. Kajjedefibirilator? Defibrilator je prenosna elektronska naprava, ki z električnim sunkom požene srce v normalen, redni srčni ritem. Je zelo preprosta naprava, kije namenjena nam laikom in jo lahko uporabi vsakdo. Ob vklopu se samodejno aktivira glasovno vodenje postopka oživljanja v slovenskem jeziku. V podjetju je prodajalec izvedel tudi usposabljanje za uporabo defibrilatorja, ki se ga je v dveh dneh udeležilo 33 udeležencev. To so zaposleni, ki so usposobljeni za prvo pomoč v podjetju, ter vsi receptorji. Seznam teh zaposlenih je priložen navodilom za uporabo. Drugače pa je kupljen defibrilator namenjen vsesplošni uporabi, saj nas zvočno vodi skozi celoten postopek in nam govori, kaj moramo storiti v primeru uporabe. Najbolj pomembno je, da prepoznamo, kdaj defibrilator uporabiti. Nenadni srčni zastoj se ponavadi pojavi brez opozorila. Ob tem srce zastane in preneha črpati kri. Če oživljanje ni pravočasno, človek lahko umre. Možnost preživetja hitro upade s časom. Če začnemo z oživljanjem takoj, v prvi minuti, je možnost preživetja 90-odstotna. Če z oživljenjem začnemo šele v deveti minuti, je možnost preživetja le 10-odstotna. Pri tem obstaja velika možnost trajnih poškodb možganskih celic. Očitni znaki odsotnosti cirkulacije se kažejo z naslednjimi znaki: • nezavest, • odsotnost normalnega dihanja, • odsotnost pulza in znakov cirkulacije. Pri situaciji, ko se oseba zruši, je pomembno, da ostanemo mirni. Takoj pristopimo k osebi in če vidimo, da ima prej opisane znake, začnemo s postopkom prve pomoči in z organiziranjem reševanja. Pri takšni pomoči je najpomembnejša čim hitrejša časovna odzivnost, saj vsaka sekunda šteje. Pokličemo tudi 112. Temeljni postopek oživljanja z defibrilatorjem v nekaj minutah lahko reši življenje. Defibrilatorja pa ne smemo uporabiti pri osebah, ki so pri zavesti, dihajo in imajo zaznane znake pulza in cirkulacije. Pri osebah, ki tehtajo manj kot 25 kg, in otrocih mlajših od 8 let uporabimo pediatrične elektrode, ki so v priloženi opremi defibrilatorja. Se nekaj osnovnih informacij o srčno-žilnem sistemu, ki nam jih je podal dobavitelj defibrilatorja: BITJE SRCA v človeškem organizmu • Naše srce začne biti štiri tedne po zanositvi in se ne ustavi do smrti. Novorojenček ima v obtoku približno eno skodelico krvi. Odrasel človek pa približno 4 do 5 litrov, ki jo srce z utripom vso pošilja v vse celice ter v pljuča in iz pljuč, v približno eni minuti s 75-imi srčnimi utripi. • Srce ima svoj električni impulz, zato bije tudi izven telesa, dokler ima ustrezno zalogo kisika. • Povprečno srce odraslega človeka bije 72-krat na minuto, 100.000-krat na dan, 3.600.0000-krat na leto in 2.500.000.000-krat v celem življenju. • Zensko srce običajno bije hitreje kot moško, to je povprečno 78-krat v minuti, medtem ko moško bije povprečno 70-krat. • Srce tehta samo od 300 do 500 gramov, prečrpa pa 7.500 litrov krvi skozi 96.000 km ven, arterij in kapilar vsakdan. Hitrost pretoka krvi skozi največjo arterijo - aorto je 1,6 km na uro. Ko kri doseže kapilare, se premika s hitrostjo 109 cm/uro. • Količina krvi, ki jo srce prečrpa v povprečnem življenju, je taka, kot če bi pustili vodo v kuhinji srednje teči 45 let. • Srce vsak dan ustvari toliko energije, da bi tovornjak s to energijo lahko prevozil 32 kilometrov. V celotnem življenju to ustreza vožnji do lune in nazaj. • Kri je pravzaprav tkivo in ne tekočina. Ko telo počiva, potrebuje kri le 6 sekund za pot od srca do pljuč in nazaj, 8 sekund potrebuje za pot do možganov in nazaj ter 16 sekund za pot do prstov na nogah in nazaj do srca. DNEVNO Dodaj nujne kontakte (prijatelji / družina) /V Izračun varnosti na podlagi tvoje lokacije Testiraj delovanje aplikacije s svojimi prijatelji zv Thelp \ O O 6o&viMCJ O#f*r*aior \Ko š E Q_ 81 s > "O TD =5 8. ^ "nT ra 1 O C a^ f 'c' .Š, s 5-8 | E -8 CD O “O _Q o S. 1 I 1 "Ž tu .B ^ xr ™ -§ ^ I | I TD O- I ¥ i ^ 0 iu S 2 Cl 4-> (L) w 1 s i? % Z D. S ■8 S < J § > §Ž O. Z UJ O ti ^ < 5 ^ —I Z ro J 8 II II | 11 -Ž >M >NJ >NJ y is S sš oj >u >u >u \ UJ LU LU < ° S - :> 5 z 0 cc d. oc cc X p LU o LU ,__ LU <( Q I— > H; =3 H °° n ^ 2. ^ n ^ ^ .Sts g1-g >^-g 1 a,^ ^8)^,0, £; ru O ra O ra ra O) c cl c "O c c 1 s 2 c x> .Si 5 2 ™ S 5 ^ rN vo~ -§s ■Id !1 II &•§ o .| 03^. c H n n O T) ^ c o =3 ~ _Q ~ CD I? I