Š	=
=	Poitn'ma plačana v gotovini.	Spedizione in abb. post. II. gruppo	S
Proslava 50 letnice pevskega društva «Lipe» naj bo podžig za poživitev prosvetnega	|
I	življenja med Sloven- |
ci Tržaškega ozemlja	|
CENA 20 lir, 6 din
»(Mllllllllllllllllllimill itHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIllllllllllllllIMf
TRST 30. avgusta i»19
leto Četrto nn\\in 179
PROZOREN CILJ NOVIH KLEVET K0-MINFORMAVZVEZI Z GRŠKIM NARODNO OSVOBODILNIM ______GIBANJEM_______________
Ze precej več kot leto dni se vale na novo Jugoslavijo, na njene narode in na njeno vodstvo klevete in laži, ki si jih izmišljujejo in razširjajo odgovorni «komunistični» voditelji držav ljudske demokracije in Sovjetske zveze. V poslednjem času se to klevetanje stopnjuje in vsaka naslednja laž in kleveta je podlejša od prejšnje. Klevete in laži spremlja materialno sabotiranje izgradnje socializma v Jugoslaviji, spremlja jih taka ekonomska diskriminacija, ki je močno zasenčila celo ekonomsko diskriminacijo držav ameriškega bloka do držav vzhodne Evrope.
Jugoslovanski narodi s svojim po-litičnim vodstvom stoje čvrsto v obrambi svoje pravične borbe in politične linije in podlost klevet in laži kominformistov jih ni in jih ne bo odmaknila niti za las od graditve socializma znotrej svojih meja in enako ne od zvestobe demokratičnim in progresivnim načelom v zunanji politiki. O tem se je svetovna javnost že prepričala in prav zaradi tega raste med demokratičnimi množicami v svetu ugled jugoslovanskih narodov in zanimanje za njihovo borbo.
Prav to dejstvo razjarja korain-tormistična vodstva raznih držav in strah pred vse večjim prodiranjem resnice o Jugoslaviji v svet jih peha vedno dalje v nepošteno in podlo, več kot avanturistično politiko do jugoslovanskih narodov. Zadnje klevete v zvezi z vprašanjem narodnoosvobodilne borbe v Grčiji so dosedanji višek take politike. Pravimo dosedanji višek, kajti ni mogoče niti predvidevati kako daleč še zna pasti taka politika.
Komintorm zasleduje na Balkanu cilje, ki so v popolni opreki z onimi, ki jih je tudi v tem delu Evrope ves demokratični tabor zasledoval doslej. Čudnemu odnosu do graditve socializma v Jugoslaviji in nič manj čudnemu in nekomunističnemu odnosu do rešitve nacionalnega vprašanja predvsem makedonskega naroda, se pridružuje sedaj povsem nov odnos do narodnoosvobodilne borbe grškega ljudstva, odnos, ki ga karakterizirajo likvidatorski nameni herojske narodnoosvobodilne in protiimperialistične borbe ljudstva v monarhotašistični Grčiji. Prehod od do nedavna pravilnega odnosa do grške narodnoosvobodilne borbe na likvidatorski odnos do nje je težak, kajti nemogoče Je svetovno demokratično javnost in še manj grškega naroda prepričati o potrebi in še težje o upravičenosti likvidiranja osvobodilne borbe zasužnjenega naroda.
NAJSTAREJS1 ČLANI PEVSKEGA ZBORA «LIPA» IZ BAZOVICE S SVOJIM PRAPOROM
(Joto Magajna)
1,1,1,,......,,,,,,,,,,,i,,,i,lmiii,,,1,iHniiiiiiiiiiitiniiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimmiis;
Komintorm Je zato misli), da Je našel izhod, ko je začel valiti krivdo za svojo likvidatorsko politiko do grške narodnoosvobodilne borbe na narode Jugoslavije in jih obtoževati dejanj, katerih krivec je sam. Zahariades, ki je zamenjal Marko-sa na vodstvu grškega partizanskega gibanja potem ko so Markosa odstranili pod pretvezo bolezni, je začel kot stroj izvajati povelja svojih kominformističnih gospodarjev in obtoževati Jugoslavijo najbolj ne-
mogočih in iz trte izvitih pregreh vse dokler se ni Radio Svobodne Grčije protaniral z najogabnejšo izmišljotino o prehodu monarhotaši-stov na jugoslovansko ozemlje, odkoder naj bi potem ti napadli položaje demokratičnih borcev. Prav. v teh dneh so tej nesramni kleveti dodali novo, (ta se je to pot rodila v Pragi) namreč, da so jugoslovanske čete streljale na pan zanske oddelke, ki so se v. bližini meje grupira-
li po boju z monarhotašisti.
Rimska Unita, ki je v klevetanju Jugoslavije iz znanih razlogov (nacionalistična in imperialistična težnja UPI po Tržaškem ozemlju) še posebno prizadevna, pa je tej vesti dodala še svoj komentar, v katerem se trudi italijansko demokratično Javnost prepričati, da Jugoslavija sodeluje z monarhotašisti In da bo za to «sodelovanje» poplačana s polovico Albanije in Solunom!
Na vse te izmišljotine in klevete lahko odgovorimo s citati iz zadnjib govorov maršala Tita:
«Za njihova (kominformisUčr.-a)
obrekovanja pa lahko trdimo, da so zlagana, da so laž, v katero, In to smo prepričani, noben pošten človek na svetu ne more verjeti......
«Oni mislijo, da bodo mogli od toliko ponavljane laži, ako mnogo obrekujejo, vsaj nekaj uporabiti kot nekako resnico. Jaz pa mislim, toz
variši, da ne bo od vseh njihovih laži, pa niti od teh, nič ostalo in da bo vse blato, ki ga na nas mečejo, padlo na njihov obraz. (Tito v govoru oficirjem ir.' generalom makedonskih garnizij).
«Bajka o prehodu monarhotašistoT
(Nadaljevanje na drugi strani)
L I JOJ.ti,
TEDNIK
S terorjem in pritiskom
so ponaredili voljo nemškega ljudstva
KRONIKA
V Muencbena je prišlo do incidentov med policijo in židovskimi demonstranti zaradi ponovnega neoviranega antisemitskega delovanja v Nemiiji. List «Sueddetsche Zeitung» je namreC zapisal, da so neki ameriški funkcionarji zatrjevali, da Nemcem vse oproste razen tega, da niso \seh Zidov pokončali v plinskih celicah.
Vrhovno sodišče Severne Koreje je obsodilo skupino teroristov, ki so bili v deželo poslani iz Južne Koreje, ki je še vedno pod okupacijo ameriških čet.
Po 50 dnevov trajajoči krizi, je bila v Belgiji sestavljena nova vlada, v kateri so predstavniki krščan. sko-socialne stranke ter predstavniki liberalne stranke, socialistične stranke v novi vladi ni. Glavnega vprašanja, zaradi katerega je kriza nastopila — vprašanje povrnitve kralja Leopolda na prestol — niso rešili in so ga morali začasno odložiti, kljub temu, da so ga prvotno nameravali rešiti s splošnim plebiscitom.
Delo štirih namestnikov za Avstrijo napreduje skrajno počasi in opazovalci dvomijo, da bodo končali svojo nalogo do I. septembra, kot so jim naložili zunanji ministri. Pogajanja so se najprej zataknila pri 500 lokomotivah, ki jih je SZ zaplenila kot vojni plen in ki bi jih morala sedaj vrniti Avstriji. Potem niso mogli priti do sporazuma v vprašanju petrolejskih koncesij, ki jih SZ zahteva od Avstrije. Po daljših diskusijah so sprejeli britanski načrt, ki določa pravice slovenske In hrvaške manjšine v Avstriji na političnem, socialnem, juridičnem, upravnem in kulturnem polju.
Jugoslovanska delegacija je zapustila kongres Mednarodne zveze odvetnikov, ker so bili na njej navzoči tuđi delegati frankistične Španije.
Argentinski zunanji minister Dra. muglia je podal ostavko, ker je prišlo do nesoglasij med njim in argentinskim poslanikom v ZDA.
5. septembra se bo začel v Mehiki kongres miru, ki se ga bo udeležilo okrog 1500 uglednih ljudi iz Amerike in drugod.
Voditelji arabskih držav nameravajo organizirati v Kairu konferenco policijskih šefov teh držav v zvezi z izdelavo skupnih načrtov za borbo proti «širjenju ko munizma» na Srednjem vzhodu.
Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo, s katero je razrešen vseh dolžnosti posredovalec OZN v Palestini Bunche. S tem so bile potrjene pogodbe o miru med Izraelom in vsemi arabskimi državami, ki so bile z Izraelom v vojni.
Po uradnih podatkih je imela francoska zunanja trgovina v juliju 7355 milijonov frankov primanjkljaja. Skupni primanjkljaj franeo-'ske zunanje trgovine v letošnjih 7 mesecih znaša 84.868 milijonov frankov.
Mednarodna konferenca za zaščito vojnih žrtev je sprejela štiri pogodbe: o Izboljšanju usode ranjencev in bolnikov v aktivnih armadah, o izboljšanju usode bolnih In ranjencev iz oboroženih sil, ki so doživele brodolom, o ravnanju z vojnimi ujetniki in o zaščiti civilnega prebivalstva med vojno.
Poslanik Sovjetske zveze v Jugoslaviji Anatol Lavrentijev je bil imenovan za pomočnika sovjetskega zunanjega ministra.
Stalin je sprejel prvikrat odkar se mudi v SZ ameriškega poslanika Kirka. Moskovski tisk je temu ■dogodku posvetil veliko pozornost Nekateri poročevalci zatrjujejo, da Je Kirk predložil Stalinu osnutek načrta za sovjetsko ameriško prijateljstvo. Te vesti pa iz Washing-tona zanikajo.
Kitajska demokratična armada stalno napreduje proti Kantonu, od katerega je po zadnjih vesteh oddaljena samo še 250 km. Po eni strani je prodrla v pokrajino Kvan-tung, v kateri leži začasna predo-llca, po drugi strani pa v bližino mesta Fukjena, katerega so nacionalisti že izpraznili.
V nedeljo so bile v zapadni Nemčiji volitve za ločeni zahodnonem-ški parlament. Po 16 letih so bile to prve volitve in z njimi se zaključuje vrsta ločenih ukrepov zahodnih' sil, katerih namen je, z ustanovitvijo zahodnonemške države dokončno razcepiti Nemčijo in podaljšati vojaško okupacijo za nedoločen čas.
Protidemokratični značaj in namen teh volitev se vidi predvsem v dejstvu, da so tri zahodne sile vzele volivcem njihovo zakonito pravico, da preizkusijo v vseljudski anketi mnenje nemškega ljudstva glede politično-gospodarske enotnosti Nemčije. Okupacijske oblasti niso upoštevale dejstva, da je nemško ljudstvo po večini proti ustanovitvi ločene zahodne države z okupacijskim statutom in proti trajni vojaški okupaciji.
Vsa volivna kampanja se je razvijala v znamenju teh naporov. Votivne priprave so bile izvedene pod nadzorstvom okupacijskih oblasti. Ameriška vojaška uprava je celo poslala deželnim vladam navodila naj sprejmejo zakon o pokojninah bivših aktivnih oficirjev in podoficirjev, samo da bi glasovali za reakcionarne stranke. Zagotovili so si tudi glasove osebja državnega aparata triconije, ki ga po večini sestavljajo bivši člani nacistične stranke. V službo reakcionarnih strank se je postavila tudi duhovščina, ki je izvajala, kakor se je že prej dogajalo v Italiji, moralni pritisk na volivce.
Toda vse to še ni bilo dovolj. Oblasti so oi^anizirale oziroma podpirale tudi teroristične skupine razseljencev in nacistov, ki so napadati zborovanja Komunistične partije in celo njene prostore. Tako so v Ewenstaedtu pri Braun-schweigu razseljene» in bivši pripadniki SS-ovske divizije «mrtvaška glava» napadli udeležence zborovanja, na katerem je govoril vodja Komunistične partije v tri-coniji Max Reimann. V Schieswig-Holsteinu je policija vojaške uprave napadla funkcionarje KP, v Hagenu pa poslopje oblastnega komiteja KP in zaplenila volivno gradivo. Z vsemi temi ukrepi so hotele okupacijske oblasti zagotoviti zmago reakcionarnih strank
Glavni reakcionarni stranki, ki sta imeli največ opore pri okupacijskih oblasteh, sta Schumacherjeva socialdemokratska stranka in Adenauerjeva krščansko-demokrat-ska zveza. Votivni program obeh teh strank je slonel na odobritvi načrta zahodnih sil za ustanovitev
lutkovne zahodnonemške države in na podpiranju zasužnjevatnega Marshallovega načrta. Na listah teh strank so kandidirali tudi vojni zločinci.
Napredne nemške sile pa je v volitvah vodilo Komunistična partija. Njen program je zahteval gospodarsko in politično enotnost, svobodo in neodvisnost Nemčije ter obrambo koristi delovnega ljudstva. V programu je Komunistična partija poudarjala, da je treba skleniti pravično mirovno pogodbo, umakniti okupacijske čete in zboljšati življenjsko raven delovnega ljudstva.
Vsi ukrepi okupacijskih oblasti, podpiranje reakcionaj-nih strank in pravi teror prot» komunistom so seveda imeli svoje posledice. Desničarske stranke so dobile veliko število glasov in poraja se nevarnost vedno večjega širjenja nacizma, kar ugotavljajo tudi nekateri zapadni listi.
Vpisanih volivcev je bilo 32 milijonov 179.433, volilo je 24.490.752 ljudi, kar znaša 78,5 odstotkov. Največ glasov je dobila krščansko-demokrntska zveza, in sicer 7 milijonov 357.579 s 139 poslanskimi mesti. Socialdemokrati so dobili 6.832.272 glasov in 131 poslanskih mest, liberalci 2.788.653 glasov in
Niti 5 mesecev ni preteklo, kar sj prišle iz Sirije vesti o državnem udaru, ki ga je izvedel polkovnik Huzni el Zaim, že je prišlo v Siriji do ponovnega državnega udara .katerega žrtev je postal Huzni el Zaim in njegovi najbljžji sodelavci. Tokratni udar je izvedel polkovnik sirijske vojske Sami Hinnaui, ki je bil do nedavnega sodelavec Huzni el Ziaima in kateremu je tu. dl pomagal pri prvem državnem udaru. Takoj po aretaciji Zaima in njegovj justifikaciji, je Hinnaui sklical predstavnike političnih strank in poveril mandat za sestavo začasne vlade bivšemu vladnemu predsedniku Atassiju' ki je vlado tudi že sestavil. Hinnaui je izjavil, da je »zvedel udar zaradi tega, da konča tiranijo Zaima in trpljenje ljudstva.
Vendar je popolnoma jasno, da to ni edini, niti glavni vzrok tokratnega udara. Medsebojna tekma imperialističnih sil za posest Sirije je znana in ni ničesar novega. Huzni
52 poslanskih mest, Komunistična partija 1.360.433 glasov in 15 poslanskih mest. Skrajno reakcionarne in desničarske stranke so dobile 22 poslanskih mest. V tej sku. pini sta najbolj močni Deutsche Partei in Deutsche Rechtspartei, čeprav nista kandidirali v vseh 11 federalnih deželah (Laender). Zanimivo je pri tem, da ni nihče pričakoval, da bosta ti dve stranki dobili toliko glasov. Deutsche Parici, ki je izrazito nacistična, je dobila skoraj milijon glasov.
Komaj so končale volitve, se že razne stranke pogajajo, kako bi si razdelile torto in govore tudi o volitvah predsednika nemške zvez. ne republike. S tem v zvezi imenujejo kot kandidata vodjo krščanskih demokratov Adenauerja in voditelja liberalcev Iheodorja Heuserja. Nihče pa ne omenja več social-demokratov. Prva naloga predsednika bo, predlagati kanclerja, ki ga bo izvolila za pet let skupščina 402 poslancev «Bunde-staga» (zveznega parlamenta) in «Bundesrata» (zveznega sveta).
Med reakcionarnimi strankami, ki vse zvesto služijo zapadnim imperialistom, pa bodo trenja za stolčke. Napovedujejo, da bo socialdemokratska stranka v opoziciji, češ da zahteva socializacijo
el Zaim je pred 5 meseci izvedel udar na račun Amerikancev in Francozov, Francozi so Zainu pošiljali kontingente orožja in opreme, Washington pa je dosegel, da je Zaim reorganiziral sirijsko vojsko po ameriških navodilih.
Ribarije med imperialističnimi tekmeci na srednjem vzhodu: ZDA, Francijo in Anglijo pa s prihodom Zaima na oblast niso prenehale, temveč so si Britanci vedno prizadevali svoje tekmece izpodriniti. To jim je uspelo sedaj s pomočjo njihovega agenta Hinnauia. To priznavajo tudi nekateri francoski list; med njimi sam «Franc Tireur», ki piše: Dva državna udara v Siriji v teh poslednjih petih mesecih sta samo epizoda v tekmovanju za strateške pozicije in petrolej, kjer so udeležene V. Britanija, ZDA »n Francija. Državni udar v Damascu je otvoritev nove dobe v borbi za vpliv na srednjem vzhodu. Ugotavljajoč, da se je Huzni el Zaim polastil oblasti minulega marca in da so ga 14. avgusta Henadijevi pristaši ustrelili, piše list, da so take operacije možne samo s pritiskom, manevri in udeležbo predstavnikov tujih sil. Moskovska «Pravda» pa pravi, da ima državni udar v Siriji filobritanski značaj. Državni udar je ena izmed faz v borbi med Washingtonom in Londonom za prevlast na srednjem vzhodu. Tokrat je zmagal London.
Evropski svet
trojanski konj ameriških imperialistov
V Strasbourgu že precej časa zaseda evropski svet. Ta svet naj bi bil nekaka evropska vlada jn parlament obenem, saj je sestavljen iz komiteja ministrov in posvetovalne skupščine. Svet sestavlja dvanajst držav in bi moral bit» po besedah njegovih ustanoviteljev res idealna stvar, človečanska zamisel in zametek bodoče evropske miselnosti. Toda to so le blesteče besede raznih ministrov in parlamentarcev. 2e dovolj zgovorno je dejstvo, da mu je kumoval vojni hujskač Churchill in da so se mu pri tem pridružili razni Blumi, Spaaki, Bevi-ni in Herrioti, seveda tudi Sforza ni smel izostati.
Po raznih sejah komiteja ministrov se je v Strasbourgu sestala tudi posvetovalna skupščina. Prvi je na tej skupščini govoril Herriot in dejal, da ne gre za organizacijo
težke industrije, čemur pa da se katoličani upirajo. Zato naj bi se sestavila koalicija katoličanov, liberalcev, nacistov (Deutsche Par-tei) in bavarske avtonomistična stranke. Ta koalicija bi štela 225 poslancev. Vsi ti računi o stolčkih pa nimajo posebne važnosti, ker gre le za beganje ljudstva.
V zvezi z volitvami je komunistični voditelj zahodne Nemčije Max Reimann izjavil, da je položaj nemškega ljudstva po volitvah še bolj težak in zmeden. Volitve niso rešile nobenega vprašanja ker volivci niso bili poklicani, da izbirajo med enotnostjo in razcepitvijo Nemčije, med mirovno pogodbo ali okupacijskim statutom. Komunistična partija je dosegla večje uspehe v petih velikih industrijskih središčih Porurja. Max Reimann je tudi dejal: Kljub temu da so nemški organi sporazumno z okupacijskimi oblastmi ovirali glasovanje komunističnih volivcev, je Komunistična partija obdržala svoje položaje v industrijskih središčih in v večjih mestih».
Ves komunistični tisk poudarja, da je na volitve vplival tudi teror, ki so ga izvajali proti komunistom, in da bodo zahodne cone še bolj podvržene ZDA ter da bo tako imenovana nemška republika postala oporišče za invazijo anglo-ameriškf.ga kapitalizma v tretji svetovni vojni. Toda prej ali slej bo morala zmagati narodna fronta, ki bo pokazala svetu, de. nemško ljudstvo noče, da bi Nemčija postala anglo-ameriška kolonija.
ali pripravljanje vojaškega zavezništva, temveč samo za vprašanje zaščite in širjenja idealov, ki so skupno premoženje vseh udeleženih članov. Namen evropskega sveta je, ustvariti novo politično telo, enotno politično voljo in enotno politično akcijo, zato da se lahko reši vprašanje zbližanja gospodarstva posameznih držav.
Ko človek čuje te beseče, misli, da jih je izgovoril le kak ameriški monopolist, ki bi hote], da se vse evropsko gospodarstvo podredi ameriškim ekspanzionističnim načrtom ter da Anglija končno k lo. ne v borbi z dolarjem. Zato je kljub vsem lepim besedam snujoči se evropski svet organizem, ki je tesno povezan s politiko ameriških imperialistov enako kakor Marshallov načrt, zahodni blok in atlantski pakt. Njegov namen je le. na bolj premeten način lovili kaline.
Ze na prvih sejah posvetovalne skupščine je prišlo do trenj med malimi in velikimj drž_vami, ki zahtevajo prevelike prednosti za komite ministrov ter imajo v tem komiteju pravi monopol. Po dolgih diskusijah so seveda male države podlegle, ker jih je preglasoval glasovalni stroj.
Trenja so tudi nastala zaradi tega, ali naj se Nemčija sprejme v evropski svet ali ne. Churchill zahteva, da bi bila tudi Nemčija zastopana v svetu, Herriot pa se je temu upiral. V svetu je prišlo tudi do sporov med konservativci in laburisti.
Za predsednika evropskega sveta so izvolili bivšega belgijskega zunanjega ministra Spaaka, poleg tega pa so izbrali še štiri podpredsednike. Režija je torej popolna in Evropa bo obogatela še : » cuo ustanovo. Pri vsem tem pa je najbolj stvarno dejstvo, da bo stal letos evropski svet 148 milijonov francoskih frankov. Seveda, tudi ministri imajo pravico do brezplačnega letovišča.
PKOZORIIII cm
(Nadaljevanje s prve strani)
čez mejo pomeni preprosto metanje peska v oči množicam vsega sveta, da bi se zakrinkali umazani načrti o likvidaciji demokratičnega gibanja v Grčiji. To naj vedo vsi tisti, ki blatijo Jugoslavijo in vedo naj, da jim ne bo uspelo, da bi Jo umazali, ker z dejanji dokazuje svojo visoko internacionalistično zavest, ker trdno vodi svojo zunanjo politiko in se ne da sugerirati od nikogar». (Titi v govoru na proslavi pete obletnice ustanovitev Ljudske republike Makedonije).
Za državnim udarom v Siriji
je borba med imperialističnimi tekmeci
liudski TEDNIK
3
brezposelnosti skozi vso dobo brezposelnosti.
2.	Dvignejo kupno moč delavcev
najbolj značilen pojav krize kapitalističnega sveta goJmezdlnSm Jsehl™?, kom
“	trolirajoč in znižajoč dohodke mo-
nopolov in trustov ter uvajajoč demokratične reforme. Te ukrepe je treba pripraviti in izvesti s sodelovanjem predstavnikov sindikalnih organizacij.
3.	Skrajšati delovni čas in zmanjšati intenzivnost dela.
Ustanovna listina OZN vsebuje tudi Priznanje, da sta višji standard ljudstev in polna zaposlitev potrebna pogoja za miroljubne in prijateljske odnose med narodi. Kljub temu pa je mnogo držav, člani OZN, krenilo s poti, ki vodi do realizacije
višjega standarda in polne zaposlitve. Vzroke, da so te države krenile s take poti, je iskati v dejstvu, da v kapitalističnih državah gospodarijo monopoli in kapitalistični trusti, ki jim v Imperialističnih težnjah ni do miroljubnih in prijateljskih odnosov med narodi.
O rasti brezposelnosti in padanju standarda v kapitalističnih deželah je že večkrat opozarjala Svetovna sindikalna federacija, ki se v okviru svojega delovanja vztrajno bori za miroljubne in prijateljske odnose med narodi. V preteklem tednu pa je v njenem imenu ponovno iznesel to vprašanje njen predsednik Di Vittorio pred Ekonomsko -socialnim svetom OZN.
Vzrohi brezposelnosti
Število brezposelnosti je letos spomladi znptno narastlo v primeri z lanskim letom.
Po podatkih, ki jih je objavil statistični urad OZN, je narastlo število brezposelnih od aprila 1948 do začetka leta 1949 v Avstriji za 178 odst., Belgiji za 149 odst., Danski za 90 odst., Nizozemski za 89 odst., Franciji za 192 odst., Britanski in ameriški okupacijski coni Nemčije za 144 odst., na Norveškem za 42 odst. in v Britaniji za 8 do 9 odst. Hkrati s povečanjem brezposelnosti in zmanjšanjem realnih mezd so narasti! lani dobički britanskih družb na okrog 2 milijardi funtov šterlin-gov nasproti 763 milijonov funtov leta 1938. Podobno povečanje kapitalističnih dobičkov in obubožanje delavskih množic je opaziti tudi v drugih državah zahodne Evrope.
Brezposelnost je posledica škodljivega vpliva trustov in monopolov, ki jim je najprej pod krinko svobodne trgovine, pozneje pa z Marshallovim planom uspelo vsiliti svojo politiko velikemu številu dežel. Brezposelnost je povezana z gospodarsko in socialno strukturo kapitalistične družbe, saj je brezposelnost v vzhodni Evropi, kjer je odpravljena privatna lastnina proizvodnih sredstev, izginila.
Najvažnejši vzrok zaostritve brezposelnosti je padec kupne moči in obubožanje delovnih množic. V primeri z januarjem 1. 1945 je kupna moč zaposlenih delavcev v ZDA Padla za 12 do 17 odst., če vzamemo v račun brezposelne pa za četrtino. Posebno težaven je položaj delovnega ljudstva tam, kjer je bil življenjski star.dart že prej nizek, kot rj. pr. v Italiji. Italija ima danes po uradnih podatkih nad 2 milijona brezposelnih, ki imajo pravico na šestmesečno podporo po 220 Ur dnevno, kakor tudi 3 milijone upokojencev, ki dobivajo povprečno
4.000	lir mesečno. V vsaki italijanski družini je po en brezposeln ali upokojenec. Po uradnih podatkih so znašali minimalni življenjski stroški
štiričlanske družine januarja 1949 najmanj 60.000 lir mesečno, dočim povprečne meztìe v Italiji ne presegajo 25.000 do 27.000 lir mesečno.
Marshallov plan nosilec brezposelnosti
Ko so se pripravljali spraviti v življenje Marshallov plan, so ameriški kapitalisti propagirali, da bo ta plan pospešil naraščanje proizvodnje in dviganje zaposlenosti. V resnici je povzročil znižanje proizvodnje in porast brezposelnosti. Marshallov plan je povzročil deflacijo, ki je povsod pospešila koncentracijo kapitala in ustavila industrijski razvoj. Omejitve trgovine z vzhodno-evropskimi deželami prav tako znatno povečujejo brezposelnost ter so povezane z izvajanjem Marshallovega plana. Smoter omejevanja teh trgovinskih odnosov je, narediti zahodno-evropske države še bolj odvisne od ameriškega gospodarstva.
Na obubožanje delovnih množic in padanje njihovih kupnih moči močno vpUva tudi porast vojaških izdatkov, kar je v zvezi s politiko pripravljanja nove vojne. Ta porast se je poosebil v severnoatlantski pogodbi.
Predlogi SFF za odpravo brezposelnosti
O vsem tem je govoril pred Eko-nomsko-socialn im s vetom Di V ittor io ki je končno pozval svet, naj pozove vlade držav članic OZN, naj se drže načel Ustanovne listine OZN, napravijo konkretne korake za osla-
bitev vpliva trustov in kapitalističnih monopolov, izvedejo potrebne gospodarske reforme, podržavijo vodilne industrije, znižajo vojaške izdatke in razširijo program javnih del.
Končno je bil prečitan osnutek resolucije Svetovne sindikalne federacije, ki naj bi jo sprejel gospodarski in socialni svet. Resolucija obsega naslednje točke:
1. Uvedejo širok sistem zavarovanja brezposelnosti, ki bo jamčil povprečni življenjski standard delno ali popolnoma brezposelnim, in ki bo zajel vse delavce od prvega dne
4.	Ustanoviti, razviti in pospeševati širok sistem poklicnega vež-banja.
5.	Znižati izdatke za oborožitev in ustanoviti svobodne trgovinske odnose med deželami, ki so osnovane na načelih enakopravnosti, spoštovanja nacionalne neodvisnosti in svobodnega gospodarskega in političnega razvoja vsake dežele.
Prvi nastop godbe v cirkusu Zapadna unija
Vrhovni poveljnik oboroženih sil Bruseljskega pakta Montgomery Je na Holandskem dejal: ttKomunizcm je naš glavni sovražnika
DEŽELA. STRAHU
Amerikanci v zasedenem ozem Iju Zapadne Nemčije žive Prav tako, kot njihovi sodržavljani v Združenih državah, pod silnim pritiskom in v stalnem strahu. Sicer se vedejo zelo samozavestno in hrupno, vendar pa to dejstva prav nič ne izpremeni. Oni dobro vedo, da jih budno stražijo posebni ameriški tajni agenti, ki so morda njihovi najbližji tovariši; vedo pa tudi, da ne zaradi črne borze, ki jo vodijo zato, da si pridobijo čim več denarja v najkrajšem času, temveč da sc vzroki drugod.
Napačen telefonski razgovor, vrstica v članku ali v dopisu, ki določenim uradom ne ugaja, navadna ovadba karierista ali agenta iz-
Kaj ste res tako zabite glave, da ne vidite, da pri nas ni terorja?*
Padec življenjskega nivoja
porast profitov v ZDA
Najnovejši statistični podatki dokazujejo, da nezaposlenost v ZDA stalno raste. Poročilo ameriškega statističnega urada potrjuje, da Je danes v ZDA čez 4 milijone nezaposlenih delavcev.
Tržišča Izgubljajo široke množice potrošnikov, ker so cene proizvodov vedno višje. Neprodano blago se •hnoži. Ameriški monopolisti pa no-£ejo cen znižati; znižali so raje proizvodnjo, kar je imelo za posledico odpust delavcev. Ce so nekatere družbe znižale cene proizvodom, so v istem hipu znižale tudi plače delavcem in nameščencem.
Lansko leto je bilo v ZDA nezaposlenih okrog 2 milijona, letos Pa jih je še enkrat toliko. Taki so podatki ameriškega statističnega brada. Sindikalne organizacije pa trde, da sega število nezaposlenih do 6 milijonov.
Število odpuščenih delavcev Je največje na železnici In v lahki in-
dustriji. Do sedaj so odpustili preko 100.000 železničarjev; pričakujejo, da jih bodo odpustili še 200.000.
Znižanje proizvodnje je najbolj prizadelo delavce v tekstilni industriji. Ze od septembra lanskega leta je 600.000 tekstilnih delavcev zaradi zmanjšanja proizvodnje In zapore podjetij ostalo brez dela.
O življenju ameriških delavcev je podal živo sliko znani ameriški novinar Get. Potoval je po industrijskih mestih severnozapadnih pokrajin ZDA in opisal pogoje, v katerih žive delavci države Connecticut:
«V državi Connecticut pride na vsakega zaposlenega delavca 1 nezaposlen, a od štirih industrijskih delavcev je eden odpuščen. Junija meseca so delavci odslužili 25% manj delovnih ur kakor lani. Ljudi se loteva strah; robija je na dnevnem redu...»
zivaia — take vrste ljudje so v da-1 da bi Amerikanci lepše živeli brez nošnji Ameriki junaki dneva — to velikanskih trustov in morda je bil vse lahko pomeni nagel konec njih | tudi tako nepreviden, da je podvo-
državljanske eksistence. Branje sumljivih knjig ali obisk kina, posebno, kjer igrajo sovjetske filme, lahko uniči Amerikanca.
Nekemu delavcu, ki so ga odpustili iz državne ladjedelnice, so preiskovalni uradniki očitali med drugim tudi to, da je bral knjige Liona Feuchtwangerja in da je gledal ruski film.
Kaj se zgodi z Amerikancem, ki pokaže najmanjše nagnjenje k mišljenju, ki se ne sklada z uradnim reakcionarnim mnenjem?
60,000.000 ZAPISNIKOV
Takoj ga zaslišijo in ga pošljejo domov. Zaslišijo pa ne samo njega, temveč tudi njegove sorodnike in znance in sorodnike njegovih sorodnikov in znancev. In okrog njegovega prejšnjega bivališča in novega v Združenih državah poizvedujejo tajni policijski agenti o njem pri domačih in tujih ljudeh, nakar sestavijo o nesrečnežu tajni zapisnik, ki je poln izpovedi, trditev, oixidb in neresničnih neumnosti. On pa ne ve, kdo je kaj o njem izpovedal, ne ve, kdo se mu je maščeval. Sliši samo, da so tajni agenti povedali, da o njem vedo vse, več kot on sam. Ve pa samo eno, da so v ozadju kakor puške proti njemu naperjeni zapisniki, polni o-čitkov in neumnosti. Sele nedavno so Amerikanci z grozo ugotovili, da ima politična policija v Washing-fonu posebno šestnadstropno hišo s
60,000.000 zapisniki o posameznih Amerikancih. V poslednjem času sc prispeli tja novi kupi listin, ki jih je izpolnilo 2,500.000 uradnikov, ki jih je nastavil predsednik Truman.
Zelo čudno se zdi našemu nesrečnežu, kje ugotovi tajni agent, da so on ali njegovi prijatelji imeli morda kdaj prej pri tej ali oni priliki sumljive nazore, da so bili člani sumljivih organizacij ali imeli stike s sumljivimi ljudmi.
Morda, je dal kdaj nekaj dolarjev za kako organizacijo, ki je skrbela za demokratične žrtve španske državljanske vojne; morda )c bit na kakšnem zborovanju, kjer so glasovali za prijateljstvo med ZSSR in ZDA; morda je bil naročnik liberalnega časopisa aNation» ali «New Republicn, da ne omenjamo tako groznih stvari, kot so marksistični dnevniki, revije ali knjige Morda je naš demokrat povabil na obed črnca ali pa izrazil mnenje,
mil v korist nove svetovne vojne.
Oh, sto je mrež, zased in prilik pri katerih se lahko ujame naš Američan: ameriška politika v Nemčiji, na Kitajskem ali v Grčiji, za koni proti strokovnim organizacijam, procesi proti komunistom, pisateljem, razna prijateljstva in občudovanje Charlija Chaplina.
O tem, kaj je lojalno ali nelojalno, kaj je ameriško ali protiame-riško, kaj naj se preiskuje, kaj ne, o vsem tem odloča FBI (politična policija), ki je podrejena pravnemu ministrstvu. Obstaja dalje če odbor za raziskovanje protiameri-ških zločinov. Vse tri ustanove: policija, pravno ministrstvo in omenjeni odbor tekmujejo pri zasledovanju nezanesljivih Amerikancev, zaslišujejo, ugotavljajo nezanesljiva mišljenja, poizvedujejo in zasledujejo.
Vsaka omenjenih ustanov je izredno besna, kadar nje konkurenca zasledi vohuna ali nezanesljivega državljana in jo zato v časopisih proslavljajo. Vsaka teh ustanov ima posebne agente pri tisku, p raznih društvih in med naprednimi ljudmi in ti agenti so stalno pripravljeni očrniti vse, kar jim pride na pot in čim bolj zagreniti življenje vsakemu, kdor ni dokazanb zanesljiv reakcionar,
KJE BI Bil, DANES MARK TWMN?
Kakšna usoda grozi torej v. Nemčiji ameriškim demokratom, od generala do navadnega vojaka, od najvišjega do najnižjega «radnika, ki so še ohranili trohico zdravega razuma, trohico pravega ameriškega demokratičnega duha, malo smisla za neodvisnost in humor, katerega predstavnik je bil Mark Twain?
Izgubi svoj privilegiran položaj, v katerem je živel dvajsetkrat lepše, kot doma. Ce pride spet v ZDA, težko dobi pol tako dobro mesto, poleg tega pa nosi pečat sumljivega človeka in njegovi stalni spremljevalec postane strah, strah pred lastno senco, pred sosedi, strah pred novimi zasledovanji in pred tem da napravi nekaj, kar mu prinese nove težave. Ce zastavimo takemu človeku na primer med vožnjo z avtom v Washington, sedež strahu,
Kolonialni
in polkolonialni narodi v borbi za svobodo
Borba kolonialnih in polkolonialnlh narodov proti imperialističnim zasuž-njevalcem ne pozna oddiha. Geslo zasužnjenih narodov v kolonijah Je; Raje smrt v častni borbi za svobodo, kot življenje v suženjstvu. VsakO; dnevne vesti govore o tem.
VIETNAM
Nasilje francoskih imperialistov v Indokini je znano že vsemu svetu. V zadnjem času pa so se francoski imperialisti spravili tudi nad vietnan»: sko stalno delegacijo v Parizu. Policija je začela vse pogosteje vdirati v sedeže delegacije delati preiskave in aretirati člane delegacije. Zaradi tega in pa zaradi tega, ker francoska vlada nadaljuje v Vietnamu s politiko izzivanja državljanske vojne, Je delegacija vietnamske republike uradi no sporočila francoski vladi, da bo s tem mesecem prenehala obstajati. Vietnam pa je pripravljen podvzetl spet normalne odnose s Francijo, čim bo ta pripravljena priznati neodvisnost Vietnama.
INDONEZIJA
V Indoneziji se narodnoosvobodilna borba vedno boij širi. Nizozemske čete hočejo skupno s silami izdajalske Hattove vlade uničiti indonezijske partizane, vendar ne morejo streti odpora indonezijskega ljudstva, ki ne priznava pogodbe med Hattovo vlado in Nizozemci. Zadnja poročila javljajo, da nad 2000 partizanov stalno napada republiško središče Sura-karto na Javi in da so del mesta tudi že zavzeli. Nizozemci napadajo partizane tudi z letali. Ogorčeni boji so v teku tudi za druga velika mesta, posebno za mesto Modžokertu. Stalni spopadli so tudi na otoku Su. matri.
KAMERUN
Tudi množice v francoski afriški koloniji Kamerun se bore za svojo svobodo, ker vedno teže prenašajo nasilje policije in francoskih kolonialnih oblasti. Tako so policisti v Duali ubili neko žensko in v mestu Bšang pa so postavili pred sodišče ugledne člane demokratične federacije Afrike Džumesi Natasija in sindikalne voditelje Metija, Zanaka in Plipa, ki so obtoženi, da izpodkopavajo avtoriteto oblasti. Aretirali so tudi tajnika zveze sindikatov Kameruna. Tudi žene Kameruna se aktivno udeležujejo narodnoosvobodilnega gibanja. Nedavno so bile kolonialne oblasti prisiljene na zahtevo žena iz-pustiti znanega demokratičnega voditelja Guyoma Pegala, v Buali pa je bila množična demonstracija žena.
politično vprašanje, se bo piaino ozrl okrog in šepetaje pokazal na voznika. Morda je tajna policija montirala v tem avtu sprejemnik?
KDO JE NAJHUJSI VOLK?
Ce se pa bojazljivcu stoži nad izgubljenim mestom nad svojimi dohodki, tedaj se skuša «očistiti* in začne glasno in izzivalno tuliti z volkovi, da je dober, zanesljiv in zelo požrešen volk. Tedaj ne bo začel razgovora, ne da bi udrihal po ZSSR in dokazoval, da bi bilo treba vse voditelje delavstva in nekatere Američane, kakor Henryja Wallacea uničiti.
Ameriška reakcija se trudi, da bi iz širokih ameriških ljudskih množic najiravila brezdušne stroje in slepo orodje v svojih rokah, da bi zatrla v njih vse demokratične in protimilitaristične tradicije. Ameriška reakcija vzgaja tip Američana z zlomljeno hrbtenico, brez osebne volje, pripravljenega za vsako pustolovščino, zlomljenega reakcionarnega človeka. Znani a-meriški novinar Walter Lippmann je v svojih člankih v republikanskem listu «Herald Tribune» kriti: ziral ameriško politiko, češ da gradi svojo varnost in svetovni mir na satelitih, lutkah, klientih in agentih. Walter Lippmann je bil nedavno v Nemčiji, In tam je šele mogel podvomiti v to, ali morejo nemški sateliti, lutke in agenti koristiti Ameriki.
In v tem je danes nova ameriška tragedija. Ako bi Amerikanci sodelovali s poštenimi, neodvisnimi N etnei, hi njih lastna reakcija bila postavljena na laž; zato uporabljajo take Nemce, ki imajo prav tako hrbtenico kot oni nesrečneži iz dežele strahu.
Prof. Gerhart Eisler — Berli»
KRONIKA
Poštenih tatov je malo, pa se vendarle še kje najde kakšen. Na policijski postaji se je javil neki Bruno K., ki je brez stalnega bi vališia. Policiji je povedal, da je lani meseca decembra ukradel zimski plaši v stanovanju nekega Sa-vellija ter ga prodal za 5.000 lir Dejanje je izvršil zaradi velike bede, pa ga je kljub temu pekla vest.
Na operaciji v tržaški bolnici je umrl priljubljen aktivist iz Škofij III Klarič Bruno. V Rojanu pa je umrla aktivistka ASIZZ tov. Piščanc Ana.
Zaprisego sta položila pred šte. vllnimi uglednimi pričami predsedniku cone Palutanu novi dolinski župan brivec Lavriha in zgo-niški župan Pirc. Lavriha je ob. ljubil, da bo vestno opravljal svojo dolžnost v prid vseh občanov. Upamo, da bo mož beseda.
Agent upravne policije je aretiral Ivana Fajdigo zadnjega pri. padnika tolpe, ki je umorila zlatarja Vouka. Fajdiga se ni prav nič upiral, tudi samokresa ni imel pri sebi, kot so svojčas govorili o njem. Pri sebi je imel samo svinjske parklje in 18 lir. Izjavil je, da se je hranil zadnje dni pri fratrih na Montuzzi skupno z drugimi reveži. Zasliševanje tolpe se je končalo in ji bodo v kratkem sodili pred porotnim sodiščem.
Dva konjederca in civilni policaj so se teže ponesrečili, ko se je avto, v katerem so se peljali, na gornjem delu ul. Commerciale zaradi spolzkosti tal zaletel v neko hišo. Najteže je bil ranjen policijski agent Loy Bruno.
Pretekli teden je bila na pred. sedstvu cone tiskovna konferenca, na kateri so med drugim tudi govorili o napeljavi elektrike v Piščance. Odgovor predsedstva cone na vprašanje lista «Corriere di Trieste» pa je bil precej izmika-len in še nič ne kaže da bodo dobili v Piščance razsvetljavo. Tržaško sodišče je razen enega obsodilo vse člane mlade tolpe, ki je kradla razne predmete iz ameriških limuzin. Sodbe so znašale od šestih mesecev do treh let ječe. tem blagom. Oproščeni član tolpe Obsodili so tudi prekupčevalce je mladoleten.
Med sindikalnimi organizacijami
in zvezo tržaških industrijcev je bil podpisan mezdni sporazum o novih plačah in o povišanju družinskih doklad industrijskim delavcem. Pri razgovorih ni bilo težav, ker so prav za prav le razširili na Tržaško ozemlje sporazum, ki so ga sklenile sindikalne organizacije in industrije! v Italiji.
V	montažnem oddelku Tovarne strojev se je nadaljeva.a stavka zaradi odpusta dveh delavcev, ki sta bjanil? delavske pravic* gl e. de stci.črsa. Delavci drugih stro-kevn h zvez so pokazali siavkaju-clni s-c io solidarnost s tem da so jtm posjali denarno pomoč.
Tudi delavci v člstil. ici A-iuila so razglasili 24-urno stavko, ker um ni hotelo dati ravnateljstvo pri a i.n.a na račun prihodu'ih mezdnih poviškov.
Na zborovanju upokojencev v Miljah so vidalijevci napadli novinarja «Primorskega dnevnika» Vesela Gorazda, ki je bil tam po službeni dolžnosti. Tajnik Enotnih sindikatov Slavec in Zbogar-Broc. chi nista kljub novinarjevi zahtevi intervenirala, da bi pomirila pretepače. Protestu proti temu podlemu napadu se pridružuje tudi «Ljudski tednik».
V	Devinu so otvorili novo vojašnico civilne policije, ki je stala 130 milijonov lir.
Orožje in strelivo so našli pri izkopavanju temeljev za novo stav bo bolnišnice pri Sv. Magdaleni.
Umrl je ing. Strader, žrtev avtomobilske nesreče na letovišču v Villa Bassa.
V	sredo se je pričela omejitev uporabe električnega toka. Ob sredah bodo ukinili dobavo toka v severni polovici mesta, v četrtkih pa v južni, in sicer od 7,30 do 18,30 ure.
Airey se je skregal s stvarnostjo
ali njegovo sedmo poročilo o upravljanju Tržaškega ozemlja
General Airey je zopet poslal Varnostnemu svetu OZN eno izmed svojih običajnih poročil, in sicer sedmo po številu^ Kakor v vseh poročilih je tudi v tem najbolj važen uvod, ki v nekoliko spremenjeni obliki poje že hudo obrabljeno pesmico o potrebi vrnitve Trsta Italiji.
Poročilo obravnava čas Qd prvega aprila dq 30. junija 1949. V uvodu najprej pravi, da je vojaška uprava nadaljevala svoj glavni cilj, to je pospeševanje ladje-delniške industrije in pristaniškega delovanja, kajti od tega mora biti nujno odvisno gospodarsko blagostanje Trsta. Glede brezposelnih ugotavlja, da njih število počasi pada. Hitrega padanja tega števila ni mogoče pričakovati, dokler ne bo polno razvit ladjedelniški načrt, ki se je pričel v prvih mesecih letošnjega leta, in dokler ne bo vsaj delno nadomeščena tržaška trgovinska mornarica, ki bo nudila polno zaposlitev tržaškemu pomorskemu prebivalstvu.
Poročilu radi verjamemo, da ni mogoče pričakovati padanja brezposelnosti; hitrega padanja pa sploh ne in to niti tedaj, ko bo polno razvit ladjedelniški načrt, ker nas že dolgo pitajo s podobnimi obljubami. Veseli nas pa, da se je general Airey po dolgem času vendarle prikopal do spoznanja, da ni možen padec brezposelnosti, dokler ne bo. zopet obnovljena tržaška trgovinska mornarica, kar smo že zdavnaj trdili in je bilo že vsa-
kemu tržaškemu vrabcu jasno. Ravno zato pa bi moral general Airey predlagati, da se uresniči mirovna pogodba in da se Trstu vrne njegova mornarica, ne pa venomer peti pesem o vrnitvi Trsta k materi Italiji. Dokler to dela demo-kristjanski «prefekt» Palutan ali novj župan Bartoli, je Jo še razumljivo, toda od generala Aireya, ki mu je zaupana uprava Tržaškega ozemlja na osnovi mirovne pogodbe, bi vendarle lahko pričakovali malce veš resnosti, nepristranosti in doslednosti.
Nadalje ugotavlja poročilo, da trgovinski promet skozi pristanišče narašča in da je v drugem četrtletju 1949. presegal celo višino prometa v isti dobi leta 1938. Iz tega bi pač vsakdo izvajal zaključek, da Trst lahko dobro uspeva brez Italije in da je sposoben za samostojno gospodarstvo. Poročilo tudi ugotavlja, da so dosegli poskusi za obnovitev izgubljenega tržaškega tranzitnega prometa z državami donavske kotline Ig malo uspeha. Toda pri tem ne pbve, zakaj je uspeh izostal in da niso tega krive podonavske države, temveč tržaški reakcionarni krogi in njih po-krovitelji, pri čemer je primer pogajanj z Madžarsko zelo poučen, saj je Madžarska pokazala mnogo dobre volje, da bi zvišala svoj tranzit preko Trsta, pa so ji v Trstu metali polena pod noge. Zato je tudi stavek V poročilu, da pričakuje Trst dobre volje zalednih držav, odveč in netočen.
Kar se tiče l'inane, piše general v poročilu, da bo Trst ob koncu obnovitvenega načrta glede tuje valute bolj aktiven kot pasiven in pravi dobesedno: «Vsekakor pa ne verjamem, da bi bilo moči doseči to stanje izven okvira italijanskega gospodarstva ali brez zaščite italijanske države.»
Tudi ta trditev je popolnoma brez podlage, ker nihče ne ve, kako naj bi Italija nudila Trstu več tuje valute, ko je tudi po ugotovitvah zapadnjakov samih od vseh maršaliziranih držav dosegla najmanj uspehov v obnovi svoje industrije in proizvodnje.
Zanijniv je tudi stavek: «Končno pa mora blaginja sloneti na politični ustaljenosti, ki poganja iz pametnih in strpnih demokratičnih vrednot, hudo pa bi jo ogrožalo vsako domotožno stremljenje nazaj k diskreditiranemu nauku fašizma ali komunizma.))
Generala Aireya bi vprašali, ali je prepoved uporabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu y skladu «s pametnimi in strpnimi demokratičnimi vrednotami». Cas bi že bil, da bi bila tudi dejanja malo podobna lepim besedam. Generalu Aireyu komunizem hudo smrdi, toda ta ga še ne opravičuje, da ga primerja s fašizmom. Na vsak način pa so se popolnoma diskreditirali ravno oni, ki ta fašizem podpirajo, kakor podpirajo «domotožno» stremljenje k njemu.
Trditev, «da je za politični položaj značilna naraščajoča zaskrbljenost italijanskega ljudstva tega področja za blaginjo njihovih soro-jakov in sorodnikov, ki živijo na jugoslovanskem področju STO», je tudi iz trte izvita, saj bi bili Slovenci v Trstu presrečni, če bi uživali toliko jezikovnih in kulturnih pravic, kakor jih uživajo Italijani V Istri.
Glede volitev pravi; «Volitve -'o Z najbolj tenkočutno nepristra-nòstjo organizirali conski predsednik in občinske oblasti.»
Ta «nepristranost» je omogočila, da so volili tisoči ljudi, ki žive v Italiji in ki so že večkrat volili tam, in da niso mogli voliti tisoči pravih Tržačanov, Zato ie volitve nikakor ne razjasnjujejo položaja in ne kažejo resničnega razmerja sil, kakor bj ga hotel general. ,
Kakor smo že v začetku dejali, se neha ta uvod z ugotovitvijo, da je treba vrniti Trst Italiji «kot naravni domovini večine njegovega prebivalstva in viru njihove blaginje».
General je gotovo mislil na naravno domovino tisočerih kvestu-
Ali ne smejo upokojenci živeti človeka vredno življenje
Vprašanje brezposelnih in upokojencev je v Trstu najbolj težko socialno in gospodarsko vprašanje sploh. Iz statistik je namreč razvidno, da je v Trstu zaposlenih v celoti okoli 90.000 ljudi, od katerih na ne odpade niti polovica na produktivne panoge. Spričo teh 90.000 ljudi pa je brezposelnih in upokojencev okoli 60.000. Kako vpliva to na celotni gospodarski položaj, si lahko vsakdo predstavlja. Zaradi tega ne trpijo le brezposelni jn upo-’ kojehci, temveč gre veliko breme tudi na ramena zaposlenih delavcev in nameščencev, ne glede na to. da bi bilo število brezposelnih mnogo manjše, če ne bi bili upokojenci zaradj nizkih pokojnin prisiljeni iskati si zaslužka ter delati do visoke starosti.
Upokojencev je na Tržaškem ozemliu v anglo - ameriški coni
33.000.	Od teh jih 27.000 prejema mani kot 10.000 lir pokojnine na mesec. Ce upoštevamo, da je že
10.000	lir vsota, ki nikakor ne zadošča za preživljanje enega samega človeka, potem nam je kaj kmalu jasno, kako živijo v Trstu upokojenci.
Cene življenjskih potrebščin so v
primeri s predvojnimi leti narasle petdesetkrat, pokojnine pa od sedem do 18-krat. Tako bi na primer delavec, ki je delal dobrih trideset let, imel pravico do pokojnine 375 lir, izražene v vrednosti leta 1938. To vsoto bi morali pomnožiti s 50 i-l bj dobili vsoto 18.750 lir na mesec. Danes pa plačuje zavod za socialno skrbstvo temu delavcu le 3.300 lir, to je niti devetkrat več v primeri z vrednostjo lire pred enajstimi leti. V takem položaju je kakih 19.000 delavcev, ki jim omenjeni zavod za socialno skrbstvo izplačuje po 3.300 lir pokojnine na mesec, kar ne zadostuje niti za teden dni skromnega preživljanja.
Se bolj beden je položaj državnih upokojencev. Kakih 13.000 jih prejema povprečno samo 2.000 lir pokojnine na mesec. Nekoliko boljši je položaj občinskih upokojencev, ki dobivajo 0d 5000 do 15.000 lir po. kojnine.
To je le nekaj suhih številk, ki pa so zelo zgovorne. Upokojenci so protestirali, imeli veliko število zborovanj, toda doslej niso vsi njihovi protesti še prav nič zalegli. Pred volitvami jg prof. Palutan, predsed-
nik cone, obljubil, da se bo zavzel za stvar upokojencev pred kratkim pa je izjavil, da ne more sedaj nič storiti zanje. Nedolgo tega so upokojenci zborovali na trgu Garibaldi, kjer jim je govoril dr. Žbogar, ki se že dolgo časa bavi z njihovim vprašanjem in vodj zvezo upokojencev pri Enotnih sindikatih. Takrat bi morala biti tudi povorka upokojencev po mestu do trga Unità, pa je oblasti niso dovolile, ker so se najbrž bale, da bi revščina upokojencev preveč motila dobro rejene meščane, ki se sprehajajo po Korzu.
Te dni so po raznih okrajih zborovanja upokojencev, na katerih prizadeti odločno zahtevajo, da se zboljša njihov položaj. Tako so v Miljah upokojenci na svojem zborovanju sprejeli protestno resolucijo predsedniku cone Palutanu, kj je snedel vse svoje obljube.
Vprašanje upokojencev oblasti stalno odlagajo, toda e odlaganjem ga ne bodo rešile. Upokojenci, ki so vse svoje življenje delali, ne smejo na svoja stara leta stradati in hoditi po skledo mineštre k raznim podpornim ustanovam, temveč imajo pravico do dostojnega življenja. Organizirani, enotni In odločni v svojih zahtevah bodo tudi upokojenci morali končno doseči rešitev svojih zahtev, pri čemer jih bo seveda podpiralo yse tržaško delovno ljudstvo.
rinbVj uradnikov, rezervnih oficirjev, ki so se priselili v Trst med obema vojnama, ali pa, jci so zapustili svoja službena mesta širolh Primai-ske leta 1943. Tem pa ita® nihče ne brani, da se vrnejo tja, od koder sb prišli, če se jim tako toži po svoji domovini. Kar pa se «Vira blaginje» tiče, naj gospod general kar preuči malo statistike o brezposelnosti y Italiji in grožnje o novih velikih odpustih, pa bo razumel, zakaj se pravi Tržačani te «blaginje» na yso moč otepajo.
V 2. jmgiavju govori poročilo o gospodarskem položaju. Iz njega zvemo, da je Pri ORDA v gradnji 76.720 ton ladjevja in da manjše ladjedelnice gradijo več ribiških ladij. Proizvodnja v jeklarni II.VA je padla zaradi stavke v maju, proizvodnja rastlinskih olj trpi, ker primanjkujejo naročila. Proizvodnja mila znaša le 20% zmogljivosti tovarn, izdelovanje barv in lakov 65%, tovarne testenin so zmanjšale proizvodnjo, močno je padla proizvodnja slaščic, strojna mehanika in lesna industrija preživljata težke čase.
Število brezposelnih je znašalo: v aprilu 20.069, v maju 19.139, v juniju pa 17.572. Pri javnih delih je bilo zaposlenih 6839 ljudi. Ostala poglavja ne vsebujejo nobenih bistvenih podatkov in jih zato ne omenjamo.
«Ferragosto»
je vse opeharil
Ob Velikem Šmarnu, ki mu pravijo Italijani Ferragosto, ee italijanska mesta izpraznijo, ker gredo usi ljudje, seveda če jim žepi dopužčajo, za nekaj dni na deželo in v hribe. To navado so posneli od Italijanov tudi Tržačani.
Ta beg iz mesta je v navadi, ker je skoraj vsa leta okrog 15. avgusta najhuiša vročina in so dnevi lepi. Tako je tudi letos mnogo meščanov že teden pred Velikim Šmarnom ušlo hudi vročini, mnogi pa so si vnaprej naročili prostore v avtobusih in v hotelih. Računali so, da bo te dni kakih 35.000 ljudi odšlo iz mesta.
Toda ljudje so delali račune brez krčmarja. Letos jih je Ferragosto opeharil. Lilo je oba dni kot iz škafa in kdor ni bil naročen na avtobus in na hotel, je raje ostal doma. Najbolj so bila zaradi tega prizadeta kopališča, ki so bila popolnoma prazna. Zato pa so bile polne vse tržaške gostilne, v katere so šli ljudje kosit in večerjat, ker si niso gospodinje za ta dan nakupi-le nič živil. Toda tudi gostilne niso računale s tem navalom, pa ni bilo za vse dovolj za pod zob. Zato so morale razne gospodinje brskati po vseh predalih, da so spravile skupaj vsaj za mineštro. Seveda je bilo to žalostno za ljudi, ki so sanjali o dobrem pri-grizku v kakem letoviškem kraju.
Pri vsem tem so bili pa najbolj prizadeti novinarji in prodajalci časopisov. Letos so bili prvič za Velila Šmaren prosti, Pa se jim je vse pokidalo. Delali so načrte, kako se bodo kopali in sončili, pa jim je ta pi-esneti dež vse prekrižal. No, novinarji pa res nimajo sreče.
Veliki Šmaren pa je imel tudi svojo tragično stran. Na cesti med Vidmom in Trbižem se je pripetila avtomobilska nezgoda, pri kateri so se smrtno ponesrečili 35-letni lastnik folotehnične trgovine Elvio Koch iz Trsta ter njegov oče in mati; žena in dva otroka pa so bili ranjeni. Koch se je peljal Z družino v Celovec in se je zaletel v zid, ko se je hotel izogniti kolesarju Ernestu Moru iz Vidma, katerega je tudi do smrti povozil.
Druga nesreča pa se je pripetila na Veliki Šmaren nekoliko pred polnočjo na Opčinah, kjer se je avto civilne policije ng glavni ulici zaletel v gručo izletnikov. ki je hodila kar po sredi ceste, in do smrti povozil 36-letnega Guida Biagia.
MED DELAVCI
V OPEKARNI “NARDONE
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnii

Obiskali smg opekarno «Nardo-ne» y Ižoli. O opekarnah po navadi nihče ne piše: to so tovarne, ki brez hrupa predelujejo najbolj skromno surovino: ilovico. V Istrskem okrožju pa to svojo opekarno zelo cenijo. Velik je njihov gradbeni program, pri njih vsak dan rastejo novi zidovi. Prej so opeko uvažali iz Jugoslavije in Furlanije; ker pa stane prevoz več kot sama opeka, je ljudska oblast V Istrskem okrožju napravila yse, da bi sami proizvajali opeko v domači tovarni; zidake, votlake in strešnike. Razširili so opekamo pri Ižoli, postavili nove poljske peči in pričeli izkoriščati bogate sloje ilovice pri Sv. Luciji v bližini Pirana. Zdaj je delo v opekarni v Polnem teku; tudi ni več delavcev, ki bi delali le nekaj mesecev v letu, kakor včasih, ko je opekarna še životarila.
Ko smo obiskali delavce, da nam kaj povedo, so ostali pred nami umazani od gline. Nerodno jim je bilo; pa tudi časa so imeli malo. tToda kljub temu smo se pomenili in so nam vse povedali, kar nas 5e zanimalo.
«Moram takoj nazaj k peči», nam je dejal Gorela Emil, «delo hie čaka». Odšel je in za njim tudi Romano, sedaj namestnik ekonoma in zato zelo zaposlen. Vsak žas bo poldne in treba bo delavcu Pripraviti kosilo.

Preteklo nedeljo je bilo v Ko-Pru osmo redno zasedanje okrajne skupščine. V prvem delu upravnega poročila je tov. Prion Karl, prikazal' razvoj krajevnih ljudskih odborov, v drugem pa obsojal špe-kulacijsko delovanje delavcev, ki »o nameščeni v Trstu in slično delo velikih kmetov. Gospodarsko Poročilo prikazuje dvig življenjske ravni od lanskega leta in to za 30%. Prehrana se je znatno dvignila, prav takšen dvig je tudi v oskrbi s tekstilom in drugimi izdelki. Velik je uspeh na zadružnem in komunalnem sektorju, pri pogozdovanju in obnovi podeželja. Poročilo prikazuje tudi napore delovnega ljudstva in škodo, ki jo doprinašajo v Trstu zaposleni delavci koprskega okraja.
o o o
V	Pobegih je pričela obratovati zadruga šivilj. Tega je Ženski svet zelo vesel, ker je znano, da delajo zadružne šivilje po zmernih cenah. Tako bo tudi zadruga šivilj v Pobegih doprinesla svoj delež k izboljšanju gospodarskih razmer.
o o o
Bosse Hektor iz Umaga je poslal okrajnemu odboru SI/VU v K°pru zelo zanimivo in hkrati zelo 2načilno ovadbo. Imenovani je bil Zaposlen kot cerkovnik od leta do maja 1949 pri župniku verneju Grosso, za kar je dobival Jamo hrano in obleko ter tu in *arr> kakih 100 lir. Župnik je z ^3im zelo grdo ravnal, ga pretepal izkoriščal. Vzel mu je njegovo tobačno izkaznico in mu v zameno tìajal le 10 cigaret dnevno. Pri bolniški blagajni ga ni zavaroval in J oJemu v sobo, kadar je imel Jonske obiske, ni smel, sicer je bil apen. Ravnal je z njim zato tako ? abo, ker se je zavedni Bosse dru. H s aV°jimi demokratičnimi tova-župnik Grosso je bil pod Ita-‘Jo zaradi svojih «sijajnih zaslug» odlikovan z naslovom «tajnega služabnika papeža» in dosegel polo-‘al Podpolkovnika!
o o o
V	Izoli je bila odprta «Razstava elovne mladine», ki je pokazala
velik napredek mladih delavcev. Razstava dokazuje, da bo mladina «os vsem nalogam, ki jih stavi vanjo noya družba; njeno znanje sodeč po razstavljenih' delih, . sedaj precej visoko. Razstava Ì®. okusno prirejena v dvorani PArrigoni»,	.
Zadržali smo delavca Frazolina; že 13 let dela v tej opekarni in se spozna na vsa dela. Vodil nas je po obratu in nam razkazoval izdelke. Veliko opeke imajo, večinoma še neizgotovljene; gotovo o-peko pa takoj odpeljejo, kajti potrebe so zelo velike; s to opeko zidajo po vsej Istri in še premalo 5e je.
Frazolin je zanimiv človek. Doma je iz Furlanije. Ko je šel za delom, se je ustavil v Ižoli in se tam naselil. Pod starimi gospodarji pa je bilo težko. Pravil nam je, da so imeli pred vojno malo naročil in zato je bilo delo zelo neredno. V tem delu Istre se pred vojno ni skoraj nič gradilo. Ljudska oblast je napravila y enem letu več kot fašizem v nekaj letih. Včasih tudi za delavce ni nihče skrbel, zdaj pa je drugače.
Skromen je ta Frazolin in ne govori rad o sebi. Drugi so nam povedali, da je to najboljši delavec njihove tovarne, poleg tega pa tudi predsednik njihove sindikalne podružnice. Seveda so tudi drugi dobri in ne zaostajajo mnogo za njim. Xo so: Pičur, Deponte, Babič Emil in drugi. Zadnje čase se je zlasti izkazal Vescovo. Te dni, ko je bila nevihta, se jim je pokvaril motor. Vescovo ga je mimogrede popravil in proizvodnja je šla nemoteno dalje.
«Kaj ixi ženske? Vidimo, da jih je mnogo tukaj na delu», smo se zanimali.
«Zenske opravljajo lažja dela», so nam govorili. «Pridne so pri dc-| lu, le včasih premalo resne. Veste, mlade 80 še in malo časa v tovarni. Vendar je vsak dan bolje. Nekatere so tako delavne, da jim skoraj ne bi prisodil, da so fizično slabše od moških. Med te spada Veronika».
«Kako pa gre delo?» smo vprašali. Oglasil se je Babič in nam dejal:
«E, dobro gre. Napravimo mnogo več kat nekdaj. To leto bomo napravili okoli tri milijone kosov o-peke. V prejšnjih letih smo jih napravili 500 do 600.000. Lani pa so našo opekarnp vključili v gospodarski načrt Istrskega okrožja in sedaj delamo za potrebe gradi-lišč. Teh pa je dovolj v mestih in na deželi. Pomislite, nova koprska gimnazija, skladišče Qmnie, vinske šole, obnova podeželja, to vse kleti, številni zadružni domovi in potrebuje našo opeko. Prijetna 'je zavest, da je naše delo potrebno za gospodarski dvig okrožja. V vsakem zidu je del našega truda Vse to je naše. Proizvodnjo smo dvignili tako visoko zato, ker smo dobili jz Jugoslavije nekaj naprav, s katerimi smo povečali zmogljivost tovarne. Izboljšali smp peči; pripomogli smo tudi k boljši orga nizaciji dela. Borimo pa se še za kvaliteto. Mnogokrat je preveč od padkov in če bi vsi pazili, bi jih bilo lahko manj. Delavci so večinoma dobri, novinci pa napravijo nekoliko manj in tu pa tam se jim kakšna opazka ponesreči».
Se Ivan se je oglasil k besedi «Pri nas so skoro vsi delavci za^ vedni in vedo, zakaj delajo. Zave damo se, kak0 je važno naše delo, zato je naša želja, da bi- napravili čim več. S tem bomo koristili sebi in skupnosti».
Zanimali smo se za njihov zaslužek. Pravijo, da zalužijo dobri delavci z dodatki okrog 30. din na uro. To je že lepa plača in od tega se da živeti. Takole pravi Babič o tem:
«Petčlansko družino preživljam in nimam težav. Včasih dam še kaj denarja na stran. Seveda, če bi popil vsak dan nekaj litrov vina, bi bilo drugače. Tako pa si ga privoščim le v dostojn; meri».
Babič ima v Trstu strica, ki je tudi delavec. Večkrat je prišel k njemu na obisk. Z njim je bilo v začetku težko. V Trstu je slišal čudne stvari o našem okrožju. Slišal je celo, da delavci v opekarni ne dobivajo plače. To je tudi bilo v časopisu. Zdaj je že 10 dni pri njem na dopustu in je mnenje že spremenil.
Pogovor je tekel o tržaških delavcih. Ivan je predlagal, da bi
jih povabili, naj si pridejo ogledat njihovo življenje in delo. Radi bi Videli, da bi imeli tržaški delavci o Istrskem okrožju pravilno mnenje in da ne bi verjeli trobljenju reakcije in Vidalija. Videli bi, kako se pri nas delo ceni in tudi pravilno nagrajuje, da se pri nas gradi pravičen syet za vse delovne ljudi. Videli bi, zakaj pri nas ni brezposelnih. To ni slučajno, temveč je to že v sistemu, na katerem
Zaradi omejitev uporabe električne energije, je la-kratna številka Ljudskega tednika izšla z enodnevno zamudo
je zgrajena ljudska oblast. Tu ne gre del bogastva, ki ga ustvarjaje delavci s svojim delom v nič, za razkošje bogatašev. Tu sq vsi kakor velika družina, ki gradi svoj noyi dom.
V tovarni imajo svojo menzo, kjer stane kosilo 15. din. Zjutraj pa dobijo mleko; na vsakega pride približno pol litra. S tem sq ysi prav zadovoljni. Le prostori v menzi jim niso odgovarjali, bili so premajhni. Delavci sp predlagali na sestanku sindikalne podružnice,
da bi menzo povečali. Dejali sp,] da so pripravljeni to delp opraviti! prostovoljno. Zdaj ie prezidava jo I in bodo imeli kmalu veliko moder-1 no menzo. Seveda jim je tudi di-j rekcija v vsakem pogledu poma-| gala.
Kmalu bodo dobili tudi kopal-l niče s toplo vodo, ,da se bodo po| delu lahko umili.
V tovarne sta pripeljala dva ve-J lika kamiona polno delavcev. «Tol so naši tovariši iz Sv. Lucije», nami je pojasnil Ivan. «Tudi tam imajo I opekarno, vendar pa delavci taml še niso dovolj izkušeni, zato pri-j hajajo vsak dan k nam, da jih bo-j mo izučili. Vse, kar znamo mi, bo-| do znal; tudi oni».
Dopoldanska izmena je končala I delo. 2e jih čaka avtomobil, da od-J pelje tiste, ki stanujejo v oddalje-J nih krajih. Teh je veliko, kajti le[ manjši del delavcev opekarne stanuje v Ižoli.
«To je odlično, da se lahko pri-| peljemo na delo in z dela», je pra-l vil Bonin. «Pred osvoboditvijo tega I nismp imeli. Takrat je šlo vse nal «avtoscarpe». Veste, tako mi v šali [ imenujemo pešačenje».
Povedali so nam še, da uvajajoI tudi oni delo po normah, s čimer j bodo zvišali storilnost dela in vsak j bo pravično nagrajen.
Dobri in zavedni delavci sq vi tej opekarni. Morda res nekateri j še niso strokovnjaki pri svojem I delu, toda tudi ti se bodo kmalu! privadili.
Proizvodnja gre odlično, ka-j kovost izdelkov bodo morali še I dvigniti. Ce bo tako, kot je predla-j gai Babič, da se bo sindikat šel bolj zanimal za to, potem bodo| gotovo uspeli in s svojim nadvse | Važnim delom še bolj koristili se| bi in skupnosti.
Vanja

kK^JINJ. Jn7\
Kljub temu, da je v Čedadu ve-‘lika potreba po javnih delih, oblasti ne nudijo dela brezposelnim, ampak jih tolažijo in motijo z neznatnimi podporami, s katerimi pa je nemogoče preživljati njihove lačne družine. Ni dolgo od tega, ko so nekateri krajevni bogataši, po večini predstavniki krščanske demokracije, izjavili, da bi se brezposelni lahko oddolžili za pre-jeto podporo tako, da bi delali zastonj pri javnih delih. Brezposelni so se tega stanja naveličali in pretekli teden se je zbralo okrog BO brezposelnih družinskih' očetov z otroci in ženami ter skupaj odšlo pred palačo, kjer je občinski sedež, zahtevati delo. Zupanov namestnik odv. Pelizzo jih je «potolažil», da bodo tudi zanje poskrbeli in da bodo dobili delo. Brezposelni pa so ie siti takih praznih obljub in sedaj odločno zahtevajo izpolnitev istih.
o o o
V vasi Mažerole, ki leži visoko v gorah, je življenje obupno težko že zaradi nerpdov.itnosti gor-
CVETKE
Iz tržaških listov
«■Tf—«»—<	••«««••••
V tisočletni zgodovini Trsta, sarm» italijanski zgodovini, se ni nikoli dogodilo, da bi v občinski dvorani goi-vorili slovenski, govorili v jeziku, ki ga tržaško ljudstvo ne pozna.. Ne gospodje, nikoli ne bomo dovolili te žalitve... Poleg tega govore rezultati zadnjih volitev jasno: beli in rdeči Slovenci so zbrali skupno komaj 4,15% glasov in imajo od 60 občinskih svetnikov samo dva...
Za kvalunkviste, to je zakrinkan« fašiste, je torej slovenski jezik t občinskem svetu groba žalitev. Zanje velja še vedno rek: Qui si parla solo italiano! Toda gospodje se motijo, če so prespali ves čas naše narodnoosvobodilne borbe. Naše ljudstvo ne bo odjenjalo, dokler ne bo doseglo vseh svojih pravic tudi v občinskem svetu. Naj le potrpijo, doživeli bodo še marsikatero «žalitev*.
Isti list govori o potrebi sporazuma s Slovani in pravi, da je pogoj za ta sporazum: Rapallo!
Pa zakaj ne bi zahteval še Ljubljane in vse Dalmacije, ko mu vendar teka ne manjka. Kdo bi se z gospo, di okoli «Fiaccola» pogajal, to je pa drugo vprašanje. Mogoče pa bivši kralj Peter, ki ga v istem članka imenujejo in hvalijo. No, gotovo bi se bankroterji razumeli med seboj, saj jib druži skupna usoCa: graditi gradove v oblake.
DELO
*kih tal. Brezposelni so prav vsi vaščani, in so brez majmanjšefca upanja, da bi se njihovo stanje v kratkem izboljšalo. Zato se je pretekli teden odločilo precej veliko število ljudi, da sl pojdejo iskat zaslužka k svojim bratom onstran meje, kajti od italijanske vlade nimajo drugega pričakovati, kakor lakoto. Sreča pa ni bila vsem mila; nekatere je zajela obmejna straža in jih prijavila sodnim oblastem. Medtem ko se šovinistični časopisi razpisujejo o protiljudskih elementih in špekulantih, ki priha. jajo skrivaj preko meje v Italijo so tukaj dokazi, kako se je cela yas naveličala brezposelnosti y domačem kraju in si šla iskat za služka tam, kjer je delovnemu človeku zagotovljen kruh.
o o o
Kakor sporoča Delavska zbornica, so «svobodni» iznašli kaj enostaven sistem za vpisovanje delavcev v tistih krajih, kjer uživajo večjo naklonjenost uprave. V plačilnem ovoju najde delavec izkaznico tako imenovane svobodne zveze in na plači odtrgan znesek za njeno ceno. Vsak mesec mu na isti način pritržejo mesečni prispevek. Delavci se sprva ujamejo V zanko, potem pa se znajdejo in se predstavijo na Delavski zbornici, ki je edina prava organizacija, izročijo izkaznico «svobodnih» in zahtevajo izkaznico Delavske gbornice.
Z nizkotnimi manevri se jim j« posrečilo, da «Il Lavoratore» začas, no izhaja le enkrat tedensko. Gotovo pa je, da bodo izkoriščajoč intimne zveze, ki jih imajo z imperialisti in italijansko reakcijo, še naprej rovarili, da bi preprečili izhajanje «Dela» in «Lavoratora».
List misli pri tem na babičevce, seveda. Toda vsakdo, ki čita te vrste, bo dejal, da mislijo le same sebe oziroma Vidalija. Res, s svojimi manevri so zadušili «Il Lavoratore», ker jih je spominjal preveč na «sramotno preteklost». Pa vendar ne mi_ slijo zadušiti še «Delo», ko se je rodilo po «sramotni preteklosti» in nima na sebi nobenega «madeža!»
Da imajo intimne zveze z Imperialisti in italijansko reakcijo, jim pa radi verjamemo, če že ne zaradi drugega, vsaj zaradi njih vneme, da bi priključili vse Tržaško ozemlje k Italiji in da bi vzpostavili reakcionarno protiljudsko oblast tudi v coni n. Cernu bi jim italijanska reakcija, ki jim je za njih usluge tako rada dala na razpolago svojo tiskarno, preprečila izhajanje njih listov, pa Je res nerazrešljiva uganka .
O
V	članku: «Airey brani Tita», pa so
zapisali:	«V nadaljnjem poročilu
opravičuje zamenjavo denarja v coni B kot ukrep čisto finančnega značaja».
Aireyevega opravičevanja zamet njave denarja v coni B nismo v njegovem poročilu nikjer našli, ker o tem vprašanju sploh ne govori. Pri «Delu» so pa res silno bogati z domišljijo, razen če ni general Airey sestavil zanje posebnega poročila.
LAVORATORE
V	trimesečnem poročilu je gene-ral Airey prvič opustil vsak namig na tristranski predlog z dne 30 marca 1948... Cela vrsta dejstev in sa-mozadržanje Anglo-američanov nasproti tako imenovanemu jugoslovanskemu udaru v coni B popolnoma potrjujejo, da je v interesu zapadne diplomacije podpirati Tita in povečati njegov ugled s tem, da se mu da cona B in morda celo Trst. da se s pomočjo De Gasperijeve vlade maršalizira Jugoslavija.
Od «Uniti» bi si lahko vendarle pričakovali malce več resnosti, čeprav ji pošilja take članke M.C. (biv. ši M.K.) nekdanji zunanje politični urednik «li Lavoratore», ki mu je, kot kaže, hudo žal. da se še ni uresničil tristranski predlog. Altroché Trst Jugoslaviji!
229.Q00 kmečkih gospodarstev je vključenih v zadruge
V	Sloveniji so pričeli z jesensko
setvijo. Največ so posejali lanu in oljne repice.
V	železarni na Jesenicah so proglasili 211 novih udarnikov.
Invalidski domovi usposabljajo invalide za proizvodnjo. V vsej FLRJ je 18 takih domov in je v njih že preko 13.000 invalidov dovršilo razne strokovne tečaje in jih usposobilo za delo v raznih podjetjih.
Velika tovarna za aluminij v
StrniSču bo pričela obratovati 29. novembra 1951. Stroje, ki jih Madžarska ni hotela dobaviti, bodo prejel od drugod.
V	vojvodinski kmečko-obdeloval-ni zadrugi «Budučnost» so pridelali 4.350 kg pšenice na en hektar. Po vsej Vojvodini so že odkupili
8.000	vagonov žita.
V	Bosni je že skoraj veš transpori lesa mehaniziran. Nekdanje konjske vprege so zamenjali kamioni, traktorj^ železnice in žičnice. Lani so zgradili 610 km gozdnih železnic. Najvažnejša proga je bila Kladanj-Vlasenica, dolga 50 kilometrov, ki teče po ogromnih, neizkoriščenih gozdovih.
Čevljarsko šolo so ustanovili v centru slovenskega čevljarstva — v 2ireh.
Voditelji in člani teroristične organizacije «Mladi muslimani», ki so v upanju na imperialistično intervencijo pripravljali nasilno iz-premembo državne ureditve, so bili obsojeni v Sarajevu. Na smrt z ustrelitvijo: Hasan Biber, Hali Kaj-taz, Omar Stupac in Nusret Fazli. begovič. Ismet Serdarevič na 20 let ječe ostali kaznjenci pa na nižje kazni.
Vse zagrebške mladinske brigade
na Avtocesti bratstva in enotnosti so bile že drugič proglašene za udarne. Svoje delo so podaljšale do 14. avgusta.
Kolektiv telarne gumijastih izdelkov «Sava» v Kranju se je obvezal, da bo Izpolnil plan do 29, novembra In spremenil delovne norme tam, kjer se bodo pokazale kot nerealne. Napovedaj je tudi tekmovanje 5. drugim tovarnam.
V	ljutomerskem okraju imajo najboljše uspehe v pridobivanju nove delovne sile. V Juliju so za 60 odst.presegli plan pridobivanja frontovcev za brigade. Te svoje uspehe so dosegli zaradi dobre organizacije in pravilnega političnega dela.
Na Pšati kopljejo frontovcl Ljubljane velik odvodni kanal, ki bo odvajal vodo v Kamniško Bistrico, ki ima visoke bregove, tako da ne bo več nevarnosti poplav. Meliorirano ozemlje bo obsegalo 2000 ha. Na njem bodo zgradili tri gospodarske centre, v katerih bodo redili preko 7000 glav goveje živine. 2000 ha zemlje bodo namakali; na njej bodo pridelovali zelenjavo.
Mariborski Irontouci so letos s svojim prostovoljnim delom prihranili državi 7,5 'milijona dinarjev.
V	Sloveniji so pričali v ponedeljek z odkupom žita.
Letalska zveza Je vsak dan med Ljubljano, Zagrebom In Beogradom. Letalo odhaja iz Ljubljane ob 6. url, pristane v Zagrebu In pride v eni uri in tričetrt v Beograd. Zvečer se vrača nazaj po isti progi. Vožnja do Zagreba stane samo 530 din.
Industrijsko šolo za steklopihaštvo in optiko. bodo ustanovili v Ljubljani. Šolanje bo trajalo 3'
Obiranje «zelenega zlata» v Savinjski dolini je v polnem teku Letošnji pridelek hmelja je po ka kovosti prav dober, boljši kot lani' vendar pa bo količina pridelka nekaj nižja. Za frontovce, ki hmelj obirajo so pripravili po hmeljarskih središčih vse potrebno Hmelj obira tudi 4000 žena.
V	Sarajevu so ustanovili novo tehnično fakulteto. Predavanja se bodo pričela že jeseni. To je peta fakulteta v Bosni in Hercegovini, kjer pred vojno ni bilo višje šole od gimnazije.
Danes je v Jugoslaviji že 229.000 kmečkih gospodarstev združenih v 4.600 kmečkih obdelovalnih zadrufj, katerih število iz dneva v dan narašča. Zadružna posest je pred kratkim znašala preko 1,250.000 ha, danes je pa že precej večja. Kako se zadružni pokret širi, naj nam služi že samo dejstvo, da je bilo v letošnjem aprilu ustanovljenih več zadrug, kot pa jih je bilo ob koncu leta po vsej državi. V mnogih ljudskih odborih je včla. njenih v zadruge več kot polovica kmečkih gospodarstev, v Vojvodini in Makedoniji pa imajo že cele ljudske odbore, ki so že skoraj v celoti kolekti vizirani;
V Vojvodini, žitnici Jugoslavije pripada 65 odst. zemljišča zadrugam, v Makedoniji pa več kot ena tretjina kmečkih gospodarstev. 2e letos so zadruge vplivale na razvoj kmetijstva, pomembno pa so zadruge vplivale na izboljšanje preskrbe prebivalstva s poljedeljskimi pridelki. Polovica poljedelskih pridelkov bo letos zrasla v Vojvodini na njivah državnih in zadružnih gospodarstev.
Na gospodarstvih kmečkih obdelovalnih zadrug se je v prvih 4 mesecih letošnjega leta povečalo število konj za 324 odst., goved za 202 odst. in ovac za 257 odst. Število zadrug pa je naraslo za 176odst.
Zadruge so povečale pridelke na svojih poljih. Letos ni skoraj nobene zadružne njive, ki bi ne dala več pridelkov, kot njiva privatnika. V Vojvodini so po nekaterih krajih za. družniki poželi tudi do 25 odst. več, kot pa privatni kmetje. Z večjimi pridelki rastejo seveda tudi dohodki zadrug. Država tudi pomaga zadrugam s krediti, ki so bili letos za 4 milijarde večji od lanskih. V Vojvodini bodo zadruge zgradile 3.500 raznih objektov.
Vse to nam kaže, da koraka jugoslovansko kmetijstvo trdno in odločno v socializem. Zavednost, ki jo je pokazal kmečki človek med vojno, daje iste rezultate tudi danes, ko gre za likvidacijo zadnjih ostankov kapitalizma v Jugoslaviji in ustvaritev resnično socialistične domovine vsega delovnega ljudstva.
Železo za nove stroje
trala bo skupaj z lani zgrajenima elektrarnama v timoškem bazenu («Zvezdan» in «Sokolovića») omogočila nadaljen razvoj borškega rudnika.
Na Hrvatskem grade sedaj pet hidrocentral in dve termocentrali. Razen orjaške hidrocentrale na Vinodolu grade dve na Dobri in Mrežnici, kmalu bo dograjena hidrocentrala «Zavrelje» v Mlinih pri Dubrovniku, na Kolpi pri Kar. lovcu bodo poleg že obstoječe hidrocentrale Ozalj zgradili še hidrocentralo Ozalj II. Prvo termocen-tralo bodo zgradili pri rudniku Konjščina, drugo pa v Splitu na pogon z Diesel motorjem.
Najvažnejša od central na Hrvat-skem, ki so v gradnji, bo vsekakor vinodolska hidrocentrala, ki bo da jala 88.000 kWh.
* * *
Ladjedelnica v Novem Sadu, ki
ima najboljši delovni kolektiv v državi za gradnjo rečnih ladij, je prejela prehodno zastavico zvezne vlade. Njen kolektiv je dobil tudi 5000 dinarjev nagrade.
«Humanifé» rojeva zdrave sile v Jugoslaviji
Kakor se bodo naši čitatelji še spominjali, je bila resolucija In-formbiroja namenjena «zdravim silam v Jugoslaviji», ki naj bi se dvignile in zrušile «Titov režim». Znano pa je. da zdrave sile v Jugoslaviji samo grade in da nimajo niti najmanjšega namena to kar grade, sproti rušiti. So pa v Jugoslaviji še ostanki potolčene jugoslovanske buržoazije, ki ničesar ne grade, ki pa só zato vedno pripravljeni rušiti, posebno ko vidijo, da jim to, kar jugoslovanski narodi grade, pripravlja v zelo zelo kratkem času grob. V resoluciji Informbiro-ja so kot v ogledalu zagledali svoj obraz in se dvignili, da bi zrušili «Titov režim». Čeravno so pojavi kontrarevolucionarnega delovanja ostankov jugoslovanske reakcije zaradi budnosti čuvarjev graditve socializma v Jugoslaviji ostali izolirani, je bil problem «zdravih sil» za Komin-formiste rešen. Danes imajo že heroje kominlormizma v Jugoslaviji in med njimi so:	Mirko
Kosir (obsojen kot gestapovec) kot ugotavlja Vidah, zastrupljevalci zadružnih svinj y Vojvodinj kot ugotavlja «Sabad nep», in evo ne zadnje v vrsti: pripadnik teroristične organizacije «Mladi muslimani», ki so bili nedavno v Jugoslaviji obsojeni na smrt. To-
Bivši «kronski svet» pred sodiščem
V	petek se je pričela v Beogradu razprava proti bivšima kraljevskima namestnikoma dr. Radenku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču, proti bivšemu dvornemu ministru Milanu Antiču ter bivšemu advokatu in novinarju dr. Danilu Gregoriču.
Javni tožilec je obtožil kraljevska namestnika Stankoviča in Peroviča ter dvornega ministra Antiča, da so kot sodelavci regenta Pavla Kara-džordževlča in posebno kot člani «kronskega sveta» imenovali na vodilna mesta v državi izdajalce in prijatelje fašistov, ki so jih vodili Jev-; tič, Milan Stojadinovič, Cvetkovič in Maček.
Namen obtožencev Je bil, da so vlade terorizirale jugoslovanske državljane, jih mučile in pobijale. Obtoženci so vodili do tujcev tako gospodarsko politiko, da je privedla Jugoslavijo v popolno gospodarsko odvisnost od fašistične Nemčije. Podvrgli so Jugoslavijo napadalnim načrtom Nemčije in Italije in leta 1937 raz; bili Malo Antanto in s tem odprli vrata napadu nacistične Nemčije. S tem, da so sklenili pakt s fašistično oigarijo, so onemogočili balkanski pakt. Popolnoma so izolirali Jugoslavijo v njeni zunanji politiki in jo na. to vključili v skupino držav osi ter podpisali leta 1941 «trojni pakt».
V	času od leta 1934 do kapitulacije Nemčije je vodil Gregorič fašistično propagando, pisal članke v fašistične revije in imel v Berlinu proti koncu leta 1940 in 1941 tajne razgovore
Po kapitulaciji je Gregorič navezal stike s predstavnikom nemške okupacijske komande v Srbiji Kraussom in na njegovo zahtevo sestavil seznam kandidatov za komisariat kvislingov v Srbiji, leta 1942 je sporazumno z Nemci napisal knjigo «Samomor Jugoslavije», v kateri je opravičeval nemško napadalno politiko na splošno in njen napad na Jugoslavijo.
V	nadaljevanju razprave je Antič povedal, da so pristop Jugoslavije k trojnemu paktu sprejeli na nekem banketu na dvoru. Prisotni so bili regent Pavel, Perovič, Stankovič, Cin-car-Markovič, fašistični generali in on sam. Obtoženi Stankovič je izjavil, da je vedel, da je imela politika regenta Pavla protiljudski značaj in da je imela namen navezati Jugoslavijo na države osi. Danilo Gregorič je priznal dejanja, ki mu jih' je očitala obtožnica.
Krivda obtožencev je bila dokazana na delnih izpovedih, izjavah prič in dokumentih. Zato so bili obsojeni Stankovič na 12 let ječe, Perovič na 11 let ječe, Antič na 15 let ječe, Danilo Gregorič na pa 18 let ječe.
krgt je te sovražnike sociafizma posvetil v mučenike in jih kanoniziral «Humanite». Clan teroristične tolpe «Mladi muslimani» Hasan Biber je pri zaslišanju dejal: «V primera vojne bi se pri svojem delu oslanjali na imperialiste». Obtoženi Omar Stupac pa je dejal: «Pričakovali smo intervencijo imperialistov». Obtoženi Serdarevič je dejal: «Delo organizacije je bilo naperjeno
proti izgradnji socializma». Ze preje omenjeni Stupac pa je še dejal: Naši sovražniki so v prvi vrsti komunisti...». Glejte in ti ljudje so sedaj največje svetinje kominformistov. Kam lepše legitimacije za kolovodje Komin-forma.
Alberto Jacovielli leta v oblakih
Veste kdo je ta Alberto? Ne! No, tq je eden izmed italijanskih kominformistov, ki si je tudi hotel prislužiti «častno» mesto med združenjem obrekovalcev nove Jugoslavije. Tale Alberto, čeprav si verjetno prizadeva, pa še ni dosegel svojih učiteljev. Poslušajte s kako ganljivo romanco je postregel čitateljem «Unità» jp s kako kovbojsko soljo jo je osolil: «Pristali smo y Beogradu. De-
Ulovi izdelki jugoslovanske industrije
se dokaz velike estvarjalee noči iegoslovaoskik delavcev
Ogromna stavba petletke je že do V Jugoslaviji ne pridobivajo samo polovice dograjena. Zdaj jo dvigajo natte s tem, da jo črpajo Iz zemlje, naprej s tem, da gradijo nove tovar- temveč jo tudi pridobivajo iz oljnih ne, odpirajo nove rudnike vrtajo v \ škriljavcev .Ti škriljavci v Liki in
zemljo in iz nje prvič črpajo nafto, gradijo hidrocentrale, ki bodo dale moč vsem tem novim napravam in industrijam. Obnovljene in na novo zgrajene tovarne že dajejo jugoslovanskemu ljudstvu iz dneva v dan nove proizvode.
Tam, kjer je bil po vojni kup razvalin, dela danes s polno paro tovar-
v dolini Južne Morave vsebnjejo tudi od 20 do 30 odst. natte. Na Švedskem in v Sovjetski Estoniji tudi izkoriščajo te škriljavoe, čeprav njihovi vsebujejo samo 6 do 7 odst. nafte. Jugoslovanski inženirji so sami skonstruirali stroje, ki so Jih potem izdelale domače tovarne. Iz teh naprav je drugega maja letos prvič pritekla nafta.
na DJuro DJakovič. Izdelovanje to- 1 Prva velika peč se je dobro obnesla, vomib vagonov, ki so jih izdelovali I Sedaj jih bodo postavili še deset, pred vojno, so predali drugim, sami I O kinoprojektorju, ki ga je izdelala pa izdelujejo največje železne kon. ' tovarna «Iskra» v Kranju, smo že strukcije za nove tovarne in mosto- Pisali. Je med najboljšimi na svetu, ve, proizvodnjo lokomotiv, parnih ko- Tam že dalj časa izdelujejo telefon-tlov hi bagerjev, največjih kotlov in j ske aparate, električne števce, elek-
v zadnjem časa tudi vrtalnih naprav za vrtanje natte. Sedaj pripravljajo načrte za velike normalnotime lokomotive, pravkar so izdelali veliko dvigalo za separacijo premoga v Ba-novičih.
Tudi tovarna «Ivo Lola Ribar» noče zaostajati. Ona se je specializirala za naprave za črno metalurgijo, izdelujejo tudi stroje za izdelovanje železniških pragov, ki so jih preje tesali.
Tovarna v Smederevu je največje podjetje v Jugoslaviji za izdelovanje gradbenih strojev. Čeprav tovarna še ni popolnoma dograjena in še vedno prihajajo zanjo novi obdelovalni stroji, bodo do konca leta že v njej izdelani prvi gradbeni žerjavi. Borski rudnik pa bo v kratkem dobil iz te tovarne velike transporterje. Prihodnje leto bodo tovarno znatno razširili z novimi poslopji.
V bližini stare železarne v Capragu pri Sisku grade enega največjih kombinatov črne metalurgije v FLRJ. Iz visokih peči bo v kratkem priteklo na tisoče ton žarečega železa. Železne, moderne konstrukcije In skoraj vse naprave za železarno so izdelali doma. Visoke peči bodo dajale tudi surovine za valjarno in livarno jekla.
Železarna v Štorah si je priborila že drugič prehodno zastavo zvezne vlade. Kljub velikim težavam so dosegli lepe uspehe tudi jeseniški kovinarji. Čeprav so jim Poljaki in Cehi ustavili dobavo koksa so si pomagali z domačim ogljem, ki daje še boljše železo, kakor koks.
Kemijska in prehrambena industrija sta dobili celo vrsto strojev iz tovarne «Jedinstvo» v Zagrebu. Z njimi bodo sedaj doma izdelovati penicilin. Ta tovarna je izdelala kompletne stroje za nove tovarne sladkorja, sadnih sokov itd.
Tudi električna industrija je Izde-
trične vrtalne naprave.
Velike uspehe so dosegli v Jugoslaviji tudi v domači proizvodnji medicinskih instrumentov, zdravil in serumov .Tovarna «Sutjeska» je dobavila bolnicam že celo vrsto kirurgi-Skih instrumentov In aparate za steriliziran je, ki po kvaliteti ne zaostajajo za inozemskimi.
Tudi delavci tovarne stekla v Paradnu so v teh dneh dosegli novo zmago. Pričeli so izdelovati stekla za naočnike in sferno steklo za kopiranje načrtov.
V tovarni v Rankovičevem (preje Kraljevo) so izdelali prvič težke vagone z nosilnostjo do 50 ton. Dvajset vagonov so dali že v promet. Vagone za prevoz alkoholnih pijač pa izdeluje tovarna v Subotici.
S svojim delom, samoiniciativnostjo in požrtvovalnostjo odgovarjajo jugoslovanski delavci na informbirojevsko propagando. Kdor vidi jugoslovanske delavce pri delu, ta mora biti presenečen. Tako je lahko v teh dneh izjavil francoski književnik Jean Cassou, ki je bil v Jugoslaviji na obisku: «Tri dnije, ko bivam v Jugoslaviji, pa imam občutek, da prisostvujem eni izmed največjih akcij zgodovine», in da ta akcija ni važna samo za jugoslovanske narode, ampak tudi za vse narode sveta.
Zopstnove hidrocentrala
Nedaleč od izliva Morave v Donavo je velik premogovni bazen, kjer kopljejo lignit kar v dnevnih kopih. Lani so že tam zgradili majhno termocentralo z zmogljivostjo 8.000 kilovatov. Hkrati pa so pričeli graditi novo termocentralo, ki bo začela s prvim agregatom
________ ,ja JC lzae. obratovati 29. novembra, Ta bo
iala celo vrsto proizvodov, ki jih je j najmoderneje m-ejena in v veli-morala Jugoslavija preje uvažati. Iz- kem obsegu avtomatizirana. Ko J? t,elilce za akumulatorje, bo dokončana, bo imela zmogljivost
100.000 kWh (trikrat večjo, kakor jo jma hidrocentrala v Trbovljah, ki je naj večja v državi). Nova cen-
raznr tipe posebnih baterij, kable in naprave za industrijo radijskih aparatov.
Pričel se je leslival sfori
Madžarske oblasti niso izdale vizumov jugoslovanski mladini
V nedeljo se je pričel s svečano otvoritvijo svetovni festival mladine In Studentov v Budimpešti. Ze pred nekaj dnevi so prispele v Budimpešto mladinske delegacije iz vseh krajev sveta. Odprli so tudi razstavo, ki kaže življenje in delo demokratične mladine v svetu.
Jugoslovanska mladinska delegacija ni mogla prejeti vizuma od madžarskih oblasti. Prav tako je bilo jugoslovanski mladini onemogočeno, da bi sodelovala narazstavi. Madžarskeoblcsti so ji na ta način onemogočile, da bi prišla v stik s širokimi množicami mladine sveta, kar pomeni nadaljevanje sovražnih mer proti Jugoslaviji In njeni mladini.
Graditelji Avtoceste bratstva in enotnosti so ogorčeni protestirali, da so organizatorji festivala onemogočili prestavnikom jugoslovanske mladine sodelovanje na njem. Ob pričetku festivala so priredili slavnosten taboriščni ogenj, na katerem so bili tudi člani tržaške, francoske, angleške bolgarske in wcsifalske brigade.
Francoski mladinec Michel Cote je Izjavil, da «Je prihod francoske brigade v Jugoslavijo najbolje! dokaz prijateljskih in bratskih čustev, ki jih gojita francoski narod in francoska mladina do Jugoslovanskih narodov». Angleški mladinec je dejal, da oko se bomo vrnili v Anglijo, bedo odkrito govorili o stanju v FLRJ, prepričani, da bo boj za pravice enega področju, pripomogel v borbi za resnico v svetu da boj za pravice enega naroda koristi boju za pravice vseh narodov». Predstavnik Tržaške mladine Je izjavil: «Kdor vidi tisto, kar se dela v te) državi, kdor vidi dosežene uspehe, ne more verjeti nobenim klevetam». Mladinec je protestiral, ker mladincem iz cone B ni bilo dovoljeno sodelovati na kongresn SFQM. Zastopnik skupine iz Westfalske je izjavil (prepričanje, da bodo jugoslovanski narodi pod vodstvom svoje Partije in maršala Tita res zgradili socializem v svoji državi. Komandant štirikrat udarne brigade bolgarskih beguncev pa je dejal, naj člani tujih brigad ocenijo, kako v FLRJ grade socializem in naj povedo «angleškemu, francoskemu, tržaškemu in nemškemu proletariatu, da ima ljudstvo FLRJ prav, da je socializem, ki se gradi tu, resnica, da je Partija resnica, da je mladina občudovanja vredna, da Informbiro laže». Potem Je nadaljeval: «Povejte vašim delavcem, da bolgarski de. lavni razred in ljudstvo ne verjameta resolnciji marveč da trdno verujeta v svojega velikega prijatelja maršala Tita»,
zevalo je. Vse je bilo črno! Deset Titovih agentov v dolgih pelerinah je obkrožilo letalo in pozorno spremljalo vsak naš gib. Končno smo zapustili Beograd leteč morda nad mnogimi koncentracijskimi taborišči in zapori...». Ali vas ni zgrozilo? Toda naš lični pogumni Alberto le ni tako bedast kot kaže ta romanca. «Vse je bilo črno», je zapisal. In veste zakaj? Najbrž zato, da
MtoUade
bo mosel dejati, če ga bo kdo izmed italijanskih delavcev pobaral za resnico, da ni videl gradnje novega Beograda, ki je tik °b letališču, da ni videl radostne-ga poleta jugoslovanskih narodov Pri izgradnji socializma, ker... jg pač bilo vse črno..
Kdaj se. bo le zjasnilo ubogemu
Jacovelliu?
«Za novega človeka» predvajajo kominfor-misFi briFanski kriminalni film
V Marijanskih Lažnih na Češkoslovaškem ge je pred dnevi zaključil mednarodni filmski festival, ki j« potekal pod geslom «Za novega človeka». Prikazovali so umetniške filme 13 držav. Laitj je svojo udeležbo prijavila
Resnica o položaju v Grčiji
V Crni gori pa grade hidrocentralo ob izlivu reke Zete, ki bo preskrbovala v električnim tokom vso republiko. Z energijo hidrocentrale bo mogoče namakati Djelopavliško polje, na katerem bodo lahko pridelovali bombaž.
Vedno znova prihajajo iz Breze vesti o novih rekordih tamkajšnjih rudarjev. Gibanje, ki ga je sprožil Sirotanovič, je zajelo že veliko število rudarjev udarnikov. Prejšnji teden je Muja Bajrič s svojo brigado kot tretji rudar z Brezi tolkel rekord Stahanova in v osmih urah nakopal 245 vagonč-kov ali 132 ton premoga. S tem je le malo zaostal za Sirotanavičem in Nikolom Skrobičem. Sedaj pa je Stahanova presegel tudi Osman Buletovič, ki je s svojo brigado nakopal v osmih urah 244 vagončkov premoga. Glavni inženir rudnika je izračunal, da bi Buletovič lahko nakopal še več, kot Sirotanovič, če mu ne bi med delom primanjkovalo praznih vagončkov.
Danes smo pred popolno likvidacijo grškega narodnoosvobodilnega gibanja. Ne vemo še sicer, kakšen cilj zasledujejo likvidatorji tega gibanja in ali se pogajajo za večjo ali manjšo ceno, kot so jo dosegli za Slovensko Koroško, vendar pa se zdi, da je v tem primeru še slabše, kot je bilo s Slovensko Koroško. Zanimivo je pri tem, da ZSSR ni v svoji propagandi za borbo grškega ljudstva pokazala nikakršnega interesa vse dotlej, dokler jj ni bilo to potrebno, da okle-veta Jugoslavijo. Treba je bilo namreč prikriti tok nove politike do Grčije, prikriti namero, da se «grško vprašanje» likvidira. Kdo bi bil seveda tisti, na katerega bi bilo najbolje vreči krivdo? Seveda Jugoslavija —- in glej novih dokazov, da je Jugoslavija že na strani imperialistov.
Zločinsko jgro s krvjo in žrtvami grških demokratov je Informacij, ski urad pazljivo pripravil. Prav so mu prišli pri tem oportunisti iz vodstva komunistične partije Grčije, ki so bili pripravljeni prodati čast svoje partije in svobodo svojega ljudstva.
Prvi poizkusni balon je spustil Nikos Zahariades preko agencije «Svobodna Grčija» v marcu tega leta. V svojem članku je zapisal, da bo «položaj v Jugoslaviji najbrže imel več odmeva kakor kjer koli v narodnoosvobodilnem gibanju Grčije». Čeprav je s tem Zahariades nakazal svoje in namere svojih predpostavljenih, Jugoslavija takrat ni odgovorila. To je bil prvi javni korak k likvidaciji grške na-
rodnoosvobodilne borbe in kot tak ni ostal osamljen.
Dva meseca pozneje je minister začasne grške demokratične vlade Porfirogenis iz Prage ponudil mir. Pri tem ni niti postavil pogoja, naj se anglo-ameriške čete umaknejo iz Grčije. To vest v Grčiji niso sprejeli s prevelikim zadovoljstvom, ker je preveč dišala po brezpogojni kapitulaciji in so jo demantirali. Potem so stvar nekako popravili, tako da je TASS že lahko javil, da bi «na predlog demokratične vlade» bila ZSSR pripravljena pregovarjati se z ZDA in Veliko Britanijo o prekinitvi državljanske vojne v Grčiji, Po tej končni odločitvi ZSSR, da se konča vojna v Grčiji, je izdal Vrhovni štab demo-
CSR prodala monarhofašistom večje število letalskih motorjev, ki jih bodo potem monarhofašisti uporabili v borbi proti demokratom. CSR bo tudi poslala večje število preciznih aparatov.
Kakor vidimo, ni bilo mogoče skriti pred svetom režiserjev likvidacije grške narodnoosvobodilne borbe, katerih igra se je pričela z odstavitvijo generala Markosa z izgovorom, da je bolan. Vedno zno_ va mečejo informbiroievei v svet, nove laži, ki naj bi sprale blato onemu, ki likvidira osvobodilno vstajo v Grčiji. Toda, kakor je dejal maršal Tito v Skoplju, od vseh njihovih laži ne bo nič ostalo in vse blato, ki ga mečejo na Jugoslavijo, bo padlo njim v obraz.
tudi Jugoslavija. Prikazovati je nameravala film «Ta narod bo živel». Tik pred začetkom festivala je kominformistično vodstvo odstranilo film iz programa, ker prikazuje borbo jugoslovanskih narodov proti okupatorjem in ljubezen jugoslovanskih narodov do voditeljev osvobodilne borbe, predvsgm do maršala Tita. Letos vodstvo festivala Jugoslavije niti ni povabilo, čeprav je povabilo številne kapitalistične države in kapitalistična filmska podjetja Ko se je Jugoslavija prijavila sama, so prijavo odklonili, češ da je zakasnela. Tp vodstva seveda ni motilo, da ne bi še mnogo pozneje in celo med samim potekom festivala sprejemalo nove prijave kapitalističnih držav in družb. Vrteli so detektivske filme, filme, ki so propagirali buržoazno miselnost in glorificirali kapitalistično družabno ureditev, ki je stala in stane življenja milijonov teptanih in izkoriščanih delovnih ljudi.
Spravite sedaj to dejstvo sami V Sklad z visoko donečo parolo «Za novega človeka», ped katero je bil organiziran festival in dobili boste najlepšo oznako komin-formizma. Po logiki Kominfor-mizma ni za novega človeka resnica o borbi jugoslovanskih narodov za svobodo in njih borba za izgradnjo socializma, pač pa so za novega človeka ameriški kriminalni romani in buržoazni blef kapitalistične filmske industrije.
Veliko število lokomotiv so že obaotnh
Pekingu
železniških delavnicah v
kratične armade obvestilo, v katerem je obtožil Jugoslavijo, da je dovolila monarhofašistom prehod svoje meje na Kajmakčalanu.
V kakšen smešen položaj so prišli grški voditelji vidimo po tem, kako skoraj vsak dan ponujajo mir tisti vladi, proti kateri se grško ljudstvo bori z orožjem.
Sovjetska vlada si pere roke preko provokatorjev v vodstvu KP Grčije pred posledicami, ki jih bodo prinesli njeni novi načrti z Grčijo. Po Kajmakčalanu je prišlo še do cele vrste napadov na račun Jugoslavije. Tako kriče sedaj «o terorju v Bujkesu», «preganjanjih beguncev iz Grčije v Jugoslaviji» in o tem, da «Titovi krvniki do smrti mučijo grške ranjence».
Jugoslavija je izjavila, da o tem ne bo govorila. Ko bo čas, bo pojas, nila vlogo ZSSR in agentov In formbiroja v zločinski igri z usodo grškega ljudstva. Prišlo je že tako daleč, da lahko govorimo o podpori grški monarhofašistični vladi s strani nekaterih demokratičnih držav. Kakor poročajo, ja y teh dneh
Dober rezultat letošnje žetve v Sovjetski zvezi
Na jugu Sovjetske zveze je v kolhozih in sovhozih žetev v polnem teku. Kolhozi Kuhana, Stav-ropolja, Dona, Ukrajine so do sedaj poželi že več desettisoč hektarjev žitnega polja. Žetveni plan se povsod lepo razvija, ker so kol-hozniki vse stroje pravočasno pripravili. Na kubanskih in stavro-poljskih poljih pokosi en kombajn dnevno 30-40 ha žitnega polja.
V Altajski pokrajini pričakujejo, da bo letos zelo dobra žetev. Rž je na teh poljih dosegla višino preko 2 metrov, pšenica pa 1,5 metra. Lansko leto je bila ta pokrajina ena najbolj plodovitih. Večje število kolhozov je dalo 20 -30 stotov žita na ha.
Tudi na ukrajinskih poljih žanjejo z velikimi uspehi- Kombajni požanjejo dnevno do 15 ha žitnega polja.
Za češkoslovaške duhovnike so odprli na gradu Stekcn na Južnem Češkem moderno okrevališče. Letovišče ima 20 krasno opremljenih sob. Za gospodinje duhovnikov pa so odprli zdravilišče «Radost» blizu mesta Vimperk.
Izvoz ZSSR v ZDA je dosegel v juniju vrednost 4,(M.Ng dolarjev. Sovjetska zveza je v juniju izvozila v ZDA za 100.000 dolarjev mangana, ki j« ena izmed r.ajvaž-nejših surovin za vojno industrijo.
Češkoslovaška misli dobaviti Bra. zillji moderno rafinerijo nafte za 25 milijonov kron. O tem se že pogaja trgovinska misija CSR v Rio de Janeiro. CSR misli nadalje pošiljati v Brazilijo industrijske stroje in poštne vagone v zamenjavo za usnje, bombaž in kavo.
V	Sovjetski zvezi so izdelali poseben traktor za Izvoz lesa iz gozda, s katerim so v prvem četrtletju letošnjega leta izvozili dva in pol krat več lesa, kakor v istem času lani. Prvi uspehi mehanizacije gozdnih del so se pokazali že lani. Danes že poseka gozdni delavec v eni izmeni 12 do 13 kub. tn lesa.
ZSSR bo letos izvozila v Italijo približno 5U0.U00 ton belih žit.
Češkoslovaški strokovnjaki bodo pomagali v Pakistanu pri rudarskih raziskovanjih.
V	Pečuju Je obsodilo ljudsko sodišče Gyorgya Radnotija na 15 let ječe, ker je kot upravnik državnega posestva zastrupil 48 krav plemenite pasme.
Poljska je deblokirala celotno italijansko premoženje na poljskem na temelju trgovinske pogodbe med obema državama.
25.001) ton mehkega lesa v vrednosti 4,705.000 funtov bo izvozila ZSSR v Anglijo po novi trgovln-3ti pogodbi med obema državama. Angleški listi poudarjajo, da bodo s to pogodbo prihranili dolarje. To je trikratno povečanje uvoza iz ZSSR v primeri z lanskim letom in eno desetino uvoza vsega lesa v preteklem letu v Anglijo.
Vojaško sodišče v Krakovu je obsodilo duhovnika Gnrgacza in tri njegove sodelavce na zaporno ka zen od 10 do 16 let. Ti so namreč organizirali ilegalno organizacijo, ki se je bavila z ropanjem držav, nih in zadružnih ustanov in zločinskimi napadi na organe ljudske oblasti v okolici Krakovega.
Novo uredbo o varčevanju s ku rivom je izdala madžarska vlada. Po njej je prepovedano graditi po novih hišah peči za kurjenje z lesom. Ta uredba tudi pooblašča na. jemnika, da lahko brez dovoljenja hišnega lastnika prezida peči za kurjenje s premogom. Za kršilce odredbe so določili denarne in za porne kazni.
Romunija spada med zadnje od demokratičnih držav, ki je pristopila k socialistični izgradnji kmetov. Tega vprašanja se CK Romunije ni lotil pred resolucijo Komin-forma. Sele slednja j‘e podrezala romunske voditelje, pa tudi voditelje ostalih demokratičnih drž. v, da so začeli razmotrivati položaj kmet-skega vprašanja v lastni državi To je eden od mnogih primerov, katere je stvarno pogodila famozna resolucija.
Se do nedavnega niso v Romuniji ničesar storili, da bi zavrli bo. gataše in odpravili izkoriščanje malega in srednjega kmeta. Zadruge na vasi &o se razvijale same in so jih imeli v rokah vaški kapitalisti, Tudi vprašanje agrarne reforme je bilo rešeno komaj marca letošnjega leta. Sele na zasedanju plenuma CK Romunije v začetku marca t. L so napravili načrt za socialistično preobrazbo romunskih vasi
Seveda pa danes vse to prav nič ne moti romunske voditelje, da ne bi napadali socialistično Jugoslavijo z najgnusnejšimi lažmi, kar se tiče vprašanje socializacije vasi čeprav se je Jugoslavija tega vpra-sanja lotila že davno prej ko romunska partija ni na to niti misli, la. Sekretar CK Homani je Vasilo
V ROMUNIJI SO USTANOVILI PRVE OBDELOVALNE ZADRUIiE
Luka je napisal v svojem članku «Pot socialistične preobrazbe v gospodarstvu», objavljenem v poslednji številki glavnega revizionističnega časopisa «Za čvrsti mir», da so «graditelji Titovih zadrug vaške organizacije Ljudske fronte, kjer vladajo kulaški elementi»- V svojem članku napada partijske voditelje Jugoslavije in jugoslovanske narode. S svojim kominformistič-nim glasilom briše napore jugoslovanske partije in njenega ljudstva pri izgradnji socializma na vasi. «Izdajalska Titova klika» — piše Vasdo Luka, — «je poizkušala zadušiti resnico. Jugoslovanski bur-žujski nacionalisti objavljajo lažna poročila o socialistični preobrazbi kmeta, a bi tako prikrili svojo protiljudsko politiko». Ce Vasilo Luka na tak licemeren način zata. juje, kaj se stvarno dogaja v jugoslovanski državi, kakšno je potem v resnici stanje v romunskj vasi Na zasedanju plenuma Ck romunske delavske partije meseča marca t. 1. so šele sklenili, da je treba polagoma zatreti kapitalistične ele-
mente na vasi, pospešiti rast kmečkih obdelovalnih zadrug in osnovati kolektivna gospodarstva. V socialistični Jugoslaviji pa so k temu pristopili že takoj po osvoboditvi, to se pravi kar pred štirimi leti. Danes je v Romuniji nekoliko več kot 6.70(1 zadrug s približno 5 milijonj članov. Od teh zadrug je 6000 potrošniških. Letos so komaj osnovali skupno obdelovanje zemlje s traktorji kar je pomenilo začetek združevanja kmetov; te dni pa so osnovali prvih 5 kmečkih obdelovalnih zadrug. V istem času pa obstoji v Jugoslaviji preko 4.560 kmečkih obdelovalnih zadrug. To so dokazi, proti katerim se danes bore revizionisti marksizma leninizma, kakor je to tudi Vasilo Luka.
Ako vzporedimo uspehe socialistične izgradnje vasi v Jugoslaviji z onimi v ostalih demokratičnih državah, se lahko prepričamo, kako ogromni so uspehi Jugoslavije, kako je pravilna politika CKJ in da so prav zaradi tega vse laži in-^l®-vete Informbiro neutemeljene im ( obsojene na propast»

\
V^WAV.V.V--VJB-W«-J%iVb %%VVVV«VFbr-rA*.V.V*%	V^V«%WWVW7
TKATMinO»

. %%VW»«%V\i%VUVSiV---V,l.<WVW
^OOvXX^QC~COOCC>OOC COC-:~-OOCOO<^C^OOC~~7.C~-r:-:~:0-' _
FRANC STOKA

__	oocor-
—?99S$$S9$$$S9S$S&9$SSS$S$$$SSSSS$$$$$$SS$S$S----
tifcor več «očistiš» ttinu, toliko več imaš drobovja in želodcev; imamo strokovnjake, hi znajo svéie drobovje skuhati in take, ki tudi tunove želodce suše in jih hranijo kot priboljšek za zimske dneve.
Na morju, prav. za prav v ribištvu, so Kontovelčanom nevarni tekmeci svetokriški ribiči. Tam so bolj podjetni, imajo tudi sedaj, ko prevladuje kriza, štiri tonare
Daleč pri severnem Atlantiku, skoraj 5Q0 km od škotske obale, se dviga iz velikih morskih globin otoček ognjeniškega izvora, samotni Rockall. Oporišče za morske ptice y brezbrežnein oceanu, strah mornarjev v hudih viharjih, ko se lomijo ob njegovih gladkih stenah razburkani valovi, je Rockall zašel v narodno pesem in ljudske pripovedke vseh bližnjih narodov, Ircev, Škotov, Angležev in Islandcev.
Tudi naš Jadran ima svoj Rockall, samotno starovulkansko skalo, ki se dviga strma, težko dostopna in nenaseljena iz razmeroma globokega morja. Je to Jabuka, štopIJ, ki ga najdeš v zemljevidu Jadranskega morja nekaj čeiz 80 km jugozahodno od Šibenika in 50 km zahodno od Visa, v soseščini Otoka sv. Andrije. Morje okoli njega je globoko čez 200 m, saj je našim pomorcem znana tudi «globina Jabuka», ki ima prav po tem školju.ime in je njena najgloblja točka 243 m, obenem največja globina srednjega Jadrana. Iz takih globin moli torej Jabuka nad vodno površino po besedah B.
svetlih pokrajinskih slik. Neroaft območju današnjega Jadrana pripomore k temu turobneD?^0 več! Delovali so y davni geo-vtisu kamenina, ki je Jabuka preteklosti, y dobi, ki jo
nle zgrajena, črni starovulk diabaz. Toda Prav tej kamel se ima školj zahvaliti za obstanek. Ker je zelo trd, je no odporen; zrak in voda ga rl trajata in rušita mnogo bolj časi kot razmeroma mehke nence ali celo lapove, ki Ijajo druge jadranske otoke. Si
gr« V,	vij V.	—
ujemo terciar, takrat, ko so debele plasti, ki so skozi tisoč-» bile morsko dno, dvignile silnim pritiskom in se natile y današnje Alpe, Kar-in Dinarsko gorstvo. Taso nastali ob robovih dviga-«e plasti, v našem primeru veliki vdolbini med vstajajo-
in v njih tudi mlade ljudi, ker se ,, pod Križem, se pravi ob obali Sv. <7 Gušica «kakor neka potopljena Križa, ujame več ion kot 0b Kon- « gigantska pest, ki še dviga po-
Motiv s Kontovela
Kontovel je svojčas slovel kot skromna ribiška vasica. Naši ribiči so imeli, kakor še danes, dve ribiški luki, in sicer v Ceda-su in v Grijanu; toda danes sta obe skoraj zapuščeni. Ponosni so Konlovelčani na to, da je v njihovi oni del obale, kjer sloji Mira-marski grad, ponosni so tudi na svojo vas, ki se deli na več okrajev. Včasih je na Kontovelskem hribu kraljeval grad Mokolan; še sedaj žive puntarji in zato ni nič čudnega, če je v navadi rek nekega precej znanega Kontovelca, ki se vedno prepira s Prosečani in se rad pobaha s svojim: «Kon. tovel je med Trstom in Rimom in je md Trstom: «Da je Kontovel nad Trstom, smo vsi prepričani, posebno če je treba peš do Kontovela; v kolikor pa je med Trstom in Rimom, je pa to vprašanje odprto in bi rajši o Rimu ne govorili.
Kontovel je «še» ribiška vas; zato nam je priča slika, ki nam kaže kontovelske možakarje in pol, to se pravi «tratnike», ki se pečajo en mesec ali dva v letu z loi>om na tune. Lov na tune je res posebne vrste; tun je ena izmed največjih rib, tei jih love v Tržaškem zalivu in tehta včasih celo en stot. Za lov na te velike r ibe pa ni treba, da so ribiči izvež-bani mornarji in tudi ne veliki kapitani.
Splošno se lova na tune udeležujejo ribiči, ki so tako rekoč v pokoju in celo taki, ki niso nikdar po poklicu bili ribiči.
Je pa lov na tune le zanimiv. Ekipa «tralnikov» se sestoji iz deset izbranih možakarjev; trainile v naši vasi je neko teko rekoč patriarhalno priznanje možu, ki se bavi z lovom na tune. Od desetorice jih gre šest v 10 do 12 metrov dolgo ribiško ladjo, na katere sredini leži velika mreža, ki je od tri do štiri sto metrov dolga in kakih IS visoka. Ta mreža je vsa ročno delo samih tratni-kov, ki v zimskih večerih pletejo iz navadne vrvi posamezne kose, Ta mreža je obrobljena zgoraj in spodaj z dvema, po en palec debelima vrvema. Vrvi na vrhu imajo velike kolače iz plutovine, ki ne dovolijo mreži, da se poto-Pi, medtem ko je -spodnja vrv obtežena s svinčenimi okovi, ki naglo potegnejo del mreže do dna; sicer tako, da sč drsa po veslači, dva pa mečeta mreže v dnu ko vlečejo mrežo na suho. V velikem čolnu je G ljudi, štirje morje. Zraven velike «tonare», tako se imenuje ladja za lov na tune, je pa ena manjša pomožna ladjica, p kateri po navadi bdi <di spi najstarejši «tratnik», ki ga imenujejo tudi «čupar», in sicer po imenu starih ribiških čolnov Nabrcžinctv in Križanov, dolgih od 5 do G metrov, Urokih pa od 70 do 80 cm. Ti so izdolbeni
iz kraških hrastov (ostanke teh nad sto let starih čolnov vidiš v kriškem ali nabrežinskem porti-ču).
Za izpopolnitev cele ekipe nam manjkajo še trije možakarji — tratniki, teh pa zaman iščemo v «lanari» ali v «čupi»; ti stoje na razvidno strategičnih mestih, ka kih 150 metrov visoko v Kontovelskem hribu. Imenujemo jih tudi »kolnarje». Ta trojica tvori tako rekoč oči tonare; oni imajo direktno zvezo s prvim možem v tonari, ki mora paziti, kadar je veter, če gre slučajno mimo vlak, na vsa njihova 'znamenja, ki jih znajo dajati z nekim posebnim samo njim. lastnim načinom, bodisi z gestami ali s kričanjem. Ti ljudje, ki so razdeljeni nekako po 300 metrov razdalje drug od drugega, opazujejo morsko gladino pod seboj ter tudi globino in ko opazijo tek tunov, oznanijo njihov prihod z lève ali z desne strani in poveljujejo tonari, vse dokler krdela tunov ne «zaka-lajo». Enako poteka majhen- ali velik ribolov; seveda je vsak velik ribolov važen zgodovinski dogodek, ki navdušuje možakarje, ko «čakajo» na tune. Ko zakalajo, pa se dvigne hrušč, da povlečejo tonaro na suho in z njo vse tune, ki so imeli smolo, da so se pustili zakalati. V nekaj minutah ve že vsa vas, da so zakalali in vse, kar more; gre k morju, da pomaga povleči mreže, za kar dobi večji ali manjši kos ribe, kakor Je pač sreča bila večja ali manjša. Tuni so nesrečna riba; še dobro jih. ne Privlečejo na kraj, ko jim že zmanjka voda; zdčno se upirati in tudi več metrov visoko mečejo vodo s tvojimi res mogočnimi repi; tedaj pa sledi nova nesreča: krdelo, s «fouči» oboroženih ljudi, plane nanje in jih š'e žive prerežejo in vlečejo iz njih še živa srca. Taka je tradicija ko-
tovelski obali; večkrat se naši kontovelski ribiči Popeljejo pod Križ, in sicer na Lahovče, kot gostje svetokriških ribičev in tam s Križani poskušajo svojo srečo.
V	nedeljo 21 avgusta se bo Bazovica zbrala k redkemu slavju. Praznovala bo SOIetnico obstoja pevskega društva Lipe. Na kolo-seku zgodovine je 50 let kratko obdobje. Vse drugačno pa se nam vidi, če ga pogledamo skozi prizmo družbenih pretresljajev, ki so prav v teh zadnjih 50 letih tako korenito rahljali svet, mu izpremi-njali obličje in vnašali vanj novih idej. Kapitalizem je doživel v svojem razvoju najvišji vzpon. Notranja protislovja, ki so kumovala njegovemu rojstvu, so se začela vse bolj in bolj zapletati ter privedla do neizogibnih kriz, katerih najvidnejši izraz je bila prva, še bolj pa druga svetovna vojna.
V	zadnja desetletja pred nastopom prve svetovne vojne in malo pred dobo, ko kapitalizem začne preraščati v imperializem in drveti proti svojemu poginu, sovpada narodnostni preporod Slovencev na tržaških tleh. Prišel je z zamudo, ker se je naše meščanstvo počasneje razvijalo kakor pa italijansko in to je imelo za tržaške Slovence v narodnostnem in tudi v socialnem oziru zelo žalostne posledice. Italijanski meščanski živelj, ki je imel v tržaškem gospodarstvu dominantni položaj in katerega je Avstrija v njegovih aspiracijah bodisi v občinski ali deželni upravi vedno favorizirala v škodo slovenskega življa, je izvajal svoj pritisk v obliki narodnega zatiranja in raznarodovanja. Tu je iskati vzrokov, zakaj ni mogla bazoviška čitalnica, ki je bila ustanovljena 1884 leta, živeti več kot eno leto. V mestnem svetu in deželnem zboru so sedeli MavroneriinHortesi.ki so po strani gledali proseškega kmeta Nabergoja, kaieri je z vso upravičenostjo terjal za tržaške Slovence pravice, ki so jim jih odrekali zaradi tega, ker so bili Slovenci in kot taki v svoji ogromni večini na socialno nižji lestvici. Kraška zemlja je bila vedno skopa. Iz roda v rod se Je živelo na njej iz rok v usta. Pozimi še v usta
nosno iz morja prst poln pretnje in jeze». Mrk, krut in črn se dozdeva redkim obiskovalcem ta otok, celo ker smo ob naši jadranski obali vajeni prijaznih,
valov se seveda tudi Jabuka Apeninom in Dinarskim gor-
Jabuka-iaiMii Rockall
bo mogla večno upirati. Sprtem, prelomi, ki so vzdolž njih menila se bo sčasoma y siko, * •'Jbali svojo žarečo tekočo lavo Je po morju ob plimi prepih JP'Jwiiki. Verjetno predstavljata lien, a ob oseki suh, nizek 0 Jabuka in v njeni bližini ček, končno pa v plitvino, ki ek Brusnik. bližnji sosed Sv. bo stalno pokrivala morska v»Andrije, žarišči te ognjeniške deda. Da se ta proces, ki je ni1	y srednjem Jadranu,
gova končna faza, seveda še [ . at>uka je dostopna samo ob daljnji bodočnosti, vrši že seMAn^em morju, saj nima niti naj-dòkazuje plitev pas morja, ki nl1 J^šega zaliva niti kje koščka daja otok, in samo 6 m globoBpltte obale, kjer bi bilo mogo-plitvina v njegovi bližini. Pristali. Ribiči, ki prihajajo v kdaj je Jabuka torej bila ob.™ ^bijem času semkaj vse česče, ne’ša in verjetno tudi višja. Oe okoliško morje bogato daj meri v obsegu kakih 700 * "Jndre ribe, medtem ko se v in ima 96 m absolutne višine., Aninem skalovju skrivajo veli-
Starovulkanska kamenina?	.* instogi, pristajajo običajno na
rej je nekdaj tu bruhal ognjeni*" jjsozahodni obali, kjer ’ so zabili Pač, in ne sam, kajti bilo jih nkalo nekaj klinov za prive-
zovanje ladij. Zaradi previsnih ^ skal pa dostop na Jabuko s te (' strani ni ugoden. Bolje stopiš na (-severovzhodni obali na ozko po-lico in zlezeš čez 11 m visoko stono na edini bolj ravni predel C školja, na tako imenovan; «Travnik». Tako so raziskovalci — geologi, botaniki, zoologi — ki so obiskali Jabuko v živem zanima- C nju za njene prirodne posebnosti, imenovali ta predel, ki se spušča k robu otoka P°d naklonskim kotom kakih 30 stopinj.
O kakem travniku v našem smislu tu seveda ni govora, vendar se prav tu razvija tisto malo rastlinstva in živalstva, kar ga otoček ima. Tu raste v skromni prsti, ki se je sčasoma vendarle nabrala, nekaj trave in par grmičkov divje oljke; zanimivo pa je. da uspevajo iu tudi botanične posebnosti, med njimi zlasti dva glavinca. Centaurea Fri-derici in Centaurea crithmifoiia. Pozimi, ko cvete dalmatinska makija, je tudi Jabuka na tem kraju prekrita z rumenimi cvetovi, ki se živo odražajo od temnega ognjeniškega skalovja. Kakor ima rastlinstvo posebnosti, tako se ponaša tudi živalski svet z majhno črno kuščarico, kakršne po drugih otokih ni najti. Zoologi so ji dal; ime, ki je mnogo dališe od nje same: Lacerta melisellensis pomoensis Wettstein.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Italijansko šolstvo
b Mii leta	in hotiblm p’tim&ìjam
(NAUAL.JKVAN.IK 1% l> K KAŠA J K ŠTKV1L,KK)
Tržaški šovinistični tisk, pa bi hotel vsako prekršitev zakonov in vsako kaznovanje, ki zadene tudi Italijane, zvreči na rovaš narodnega preganjanja. Tega sploh ni. Marsikdo, Italijan ali pa Hrvat, je prinesel v novo stvarnost, graditev socializma še staro miselnost in je hotel še loviti z zastarelimi trnki špekulacije, črne borze in podobnega. Toda to ne gre. Zadene ga neizprosna roka socialističnih zakonov, ki ne pozna razlike jezikov. Ne more Pa drobna kronika tržaških šovinističnih listov zaslediti niti enega primera, da bi bil kdo preganjan zaradi nacionalnih razlogov.
Italijanstvo Istre ne bo umrlo, ker nad njim bdi in ga čuva duh osnovnih ustavnih zakonov, nove socialistične Jugoslavije. Bistvo tega duha je enakopravnost vseh delovnih ljudi ne glede na vero, raso in narodnost. Odmrla, posušila se je le veja pretekle narodne nestrp-
ni bi bilo kaj dati, če si ni gospodar znal poiskati dela drugje. Najbližji za tomu je bil Trst s svojim razvijajočim se pomorstvom, trgovino in industrijo, ki je naravnost vsrkaval delovno silo. Toda tudi tu je odneslo italijansko meščanstvo poglavitni delež. Slovenski človek je bil le slabo plačani garač. Oprijel se je te skorje kruha, četudi je bila borna in v premnogih primerih je samo zaradi nje zatajil svoj materni jezik in samega sebe. Tako so bili tudi Bazovičani, odnosno člani novo ustanovljene čitalnice po večini cestni delavci. Sodelovanje v čitalnici pa so v mestnem svetu smatrali malodane kot zločin in upor zoper predpostavljenje, ker je budila narodno zavest in ker je neuko ljudstvo dramila iz mrtvila, da se je pričelo zavedati samega sebe in svojih pravic. «Morali so trobiti v njihov rog», s tem stavkom je sedanji pevovodja Srečko Ražem kratko in jasno označil, zakaj je prišlo do tega, da je čitalnica prekinila svojo izobraževalno delo med ljudstvom, ko ga je komaj dobro započela. Seme narodnega prebujenja pa Je skupno z semenom socialnega prebujenja, kljub tolikim neurjem, ki so mu grozila, da ga izpodnese-jo, le klilo dalje. Tudi seme, ki ga je vsejala bazoviška čitalnica ni povsem propadlo. V Bazovici se je ustanovil kvartet. Njegov duhovni oče in vodja je bil pok. Hrabroslav Ražem, njegovi člani pa pok. Skrijanc Vinko, pok Grgič Andrej In edini še živeči Anton Čufar.
Pevovodja Hrabroslav Ražem Je bil po poklicu krojač. Glasbeni
dar ter nemirna in pevska nar»'! l!?orJev brez sekundantov. Tova-
ga je vrgla v drugo smer, ki j j. ®rečko ve povedati, da je bil ni mogel več odoieti. Da Je ii", bir8,as b°Uši od drugega, ker so potrebne glasbene študije, bi ' s 1 Pevci vedno v petju. Imeli bil lahko v glasbi dvignil nad Pf ^ ^*lne vaje, s katerimi se ugla-vprečno višino, toda bil je škof* *" izvežba glas. do-cela samouk in človek, ki s« J Da *e*a Pevska družina Lije iz neke notranje nagnjeno** Praznovala 10 letnico. Na slav-ves predal. Vodil je pevski zbor j * Bazovici je prišlo 29 pevskih Barkovljah, v Trstu, v Hoja#* ce,*v iz bližnje in daljne okoli-Padričah, v Lokvah in Diva* ' ® društvenih praporov pa se
^vv^TWco
Skotnponiral Je himno baf^ skeLn^Philo novemu praporu pev-vijanskega društva Adrija in h1 ^ kr0n ,^ruštva Lipe- Stal je 750
rojanskega društva Zarje, Veijk’ ,ar ie lasbii tudi druge pesmi. V t,kg0VQ,n ** <
kar ip j,ji0 za tedaj zelo tega lahko ocenimo *°va št* materiaIno vrednost. Nje-*i,,azit'Varna vre,*nost pa se nc da ie d,.. ' v nobenem denarju, ker beg- '>tVeni prapor simbol kultur-5Ooda.P? tu<ii Političnega in go-kdnic»14658 živlJenia neke za-novili pevsko društvo. Ker so Cei0 n P° njej neke vasi, da deli ravno pod lipo, so bili Vre(J roc*a in njegovih kulturnih štirje soglasni v tem, naj P* « ^karn' Na n^em J® z nevidnimi imenovalo Lipa. Pri tem imend ,,	11 zaPlsuna narodova zgodo-
tudi ostalo, društvo je začelo	“-logovo trpljenje, njegove
im rOTTriloH cvrti»	IB Sfef.V* nJeSOVO Upanje V SVOjC
k gleriJif dni' Ko4 na tak simbol bore a 0 Ra svoje društvene pra-s° £](tr|SC- na*e '-Indstvo, a tako Hi a» nanje iz teh vzrokov tule n»r®?v' sovražniki. 1924 leta
uglasbil tudi druge pesmi. V i bi svojih treh prijateljev pev^ je nekega dne 1898 sedel P0^.^ po pri Gruntarjevih v BazoV'V to je tam, kjer se sedaj pravi F, Urbančiču. Rodila se mu Je L misel, da bi tudi v Bazovici d5 »
ir,
tro razvijati svoje delovanje že naslednje leto 1839 so bila P0' jena njegova pravila.
Odslej sta ugled in slava
skega društva Lipe nenehno ‘yj
eia Wncfnnalrt I» »trt ur» 1 IrŽPA» le p»v . '
P1^ «Vojn društvo Lipa obhajalo
sla. Nastopalo je po vsej
okolici in povsod je bilo	Jvoj0 25 . :—‘-■H*»
med prvimi. Imelo Je izredno 0 to Je JT 'e;n,co i" dobro leto na ber pevski material; 9 do 1®.% '"eni zai/a ° P° znanem tašistič-sov, 5 do 6 baritonov in 5 d»	*onu o razpustu sloven-
skih prosvetnih društev prenehati javno delovanje. Tovariš Srečko Ražem, sin ustanovitelja pevskega društva Lipe Hrabroslava Raž-ma. ki vodi zbor že od 1905 leta dalje, je shranil društveni prapor najprej na svojem domu. Karabinjeri so seveda ves čas oprezovali, kje bi moral biti. Ko Je začutil, da so na sledu, ga je dal skriti nekomu v Lipico, zato da Jim bi ne prišel v roke. Pozneje je bil prapor znova shranjen v Bazovici in sicer pri sedanjem predsedniku pevskega društva Petru Ražmu. Tu so ga karabinjerji končno le izstaknili in zaplenili. Bazovičani so bili nad vse presenečeni, ko so ga po koncu vojne 1945 leta dobili nazaj. Nekdo ga je rešil iz kvesture, kjer je ves tisti čas v nekem zakotnem prostoru pozabljen visel. Bil je nedotaknjen, toda brez trobojnice. Bazoviškim pevcem in vsem Bazovičanom je postal po vsem tem samo še bolj drag, spominjal jih je na to, kako jih je tovariS Srečko zbiral v svojem stanovanju in jih učil slovenske narodne in umetne pesmi, ki jim je vlivala moči in jih bodrila v najbolj črnih dneh fašističnega suženjstva. Mnogokrat se je zgodilo, da so ga zaradi tega klicali karabinjerji na odgovor. Pripravljal se je že naprej kako jim poreče, da se učijo samo cerkvene, v sebi pa je že med potjo trdno sklenil, da ne bo odnehal z narodnimi, ker taka je bila želja vseh njegovih V pevcev. Po takih obiskih Je vselej narodna pesem še bolj toplo in do dna občuteno zazvenela. Bila je kakor izpoved ranjenega sr-r ca, ki je iskalo v njej utehe.
V vsestranski povojni kulturni razmah se je vključilo tudi bazoviško pevsko društvo Lipa in sicer v okviru novo ustanovljenega prosvetnega društva Bazovica. Razumljivo je bilo, da so bazovičani sprejeli za svojo prosvetno društvo prav to ime, toda jedro prosvetnega delovanja je ostalo v Bazovici tudi odslej je petje, ker je pač pognalo najgloblje korenine. Ime pevskega društva Lipe se je združilo z imenom, ki je tržaškim in vsem primorskim Slovencem oznanjalo svitanje. Prikazalo se je na obzorju 1941 leta in rastlo je iz trpljenja in krvi našega delavnega ljudstva brez razlike narodnosti, ker je spoznalo kdo so njegovi tlačitelji in kje je rešitev izpod jarma, ki mu ga nadevajo.
V vzajemnem spoštovanju se Je izpopolnjevala in izživljala njegova kultura. Z njo se je poglabljala zavest, da je v slovensko-italijanskem bratstvu in v neod-jenljivi borbi ključ do rešitve vseh problemov, ki jih postavlja an-glo-ameriški imperializem, zato da bi zavrl njegovo zmagoslavno pot.
Tržaški glasniki resolucije In-formbiroja so iz dobro poznanih vzrokov to zavest hoteli omajati in se poslužujejo vseh sredstev, da bi udarili tudi po naših prosvetnih društvih. Toda v našem ljudstvu je bilo dovolj tvorne sile in dovolj svetlih tradicij, ki se gajo preko osvobodilne borbe daleč nazaj, da Je te udarce prestreglo in odgovorilo nanje tako, kakor lahko odgovori le ljudstvo ki je šlo skozi ogenj osvobodilnega boja in ljudske revolucije, ter ojeklenelo v njem.
Eden izmed teh odgovorov tudi poživljeno delovanje pevske ga društva Lipe, ki pojde z nedeljskim nastopom v svoje drugo polstoletje. Bazovičanom pa temu redkemu jubileju iskreno čestitamo.
MARA SAMSA
nosu in nadutega Šovinizma pri Hrvatih in Italijanih. Ze v zgodnji mladosti najdejo italijanski otroci svojo pot v Številne italijanske otroške vrtce Reke, Pulja in drugih krajev, kjer živi italijanska manjšina, sprejme Jih nato osnovna Sola, večji del njih sedemletka, dobršen del njih, po stari dobri italijanski istrski tradiciji, pa srednja šola.
Državne, zvezne In republiške štipendije pa omogočajo slehernemu italijanskemu absolventu srednjih Sol študij na univerzah. Množi se število italijanskih učnih knjig, tiskanih v Jugoslaviji, svobodno prihajajo v Jugoslavijo italijanske revije, italijanska klasična dela bogate šolske knjižnice in številne knjižnice italijanskih prosvetnih krožkov, ki jim ni potreba sestajati se, kot slovenskim v Trstu, po kuhinjah, kleteh ter privatnih stanovanjih, temveč se širijo po naravnost razkošnih klubskih prostorih v najcentralnejših trgih in ulicah istrskih mest. Kdaj bo prenehala samomorilna gonja tržaških CLN-istov nasproti italijanski manjšini v Istri, kdaj bodo prenehali udarjati z nožem v hrbet italijanskim nosilcem kulture, voditeljem Italijanske unije, urednikom šolskih, prosvetnih in mladinskih revij in listov; «Il pioniere», «Vie giovanili», «La nuova scuola», «L’arte e lavoro»? Ne razumemo čemu naj služi propaganda za optiranje izselitev Italijanov iz Istre, čemu bi se morala zapirati ena italijanska šola za drugo zaradi pomanjkanja učencev, čemu ne bi smele izhajati publikacije v italijaskem jeziku, čemu ne bi smela Italijanska unija širiti in krepiti italijansko kulturo med istrskimi Italijani, čemu bi morali zasmehovati Erosa Sequija za* to, ker zbira italijanske učne kadre, italijanske inštruktorje, za italijanske dijaške in mladinske domo^ ve, italijanske novinarje za italijanske liste, čemu napadati italijanske književnike Romousa, Ri-smonda, Franchija, Martinija, Chla-rija, Scaglija in druge, ki edini vztrajajo in čuvajo zubelj pravega italijanstva, onega, ki ne uničuje, temveč ustvarja toploto medsebojnega prijateljstva in bratstva.
Mi Slovenci na Tržaškem ozemlju in še bolj oni na Goriškem ali pa celo v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini bi pač ne imeli ničesar proti:
1.	Ce bi naša prosvetna društva imela tako lepe in razkošne prostore kot jih imajo italijanski kulturni krožki v vseh istrskih mestih.
2.	Ne bi se branili, če bi slovensko gledališče v Trstu uživalo letno milijonsko državno podporo, kot ga uživa italijansko gledališče na Reki.
3.	Ne bi zamerili, če bi nam dir-žava vzdrževala naše dijaške in mladinske domove, kot vzdržuje hrvatska ljudska republika italijanske dijaške, vajeniške in mia-; dinske domove na Reki, v Pulju, Labinju in drugod.
4.	Ne bi se uprli sinhroniziranim filmom v slovenskem jeziku kot delajo jugoslovenska državna filmska podjetja z italijanskim jezi-
Pevskl zbor prosv etnega društva t P*
kom pri prikazovanju slovanskih filmov.
S. Slovenska prosvetna zveza bi sicer začudeno toda ne sovražno pogledala, če bi ji oblasti dale na razpolago najlepše prostore v mestu, ji pomagale vzgajati pevovodje. vzdrževati folklorne skupine, prevzemati nase materialno stran festivalov, športnih in telovadnih nastopov, kot to delajo ljudske oblasti na Reki, ki so odstopile Italijanski uniji dve nadstropji v re-škem nebotičniku, ji pomagajo izdajati italijanske poljubnoznanstve-ne knjige in časopise, ji odpirajo na najlepših središčih istrskih mest italijanske prosvetne krožke, ji kupujejo knjige v Italiji, ji z obilnimi denarnimi sredstvi omogočajo prireditev festivalov v. Rovinju in drugod, ji materinsko pomagajo ohraniti vse folklorne posebnosti Italijanskega prebivalstva v Vodnjanu, Balah, Labinu in v tolikih značilnih središčih stare italijanske kulture.
6. Slovenski starši in šolniki ne bi zametavali skrbi oblasti, da se odpre povsod slovenska šola, kjer se pokaže potreba, kot to delajo ljudske oblasti v Istri, v vseh onih istrskih mestecih, kjer besna propagandna gonja šovinističnih tržaških krogov še ni speljala v mračno in težko «esulovsko »življenje vseh delovnih italijanskih istrskih ljudi.
1. Slovenski brezposelni delavci, uradniki, obrtniki in propadajoči trgovci bi pač želeli, da bi jih oblasti ne samo sprejemale, temveč naravnost silile, da sprejemajo državne službe, da se vključijo v delo po svojih sposobnostih, kot to delajo jugoslovenske oblasti v Istri, ki ne samo zaposlujejo vse domače Italijane, ampak so jim dobrodošli tudi vsi novodošli Italijani, ki vrejo vsak mesec skrivaj preko meje v Jugoslavijo.
8. Slovenci v Trstu In Italiji bi «z vsemi štirimi» podpisali vsako sodnijsko obsodbo in to zasoljeno in strogo proti vsakomur, ki jih žali s «sciavi» na ulici ali pa jih goni preko meje, ali se pa norčuje iz njihovega jezika, kot to delajo jugoslovanske oblasti v Istri, kjer še celo pijanec v svoji podzavesti dobro ve, da ne sme žaliti niti svojega italijanskega sodržavljana niti ne Italijana- tujega državljana. Jugoslavija je bržkone edina zemlja v Evropi, kjer so popolnoma izginili obsojanja vredni vzdevki za Italijane kot «macheronl» in podobni.
9.	Slovenci v Italiji bi z obema rokama sprejeli zaščito in stroge kazni proti izkoriščanju človeka po človeku, kot to delajo v Jugoslaviji z Italijani iz Italije, ki imajo naravnost privilegirano stališče v primeri z domačimi Jugoslovani ker dobivajo potrošniške karte za najtežje delavce, najmanj za tretjino večje plače In prednost pri oddaji stanovanj.
10.	Delovni In brezposelni Slovenci v Trstu in Italiji, ki se duše skupno z Italijani, v naraščajoči draginjski plimi, v dobršnem delu povzročeni po črnoborzijanskih «pešekanih» in špekulantih! Ali bi smatrali za narodno preganjanje, če bi po špekulantih tolkla neusmiljeno oblast, kot to delajo ljudske oblasti v Istri, ne glede na dejstvo ali je grešni kožuh hrvatski ali italijanski.
Slovenci v Trstu in Italiji! Vemo, da je pot naših bratov v domovini težka in njihovo življenje v borbi za socializem vse prej ko lahko, ker sl morajo sami iz zaostalosti priboriti pot do boljšega mesta. Vemo pa, da imajo trdne perspektive pred seboj. Ali pa imamo, mi perspektive, ali jih imajo naši sodržavljani Italijani? Smo oboji brez kompasa na valovih čiste stihije, kaosa.
Volkodlaki v ovčjem runu pri «Giornale di Trieste» in izprijeni Mazzinijevi potomci pri «Emancipazione» že brusijo zobe na mršavi kosti slovenskega šolstva v Trstu. Zakaj ni tega v Istri?
Vsakoletna otvoritev šolskega leta je preizkusni kamen narodnostne politike v teh krajih. Ali bodo tudi letos propadli italijanski šovinisti pred sodbo zgodovine?
>
Tamburaški zbor pro svetnega društva Lipa
Nevarnosti, ki prete dojenčkom
v poletnih mesecih - Kako se jim izognemo
Vročina pritiska in marsikdo od odraslih jo težko občuti in prena-Sa. Kdor le more preživlja svoj letni dopust nekje ob morju ali v gorah. Ne samo nadležna, temveč tudi zdravju nevarna pa je poletna vročina za naše najmlajše, to je otročičke do prvega oz. drugega leta starosti. Nevarna j.e zlasti ob nepoučenosti in neuvidevnosti mater, ki često s pretirano skrbjo za otrokovo zdravje, marsikaj zagrele.
Prav pogosto se zgodi, da prine-
bi jo tešila s sadnimi sokovi, ohlajenim čajem ali prekuhano vodo. Le redkokdaj ga je zanesla iz podstrešnega soparnega stanovanja na dvorišče, vrt, da se nadiha in q-sveži. Znojnega ga ni otirala z vlažno krpo, temveč ga še bolj povijala'in pokrivala, da ne bi zbolel. In ubogi mučenik se ni mogel in ni znal upreti. Zaman je ob previjanju stegoval nožice in ročice, proseč svobode gibanja, zaman je, oponašajoč sesanje, ure in ure premikal od silne žeje izžgane ust-
nice ter prosil rešitve iz mučnega ujetništva. Mati ga ni razumela, čeprav mu je želela in hotela najboljše. Ni čuda, da je dete izgubilo tek, pobledelo, postalo čemerno in bolestno sitno. Nastopilo je pravo bolezensko stanje s povišano temperaturo, ki se je nakopičila v pregretem telesu in jo organizem zaradi pomanjkanja tekočine in utesnjosti ni mogel več odriniti na površino in z znojem oddati. Le malo in bolezen bi se zaključila s pravo vročinsko kapjo.
So spet druge matere, ki jim rožnata polt njihovih ljubljenčkov ni kar nič po godu. Na vse načine si prizadevajo, da bi potemnela. In česa vsega ne store za dosego tega cilja! Ure in ure izpostavljajo go-tega siromačka sončnim žarkom in vročini, češ da je to zdravo, ter otroka utrjuje. Upehane in znojne porivajo v najbolj vročih dopoldanskih in popoldanskih urah vozičke proti bližnjemu parku. Razgaljenj vznak ležeči otroci so tako na milost in nemilost prepuščeni pripekajočim sončnim žarkom. V parku si mati v senci oddahne, voziček pa spet porine na sonce. Tako nespametno ravnanje se kmalu maščuje. S katarjem o-česnih veznic, najrazličnejšimi izpuščaji na vneti koži celo s pravo sončarico, ki se javlja s povišano telesno temperaturo, bruhanjem, drisko in krči in se ne redko zaključi celo s smrtjo, plača tako nespametno ravnanje svoje matere, ubogi otročiček.
Sončenje je zdravilo, ki ga je treba kot vsa ostala zdravila pametno uporabljati. Z njim je potrebno pričeti zgodaj, že v prvih toplih pomladanskih dneh ter izpostavljati malčka postopoma sončnim in svetlobnim žarkom, da se telo nanje počasi privadi. Najprej ročice in nožiče do kolen in komolcev, kasneje popolnoma razgaljene, še kasneje izmenoma prednji in zadnji del trupla. Obraza direktno ne sončimo, glavico vselej zavarujemo s klobučkom ali rutico. Sončenje začnemo previdno s 5-10 minutami in polagoma podaljšujemo čas sončenja do pol in ene ure. Daljše sončenje je neumestno, bolje ga je še enkrat v dnevu ponoviti. V poletnih mesecih od 10 ure zjutraj do 17 popoldne dete ne sončimo. Pustimo ga
razgaljenega ali oblečenega v lahko srajčko v senci na vrtu ali na dvorišču, če nam pa to ni mogoče v hladni sobi. Od časa do časa ga v hudi vročini otremo z vlažno krpo ter mu ponudimo o-svežujoče pijače, ki pa v nobenem primeru ne sme biti mleko. Mleko je tekoče hranivo, z njim mu postrežemo le v določenih obrokih in še to v manjši količini kot jo je bil vajen dosedaj. V poletni vročini namreč prebava teže zmaguje svoj posel. V podstrešnih hudo soparnih stanovanjih si pomagamo tudi na ta način, da večkrat dnevno pobrizgamo okenska stekla z mrzlo vodo ali obesimo Y bližino dojenčka mokre rjuhe.
Dalje prihodnjič Dr. SZILAGYI ZDENKA
Tržaška Minia
Dušene melancane
6-8 lepih melancan olupi in razreži na poljubne koščke, ali kocke in nasoli, čez pol ure jih oplakni in rahlo ožmi. Medtem da3 v kozico žlico masti in žlico olja. Ko se malo segreje, prideni drobno sesekljanega zelenega peteršilja, česna, 3 ali 4 olupljene ter zrezane paradižnike in ožete melancane; dobro premešaj ter pokrito pari, da se zmehčajo, dodaj še malo popra in daj poleg rib ali govedine.
Melancane z mesom
1 kg melancan olupi, zreži za pol prsta debele rezine, posoli, čez nekaj časa Polij z vodo in ožmi. Posebej spraži v žlici masti s čebulo in peteršiljem 1/2 kg drobno zrezanega kuhanega mesa, prideni malo soli, majorana, česna, ščep popra, malo smetane in jajce ter zmešaj. Naloži v namazano kozico plast melancan nanje plast nadeva in tako delaj, da oboje porabiš; zgornjo plast naj tvorijo melancane.
Češpljevi cmoki
Skuhaj, olupi in pretlači s krompirjev, prideni celo jajce, rumenjak, košček presnega masla, malo soli, 3/8 1 moke jn napravi gladko testo. Razvaljano kakor za debele rezance razreži na manjše kvadrate in zavij v vsakega svežo češpljo, ki si ji koščico zamenjala skoščkom sladkorja.teroblikuj okrog le cmoke. Kuhaj jih v slani vodi pet do sedem minut, pobiraj posamezne jz vode ter devaj na pločevino, v kateri si pražila v presnem maslu ali masti nekaj drobtin. Daj s sladkorjem potresene na mizo.
Telesna vzgoja - važen faktor v higieni
gibal,dihal,srca in krvnega obtoka
se razburjena mati k otroškemu zdravniku obolelo dete, ki ga je bilo doslej sam cvet in zdravje, tako lepo ji je uspevalo. Zadnje dni pa je čemerno, sitno, brez teka. Koža, prej rožnata, gladka in napeta, je ovenela, pobledela in ysa pokrita z jspuščaji. Od včeraj ima vročino, visoko, ki jo na moč plaši, danes so se pridružili še krči. Cisto obupana je. Na mizo postavi sveženj odejic in plenic, po dolgem odvijanju jn metanju se izlušči iz kupa beline ovelo otroško telesce, bledega vdrtega obraza, velikih, poglobljenih trpečih oči. Kljub vročini in tesnemu po-vitju je nečista koža suha. Živo srebro v termometru se dvigne na 41 stopinj Celzija. Natančen pregled otroka ne pokaže razen omenjenih sprememb na zunaj, pospešenega in poglobljenega dihanja, pospešene srčne akcije, nič posebnega. Mlačna osvežujoča kopel, porcija hladnega slabo sladkanega Čaja z dodatkom citrone, razbremenitev od mučnega oklepa kapic, jopic, plenic in odej, čista posteljica v dobro prezračenem hladnem prostoru otroka umirijo In zazibljejo v globok miren sen. Rešen je preteče smrti z najenostavnejšimi pripomočki. Toda gorje, če bi prišel prepozno.
Kaj je mati zagrešila? V čem je njena krivda? V pretirani skrbi, da ji dete ne oboli, se ne prehladi, ga je prekomerno povijala in pokrivala. Zanemarjala je skrb za dobro zračenje sobe. boječ se prepiha, opustila dnevno, zlasti poleti za nego gnoječe se kože. nadvse važno kopanje, gasila je otro-kovo žejo z mlekom, namesto da
Kakor srce, tako odgovarjajo tudi dihala na povečano potret hranil in presnavljanje s tem, fa se dihi poglobe in pomnože. Vedno je bolje, da se dihi poglobe kot pomnože. Dočim prevladuje v miru trebušni tip dihanja in sodeluje koš le s svojim spodnjim delom, mora pri intenzivnejšem dihanju delati cel prsni koš, s čimer se krepe vse pomočne dihalne mišice. Rebrni sklepi postanejo bolj gibčni in rebrni hrustanec bolj prožen. Rebra in rebrni hrustanec, ki še rastejo pa se odebele, oziroma podaljšajo in cel prsni koš se razširi. Seveda se poveča tudi razteznost in elastičnost pljuč. Ako se pljuča preveč napenjajo, zlasti z zadržanim vdihanjem, tedaj to škoduje prožnosti pljuč jn pljuča se razširijo. Zato pretežke vaje mladini škodujejo. Pljuča bodo postala prožna ne le z globokimi vdihi, temveč tudi s popolnimi izdihi. Izdihavanje sicer teže vadimo, je pa nujno potrebno, če hočemo, da zadostno odstranimo ogljikov dvokis iz telesa.
Ze zgodaj moramo začeti negovati dihala. Pazimo že na otroke, da bodo dihali z zaprtimi usti in
skozi nos. Ako je dihanje skozi nos ovirano, so gotovo v nosu ali v povečanih mandeljnih napake, ki | jih je treba odstraniti. Ne dihajmo površno ali trebušno, pač pa ved-
no globoko in prsno. Da se takemu dihanju privadimo, moramo gojiti dihanje vsak dan od rane .mladosti dalje in če le mogoče na prostem in pri odprtem oknu.
Dihalne vaje obstajajo jz poglobljenih vdihov in izdihov, spojenih z gibi lakti in trupa. Pri vdihu p,-časi odročimo, zaročimo, vzrečimo in vleknemo trup, s čimer se prsnj koš močno razširi. Na višku vdiha se ne smemo ustaviti, to je diha zadržati, marveč takoj izdihnemo
in pri tem povesimo lakti, sklonimo prsni koš in lakti križamo nad trebuhom. * dih naj bo kolikor mogoče popoln, da iztisnemo iz pljuč ves zrak. Pazimo tudi na to, zlasti pri otrocih, da se pri vdihu in jzdihu sliši pih sa^e, ki prihaja v nos in iz njega izhaja.
Posebej lahko vadimo tudi t>e-bušno dihanje, s čimer jačamo tre, bušno prepono in ugodno vplivamo na trebušne organe. Za trebušno dihanje ne potrebujemo prsnega koša. pri vdihu izbočimo sprednjo trebušno stran, pri izdihu pa jo pritegnemo. Pri tem se premikajo samo spodnji rebrni obrréi prezračijo se spodnji	pljuč in veča
se njih prožnost Trebušno dihanje koristi predvsem starejšim ljudem.
Samih dihalnih vaj ni mogoče dolgo izvajati, delamo jih menjaje
I z drugimi vajami. Najboljše dihal-I ne vaje so tiste, ki povečujejo potrebo dihanja (turistika, plavanje, smučanje, kolesarjenje, tek itd.). Večina ljudi diha ob povečanem naporu »utreje namesto globlja, ker ne poma pravilne ekonomije dihanja, tej pa sc lahko priučimo z dihalnimi vajami.
Telesne vaje imajo ugoden vpliv tudi na okostje, ki se zaradi b iljšega krvnega obtoka bolje pre-hranja in bolje razvija. Kosti se odebele tudi zarad; intenzivnejšega delovanja mišic, ki dražijo kožo. ki tvori pokostnico. Ta vpliv se pozna tudi na sklepih, vezeh in ‘•rustančevinL Tako ojačano okostje laže kljubuje različnim jkodji-vim vplivom nepravilne drže.
Obliko telesni drži daje hrbteni-“a. Vemo. da ima ta v naravnem slanju določene zavoje, ki so po-'ledica pokončne človekove hoje in se pri odraslem človeku tudi pri legi na hrbtu ne izravnajo. Hrbtenica je namreč zavita v obliki dvojnega S v smeri od spredaj nazaj. Hrbtenica novorojenčka nima teh zavojev in je skoraj popolnoma ravna. Ti zavoji se tvorijo pozneje v času razvoja, vendar so še nestalni in se hrbtenica pri legi še izravna. Lahko pa se v razvojni do. bi hrbtenica ukrivi, na primer zaradi nepravilne drže pri sedenju.
MLAKAH
Pri nas na Tržaškem jih prav dobro poznamo, če pa se oddaljujemo od našega morja in gremo, vse dalje proti severu pa kaj kmalu pridemo v kraje, kjer jih sploh ne poznajo ali pa jih imajo za redkost. Melancane so rastlina toplega podnebja in zelo občutljive. Seme morajo posaditi v tople grede, ko i* že dovolj toplo v maju pa presade mlade rastlinice v dobro zemljo »n no sonce. V toplih krajih goje melancane kot rastlino, ki daje okusne užitne plodove, v hladnejših kritjih pa le kot lepotično rastlino.
Melancane so enoletne rastline, navadno preko pol metra visoke, imajo velike dlakave liste in dolge peclje. Cvet je vijoličast ali modrikast. Plod vsi poznamo kot neko vijoličasto kumaro in vsakdo bi mislil, da so melancane sorodnice buč in kumar, neke vrste vijoličaste buče. Toda to ni tako. Ce pogledamo cvet melancan in če poznamo cvet kumar ali buč, takoj opazimo, da so cveti melancan precej drugačni kot cveti buč; če pa se razgledamo malo po vrtu in se nam oko ustavi na cvetu paradižnika ali paprike, st nam kar zazdi, da je med cvetom melancan, paprike in paradižnika velika podobnost in sorodnost. Melancane so torej sorodniki paprike in paradižnika. Poglejte tudi pecelj, na katerem visi plod. Kakšna razlika med bučami in melancanami medtem ko vsi trije paprike, melancane in paradižniki imajo konec peclja ob plodu zelene liste in listke. Torej triie bratranci; paprika votla, posebnega okusa, paradižnik kiselkast in sočen, melancane polne, nekam vlaknato in gobasto meso. Vse tri lahko jemo surove pa kuhane. Se najmanj jedo melancane surove, ker so težko prebavljive. Kljub temu da so zelo dobra moramo biti z. njimi previdni i* zmerni; če se jih preveč najema imamo iste težave kot po fižolu. la to, če jemo kuhane, kaj šele, če b* jedli surove. Vendar so jim v prednjih časih pripisovali, da osvežujejo in krepe telo.
Velika je njih slava in čast * orientu. V Evropi jih ne poznamo dolgo, prinesli so jih pred neka) stoletji z vzhoda. Stari narodi V Evropi niso nič vedeli o njih; vsa drugače pa Arabci in Turki. Baja je melancane zelo cenil veliki učitelj in božji mož Mohamed, ni čuda, da je vernim muslimanom zelo v čislih slaščica njih preroka. V velikih množinah so jih že od nekdaj prodajali na trgu v Carigradu. Pripovedujejo, da so bili tuđi Zidom že od davna melancani velika dobrota. Mogoče da se jih }* Mohamed naučil jesti od Zidov, sai je tudi svojo vero precej prikrojit po židovski.
Ne poznamo krajev, kjer bi me-' lančane še rasle divje. Vemo le z» vrtne. Te vrtne rastline so našli potniki v vseh mogočih predelih tople Azije, na azijskih otokih i* krajih, kjer žive Arabci.
Poznamo več vrst melancan. Najbolj navadne so podolgovate vij0" Učaste, vidimo pa tudi prav okrogle» bolj drobne in bolj debele. Pa tuđi po barvi razlikujemo od prav tetO' nih do skoraj belih. Kako jih pripraP . ljamo nam pove naša «tržaška k* harica». Pripomnili bi še, da ^ lahko sušimo za zimo. Olupimo razrežemo, vržemo za dve min«* v vrelo vodo, nato pa posušimo * pečici. Prav nič se pozimi ne ločiP od svežih. Nekateri jih tudi ^ gajo v kis kot kumare, paprike, & paradižnike. Gospodinja, ki jih ^ enkrat vložila jih drugo poletje jf kar rada pripravi za čase, ko jih f*-Seveda ne vlagamo melancan ss#** kot paprike ali paradižnike, več jih prej prevremo. T. ?’
* it *
Nezgode v kuhinji
CRNO OBLEKO, ki se sveti dob*? ožmi v vroči čmi kavi, in še vi9' no na narobni strani zlikaj.	3
POČENO JAJČNO LUPINO maži z limoninim sokom, deni J ce na žlico in ga položi v nevrelo vodo!
Več skrbi moramo posvetiti gojitvi lucerne v Istri
Kmetijska proizvodnja se mora brezpogojno prilagoditi terenskim in klimatskim razmeram. V krajih kjer je zlasti v poletnih mesecih dovolj padavin kot na pr. v Sloveniji, zlasti pa v ljubljanski okolici lahko gojijo tudi v vročih poletnih mesecih rastlinstvo in zelenjavo, k) zahteva veliko vlage. V teh krajih ie povprečno vsako leto dovolj via-ge, da se dobro razvije krmska baza, da zlasti deteljišča, travniki in tudi više ležeči senožeti obrede Drugače pa je v krajih, kjer primanjkuje padavin, to je, zemeljske vlage zlasti v poletnih mesecih. V takih krajih je treba gojiti rastline ki zahtevajo manj vlage in ki lahko kljubujejo suši. Sicer se lahko gojijo rastline, ki zahtevajo mnogo vlage, le tedaj, če so dani pogoji za umetno zalivanje ali namakanje.
V	Istri, zlasti pa v obmorskem Pasu v poletnih mesecih skoraj redno vsako leto primanjkuje Zemeljce vlage. Zaradi tega v teh krajih mnogo gojijo kulture, k; sušo dobro prenašajo kot n. pr..- sadno drevje in vinsko trto. Povrtnine pa »e vse leto goje tam, kjer je pri roki voda za zalivanje. Poljske ra atline pa kmetje teh krajev goje rgodaj spomladi, da pred nastopom •uje dorastejo in jim tako ta ne more do živega. V krajih, kjer primanjkuje vode za gojitev povrtnine vse leto, pa bo v bodoče potrebno omejiti se na gojitev zelo zgodnje in Pozne jesenske in zimske povrtnine, ko zopet nastopi deževna doba. Vse te stvari je več ali manj tukajšnji kmet ugotovil in temu primerno usmeril kmetijsko produk-«Jo. Vendar bo treba tudi v tem Pravcu še mnogo storiti in v mar-*ičem naše kmetijstvo preusmeriti.
Drugače pa je z gojitvijo travnikov in deteljišč, V tej panog: kmetijske proizvodnje se pa ni ničesar, «li pa prav malo napravilo. Vsi ve-da je preskrba krme za živino lu skrb za povečanje števila živin^ In njeno plemensko izboljšanje v teh krajih najtežje m najbolj pere-ep vprašanje, ki mora zanimati nas 'jse. Zato je treba to vprašanje za. uovoljivo rešiti in pridelati toliko krme, da bo zadostovala za rejo *lvine. Mnogo so že govorili in pidi o setvi silaže. Vendar smo da-hes v tem pogledu le malo dosegli. Razumljivo je, da brez dežja tudi «ilaia ne more povoljno uspeti.
Ker primanjkuje v poletnih mescih padavin, bo nujno potrebno Preusmeritj tudi produkcijo voluminozne krme, da se rešimo iz te kočljive zagate.
V	bodoče bo treba posvetiti več
skrbi gojitvi krmskih rastlin, ki suši kolikor toliko kljubujejo in nam dajejo povprečen pridelek. Skoro vse krmilne rastline potrebujejo sorazmerno veliko vlage. V tem pogledu je najbolj skromna in najmanj zahtevna lucerna, ker jma svoje korenine tudi do meter in več globoko. Ce nastopi suša, črpa ta rastlina Zemeljsko vlago iz spodnjih zemeljskih plasti. Zato kljub suši doraste in da primeren pridelek, dočim druge detelje, posebno pa trave, trpe na suši in se včasih popolnoma posuše, da druga in tretja košnja sploh odpadeta. Lucerno na detel jiščih pa kosimo vsaj trikrat tudi v najslabšem primeru. Prvič jo kosimo sredi maja, drugič junija in tretjič v jeseni, ko začne deževati. V takem primeru nam da lucerna 35 do 40 stolov na ha medtem ko nam da travnik vnaj-boljšem primeru je 30 do 40 stotov na ha. Razumljivo je, da nam da
lucerna v normalnih razmerah od 75 do 80 stotov na hektar, torej več kot enkrat toliko. Letos bodo pokosili travnike samo enkrat s srednjim pridelkom, dočim bo druga in tretja košnja ali dobra paša sploh odpadla. Lucerna pa bo dala tri srednje košnje. To dejstvo nam narekuje, da bom0 morali vnaprej gojitvi lucerne posvetiti več skrbi, s čimer bomo znatno povečali krmsko bazo.
Potrebno je, da se že sedaj vsak kmet, predvsem pa kmetijsko obdelovalne zadruge preskrbijo z dobrim semenom lucerne in da spomladi sejejo jčim večje površine lu. cerne. Stare nerentabilne travnike pa naj jeseni globoko preorjejo jn spomladi zasadijo z okopavinami. V ozimna žita sejte lucerno. Tako si bomo vzgojili dobra deteljišča lucerne, ki bodo dala 3 do 4 košnje, v letih z dovoljno vlago pa tudi 6 do 8 košenj okusne in s hra-
nilnimi snovmi najbolj bogate krme. V pravem času pokošena jn pravilno spravljena lucerna ni dobra samo za govedo in konje, temveč je izborna krma za plemenske in druge svinje, saj male zaostaja za krmilno vrednostjo pšeničnih otrobov; po krmilni vrednosti je 1 kg lucerne enak 3/4 kg otrobov.
Lucerna, ali kakor jo nekateri imenujejo «nemška detelja», je večletna kultura, ki uspeva na istem mestu 6 do 8 let. Dobro uspeva na težjih ilovnatih tleh. Pred setvijo je treba zemljišče globoko preorati in dobro pognojita Pozne, je ji gnojimo s fosfatnimi i kalijevimi gnojili. Dušičnatih gnojil ne potrebuje, ker nabira dušik iz zraka in ga pretvarja, da je dosto-pem koreninam. Za 1 ha površine potrebujemo 28 do 30 kg semena. Najbolje jo je sejati zgodaj spomladi, da se dobro ukorenini v žitu.
Da odpravimo pomanjkanje živalske krme. moramo vse nedonosne travnike preorati, jih zasadit; z drugimi kulturami, poleg tega pa čc zasejati z lucerno. Tako bomo ra isti zemeljski površini pridelek krme podvojili, ali potrojili, kar se nam bo v živinoreji bogato p< plačalo.
G. L.
Pridelovanje zelenjave za zimo
Ker vsebujeta zelenjava in sočivje važne sestavine, razne soli in vitamine, je nujno potrebno, da imamo v vsakem letnem času, še posebno pozimi in v zgodnji pomladi, ko hranilnih snovi najbolj primanjkuje, dovolj vrtnin. Naše gospodinje naj zato skrbe, da pridelajo zlasti obilo take zelenjave, ki bo izpopolnila in izboljšala prehrano v zimskem času.
Po zgodnjem krompirju in zgodnjih solatah je treba predvsem posaditi s kapusnicami, posebno z brstičastim ohrovtom, ki napravi do zime v pazduhah listov majhne zelju podobne glavice, ki dajo odlično prikuho. Ker prezimi na prostem, v ostrih zimah y stavbah pod lahko odejo, je zelo priporočljiv.
Izdatnejši kakor brstičasti ohrovt je glavnati ohrovt. Posebno priporočljiva je zimska vrsta vertus, ki ga pa morajmo zlasti v suhem mrazu pokriti s slamo ali podobnim.
Ohrovt pa lahko posadimo tudi med kasni krompir. Ko je ta izkopan, sadike okopljemo in prisu-jemo. Do zime napravijo Je prav ustrezne glave. S to pridelavo zem-Ijto temeljito izrabimo.
Kodrasti ohrovt je kapusr.-ica, ki je za prehrano izredno velikega pomena. Je več vrst visokega in nizkega kodrastega ali listnega ohrovta. Visokega pridelujejo večinoma
za krmo, nizek Pa daje pozimi, ko primanjkuje zelenjave, nrav dobro prikuho. Mraz mu ne škoduje, še celo boljši je, če premrzne. Sadike posadimo po zgodnjem krompirju, solati, fižolu in sploh po zgodnji zelen jadi kakih 40 do 50 cm drugo od druge. Za zemljo ni izbirčen. Med rastjo mu pomagamo z gnojnico ali ga zalivamo z raztopljenimi umetnimi gnojili. V 100 litrih vode raztopimo po pol kg superfosfata in amonijevega sulfata in pol kg kalijeve soh. S to mešanico zalivamo rastline večkrat. Ker ta ohrovt ne napravlja glav. izrežemo pozimi za kuhinjo srednje liste, pustimo pa spodnje. Spomladi odženo iz kocenov novi sočni odganjki, ki nudijo prav dobro prikuho v času, ko najbolj primanjkuje zelenjadi.
Najbolj pa si želimo spomladi osvežujočih solat. Endivija vzdrži pri »dobrem vzimljenju najdalj do februarja. Potem začne navadno pomanjkanje zelenih solat, še izvzamemo zeljne in ohrovtove rezane solate, rdečo peso in zeleno. To vrzel bomo izpopolnili z izdatnejšim pridelovanjem motovilca in radiča.
Motovilec je izmed solatnih nadomestkov najodpornejši proti mrazu, kakor tudi najbolj varen pred raznimi škodljivci. Dobro
0 Klala sanskega krompirja
^Problem semenskega krompirja j^taja od leta v leto vse bolj pe-«4. Glede najbolj donosne in te-enh odgovarjajoče vrste smo si « jasnem. Vrsta «Zgodnji labin-(Precoce d’Albona) je stara •?an« vrsta. Dobro prenaša sušo Vii'Prit*e na tržišča V času, ko v Vrs^k Predelih komaj sadijo pozne ^”6. Ima pa kot vsako drugo sq-j e to slabo lastnost, da se izrodi, on. ?:ernena ne izmenjamo. To leto nj7Zamo- da j« v resnici nei krom-«degeneriran». Za izmeno se-kp6/13 Da se kmetje težko odločijo, haihni?-18^0’ da Je njihova vrsta "^boljša. To že drži in res je ta-
b' Vrs. e 80 naše: zgodnji lako* ri^iKu?Vetoivansk‘ krompir je tež nip	druSod. Nastane vpraša-
Einv 36 Splača poskušati z dru-» zgodnjimi inozemskimi vrsta-Vrst z Pa izboljšati naše domače e Potrebno je eno in drugo. Pr d ° Zboljšamo naše vrste? taerVSem moramo že v času vege-Pregledati posevke in odstra-žen z niiv vse grmičje, ki je oku-pjj., z najhujšo boleznijo kronv lj£.	virusom. S posebnimi ko-
vse BriOTa,no zaznamovati na njivi v0,	ki že po zunanjem raz-
IflhJri *e’ da k0 v notranjosti lep Zdray pridelek. Naj nam y teh
primerih ne bo žal, če nekaj pridelka izgubimo. V našem časopisu «mo že govorili, kako se lahko izboljša naša domača vrsta, če krompir pošljemo, tako rekoč, na «letovišče» v višje predele (v kraje G00 m nad morjem).
Krompir za seme moramo izkopati preden dozori, ker je dokazano, da ravno v zadnjem času vegetacije rastline uhajajo kali bolezni «virusa» iz listja v gomolje. O pravilnem shranjevanju in siljenju krompirja pred setvijo smo že govorili.
Katere vrste krompirja bi bile primerne za nas poleg omenjenih, že udomačenih vrst?
V obalnem pasu se je vprav letos prav dobro izkazala vrsta «okrogla berlinska» (Boehms Aller-trueheste). Ta vrsta ne kaže še vidnih znakov degeneracije, čeprav jo goje že več let v teh krajih, ne da bi menjali seme. Je zelo odporna proti peronospori in škodljivcem (strune, bramor). Značilnosti vrste so: okrogel, ploščat gomolj, rumen-kasto-siva malo raskava koža, rumeno in prav okusno meso. Ta vrsta ie priporočljiva za nižje o-balne lege.
«Erstling» (zgodnja holandska vrsta) — ppdolgaste — jajčaste
oblike, koža podobna Boehms-u, belo meso, plitve oči in odporen proti peronospori.
Pri kuhanju se ne razkuha.
Vrsta za poskusna polja.
«Zgodnji rožnik». Zelo rodoviten in okusen. Obnesel se je pri nas v višjih in nižjih predelih. Ima le to slabo lastnost, da posebno v vlažnih letih precej uagnije. Značilnosti; rdeča koža, podolgasta oblika, plitve oči, belo meso.
«Juli» (Paulsen Juli) ima belo in gladko kožo, obliko podobno obistim (v ital. «Rognone»), koža rumenkaste sive barve, poganjek očesa vijoličasto plave barve. Ta vrsta je odporna proti peronospori in ker je zgodnja je zelo priporočljiv?.
Končno moramo omeniti za vse višje predele, čeprav bolj pozno zori - «Onejidovec». Lahko ga spoznamo po podolgasti in nekoliko ploščati obliki; Ima belo bolj gladko kožo. Očesa so vdrta in rdečkaste barve. Njegovo meso je belo in zelo okusno. Zelo odporen je proti bo-lenzi in ga lahko shranimo čez zimo. Onejdovec je prišel iz Amerike na Češko in od tam v Slovenijo. Uvažati bi ga morali iz višjih predelov.
Vsa podjetja, trgovci ali zadruge, ki nameravajo uvažati seme iz inozemstva, naj pazijo na kakovost se mena, odkod se izvaža (nevarnost koloradskega hrošča) it! kam , se uvaža,
uspeva v zemlji, ki je bila za prejšnji pridelek, na p.rimer krompir, solato, čebulo 1. dr., dobro pognojena. Prav ustrezna je tudi zemlja po zgodnjem fižolu in grahu.
Ce ni zemlja zapleveljena, sejemo motovilec na široko, sicer pa zaradi lažje in hitrejše pletve pa tudi nabiranja v vrste. Posejane grede potlačimo z valjarjem, dankami ali potolčemo z lopato; ker potrebuje za kaljenje dosti vlage, grede po setvi poškropimo in zasenčimo ali pokrijemo s slamo ali ponjavo, da seme enakomerneje skali. Sejemo ga od julija do septembra. Prve setve dajo pridelek za jesen in zgodnjo zimo, poznejše so določene za pomlad. Najpogosteje sejemo domače seme. Boljši in izdatnejši je holandski široko-listni motovilec prav dober in trpežen je rumeni francoski, ki ne gre spomladi tako hitro v seme.
Priljubljena, po tudi zdrava vrtnina je radič, ki najustrezneje nadomešča pozimi in v zgodnji spomladi solate. V glavnem imamo dve vrsti radiča; zeleni solatni in rdeči goriški.
Solatni radiò sejemo v čisto in ne zapleveljeno zemljo na široko, sicer pa v 10-12 cm oddaljene vrste, od meseca marca do avgusta. Mia de liste žanjemo za solato od pomladi do jeseni. Ko prezimi na prostem in začne zgodaj spomladi znova odganjati, ga žanjemo lahko, dokler ne začne siliti v cvet. Da zemljo izrabimo, ga sejemo po vseh zgodnjih pridelkih.
Rdeči radiò pridelujemo za siljenje pozimi in v zgodnji pomladi. Sejemo ga od marca do junija v 20 do 30 cm oddaljene vrste. Med rastjo ga ne žanjemo, da napravi debelejše korenine, ki dajo večji in sočnejši pridelek.
Jeseni korenje populimo, ga vložimo v zemljo in pokrijemo s prstjo, slamo ali listjem, da zemlja ne zmrzne in da ga lahko v vsakem času izkopljemo in na toplem silimo. Lahko Pa tudi obsujemo vrste zgodaj spomladi, preden začne odganjati, kar na mestu s prstjo.
Radič lahko prezimi na prostem, če se ni bati miši, zlasti pa voluharja.
Kako izdelujejo čebele med
Snovi, iz katerih izdelujejo čebe^
,e med, daje rastlinski svet. Na prvem mestu moramo omeniti nektar, ki se tvori v cvetnih žlezah-medov-nikih.
Čebele zbirajo nektar, prav za arav mano v posebnem delu svojih prebavil, v tako imenovani medni golši. Ko je golša polna, se vrne na-oiralka v panj, kjer poišče celico ia izbljuje vanjo medečino. Največkrat pa jo porazdeli med tovarišice, ki lo šele po predelavi odlože v celice. Ce je čebela lačna, se odpre na »krajnem koncu golše zaplodnica, skozi katero lahko odteka medečina v nadaljnji oddelek črevesja; v njen- pravi želodec. Ta zaklopnica je silno modro urejena. O njej je bilo mnogo ugibanja in prerekanja po knjigah in strokovnih časopisih. Danes vemo, da deluje kot enakomerna črpalka, katere konstrukcija ne dopušča, da bi se vrnila zaužita hrana iz zasebnega želodčka v medno golšo.
Čebele prenašajo torej v medni golši domov nektar, čebelar pa kasneje iz satja ne toči nektarja, temveč med. To sta dve različni snovi, ki ju ne smemo zamenjavati. Da. celo med se od medu razlikur je. Ze preprost čebelar govori o zrelem in nezrelem medu, kemična analiza pa gre pri tem, kakor bo-j mo videli kasneje, v večje odtenke. Jasno je, da med ne dozori sam po sebi. Čebela je tista, ki predela eno snov v drugo. 2e od nekdaj pa je zanimalo preproste čebelarje kakor tudi čebelarske strokovnjake: «Ka-; ko?»
Ko čebela srka iz cveta nektar; priteka iz žlez. ki jih ima v glavi, neka tekočina, lahko bi ji rekli slina. in se meša z nektarjem. V njej sta dva fermenta: invertaza in di-astaza. Ta dva spreminjata trsni sladkor v grozdni In- sadni sladkor; tako da ostanejo od prvega le neznatne sledi.
Čebelarji menijo, d.a porabi če--bela del nabrane medečine zase že med potjo domov. Porabila naj bi je tem več, čim dlje od čebelnjaka jo je nabirala. Poizkus je potrdil, da je čebela, ki se je otovorila z nektarjem nad 3 km proč od čebelnjaka, priletela domov skoro prazna. Kakor rabi letalo za letanje bencin, tako rabi mišičje v oprsju čebele za letanje medečino.
Tu pa zadenemo na sporno točko. Nastane vprašanje, ali se nektar zgosti in znebi previška vode že y mednem želodčku, ali šele doma y satju. Ze od nekdaj so čebelarji opa-; zovali, da štrcajo med letanjem iz zadka kapljice čiste tekočine. Ra-i uschenfels, Kustenmaxher, Brun-nich, Pausche so si to razlagali tako, da morajo čebele že na poti do-; mov s paše izločati vodo iz mede-čine. Posebno Brunnich je zagovarjal mnenje, da se medečina zgosti v mednem želodčku in je to imenoval aktivno zgoščevanje. Razlagal si je to tako, da pronica voda skozi stene medne golše v kri, odkoder se izloči v črevesje. Dadant pa je že davno prej (1880) označil izločene kapljice vode za produkt prebave; Proti temu naziranju govori tudi dejstvo, da štrcajo vodo med letom iz telesa tudi take žuželke, ki medečine sploh- ne nabirajo. Razen te-, ga je treba poudariti, da so vsi o-menieni avtorji to samo domneva-; U: niti eden izmed njih se ni potrudil. da bi s poizkusom dokazal pra-i vilnost svoje domneve.
Nasprotno pa je Amerikanec Park s poizkusi popolnoma jasno dokazal, kaj je z zgoščevanjem nektarja na poti domov. Ta je postavil slad-, korno raztopino, ki ji je natančno določil koncentracijo, na krmišče 800 m daleč od opazovalnega pa-, nja. Čebele, ki so se napile sladkorne raztopine, je njegov pomagač pri odletu zaznamoval, zaznamovane pa je Park lovil na bradi, ko so hotele v panj. Z naglo operacijo jim je izrezal medeni želodček in določil koncentracijo raztopine v njem; Koncentracija je bila za 1 odst. nižja od one na krmišču. To dejstvo j« bilo v ostrem nasprotju z dotedanjim splošno veljavnim naziranjem: Nihče ni tedaj tega verjel in so Parka celo zasmehovali.	___
(Nadaljevanje pribodnjii)
12
11 tj p s im TEDNIK
Mednarodii» Imnlerenca
grnsveli delm v Varšsvl
Na mednarodni konferenci prosvetnih delavcev v Varšavi je poročal generalni tajnik Federacije prosvetnih delavcev Paul de *a Bouk o dosedanji delavnosti te federacije za vzgojo mladine v naprednem demokratičnem duhu, o borbi za okrepitev miru na svetu in krepitvi antiimperialistigne fron-. te. Obsodil je protidemokratično in vojnohujskaško dejavnost američkih imperialistov in njihovih a-gentov, ki si prizadevajo, da bi razbili enotnost mednarodne federacije prosvetnih delavcev in enotnost svetovne sindikalne zveze. Poudaril je vlogo, ki jo ima Mednarodna federacija prosvetnih delavcev v borbi za obrambo svobode in znanosti, kulturnoprosvetne dejavnosti in za osvoboditev zasužnjenih narodov.
Zelo zanimivo je bilo izčrpno poročilo načelnika jugoslovanske delegacije Nedeljka Saviča, predsednika Centralne uprave sindikatov prosvetnih delavcev Jugoslavije:
Po svoboditvi so v Jugoslaviji obnovili vse uničpne in poškodovane šolske zgradbe in zgradili še 3500 novih šol, tako da imamo danes 12.355 osnovnih šol z več kot 1 milijonom 639.000 učencev, medtem ko je bilo pred vojno 9358 osnovnih šol z enim milijonom 443.000 učencev. Jasno je tedaj, da je jugoslovanska ljudska vlada posvetila vso pozornost kulturno prosvetni vzgoji širokih ljudskih slojev, zlasti pa vzgoji ljudske mladine.
Odnos države do kulturno-pro-svetnih delavcev in vsi odnosi do kulturnega znanstvenega in prosvetnega dela, so, se po vojni temeljito spremenili. Skrb za ljudsko izobrazbo je povzročila, da je kultur-noprosvetno delo doživelo velik razcvet. Sole, kultura in prosveta so se približale ljudstvu in so po svojem bistvu postale ljudske. Pred vojno je bilo 2 in pol milijona nepismenih, od osvoboditve do danes pg se je naučilo pisati in brati že Veq kot poldrugi milijon ljudi. Zlasti so bile zanemarjene na tem področju narodne manjšine. Bolgari, ki niso imeli pred vojno nobene šole, imajo danes že 107 osnovnih in 19 srednjih šol. V prejšnji Jugoslaviji je bilo 42 osnovnih in satno ena srednja šola s češkim ali slovaškim učnim jezikom, leta 1947 Pg je bilo 52 osnovnih in 9 srednjih šol. Rusinska manjšina je imela samo 3 osnovne šole, po osvoboditvi pa je dobila še 8 osnovnih in tri srednje šole. Število madžarskih šol se je dvignilo od 183 osnovnih in 2 srednjih šol na 206 osnovnih in 47 srednjih šol. Romunska manjšina je imela 33 osnovnih in eno srednjo šolo, leta 1947-48 pa 34 osnovnih in 7 srednjih šol. Zlasti pa je zanimivo za slovenski živelj na Svobodnem tržaškem ozemlju zaradj primerjave stanje italijanskih šol v Jugoslaviji: pred vojno je bilo samo 5 osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom, sedaj pa imajo Italijani 49 osnovnih in 18 srednjih šol. Turška in šiptarska manjšina sploh nista imeli šol v materinem jeziku, že leta 1947-48 pa je bilo 471 šiptarskih osnovnih in 26 srednjih šol, turških pa 90 .osnovnih in dve srednji šoli.
Dosledna demokratična politika, ki jo vodi jugoslovanska ljudska republika do narodnih manjšin, .izhaja iz nove družbene stvarnosti.
V jugoslovanskih šolah in drugih ustanovah se vzgajajo danes zavedni graditelji miru in demokracije na svetu. Svojo mladino učimo, da borbe za svobodo svojega naroda ne moremo razločevati od borbe za svobodo in enakopravnost vseh narodov sveta.
Poročevalec je izrazil še prepričanje, da bo ta konferenca poglobila zveze med organizacijami pro svetnih delavcev vsega sveta in da bodo prosvetni delavci izpolnili Vse, kar je naročil drugi kongres Svetovne sindikalne zveze in kar nam nalaga interes prosvetnih delavcev vsega sveta.
Predsednik Zveze poljskih učiteljev Pokora je poročal o razvoju šolske uredbe q novi Poljski in o delovanju poljskih učiteljev pri Vzgoji ljudske mladine v napred-nent demokratičnem duhu.
BORIS PAHOR:
/e faaulbki pleh

«Vi ste kakor sviloprejka», pravimo gospe Dalili.
«Zmeraj skrita v raehkli svili, človek nikoli ne ve, kdaj bo postala metulj!«.
Nato ji nekdo reče: «Pogovor z vami je kakor partija tenisa!».
Ona se smehlja, a nocoj ni dobre volje.
■Prav o meni se morate pogovarjati»? vpraša.
«Da, nocoj ste kakor voda, ki se izgubi v pesku».
■Govorite o čem drugem», pravi in nas ne posluša več, kadi in opazuje plesalce; ne, saj vemo, da je to samo izgovor, ni ji do plesa niti do plesalcev. Morda so ji všeč luči, ki se menjavajo: zdaj oranžna in mehka, zdaj zelena in temna. Dvorana je obokana in na stropu so izrezani krivuljasti oblački; ti oblački so beli, kadar ples konča, so nato oranžasti ali zeleni od skritih žarnic, kadar pari plešejo na malem, polnem krogu pred orkestrom. In tedaj, ko je nad mizicami oranžasti soj, so žerjavice na koncu cigaret srebrni biseri. In tedaj, ko tonemo v zelenkasti megli, smo kakor v skrivnostni morski duplini, v katero odseva zeleno-sinje morje; smo kakor v prozorni smaragdni tekočini, v kateri valovijo alge, ki nihajo ob ritmu vodnih plasti.
«AH bi plesali?» jo je vprašal nekdo.
«Hvala».
Tako je ostala sama za mizo, v kotu; vendar ni huda na nikogar od nas, morda se ji je zazdelo otročje tako vrtenje parov? Morda, morda pa so ji odtenki tajinstvenih barv priklicali ves kalejdoskop njene orientalske mladosti; morebiti jo rahlo draži premikanje teles, ki plešejo, teles, ki se v zelenkasti svetlobi tesno spajajo. Predstavlja si samo sebe, ki se udobno zlekne na divan in pokrije kolena s široko kimono- Kakor Kitajka je v temni halji z rdečimi risbami, ko opazuje goste, kako srebajo turško kavo, ki jim jo je pripravila ... Ne, na nas ni huda! ker prišla je z nami in smo se vsi izzivalno kretali, ko smo vstopili v ta nočni lokal. Tudi so nas fini gostje opazovali s presenečenjem, ko smo šli mimo mizic. O ne, nismo nikaki raztrganci, niti bohemi! samo nič slovesni nismo, nič zbrani, ne spadamo k «družini», smo kakor časnikarji, ki vtikajo svooj radovedni nos v tuj zelnik in so rahlo ironični in rahlo prešerni.
Ne, na nas ni huda, ker mi sc v oranžasti luči, mi se v zelenkasti luči resno menimo in prerekamo.
«Kakor sestanek črnoborziancev se mi», zdi pravi nekdo.
«In mi?».
«Kako — mi?».
«Da, mi! Mi sedimo z njimi, plešemo kakor oni, naročili smo buteljko za denar, ki bi zadostoval za tri litre terana!
«Lej ga moralista! Ali ni to najbolj nesotsn, krevljast moralizem»?
Seveda Je!».
«Mi smo tu, a mi jih vendar sodimo, vse te buržuje!».
«To je!».
«Ali nam ne bi smelo biti všeč prelivanje barv in pritišana glasba, ki jo barve še bolj redčijo in mehčajo?».
«Da, da!».
Dvojica pa se meni kakor ob robu in eden celo reče: «Malomeščanstvo? Da, s tem se je dokončno obsodilo, ker nas je pustilo na cedilu, ker ne zmore drugega kot pustiti nas na cedilu!».
Zdaj pa so vsi vstali in plešejo in gospa je sama; sedaj tudi niso oblački na stropu pobarvani, svetli so in snežno beli, da je dvorana kakor v sončni luči, ker orkester je zaigral sambo. In pevka poje ob klavirju, nato ob violinistu, nato se približa harmonikarju. Tedaj je Rudi stopil s plesešča, se oprostil pred plesalko, ker ni umel ujeti ritma brazilske sambe in sedel k mizici.
«Vi ne plešete!».
«Ne», je rekla; a vendar gleda plesalce.
«Gospa — Dalila ...» se je pošalil.
«Zakaj me tako nazivate? Mislite, da mi je všeč?».
«Zato, ker bi imeli lepo grmado, če bi zbrali lase vaših Samsonov, vseh vaših častilcev!».
«Vsaj vi ne bodite takšni, «upravi»; če že hočete, vam zaupam: na tihem sem si ravnokar želela, da bi bil moj mož tu ob meni».
«Morda prav zaradi tega ne plešete: ker njemu ni mar za ples!».
«Morda», pravi in se smehlja.
«Zato ker je samba za vas preotročja, ker ste vzvišenj nad vsem tem!».
«Morda».
«Ne, ne misilite na to».
Zdaj vleče dim iz cigarete in molči.
«Samba je brazilski ples», je dejal.
«Da».
«Zakaj ga ne bi sprejeli? Zakaj naj bi nujno vsak tak ples obsodili»?
«Saj ga nisem obsodila!».
«Zakaj naj bi jaz ne mogel ob njegovem ritmu misliti na razgibano morje, ki valovi kot srebrna detelja; na vaški semenj, na vozičke In na vrtiljak? Na harmonikarja, ki na bregu gode kopalki v zeleni kopalni obleki?».
Pevka ob klavirju poje in skrit zvočnik jačl njen glas; «me gusta un bel muchacho» poje.
«Me gusta un bel muchacho! — ugaja mi lep fantiček, mamica! AH to ne more biti iskreno in pristno? Samo zato, ker je brazilska samba in ne polka ali valček?».
Gospa molči, nekaj drugega je, kar jo je vznevoljilo, nekaj, kar ne bo povedala.
«Cujte, ob tem ritmičnem valovanju, ob tem ponavljanju valovanj, ali si ne morem priklicati valovanja morja deportiranih deklet, ki se v Osvvienčimu pod milim nebom grejejo s tem, da tiščijo skupaj pre-mražena telesa in nihajo in nihajo? Jaz sem mislil prav na ta dekleta zdaj; prav na ta dekleta, ki so Jim krematoriji za zmeraj zadušili v srcih vaški ritem; prav sedaj sem zavidal brazilska dekleta, ki se lahko predajo svoji sambi, ki so lahko nežne in vihrave, strastne in norčave ob svojih fantih, ob svojih muchachih!».
Gospa molči in ples se preliva, oblački, ki jih je arhitekt vrezal v strop, so igračke so ritem čistih in ustaljenih vijug, so kakor iz risb, iz barv, ki jih je našel Walt Disney, ko je narisal pesem o brazilski sambi.
«Samba je brazilski ples, ste rekli», je dejala gospa.
Sedaj je Rudi molčal.
«Ali ne bi sedli bliže»? je tekla.
Sedaj je prisedel bliže in Ji nažgal cigareto.
«Da», je rekla, «samba ni kriva, niti fox niti tango. Ljudje — to je važno, ljudje».
«Saj to sem ravnokar ... ».
«Počakajte, prosim».
Povlekla je dim iz igarete in počasi bezala s cigareto v pepelnik.
«Hočete vedeti, zakaj sem nenadoma bila odsotna y družbi, s ka-
tero sem prišla? O, ne zaradi sambe! Tisto damo z globokim dekoltejem ste opazili, ne? Seveda ste, saj ste se vsi moški muzali! O, saj se ne spotikam ob dekolte, ne ne!».
■Nekaka stara vlačuga, ki z goloto glumi mladost, se nam je zdela»,
«Ne vem; tudi mi ni mar; toda domislila sem se ob nji gospe, ki ml je davi telefonirala. Saj ji ni podobna, toda domislila sem se je».
Povlekla je dim vase, nato je pomečkala cigareto v pepelniku.
«Ne bom dolga, ker se bodo kmalu vrnili s plesa in nočem spet pripovedovati. Vidite, pred vojno sem imela služkinjo, ki je bila čudna» — saj me razumete? Tik pred vojno je bilo in pazila sem se, ker mojega moža so imeli na piki zaradi njegovih naprednih idej in služkinja je vedela to. In je tudi vedela, da se je bojim zaradi tegal Takò se je pričel vojni čas. Tedaj je moja služkinja odšla; sama je odšla».
«Da».
«Nekoč pa se vrne in je oblečena v gestapovski uniformi! Prespala bom pri vas, pravi. In jaz ji nisem odrekla, ker se ji nisem hotela zameriti, ji dati povoda, da ovadi moža in mene Gestapu».
«Da».
«Ko je naslednji dan vstala, mi pravi: tàko perilo, kakoršno je vaše, si bom kupila, spremite me v trgovino! Dejala sem Ji, da Je tako perilo drago, a ona: kaj to! Ima denarja, jaz, kaj mislite! In pokazala je šop tisočakov in jaz sem spremila svojo služkinjo, gestapovke v uniformi, v trgovino».
«Da», je rekel Rudi.
«Vidite, davi mi telefonira gospa, ki jo na videz poznam. Ta gospa mi pravi: služkinjo mislim najeti, je ta in ta in mi zagotavlja, da je služila pri vas; kaj mi svetujete? Kaj naj ji svetujem?
«Samo na to vas opozarjam, gospa, ji pravim, da je bila gestapom ka, prava gestapovka, v uniformi!».
«O, kaj to!» vzklikne gospa, važno je, da ni bila partizanka!».
Zdaj gospa molči, segla je po paketu in vzela iz njega cigareto; Rudi ji jo je prižgal.
«Da», je dejal.
«Vidite, samba je brazilski ples, je menda njihov narodni ples t Braziliji; to ni važno: rumba, tango ali samba! Ljudje, moj dragi, ljudje! Braziljanci ali Mehinkanci ali Tržačani — ampak ljudje ali ne! Ljudje ali samba — to ni važno».
Tedaj so se somizniki vračali nasmejani s plesa.
«Kaj vidva modrujeta?» sprašujejo.
«O, nič nič», pravi gospa.
Nato se nasmehne: «Ugotovila sva, da je samba brazilski ples!» pravi.
j_____ANDREJ
Geeihc-pesnili pril
Ob dvestoletnici
Nemčija in Italija, dve najlepši, najbogatejši evropski deželi, sta izgubili, vsaka po krivdi enega svojega «velikega» sina, Hitlerja in Mussolinija, vsako privlačnost za tujce, ki so prej tako radi potovali po njih. Danes privlačujeta bolj kolaboracioniste in reakcionarje, ki so ušli iz osvobojenih domovin. Dolgo bo trajalo, preden se uveljavi nekdanja kulturna privlačnost. In tedaj se to zgodi zaradi mož, kakršna sta Goethe in Dante.
Nemcj praznujejo letos dvestoletnico rojstva svojega največjega pesnika Goetheja. Tudi na tej slavnosti mečejo dogodki iz druge svetovne vojne svoje sence. Vse drugačen pomen bi imele te slavnosti V Nemčiji in v svetu, da ni prišlo vmes neznansko gorje, ki je vrglo Nemčijo ob tla. Slovanom ni prav niž prijetno pri srcu ob misli na to deželo. In vendar ima Nemčija toliko imen, ki zaslužijo, da jih človeštvo kuje v zvezde. Na najvišjem mestu se blesti Goethejevo ime. Zaradi takih imen se Slovani z navdušenjem pridružujejo Goethejevim proslavam.
Tudi K Goethejevi dobi je šinil
krvav meteor skozi Evropo. Ime! mu je bilo Napoleon. Kakšna ra*-Uka med dolgim, mirnim, vesoljnim, neuničljivim sijem Goethejevega genija in med kratko krvave zarjo imperialističnega vojskovodje a Korzike! Napoleonova kralje, stva so se sesula ob njegovem padcu, Goethejeva dela živijo in bodo živela kot najlepši spomeniki prave umetnosti in globoke človečnosti.
Johan Wolfgang Goethe se je rodil v Frankfurtu ob Meni 28. avgusta 1740 iz ugledne meščanske družine. Darove, ki sta mu jih dala roditelja na pot, je pesnik pozneje označil tako:
Po očki rasem čil in zdrav, in znam resno živeti,
Po majki imam vedro nrav, znam basniti in peti.
Do šestnajstega leta je živel pri starših in si utrjeval smisel za zdravo opazovanje življenja v žival* nem trgovskem in zgodovinsko pomembnem rodnem mestu. Ze tedaj se ie zanimal za francosko gledališče in slikarstvo. Dober kažipot v učenju mu je bil oče sam. V je* zikih je bil tako podkovan, da Hi je lotil romana v se mih jezikih! Po Klopstockovem vplivu je zložil nekaj duhovitih pesmi.
L. 1765 je začel študirati pravd v Lipskem. Suhoparna snov ga je mikala mnogo manj kakor umetnost in družba. V Draždanih si jd ogledal slavno zbirko slik. Iz t« dobe so prvi dramatski poskusi «Zaljubi j enče ve muhe;) in «Sokrivci»* Po kratkj bolezni, ki jo je prebit doma, je odšel 1. 1770 v Strassburg, kjer je zelo vplival nanj pesniM in kritik Herder. Iz ljubezni do FrP derike Brionove v Sesenheimu nad je vzklilo nekaj lepih lirskih pe* srni. Ko je postal doktor prava, je služboval v Wetzlarju, kjer je spl-1 sai izvirno igro «Goeiz Iz BerlictP ingena». Zaljubil se je v Charlott» Buffovo, nevesto poslaniškega tajnika Kestr.erja. Iz te krize se J*
?Za prosvetai dom Plavje,
Pevski zbor iz Doline Je nastopil v Plavjah
Tako besedilo so nosile značke nedeljske prireditve v prijaznih in zavednih Plavjah. Plavčani sl hočejo namreč zgraditi svoj prosvetni dom, kakor so si sami tudi sezidali Solo, Pripravljen je bil krasen prostor na prostem na tistem mestu, kjer se bo dvigal bodoči prosvetni (dom, toda zaradi slabega vremena so morali zbori nastopiti v dvorani. Po pozdravnih besedah tov, Sabine sta spregovorila nekaj bodrilnih besed tudi navzoča tovariša Vojo in Laurenti, na kar je nastopil domači Zbor pod vodstvom tov. Guština Baj-nlka. Zbor šteje 25 pevcev in pevk -kar je za majhno vasico prav častno Število . in razpolaga s prav čistimi in svežimi glasovi. Venturinije, vo «V nove zarje» in Nedvedovo «Zvezda mila» je zbor zapel prav izrazito, z občutkom in ubrano. Ker je bilo mnogo pevcev odsotnih, — eni so na dopustu, drugi so se udeležili planinskega izleta — je nastopil «Ivan Cangar» samo s 16 pevci, a to ni izur-
jenih pevcev prav nič motilo. Ogreli so srca poslušalcev z Juvančevo «Zemlja slovenska» ter Simonitijevima «Bolen mi leži» in «Na oknu». Ko poslušaš komorni zbor, ki je pod vodstvom skladatelja Ubalda Vrabca zapel vrsto umetnih, narodnih in partizanskih pesmi, se ti zdi, da poslu, šaš ubrane akorde orgel, ki s celo vrsto različnih registrov done od najobčutljivejšega pianissima do mogočnega fortissima. Na koncu je nastopil pod vodstvom zborovodje Cvetka Marca pevski zbor «Vodnik» iz Doline. Z veseljem smo lahko ugotovili, da je ta zbor kljub neugodnim razmeram in vsem zaprekam, ki so mu jih nastavljali «zaščitniki», pokazal naravnost velikanski uspeh. Lahko trdimo, da ni imela Dolina že mnogo let ta. kega zbora. Zbor je s svojimi 26 po večini mladimi in svežimi moškimi glasovi nastopil dopoldne istega dne prav lepo na koprskem radiu. Veliko zaslugo ima agilni pevovodja Marc, pa tudi pevci,
tesasi Clevečanslva
njegovega rojstva
rešil z romanom «Muke mladega VVertherja». Zaročil se je z Elizabeto Schoenemann (Lilli), ki ga je pesniško oplodila, a je vzela drugega.
Njegova pesniška slava je rasla. L. 1775 ga je povabil na dvor v Weimar vojvoda Karel Avgust. Cesar Jožef II. mu je podelil plemstvo. Goethe se je posvečal svoji službi, pa tudi dvorski družbi in Pesništvu. Zložil je balade «Ribič», «Pevec» i. dr. V njem je zorelo Vež umetniških tragedij, a ni mogel Pritj do prave zbranosti. V desetih letih se je to mučno stanje tako stopnjevalo, da je 1. 1786 skoraj “bežal za dve leti v Italijo. Tu se ie odmaknil od mladostne vihar-bostl in se vnemal za	klasično
umerjenost. Predelal je «Ifigenijo» In «Torquata Tassa» in končal •«Egmonta». Spesnil je «Rimske e-legije». Po vrnitvi V Weimar je živel s Kristijano Vulpus, s kate-r° se je pozneje poročil (1806).
Francoska revolucija mu je navdihnila tri krajše igre.	«Lisjak
"einecke» zrcali dobo v obliki ži-yalske pravljice. S poti v Benetke 1® prinesel 1790 «Beneške epigra-L. 1702 je spremil vojvodo na °jišče in popisal doživljaje v «Fondu v Francijo». Doume' je po-|nen francoske revolucije. Zaglab-
1 Se ie v znanost, posebno v op-Uko in barve.
Y“žno je postalo njegovo prija-retjstvo s Schillerjem, ki je trajalo nd leta 1794 do Schillerjeve smrti ®ta 1805. Tesno sta sodelovala v s ovstvenih sršenih «Ksenije» in v vrsti balad in romanc. Goethe je ončal svoj roman «Učna leta Vi-' ema Meistra» in ustvaril idilični P°s «Herman in Doroteja».
POČETKI IN RAST
slovenske gledališke umetnosti
1809
Po Schillerjevi smrti je spisal
roman «Nagonske sorodnosti»,
Portal je svojo mladost v spisu «Iz "Y’iega življenja» in priredil 1819 ♦Zapadno-vzhodni divan» iz arab-£ in perzijske poezije. Dovršil je
«Popotovanje Viljema Meistra». Dolgih šestdeset let je ustvarjal nesmrtnega «Fausta», ki ga je dovršil eno leto pred smrtjo. Po kratki bolezni je umrl 22. marca 1832. Njegove zadnje besede so bile: «Več luči!». Pokopan je s Wei-marju.
Svoje slovstveno delo je Goethe sam označil kot «odlomke velike izpovedi». Tq velja posebno za njegove Ijrske pesmi, ki so presenetljivo prisrčne, lahkotne, naravne in sveže, prav kakor pravi «Na jezeru»;
In svežo moč in novo kri mi daje prosti svet, narava dobra me doji na prsih svojih spet.
Poleg lirike je gojil vse življenje balade in romance. Med njimi slovijo razen že imenovanih: «Čarovnikov učenec», «Iskalec zaklada», «Korintska nevesta», «Bog in bajadera» i. dr.
Goethejeve drame so po večini zgrajene tako, da je glavna oseba pesnikov glasnik. «Goetz iz Ber-Uchingena» žehti od pristno shake-spearskega duha, V slogu podobne vihravosti sta še «Clavigo» in «Stella». Po nekaj manjših, humorističnih igrah je prevlada] klasični duh v «Ifigeniji», ki se opira na motiv: «Vse človeško zlo človečan-stva čisti vir» in kaže, kako ozdra-'i Orest, morilec zakonolomne ma-ere Klitemnestre, ob čisti sestri Ifigeniji, ki se udejstvuje koj po-■sebljena dobrota. V «Egmontu» je Goethe izoblikoval y človeško plemenitost zaupajočega nizozemske-4a junaka, ki pade za domovino •' borbi zoper špansko nasilje. ■(Torquato Tasso» riše z duševno dramo ferarskega pesnika Goethe-ev notranji razdor na weimarskem tvoru. Odmevi francoske revolute so očitni v igrah «Veliki Rotta», «Meščanski general- in «Razburjeni».
iNadaljevanje prihodnjič)
Ena najelementarnejših lastnosti človeškega življenja je prav gotovo nagnjenje k igri in igranju. Strast do igre se je začela pojavljati v človeku ob istem času, ko se je človek začel razvijati v socialno bitje in se združevati v skupine. Zato je skoraj nemogoče točno ugotoviti, kdaj se je začelo igralsko udejstvovanje naših pradedov. ki sega v temne davnine poganskih časov.
Gledališko udejstvovanje v no-vejšeni smislu se je začelo skoraj pri vseh evropskih narodih s cerkvenimi igrami, ki so nadomestile stare poganske obrede in običaje. Povsod najdemo iste elemente kot prj starogrškem gledališču, ki se je razvilo iz obredov in slavnosti na čast bogu Dionizu. Jasno je, <ia -se je tudi pri Slovencih začelo gledališko udejstvovanje približno ob istem času kot pri ostalih evropskih narodih. Čeprav ni ohranjenih nikakih listin ali dokumentov, smemo z vso gotovostjo sklepati, da je naša gledališka tradicija stara sto in stoletja. Zlasti, ker ga menda ni naroda v Evropi, ki bi gojil večjo ljubezen in kazal večje nagnjenje k gledališkemu udejstvovanju.
Zgodovinski viri in listine pričajo, da so se vršile gledališke predstave na slovenskem ozemlju v dobi protestantizma, ki je za Slovence tudi v drugih pogledih izredno pomembna doba. Ponovno je treba opozoriti, da ta prva poročila o predstavah na slovenskem ozemlju, ki so se nam ohranila, nikakor ne pomenijo, da pred to dobo pri nas nj bilo gledališkega udejstvovanja. Samo to je, da so se dokumenti iz starejših dob ali izgubili ali, da so bili uničeni, v kolikor so sploh bili. Toda že ti ohranjeni dokumenti pričajo, da je naša gledališka tradicija že zelo stara, da prav nič ne zaostajamo za drugimi evropskimi narodi ter mnoge od njih celo prekašamo.
V	srednjem veku so pri nas in drugod po svetu po mestih, šolah in samostanih prirejali in igrali različne igre. Večina teh iger je bila nabožne vsebine in v latinščini, ki je takrat povsod po svetu veljala za «uradni kulturni jezik». Pritisk cerkve in klera je bil tako močan, da so le malo kje uspeli igrati ozir. uprizoriti tudi kako igro, ki ni imela nabožne ali cerkvene vsebine. Tudi naroden jezik je prišel do veljave šele v dobi protestantizma. Protestantje so namreč v interesu čim hitrejšega in kar najbolj uspešnega širjenja nove vere, vodili svojo versko borbo proti katoliški cerkvi v Jeziku, ki ga je edinega preprosto ljudstvo tudi razumelo, to je v domačem jeziku. Nova vera je med drugim zapovedovala tudi to, naj vsakdo sam prebira evangelije in sveto piamo. To pa je bilo možno le na ta način, da so prevedli in natisnili omenjene knjige v domačem jeziku. Tako smo dobiti tudi Slovenci leta 1551. prvo slovensko knjigo.
V	dobi katoliške protireformacije, so začeli jezuiti v Ljubljani oživljati gledališko udejstvovanje v latinskem jeziku. Toda tudi katoliška cerkev je spoznala zdaj važnost in pomembnost narodnega jezika. Le igro, ki bi bila izvajana v domačem jeziku, bi tudi preprosto ljudstvo poslušalo. Tako imamo točna sporočila o predstavi, ki jo je izvajala skupina revnih študentov iz jezuitske šole v Ljubljani in ki so jo uprizorili 6. februarja 1670. leta. Domnevajo, da so igro «Raj», tak naslov je imela igra, igrali že nekaj let prej. V dnevniku jezuitskega reda v Ljubljani je zabeleženo, da je vodstvo dovolilo igrati igro «Raj» izven mesta preprostemu ljudstvu. Jasno je torej, da so jo morali igrati v domačem jeziku. Znameniti zgodovinar Janez Valvazor je zabeležil’ v zvezi s to igro tudi zanimivo anekdoto. Neki kmet je namreč naprosil hudiča, ki je v tej igri nasto-pal, naj pride prestrašit njegovo
ženo, ki je pogosto In preveč popivala. Student, ki je igral vraga, je to tudi storil. Nekoč, ko se ga je žena zopet malo preveč nasrka-la, se ji je prikazal omenjeni «vrag». Valvazor poroča, da se je žena tako prestrašila, da poslej ni pila več.
Istega leta, namreč 1670., je začel v ječi, v kateri je bil zaprt zaradi zarote proti avstrijskemu cesarju Krsto Frankopan prevajati v slovenščino Molierovo komedijo «George Dandin». Prav za prav je bila to priredba in ne samo prevod, saj je osebe imenoval z domačimi imeni, dejanje pa je presadi] nekam na Krško polje. Zanimivo je tudi, da govore v Frankopanov! priredbi te komedije preprostejši ljudje slovenski, besedilo imenitnejših ljudi pa je prevajal v hrvaški jezik. Ta prevod je pomemben tudi zavoljo tega, ker je to prav za prav prvi poizkus posvetne dramatike, medtem ko je do takrat prevladovala vse skozi verska ali cerkvena igra.
Znamenite so tudi pasionske igre ali procesije, ki so se vršile v letih 1700. do 1722. v Rušah pri Mariboru, zlasti pa v Škofji Loki. Škofjeloški pasion iz leta 1721. je imel več kot tisoč slovenskih stihov ali verzov, od katerih jih je mnogo objavil Trstenjak y svoji knjigi o slovenskem gledališču.
V tej dobi je bila Ljubljana eno najbolj znamenitih gledaliških mest v Evropi, saj so jo obiskovale najrazličnejše tuje igralske družf-
KuHurna
krvnika
Italijanski slikar Stradone je mnenja, da morajo biti člani ocenjevalnih komisij za določitev nagrad na umetniških razstavah edinole kritiki, ki se bavijo s sodobno umetnostjo, kajti proučevalci stare umetnosti niso povsem dovzetni za moderno umetnost. U-metniki zelo neradi vidijo, da jih ocenjujejo stanovski tovariši, ki se bavijo obenem tudi s kritiko. V komisijah naj bodo tudi književniki in pesniki, ker vprav med temi dobimo nepristranske poznavalce sodobne umetnosti.
O
«Nono pokolenje» v Zagrebu je izdalo pesniško zbirko Vladimirja Nazorja «Istarski gradovi» in v zbirki «Pionirsko kazalište» njegovo odrsko delo «Pionir Gruio».
V zbirki «Politična biblioteka» je izšla V Beogradu brošura Borisa Ziherla: Komunizem in domovina.
Roman Borisova Stankoviča, hi je v srbski književnosti eden izmed največjih in najmočnejših realistov, «Nččista krv», po katerem so v Jugoslaviji izdelali film z naslovom «Zofka», ki so ga predvajali na filmskem festivalu v Benetkah, je izšel te dni v francoskem prevodu.
Q
Ker je znani francoski slikar André Fougeron ob priliki Kongresa miru v Parizu izdelal propagandni lepak, je sestavil sodnik Jadin pro-tj njemu obtožnico, s katero ga obtožuje, da je sodeloval pri demoralizaciji vojske z namenom, da škoduje narodni obrambi. Seveda ni prj tem prav nič povedal od kod preti nevarnost Francoski. Najmočnejše umetniške osebnosti Francoske so izrazile svojo vzajemnost s Fougeronom in so povabile vse umetnike, da se pridružijo njihovi borbi proti vsakemu omejevanju syobode izraževanja in mišljenja.
Q
Živko K. Kostič' je prevedel iz ruščine Novikova biografski romati o Puškinu «Puškin na jugu». Knjigo je izdala «Prosvjeta» iz Zagreba.
ne, predvsem nemške in italijanske. Prav zanimivo je, da je Ljubljana 10 let prej slišala in gledala italijansko opero, kot pa Pariš. Podatke imamo tu o prvem slovenskem igralcu Gogali, ki je nastopal kot Pavliha, ali kot mu pravijo Nemci, Hanswurst.
V	drugi polovici 18. stoletja se je mogla Ljubljana ponašati s tako razgibanim gledališkim in kulturnim življenjem, kot malokatero mesto v Evropi s tako majhnim številom prebivalstva. Zasluge za to dejstvo je pripisati predvsem baronu Žigi Zoisu, iz čigar kulturnega kroga so izšli mnogi znameniti slovenski kulturni delavci. Med njimi je bil tudi ustanovitelj moderne slovenske dramatike Anton Tomaž Linhart, ki je dal Slovencem dve komediji. «Zupanovo Micko» in «Veseli dan ali Matiček se ženi». UUprizoritev «Zupanove Mic. ke», dne 28. decembra 1789.. velja za Slovence za enega najvažnejših dogodkov v naši gledališki tradiciji. Dobo Linharta in Zoisa, ter obenem rojstvo «Zupanove Micke» le mojstrsko opisal dr. Bratko Kreft v svoji komediji «Kranjski kome-diianti», ki jo je letos z velikim uspehom uprizorilo SNG v Ljubljani in je s to komedijo tudi gostovalo v gledališču Ristori v Kopru.
Skoraj v isti dobi je nastala tudi prva slovenska opera «Belin», ki jo je uglasbil Dajnascen Dev, libreto pa je napisal kamniški učitelj Župan.
V	dobo druge polovice 19. st(> letja pade borba Slovencev za samostojno stalno umetniško ustanovo, Slovensko narodno gledališče. Pisatelj, pesnik in kritik Fran Levstik je ustanovil v tem času «Dramatično društvo», katerega naloga !e bila skrbeti za razcvet gledališke umetnosti. Da nismo že v tej dobi dosegli višje umetniške Popolnosti gledališkega ustvarjanja! je vzrok v tem, da je nemško-av-strijska država z nejevoljo gledala slovenske umetniško-kulturne ustanove med Slovenci. V težnji po germanizaciji vsega slovenskega ozemlja do Jadranskega morja, bivša Slovanom, zlasti pa Slovencem nenaklonjena avstrijska državna oblast, ni hotela dati primernih finančnih sredstev za razvoj slovenske gledališke kulture, ampak je ta razvoj, kjer se je le dalo, zavirala.
Vendar je razvoj slovenske gle^ dališke dejavnosti med Slovene^ kljub vsem šikanam, cenzuri, finančnim stiskam, šel nezdržema na-prei mimo znanega dramatika Medveda. Govekarja in mnogih drugih do Cankarja, katerega drame pomenijo mogočen in napreden vzpon slovenske gledališke kulture. Danes se ponaša slovenska gledališka kultura z velikim številom izvirnih domačih dramskih del. Močno vzpodbudo je dobila slovenska dramatika po končani narodno-osvobo-dilni vojni. Ljudska oblast v novi Jugoslaviji daje namreč vse finančne In materialne možnosti za kar najbolj uspešen razvoj slovenske dramatike.
Na drugi strani pa je treba poudariti tudi izredno ljubezen našega ljudstva do gledališkega udejstvovanja. o čemer ne pričajo le dan za dnem popolnoma razprodane predstave naših poklicnih gledališč, ki imajo danes umetniško pomemben kader mednarodne umetniške višine, ampak tudi ogromno število amaterskih družinic, katerih število je naraslo na 1200 registriranih gledaliških skupin, med katerimi imajo nekatere take uspehe, da se bodo v prihodnjih letih prav gotovo razvile V poklicna gledališča (Jesenice, Celje, Ptuj, Novo mesto itd.).
Razmeroma glede na velikost ozemlja in število prebivalstva ne kaže noben narod v Evropi, pa tudi na svetu ne, takega zanimanja in ljubezni do gledališkega udeJi stvovanja.
14|3H3£DQ32CXC
Naglo demontiranje velikih gum
Sneti pnevmatiko s težkega avtomobila je vedno naporno delo. Da pa lahko snameš kolo pri velikih transportnih letalih, moraš uporabljati stroj; posebno stroj «Carmichael» z lahkoto opravi to delo. Brez truda ga privoziš na letališče in majhna ročna hidravlična črpalka odtrga veliko kolo od trupa letala. Stroj prilagodimo lahko velikosti kolesa.
Tudi najbolj previdnega tatu lahko zasačimo
Iznašli so zvočnik, ki registrira vsak šum v poslopju. En sam čuvaj lahko ugotovi, v kateri sobi je nepovabljen gost, ker mu to pokaže luč, ki se prižge v posameznih okencih naprave.
Tajno obrambno orožje: 1000 voltov na zapestju
Tajno obrambno orožje sestoji iz majhnega usnjenega toka in iz zapestnice. Tok in zapestnica sta zvezana z izolirano žico, ki jo lahko skrijemo za rokav. V toku je priprava, ki povzroči električno napetost 1000 voltov.
Ali raka lahko ugotovimo?
Ameriška zdravnika sta iznašla pripravo, s katero lahko ugotovijo, ali je oseba bolna na raku. Ta priprava sloni na principu, da izhajajo iz človeškega telesa šibki električni tokovi. Vsaka sprememba v njih, dokazuje, da nekaj ni v redu. Da izpopolnita diagnozo se zdravnika Burr to Langman poslužujeta izredno občutljivega voltarne tra. ki je povezan z dvema elektrodama, pritrjenima na bolnikovem telesu. Ce zaniha igla voltametra proti levi, tedaj je dokazana bolezen. S temi poizkusi go y 98% primerih postavili pravilno diagnozo.
Pajek - velikan
Roparski pajek «Xenestris Colombiana», ki živi v Južni Ameriki, doseže dolžino 20 cm, če iztegne noge. Ta Pajek si ne prede tnreže, ampak se naseli v vmesnih prostorih lubja ali med kamenjem. Pajek ima 8 nog in na vsaki po S členov.
Električni likalnik brez žice
Z likalnikom znamke NOCORD likamo lahko brez žice. Segrejemo ga pred uporabo v treh minutah to skoraj ves čas likanja ohrani enakomerno toploto. Likalnik je opremljen z majhno žarnico, s katero lahko kontroliramo delovanje elektrike.
Nova iznajdba
Po 16 letih študija je ameriški pomorski gradbenik Wood izdelal čoln. katerega krov sloni na dolgem ozkem ogrodju. Wood je izdal 600.000 dolarjev, da zgradi čoln, ki bo stabilen tudi na odprtem morju. Po njegovem mnenju bo mogoče na ta način zgraditi prekooceansko 16.000-tonsko ladjo, ki bo lahko prenašala 4000 pot-fdlcov in bo imela hitrost 38 vozlov na uro. Velik napredek v primeri s «Queen Mary», ki ima nosilnost 81 tisoč ton in lahko vzame 1995 potnikov ter napravi 32 Vozlov na uro.
Prva televizijska razstava
Septembra tega leta bo v Mila-hu prva televizijska razstava; udeležile se je bodo razne dežele, ki bodo prikazovale svoje televizijske aparate. Ta razstava bo pomenila rojstvo televizije v Italiji, Veliki oddajni postaji y Turinu in Milanu bosta oddajali vrsto predstav. Seveda si pa sprejemnega aparata ne bo mogel nabaviti vsak navaden zemljan, ker bo stal okrog 350 tisoč lir.
Prizor iz obzornik a «Pokop herojev»
KRONIKA
V Jugoslaviji je prej prišel na
35.000	prebivalcev en kino, zdaj pridp že na 24.000 eden, ob koncu petletnega plana pa bo na vsakih
10.000	prebivalcev en kino.
Podjetje za proizvodnjo filmov LR Makedonije «Vardar film» je začelo pred kratkim snemati nekaj novih dokumentarnih filmov. Snemajo film «Po dolini Vardarja», «Lazaropolje», «Bombaž«, «Pionirsko življenje» in «Ljudska tehnika». Pq prvem dolgometražnem dokumentarnem filmu «11. oktober» in kratkometražnem «Prvi kongres KP Makedonije», bodo novi filmi dokazali uspeh makedonske filmske umetnosti.
Srebrne trakove, odlikovanje, ki ga deli vsako leto sindikat italijanskih kinematografskih novinarjev, so letos prejeli:
Najboljši fiim: «Tatovi koles». Najboljši režiser: De Sica za isti film.
Fiima «V imenu zakona», k, ga je režiral P. Germi in «Pod rimskim soncem», delo Renata Castel-lanija za najvišje umetniške vrednote.
Najboljši scenarij Cesara Zavat-tinija za «Tatovi koles».
Najboljša ženska glavna vloga: Ana Magnani v filmu «Ljubezen», ki ga je režiral Robert RosseUini.
Najboljši igralec glavne vloge: Massimo Girotti Y filmu «V imenu zakona».
Najboljša igralka stranske vloge; «Giulietta Masina y filmu Lat-tuade «Brez usmiljenja».
Najboljši igralec stranske vloge Saro Urzi v filmu «V imenu zakona».
Najboljši tuj film; «Vrag y telesu», ki ga je režiral Claude Au-tant-Lara.
* * *
Na Angleškem pripravljajo za Festival britanskega imperija, ki I bo v letu 1951 film o Angliji pred 100 leti. Pri tem filmu bodo sodelovali najboljši režiserji in igralci, kakor Carol Reed, Aleksander Korda, Emerich Pressburger, Mihael Poweil itd.
• • •
Ob 251etnici svojega delovanja je filmsko podjetje Metro Goldwir. ] Mayer izdelalo film. ki traja 45 minut in je nekaka antologija naj-, večjih uspehov 43 filmov, ki so jih doslej izdelali. M«i najboljšimi fil-
mi so bili: «Velika parada» (1924), «Vesela vdova» (1925), «Meso in vrag» (1927), v katerem je igrala glavno vlogo Greta Garbo, itd. Ta novi film se imenuje «Nekaj od najboljšega».
* * *
Walt Disney je prišel v London, kjer bo snemal svoj prvi film z igralci. Ko ga je nekdo vprašal, če ne bo več delal risanih filmov, je dejal: «Ko sem začel vpletati med slikce osebe, sem delal le poskuse in sedaj s poizkusi le nadaljujem. Tudi če ostanem pri risanem filmu, ne bj rad okostenel. Ko sem ustvaril «Snegulčico» sem čutil potrebo, da napravim že kaj več...
i # X
Nov uspeh jugoslovanskega Šaha
Trifunovič-Najdorf 6:6
Zadnja partija šahovskega dvoboja Trifunovič-Najdorf se je končala neodločeno. Po enostavni igri sta se igralca že v 19 potezi sporazumela za remi. S tem se je dvoboj končal neodločeno z rezultatom 6:6.
Po dvoboju je Najdorf izjavil:
Dr. Trifunovič je igral zelo dobro, veliko bolje in sigurneje pa zlasti v drugi polovici dvoboja. To je tretji dvoboj jugoslovanskih mojstrov s tujimi velemojstri Jugoslovani niso izgubili nobenega srečanja. Dva dvoboja sta se končala neodločeno eden pa z zmago jugoslovanskega velemojstra. To dokazuje, da v Jugoslaviji zelo dobro igrajo šah.
Jugoslavija je ena najboljših šahovskih držav na svetu. Čeprav FIDE ni hotela priznati velemojstrskega naslova mladim jugoslovanskim mojstrom Trifunoviču, Gligoriču, Pircu in Pucu, ki to zaslužijo prav tako kot dr. Vidmar, mislim, da to ni pravilno, ker so tudi oni velemojstri v igri prav tako kot 14 drugih iz Sovjetske zveze, Argentine, Švedske, ZDA in Madžarske. Na prihodnji olimpia-
di, ki jo bo organizirala Jugoslavija ima jugoslovanska ekipa Trifunovič, Gligorlč, Pirc in Puc sijajne izglede. Tudi mi Argentinci imamo ekipo, ki bo nevaren tekmec Jugoslovanov.
Eri dvoboju med menoj in Tru-funovičem so bile ostre borbe čeprav se je deset partij končalo z remi, dve pa z zmago. Samo zaradi zelo dobre obrambe mojega nasprotnika dr. Trifunoviča nisem mogel dobiti več kot eno igro.
To je prvi dvoboj dvanajstih partij v šahovski zgodovini, pri katerem so imele vse partije drugačno otvoritev. Različnih otvoritev sem se tudi sam posluževal, kajti pripravljam se na finalni turnir za svetovno prvenstvo v Budimpešti. Hotel sem najti nekaj novega za novo rusko šolo.
Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Zahvaljujem se jugoslovanskemu velemojstru Gligoriču za dobro vodstvo dvoboja. Prav tako se zahvaljujem za prisrčni sprejem v vaši državi. S takimi vtisi se vračam v Argentino.
Šahovska zveza Argentine je pozvala tri jugoslovanske velemojstre na mednarodni turnir, ki bo marca prihodnje leto v Argentini To bo močan mednarodni turnir in upam, da se ga bodo jugoslovanski mojstri udeležili!
Dansko- indijska obramba
Pred mnogimi leti je velemojster Rubir.stein igral partijo z mojstrom Janowskim. Po poteku partije bomo videli, da se odsotnost figur na kraljevem krilu zelo maščuje. Vedno mora imeti kralj vsaj eno lahko figuro poleg sebe, da ga varuje pred nasprotnikovimi napadi.
Beli: .Rubinstein Črni: Janowsky
1.	d2-d4	Sg8-f6
2.	c2-c4	b7-b6
3.	Sbl-c3	Lc8-b7
4.	Ddl-c2	—------
Za središčno polje e4 se vrši vedno
v tej otvoritvi ogorčena borba. Beli je že vse pripravil, da izvede potezo e2-e4.
4. --------------------- e7-e6
Potrebno je bilo takoj onemogočiti
z d7-d5 načrt belega. Kmalu bomo videli, da bo črni zašel v težave baš
zaradi gornje poteze, ker bo beli osvojil središče t. j. dobil nadvlast nad polji d4, e4, d5 in e5.
5. e2-e4	Lf8-b4
6. Lfl-dSl		 Sedaj, ko je beli že napravil potezo	
■:4, ne pomeni dvojni	kmet, v pri-
meru zamenjave na c3	, nobene sla-
bosti	
6. 		c7-c5
7. d4-d5	eG-d5
8. e4-d5	b6-d5
9. b2-b3	0-0
10. Sgl-e2	d7-d6
FU Mal v Mali
V Benetlcah se je enajstega avgusta pričel mednarodni filmski festival z ameriSkim filmom «Kačja jama» v režiji Anatola Litvaka. Ta film, kiso gaigrali žena mnogih evropskih odrih, so zlasti v Angli, ji pi-ecej cenzurirali. Film obravnava zgodbo neke poročene žene, ki jo zapusti spomin; dajo jo v blaznico, kjer žena polagoma pod skrbnim zdravniškim vodstvom o-zdravl. Film je med najboljšimi, kar so jih v zadnjih letih napravili v Združenih državah.
Naslednjega dne sta bila na Programu dva filma; «Trije vitezi» risan barvni film Walta Disneya in jugoslovanski film «Zofka». Disney je vložil v svoj film vse svoje duhovite iznajdbe, vendar je čutiti dekadenco že v tem, da vpleta med risane slikce realne osebe in predmete.
Jugoslovanski umetniški film ni nikak umetniški prispevek k filmski razstavi, vendar pa zanimiv v tolilco, ker kaže proizvod doslej naj. bolj neznane filmske produkcije. Film je vosjiet po romanu B. Stankoviča «Nečista kri», režiral ga je Radoč Noisikovii, ki je v njem najbolj poudaril folklorno okolje.
Tretjega dne se je v Benetkah predstavila Švica z dokumentarnim filmom o zimski olimpiadi, zvečer pa so predixijali angleški film «Modri zaliv». Film je posnet po romanu, ki ga je napisal H. de Vere Stacpoole, režiral pa ga je Frank Launder. V tem filmu nastopata Jean Simmons, ki jo poznamo Izot Ofelijo iz filma Hamlet in Donald Houston. Film je nekakšna tarzanščina in je gledalce precej razočarala.
Splošno pozornost pa je vzbudil film «Izobčenec», ki obravnava
problem črncev v Ameriki. Zamorček, sirota, sam sebi prepuščen, trpi zaradi svoje osamljenosti. Mučijo ga samomorilne misli in v tem spominja film o marši-čem na «Nemčija v letu O», vendar se film ne konča s samomorom, pač pa se zamorčkova duševna kriza pozitivno razreši. Vse kaže, da bo ta film dosegel morda največji uspeh na beneškem festivalu.
Zanimiv je tudi nemški film «Dekleta za rešetkami» v režiji Alfreda Brauna. To je edini sodobni nemški režiser, ki prikazuje odgovornost nacistov.
* * *
V šestih mestih Avstralije bodo v dveh letih zgradili televizijske postaje, ki bodo oddajale po 625 linijah.
* * *
Na Japonskem izdelajo letno od 100 do 150 filmov.
* * *
Angleški filmski podjetnik Rank je prekinil snemanje kriminalnega filma, češ da se je publika naveličala krvavih sadističnih filmov. Do te odločitve pa je Ranka prav za prav pripravila angleška cenzura, ki v zadnjem času ostro napada nekatere kriminalne filme.
V	Anglljj so nedavno snemali velik angleški znanstven film: Operacija aorte. Posamezne faze operacije trajajo dve in pol uri.
* * *
V	«Tednu slovenskega filma» Je »Trlglav-film» v osmih urah izdelal film «Naš film», ki prikazuje postopek izdelave filma od scenarija pa do končanega filma.
Crni mora napraviti pot, po kateri naj bi prišel zaprti lovec na b7 in skakač na b8 v igro.
11.	0-0	b6-c4:
12.	b3-c4	Sb8-d7
13.	f2-f4	------
Prepreči skok skakača na e5. Beli popolnoma osvaja središče in obenem pridobi na prostoru, da lahko manevrira s svojimi figurami.
13.	------------------- Tf8-e8
14.	Se2-g3
Prepreči skok skakača na e4 po zamenjavi na c3.i
14.	------ Lb7-a6?
Načrt, da napade kmeta r.a c4 je pogrešen, kar se bo kmalu videlo.
15.	Sc3-e4	Sffi-e4:
16.	Sg3-e4	Sd7-h6?
Odsotnost lahkih figur na kraljevem krilu je za črnega usodna. Več odpora bi črni dajal po Sd7-f8. Sedaj je pa premoč belega na kraljevem krilu ogromna.
17.	Lcl-b2	f7-f6
18.	Tfl-f3	Tt8-e8
Crni nima nobene dobre obrambe več.
19.	Se4-g5!	f6-g5
20.	Ld3-h7:+	Kg8-h8
21.	Lb2-g7:+	------
Slo je tudi Dg6 po Tf6 Th5 Th6 Dh6: z matom.
21. -----
22.	Dc2-g6+
23.	Tf3-h3
24.	Lh7-g8+!
25.	g2-h3: in
Kh8-g7:
Kg7-h8
Dd8-d7
Dd7-h3:
črni se vda, ker
če vzame lovca je mat na Dh6.
Problem
BELI: Ka2, Tb2, c3 (tri figure). CRNI: Ka4, a5 (dve figuri).
Beli matira v štirih potezah.
Ta problem je razmeroma la|ie*j Crnl kralj mora hoditi po poljih, ** mu jih diktira beli. Rešitev proble" ma bomo objavili v prihodnji šte* vilki.
Ini. Sikošek Boris
X2£2i£	i ^
iVa plavalnem j D Vali a IS t lì O Vlil 1^0]^ 0V
dvoboju med \	*	v	e • s
jugostawjo.nj jn osem točk razlike
Jugoslavija se je letos že drugič po vojni srečala z Italijo v plavanju. To pot je dosegla v moških disciplinah 39 točk dgta 1948 v prvem dvoboju 38), 23 v ženskih disciplinah (1948 leta 28), in v wa-terpolu 16 (1948 leta 12). Italija je posegla 21 točk v moških disciplinah (28), v ženskih 35 (31), v wa-terpolu pa 16 (20). Jugoslavija je tako premagala Italijo z 80:72, tek-tn, v waterpolu pa sta končali obe neodločeno; prva 2:2, druga pa 4:4.
Prvi dan so postavili Jugoslovani dva državna rekorda. Blago Barbieri je plaval na 400 m prsno Izven programa ves čas v metuljčku in postavil čas 5:51,7. Drugi rekord je postavila jugoslovanska Itafeta na 3x100 mešano za moške. Tudi ta disciplina je bila izven sporeda. Štafeto so sestavljali Finci, Cerer, Skanata. Cas 3:26,2. Italijanska štafeta je s časom 3,28,7 Postavila tudi svoj državni rekord.
V tekmovanju 100 m hrbtno je kakor smo pričakovali zmagal Massaria (I) s časom 1) 1:13,0; 2) Finci (J) 1:13,3; 3) Kvinc (J) 1:16,1; 4) Cavari (I) 1:18,7.
Tudi v 100 m prosto ženske je zmagala Italija: 1) Gamacchio (I) 1:13,0; 2) Scaligaris (I) 1:14,1; 3) Grkinič (J) 1:17,8; 4) Pelan (J) 1:19,3.
400 m prosto moški: V tej disciplini je postavil Marjan Stipetič enega najboljših časov v letošnji sezoni v Evropi in na svetu in zno-Va potrdil svojo visoko kvaliteto Stipetič je vodil od vsega začetka Ih je preplaval progo 400 m v času 4:46,6. Prvih 100 m je preplaval v času 1:07,4 200 m 2:20,6. Boljše Sase sta letos dosegla v tej disciplini edino Ušakov (Sovjetska zveza) v 25 metrskem bazenu in Mitro (Madžarska), ki sta plavala 4:45,4; drugi Mislav Stipetič (J) 4:54,4; 3) .Manetti (I)	5:03,8;	4)
Guerra (I) 5:09,4.
200 m prsno ženske: 1) Lavren-(J) 3:14,8; 2) Kuhar (J) 3:17,8, 3) Doratti (D 3:23,5; 4. Del Ry (I) 3:26,2.
Izyen konkurence je plavala Jugoslovanska Maksimovič 3:23,7.
4x100 m prosto zenske: 1) Italija: Cigari, Benini,- Calligaris in Qamacchio 4:59,1;	2)	Jugoslavija:
Pelan, Polič, Loparič, Grkinič' 5:14,6.
V waterpolu so dosegli rezultat 3:2. Igra je bila živa in dobra. Jugoslovani so igrali hitreje, toda netočno. Italijani so igrali počasno, toda preciznejše. V moštvu Jugoslavije so bili najboljši Grkinič, Ciganovič in Strmac II. Od Italijanov sta se odlikovala Pandolfini II in De Sant'rani. Oba gola za Jugoslavijo je dal Ciganovič. Moštvo Italije je prišlo najprvo v Vodstvo 1:0, vendar pa so naši kmalu izenačili. Italijani so nato ponovno prišli v vodstvo, vendar pa 3o Ciganovič s sigurnim strelam takoj za tem izenačil.
Nadaljevanje dvoboja v nedeljo Je bilo še bolj zanimivo. V prvi t°6ki na 400 jn prosto je Italijan-
ka Caligaris postavila nov državni rekord s časom 5:48,4 (prejšnji italijanski rekord 5:58,5); 2. Grkinič (J), ki je postavila nov jugoslovanski rekord s 5:52,6 (prejšnji rekord 5:54,4), 3. Papoeli (I) 6:15,8, 4. Polič (J) 6:18,8
100 m hrbtno, ženske: 1. Flaminio (I) 1:26,5, 2. Pelan* (J) 1:26,8, 3. Manazon (I) 1:29,1, 4. Cipci (J) 1:29.
Jugoslovanske plavalke so v nedeljo dosti bolje plavale kot v soboto. Zmagale so v štafeti 3 x 100 m mešano kljub temu da je italijanska štafeta odločno tekmovala in postavila nov državni rekord. Rezultati:
Škrat 100 m ženske mešano: 1. Jugoslavija (Pelan, Korpes, Grkinič) 4:12,2,	2. Italija (Flaminio,
Franzoletti, Gamacchio 4:14.0.
Presenečenje je pripravil Stipetič Marijan, ki je zmagal na 100 m prosto pred Skanato in si tako osvojil prvo mesto.
100 m prosto, moški: 1. Stipetič Marjan (J) 58,8, 2. Skanata (J) 1.00, 3. Federconi (I) 1:01,6, 4. Malaria (O) 1:01,9.
200 pa prsno je bila med najlep-šimi borbami dneva, čeprav samo med jugoslovanskima plavalcema Cererjem in Barbierijem, ki je letos v odlični forjni. Zmagal je Cerer z novim državnim rekordom s časom 2:43,1, kar je eden najboljših letošnjih rezultatov V Evropi.
Odlične rezultate sta dosegla tudi Barbieri ter Korpes. Korpes je
Marijan Stipetič
plaval izven konkurence in bi zasedel tretje mesto.
200 m prsno, moški: 1) Cerer (J) 2:43,1, 2) Barbieri (J) 2:46,9; 3) Canoni (I) 2:52,3; 3) Gasparini (I) 2:58,1.
V štafeti 4x200 m prosto so Jugoslovani sigurno zmagali, kljub temu, da je Italija razpolagala, prav dobrimi plavalci. Plavalci Ilič, Stipetič, Mislav, Vidovič in Stipetič Marjan so z rezultatom 9:00,7 izboljšali stari jugoslovanski rekord za 11.9 sekunde, kar je malo kdo pričakoval. Rezultat te jugoslovanske štafete je letos najboljši V Evropi. Ilič je plaval
2:15,5, Stipetič Mislav v istem času, tretji je plaval Vidovič 2:17 in četrti Stipetič Marjan s časom 2:12,7. Druga je bila Italija v postavi Manetti, Baliada, Guerra, Vittori g časom 9:34,2.
V	waterpolu tudi drugi dan niso dosegli odločitve. Jugoslavija je proti koncu vodila s 3:2 in potem z avtogolom dovolila, da so odšli Jugoslovani neporaženi. Pri streljanju so bili Jugoslovani zopet nesigurni, posebno Kurtinl, ki je redno streljal v rob gola. Jugoslovani so bili hitrejši.
Naslednji dan se je Italijanska reprezentanca srečala z reprezentanco Splita.
V	moških disciplinah so Jugoslovani z izjemo v hrbtnem plavanju na 100 m, ker je prvo mesto zasedel Masaria, beležili v vseh točkah dvojne zmage, medtem ko je našim tekmovalkam uspelo samo v prsnem slogu na 200 m.
Tudi tretji večer so bile lepe in napete borbe med posameznimi tekmovalci, čemur ustrezajo dose-- ženi rezultati. Post'.vljen je bil en nov jugoslovanski in trije italijanski državni rekordi, in sicer je Grkiničeva izboljšala rekord na 200 m prosto od 2:48 na 2:44,8 -min., Italijanska Caligaris pa od 2:45,8 na 2:42,3 min., nadalje Del Ry na 200 m prsno od 3:23,4 na 3:20,2 min. in Pedercoli, Massaria, Palia-ga in Vittori v štafeti 4x100 m prosto od 4:11 na 4:09,7 min. Odličen čas 2:48,5 je dosegel na 200 m prsno mladi Splitčan Kučar. Z njim smo dobili enega najsposobnejših prsačev, saj je v treh tednih treninga pod strokovnim vodstvom Darka Prvana izboljšal svoj čas na lej progi za 12 sekund.
V	waterpolu je zmagala Italija s 3:2. Vse tekme v waterpolu je sodil sodnik Saltzer (Avstrija). Končno stanje točk v srečanju med Splitom in Italijo 70:66.
O
Zmagi jugoslovanskih lahkoatletov v Luxem-burgu in Parizu
Po zmagi nad odličnimi lahkoatle-ti Belgije so Jugoslovani nastopili v Luxemburgu, kjer so premagali tamkajšnjo reprezentanco z visoko razliko 70:36: Tokrat so nastopili samo lahkoatieti Part zana, ki so se s tem tek movanjem pripravili za srečanje z pariškim Rancingom, ki je bil takoj naslednja dva dneva.
Lahkoatletskega prvaka Franclje Je Partizan odpravil s 88:54 točkami. V ekipi Rancinga je tekmovalo 9 francoskih reprezentantov, med njimi tudi trenutno najhitrejši Francoz Por-teau (100 m — 10,7 sek). Najzanimivejša točka tega tekmovanja je bila tek na 3.000 m. Segedin in Mihalič sta se odlično borila z najboljšima francoskima tekačema Mimounom in Petitjeanom, kjer je končno le odločila Mimounova vzdržljivost. Najboljši rezultati: skok v višino Dimitrije-vič 185 cm, met kopja Vujačič 54,05
Petanova, ki se je uveljavila kar v dveh točkah
m, met kladiva Gubijan 54,05 m, 800 m, Bourdin 1:55,8, met krogle Kru-palija 14,68, 100 m Brnard 11 sek, 400 m Sabolovič 49,2 sek, 1500 m Klein 3,57, 3.000 m Mimoune 8:37,4, skok v daljino Brnard 6,69, skok ob palici Samardžič 3,70 m, met diska Žerjal 46,78 m, štafeta 4x100 m Račič, Sabolovič, Brnard, Stevanovič 42,3, 110 zapreke Blicoen 15,7 sek .
Avstr a lij a-Ita lij a 5:0
V	mediconskem finalu tekmovanja za Davisov pokal med Italijo in Avstralijo je Sidwel premagal Cuccell« ja s 6:2, 6:4, 2:6 tn 6:3, Sedgeman pa je premagal Del Bella s 6:3, 6:4, 6:4. V igri parov sta Avstralca Sedgeman In Bronwich premagala Cuccelija In Marcela del Bella z 2:6, 6:2, 6:1. V nadaljevanju tekmovanja je SidweR odpravil Marcela del Bella s 6:1, 6:1, 6:0. Sedgeman je imel s Cuccelijem le malo več posla. Rezultat tekme je bil 1:6, 6:1, 6:2, 6:2.
Sedem zmag in en neodločen rezultat Hajduka v Avstraliji
V	sredo je odigral Hajduk svojo ^esto tekmo v Avstraliji. Njegov na. sprotnik Je bila močna reprezentanca pokrajine Victoria, ki je hotela prekiniti niz Hajdukovih zmag. V zanimivi in napeti igri je uspela doseči neodločen rezultat 3:3.
V	soboto se je Hajduk že tretjič srečal z reprezentanco Avstralije, Hajduk je zmagal tudi to pot in sN cer z rezultatom 6:0. (v prejšnjih tek. mah 3:2 in 3:0).
V	nedeljo je Hajduk svojo naporno turnejo nadaljeval. V Broken Hillu je premagal mestno reprezentanco s 5:0. To je bila že sedma Hajdukova zmaga. Splitčani so s to tekmo dosegli razliko v golih s 33:10.
Avstralski tisk, ki budno spremlja Hajdukovo gostovanje priznava, da igrajo Jugoslovani moderen nogomet.
O
Korenkov, znani sovjetski motorist je postavil nov hitrostni svetovni rev kord v kategoriji motorjev 125 ctm. Dosegel je brzino 118,110 km na uro. Prejšnji svetovni rekord je znašal 113 km na uro.	2
Kolesarji so prvič letos tekmovali v deiju
Kolesarska tekma to nedeljo v Ko. pru je bila posebnost za naše prilike. Ze dolgo časa namreč ni kolesarjev tako motilo neurje. Tako so imeli priliko za nov trening. Vseh 15 tekmovalcev, ki so Startali, je prišlo tudi na cilj. Zmagal je, kot Je bilo pričakovati Miljčan Fontanot. Drugi je bil Favornik, tretji pa Raimondi. Nato so sledili Sellier, Rinaldi, Clmoro-ni. Grlo, Mosetti Jože, Plocher, Mosetti Gastone itd.
Govorčin končno le enkrat premagan
V nedeljo zvečer pa so Imeli v Kopru tekmo v vztrajnostni hoji. Udeležilo se je je 30 tekmovalcev. Največje presenečenje te tekme je, da to pot ni prišel prvi na cilj Govorčin, ki se je zdel po svojih uspehih že kar nepremagljiv, temveč njego-ra stara rivala Nabrežinca Fuks in Abram. Govorčin je prišel šele na peto mesto.
Na vsak način nas tudi preseneča število tekmovalcev. Vse kaže, da ta panoga pri nas zanima skoraj več
K A. eiSTME G E, A V E
CRKOVNICA
*1
s
A: 1. dan, 2. posoda, 3. pisano I Namesto črtic postavi črke: A A obvestilo, 4. del sobe, 5. moško ACEEEEIIIIIIKKKK ime, 6. ladja, 7. nasprotnik, 8. ste- "	— -r -, -,	m d d x>
pa, 9. biser.
B: 1. znamka fotografskega aparata, 2. moško ime, 3. športna panoga, 4. Jurčičeva povest, 5. kemična prvina, 6. izumrla žival, 7. moško ime 8. mera, 9. kraj v Istri.
Besede iz stolpa A in iz stolpa B imajo po dve črki enaki. Vse druge črke pa so seveda različne. Ce bereš zaporedoma skupne črke dobiš pregovor.
STOPNICE
STOPNICE
1. predlog, 2. nauk, 3. žival, 4. pesnik, 5. rastlina, 6. časopis, 7. znanstvenik, ki se opira na izkustvo, 8. vodja glasbenega zbora.
Prva navpična vrsta: gorski vrh blizu Ljubljane.
1. —
2.----
5.	-----1----
6.	-------------
7.	---------------
8.	— = — = — — — —
KKKKKLMNNPPPPR R S S U.
REŠITEV
Vodoravno: 1. kandidati - moto-vilo; 2. Arno - lisa - en; 3. Mozes . malica - pero; 4. Atos - motika - Kata; 5. nor * medica - polenta; 6. dn - patena - Kozana; 7. kolona - mikado - te; 8. naklada ■ ka-mora - vrt; 9. koka - Federa -neon; 10. akta - narava - dosti; 11. on - loza - svit; 12. steklica -scenarija.
Navpično: A. komandant - osi
B.	Oton - Ant; C. Nazor - kkkk;
C.	dres - polotok; D. ins - Malaka;
E. do - metoda	-	li; F.	Modena	-
non; G. tratina	-	faza;	H. Ilca	-
Kera; L Lika -	moda;	J. Mica	-
kimovec; K. osa	-	pokora; L. ta	-
Kozara - sn; M. Palada - dve; N. vreteno - noir; O. rana - vesti; P. Leo - trot; R. on - začetnica.
Kupon št. 119
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
mladih ljudi, kakor druge veje lahke atletike. Vrstni red je bil sledeč; 1. Fuks, 2. Abram, 3. Pierobon, 4. Bem-bl, 5. Govorčin, 6. Menghetti, 7. Tamaro, 8. Meneghetti Livio itd-
Nov rekord Reiffa v teku na 3.000 m
Gaston Reiff, znani belgijski olimpijski zmagovalec, je postavil nov svetovni rekord v teku na 3.000 metrov s časom 7:58,8 min. Prejšnji svetovni rekord v tej disciplini je držal Guadar Haegg (1942) s časom 8:01,2 min. Tekmovanje je bilo na Danskem. V prvem delu tekme je vodil Francoz Vernier, ki je pretekel 400 m s čar som 1,1 min. Potem sta se od skupine ločila Reiff in olimpijski zmagovalec na 1.500 m Erlcsonn. Na 1.000 metrov sta dosegla čas 2,25 min, na 1500 m pa 3:57,6 min. Pozneje je EricJ sonn zaostal za 1/3 kroga.	2
Po tekmovanju je Reiff izjavil, da za letos ne bo poizkušal rušiti starih rekordov. Za prihodnje leto pa bo pripravljen na rušenje Haeggovega rekorda na 5.000 m. Dejal je, d-a so za rušenje svetovnih rekordov vsa tekmovališča dobra. O teku, v katerem je postavil nov svetovni rekord na 3.000 m je dejal, da se je prvih 150 metrov zelo slabo počutil in se mu je zdelo, da se mu bodo noge ločile od telesa. Nato je kmalu našel moči, S publiko v Gaevlu je bil izredno zadovoljen.
Nov svetovni rekord v metu diska
Na igrišču v Hremeenlinnu na Fin. skem je Amerikance Fortune Gordi e n postavil nov svetovni rekord v metu diska z rezultatom 56,97 ml Ta uspeh je Gordien dosegel po četrtem metu. Prvič je vrgel disk 50.62 m; Drugi met je bil slab. Pri tretjem metu je disk zletel 53.42 m daleč. Za četrti met se je temeljito pripravil in postavil nov svetovni rekord.
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi 6
Rokopisi se ne vračajo
F* E P A 1,181 JU CI
Draga Pepa!
Baš za praznike v avgustu so oblaki sé nabrali in preprečili kopalcem, . da bi v morju se oprali.
Marsikdo, ki že prav dolgo se veselil je dopusta, na oddih čakati moral bo do drugega avgusta.
Kakor kaže leto kmalu bo vročina popustila, lahko pa, da v tem pogledu, jaz grdo se bom zmotila.
Vreme pač od nekdaj rado izmenjava se po svOje, ga ne briga, kaj o njemu kak vremenoslovec poje.
Kurje oko na levi nogi res mi dela bolečine in po starem izročilu to pomeni padavine.
to ji slejkoprej priznal bo tudi sam dopisnik «TASSA».
Morda bodo tam na Vzhodu tudi to ji šteli v grehe, da na športnem polju zna si pridobiti lepe uspehe?
Na Madžarskem pa mladina svoj bo festival imela, tja Jugoslovanov četa, kot vse druge je hotela.
Pa prepoved je dobila, morala doma je ostati, kominform ne dovoli, da mladina se pobrati!
Draga moja, bom končala, lepe sprejmi mi pozdrave, in če moreš pridi k mčni na skodelo dobre kave.
Te pozdravlja Tvoja Juca
Kontinformiade
Nevtralni opazovalci trdijo, da kažejo Sovjeti več zanimanja za sovjetska pokopališča v. Avstriji, kot pa za tam živečo slovensko manjšino.
OQO
/2 poročila generala Aireya je razvidno, da je v Trstu občutno pomanjkanje surovin zato, ker jih je preveč.
OOO
Čehi sklepajo z zapadom lepe kupčije. To jih pa v toliko zelo boli, v kolikor bi želeli sklepati še lepše.
OO o
Madžarska vlada ostro demantira, da bi ne dovolila jugoslovanski mladini udeležbe na festivalu in trdi, da bi se ga mladina Jugoslavije lahko udeležila z ilegalnim prestopom madžarske meje.
OOO
Moskovski radio si je omislil umetno valilnico lažnjivih rac, ker jim gre naravnim potom va-Ije-rrje vse prepočasi od rok.
KOMINFORM V RAZI OPINI
Pa naj bo že kakor hoče, ali dež bo ali sonce, da le letina bo dobra, da bo dati kaj v lonce.
Saj dovolis, da z vremena kar na šport bom preskočila: v tenisu te dni prav ardo je Italija izgubila.
Sem za glavo se prijela, ko za rezultat sem čula; to res huda je nesreča izgubiti kar s pet — nula!
Na Avstralskem pa gostuje nogometni klub iz Splita, tamkajšnjo reprezentanco na debelo z goli pita.
Iz Italije plavalci so pa v Splitu gostovali in v izredno lepi tekmi za Jugoslovani ostali.
Partizanovi tekači so tam po Parizu tekli, da so vrli korenjaki so jim v časopisih rekli.
A Trifunovič na šahu lovorike je nabiral z Argentincem v hudem boju je kar častno remiziral.
Jugoslavija ob delu i za šport še najde časa,
Collotti
steber italifanstva
(Tržaški državni tožilec Dr. Pa-olucei je na neki razpravi dne 10. avgusta trdil, da je bil zloglasni Collotti, ustanovitelj in načelnik znane bande, ki je dobila po njemu svoje ime. «branitelj ilalijan-stva v Trstu»),
V zvezi s tem sp na neki spi-ritistični seji prestrigli to-le sporočilo z onega sveta:
«Halo’ Tu govori hunski kralj Atila. Zapomnite si, da mi tu v večnih poljanah zelo pazljivo zasledujemo vse. kar se dogaja na vašem svetu. Posebno jaz, Atila, nekdanji «bič božji», bistro gledam na svetovne dogodke, ker se ml dozdeva, da me razni de-mokristjànski prvaki in atomski kralji hočejo posnemati ter odpreti vrata drugemu srednjemu veku. kakor sem jih jaz odprl prvemu.
Naravnost navdušil pa me je tržaški državni tožilec dr. Pao-lucci. Poraja se mi upanje, da bom mogel doseči popolno rehabilitacijo. Ce neznatni Collotti, ki je podlo moril in rušil, zasluži naziv «branitelja italijanstva», potem lahko tudi izgine naziv «bič božji», s katerim so zgodovinarji počastili mene, ki sem se, to morate priznati, konec kon-
Privid ameriških kavitalistov
Ido»1; i,-poo«.
-/‘'ji
Na mnugib mšab v Trstu je še sedaj videli črki US v krogu s puščico. Ti črki sta okrajševalnici za besedi Uscita di sicurezza in sta v času vojae označevali zasilni izhod v primeru bombardiranja
Ameriški kapitalist vojakoma: Dobro smo se vsidrali v Trstu. 2e vse niše so last United States.
(Vendar v tem primeru ne gre za varnostni izhod temveč za nevarni vhod).
cev boril odkrito z mečem v roki. — Vsi, ki me slišite, ste nT” prošeni, da mojo željo sporočite dr. Paolucciju. Ce se je zavzel za zakotnega Collottija, tega neznatnega črva, ki se je zvijal v senci mojih velikih konkurentov iz zadnje vojne, se lahko zavzame tudi zame, ki sem Atila, kralj Hunov, nekdanji «bič božji».
Sedmo Aireyevo poročilo
«Se ohceti se človek naveliča», pravi slovenski pregovor. Toda general Airey ne zna slovensko on se ne naveliča. Poslal je te dni že svoje sedmo poročilo v svet. Gotovo je prepričan, da se tudi svet ne bo naveličal; saj njegova poročila niso nikaka «ohcet».
Vendar pa je v tem sedmem poročilu nekako «ohcetno» razpoloženje: Brezposelnost je začela padati, promet v luki narašča, industrija ima polne roke dela, na nekaterih področjih je dosežena in celo prekoračena predvojna višina, duhovi so se pomirili, življenjski standard se dviga, skratka: veselo in lepo je, kakor na kaki «ohceti».
Proti koncu poročila pa se general vrača k svoji priljubljeni zamisli, da mora Trst zopet k Italiji. Zastarelo izjavo z dne 20. marca 1948, katero so tudi vrabci že poslati v arhiv, je sicer definitivno vrgel v koš. Po tem se vidi, koliko je bila ta izjava vredna! Zdaj je general mnenja, da bi se zainteresirane velesile morale na novo sporazumeti in Trst vrnitvi Italiji.
Čemu neki? Ko pa v Trstu vse tako lepo napreduie brez Italije! Kje je tu logika? Ali naj mogoče tudi glede zaključka tega poročila velja prispodoba o «ohceti», kjer se proti koncu utrujeni duhovi več ali manj zameglijo?
ŽALOSTNA MU MAJ RA
Tržaški župan bi na usak način bolel italijansko zastavo namesto sinjega pasu okrog trebuha in povrh še mater Italijo. Srb bi mu dejal: «Žalostna
mu majka.«
MERSIRANSRI LOV NA
NOVE “KOMUNISTE,.
Glasba po željah
V Trstu imamo slovensko Ra-dio-postajo, ki vsak teden oddaja glasbo po željah. Baje je to najbolj zabavna in priljubljena oddaja. Hoteli smo se sami prepričati in odprli smo radio-aparat. Ni slabo. Slovenec je že po krvi velik prijatelj klobas in je na
tem gospodarskem področju dosegel zavidanja vreden svetovni sloves; Slovenec je tako rekoč rojen klobasar in če nima na razpolago mesa in črev, si pa izposodi kaj drugega; za spremembo magari radio-postajo.
Kaj pravite n. pr., k tej-le cvetki:
Napovedovalec:	(bere). Naši
preljubi tetki Mariji Cučkovi voščimo vse najboljše k njenemu godu. Naj b; še mnogokrat doživela, čila in zdrava ta veseli dan! Vdane nečakinje Fiordalisa, Gioconda in Graziella Smrdù ter Dolores in Esmeralda Ocepek. Želimo ji obilo štrukljev in ji poklanjamo ploščo s koračnico iz Smetanove «Prodane neveste».
Napovedovalka:	Plošče s ko-
račnico iz «Prodane neveste» žalibog nimamo. Zato pa bomo teti Marički zavrteli «Ona ima irhaste hlače...».
Še ena o Rikotu
Riko je mestni svetovalec tržaški. Hočemo biti pravični do njega in mu priznavamo, da bi sc rad udejstvoval; samo ne ve> kako. Sklene, da bo postopal na svojo roko, odkrival nedostatke prj občinski upravi in jih grajal javno.
Nedostatkov ne manjka pri tržaški občini, gradiva bo dovolj. Samo nekje je treba pričeti. Zgodovina nam ne pove, zakaj, loda za začetek je Rikcta vleklo v norišnico pri Sv. Ivanu. Srečal je norca, ki je nekam pametno gledal v svet ter mu obrazložil svoje namene In želje.
Norec je vprašal:
— Torej, ti sj mestni svetovalec?
— Da.
— In hočeš odpraviti napaW in nerodnosti, ki se dogajajo ▼ občinski upravi?
— To je moj namen.
— Hahaha, bratec! Kar ostani! Zre] si za naš zavod.
tuk*J
Churchillova preobrazba
(Dzlennlk POlskl)