SVOBODNA SLOV
AÑO (LETO) XXII. (16)
No. (¡štev.) 36
Da jih bomo vredni.,.?
'Slovenski izseljenci, ki so po drugi svetovni vojni zapustili 'domovino, so se v težnji po ¡svobodi naselili v deželah, kjer ni nasilja in kjer človek kot posameznik in kot družabno bitje živi, raste in se razvija brez strahu.
Te slovenske izseljence po širnem svetu bo v prihodnjih dneh še prav posebno povezoval skupen spomin na ža-ioigro, ki ¡se je odigravala v naši domovini v času komunistične ¡revolucije. Minevalo bo dvajset let od enega najbolj tragičnih dejanj v narodni žaloigri tiste dobe. V ten} dejanju, ki je bil višek žaloigre, si. je sledilo več slik. Te nam bodo ob dvajsetletnici živo stopale pred oči. Videli bom.o v njih svojega sina ali očeta, brata ali sorodnika, sošolca ali prijatelja, ¡tovariša ali soborca.
Starodavni turjaški grad1: v njem je vse živo; oboroženi fantje in možje, kmetski sinovi, delavci in študentje, profesorji, pravniki in zdravniki, bogoslovci, duhovniki. Neuničljiva vez slovenskega izročila jih veže, ljubezen do- slovenske besede, ki jim je draga kot slovenska pesem, spoštovanje do slovenske kulture, ki si jo je narod 'sam zgradil in se ¡z njo dvigal in ¡rastel; ponos na slovensko prosveto, ki je prebudila in duhovno dvigala široke slovenske množice; veličina zadružne misli, ki je iz. globoko * vraslih korenin dajala življenjski sok tudi malim in šibkim. Vse to jih veže. Vsi sol Slovenci, resnični Slovenci, ¡polni idealov, navdušeni. Njih geslo je: Domovina-Bog.
Borci ©o. Združili so se za 'borbo. Ne za borbo, ki uničuje in prinaša opustošenje. Za borbo, ki jo terja ljubezen, obramba najvišjih vrednot in najžlahtnejših duhovnih zakladov slovenstva; za ¡borbo, ki jo terja težnja po svobodi. Tako v gradu.
Okrog njega so tudi borci. Toda cilj njihove borbe je drugačen. Ne bra-
r iio n r.	n! ti dohvirt in «vvfrn: Odi
njihove borbe je rušenje, uničevanje, ubijanje. Njihovo borbeno geslo je: Rop—umoir—požig. To je tudi njihov bog. Sovraštvo in ne ljubezen jih žene v ¡borbo. Rušiti hočejo vse, kar daje vsebino veličini slovenstva, ki temelji v krščanstvu. Njihova vez so mednarodna gesla materialističnega brezboštva. V slabosti in nemoči so se združili z ostanki razpadle vojske fašistične Italije. Lahi naj jim pomagajo uničevati slovenska življenja na slovenski zemlji. Ali naj bi bila taka borba za lepšo bodočnost slovenskega naroda?
Druga ©lika: Grčarice — slovenska vas. Tudi tu so zbrani borci. Njihov sestav je drugačen od turjaškega. Med temi borci so oficirji. Kar petdeset po številu jih je. To je tisti stan, ki ga komunistični revolucionarji skoro tako sovražijo kot duhovnika ali katoliškega razumnika — ideologa. Gotovo pa takoj za temi. Zvestoba dani besedi, zvestoba prisegi, zvestoba domovini je bilo geslo teh borcev. Zvestoba kralju. Draža Mihajlovic jim je bil vzor.
Te borce so oblegali revolucionarji. „Razpnite vešala...“ je bilo njihovo geslo. Prisega kralju, zvestoba domovini, to je zanje nepotrebna navlaka. Draža Mihajlovic, prvi organizator odpora proti okupatorju! Ta naj bo vzor? Izdajalec je! Izdajalci so vsi, ki mu sledijo, zato smrt njim!
Treitja slika: Grahovo. Vse v ognju. Tresk in pok. Groza. Molitev umirajočih in zadnja pesem dobrih. Okrog ognja obsedenci tulijo zmagoslavje zla. Uživajo nad trpljenjem in smrtjo brata. Visoko iznad ognjenih ¡zubljev pa se dviga pesem, v ognju ugašujočega telesnega življenja nesmrtnega umetnika-pesnika:
Goreti hočem, sebi, novim dnevom!
Že moja pesem v plamen se spreminja.
Na naklu smrti srp pozvanja,
že v žoltem snopju groze plapolam...
Naj bom še dolgo baklja nema,
ki potnikom samotnim v noč gori!
Na Turjaku, Grčaricah, Grahovem, in drugod so slavili „zmago“. Plesali so ob smrtvih, zasramovali na žico navezane. Harmonika je zahreščala. Eviva Ita-liani je odmevalo.
Poraz? Je zmagala manjšina nad večino? Je zmagal tujec? Je zmagalo zlo? Je to posledica nesoglasij vodstva na Turjaku? Je sokrivo glavno poveljstvo Grčaric? ¡Pustimo ta vprašanja
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
5.	septembra 1963
TITO-HRUŠČOV:
»1VAŠE PRIJATELJSTVO JE VEČNO«.
Iz Splita sta Hruščov in Tito pretekli teden odplula na Titovi luksuzni jahti „Galeb“ na Brione, kjer sta se nastanila v Titovi razkošni rezidenci. Tam sta. imela tajne ¡razgovore, na katere nista pripustila ne domačih ne tujih časnikarjev. Po končanih tridnevnih razgovorih sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri je Hruščov, ki je govoril tudi v imenu Tita kot njegov nadrejeni, med drugim objavil, da dosedanja Titova politika tkzv. nevtralnosti ni nobena ovira za sovjetsko-jugo,slovansko prijateljstvo. „Dejstvo, da sva tukaj skuipaj, je najboljši odgovor na vaše vprašanje,“ je Hruščov dejal časnikarjem. „Vežejo nas isti cilji in isti temelji, se pravi marksizem-leninizem. Obstoječi bloki so začasni, medtem ko je naše prijateljstvo večno. Združeni smo na istih temeljih.“
Hruščov je ,ob tej priliki tudi dejal, da ne bo šel v New York na skupščino ZN, pač pa bi rad obiskal Združeno arabsko republiko. Vprašali .so Tita, zakaj .se ne bo ustavil na Kubi, ko bo že hodil po latinski Ameriki v drugi polovici ¡tega meseca, na kar je odgovoril: „Na Kubo me ni nihče povabil.“
Hruščov je tudi objavil, da bodo sovjetski turistični uradi v bližnji bodočnosti začeli z veliko propagando za pridobivanje (turistov iz zahodnih držav. Turisti iz satelitov pa se smejo .gibati lq znotraj sovjetskega bloka.
Na tiskovni konferenci je Tito služil Hruščovu tudi za tolmača za angleščino.
Z Brionov sta odplula komunistična diktatorja v Piran, od tam pa odpotovala na ogled Postojnske jame in nato skozi Ljubljano v Velenje, kjer si- je Hruščov ogledal znani rudnik ligčrita. Komunistična rudarska organizacija je Hruščovu poklonila novo ¡rudarsko, uniformo, v kateri je stal razkoračen; pred množico radarjev in Velenjčanov ter jim govoril, da ga zanimajo jugoslovanski -delavski sveti in da jih bo mogoče uvedel tudi v ZSSR. „Osnovna vprašanja med našima partijama in našjma ljudstvoma sva s Titom rešila. Obe državi sta se združili v borbi proti kapitalizmu.“ V govoru je mimogrede napadel tudi rdečo Kitajsko, za katero je
med' dragim dejal: „Nekateri ljudje, ki se nazivajo revolucionarje, so kakor duhovniki, ki pravijo, da si boš s trdim delom prislužil nebesa. Mi, delovni ljudje, si že ustvarjamo nebesa z vsemi blagoslovi, duhovnimi in materialnimi. Tisti, ki hočejo iti v nebesa, pustimo jih, naj kar zdrvijo tja.“
Nato sta se -diktatorja podala na Brdo, kjer je Tito bogato pogostil Hru-ščova, od tam ;pa skozi Ljubljano v Zagreb. Tja je Tito popeljal Hruščova pogledat veliko kemično tvornico, ki je že skoraj dograjena. Za to ¡tvornico so Amerikanci poslali Titu 23 milijonov dolarjev, zgodilo pa se jim je ob tej priliki to, da so, ko je prišel tja Hru-ščov, morali tovarniške prostore zapustiti vsi ameriški inženirji, ki nadzirajo gradnjo, ameriške časnikarje pa je s silo napodila Titova oborožena milica na cesto. Hruščov se je s Titom v tovarni zadržal 40 minut. Tvornica bo izdelovala plastičen material in druge kemične produkte pod upravo državne Organsko-kemične industrije.
Iz Zagreba sta se diktatorja vrniia v Beograd, nakar so objavili Hruščovov napad na terminologijo „sužnji komunizma“, s katero na Zahodu opisujejo življenje v sovjetskih satelitih. „Nalšt ljudi opisujejo 'kot sužnje komunizma, toda menim, ¡da je prav prijetno gledati te sužnje, kako delajo in žive. Včasih Se ozrem na komunistično sužnjo in dobim vti:s, da je morda malq pretežka. Toda njena zunanjost kaže, da dobro živi in da je zdrava in da je dežela, v kateri živi, bogata,“ je dejal Hruščov gostom, zbranim na privatnem kosilu v Titovi rezidenci na Brionih. 1
'V torek, '3. t. pn, po 15 dneh „počitnic“ v Jugoslaviji, se je Hrušov s svojo ženo Nino z letalom vrnil iz Beograda v Moskvo K-' letališču so mu želeli srečno pot Tito z Jovanko in drugi jugoslovanski komunistični veljaki. Pred vstopom v letalo je Hrušov še izjavil, da sta s Titom največja prijatelja, da je povezanost med' Titovo Jugoslavijo m ZSSR nerazdružljiva. V odgovor mu je Tito vse to potrdil, nakar je ¡takoj po vrnitvi y Beli dvor na Dedinju začel pripravljati načrt za potovanje po Latinski Ameriki.
V Brazilu se boje atentata na Tita
Brazilsko zunanje ministrstvo in člani jugoslovanskega poslaništva v Rio de Janeiro se, kakor poroča UP, že pripravljajo na Titov obisk v tej južnoameriški državi. Začeli so pripravjati vse potrebne ukrepe, da bi zaščitili diktatorja Tita pred nevarnostjo umora, ki mu grozi s strani v Braziliji živečih protikomunistov iz vzhodnoevropskih držav. V Brazilijo bo Tito, kakor je znano, prišel v drugi polovici septembra.
Govornik brazilskega zunanjega ministrstva je izjavil: „Začenjamo varnostne ukrepe, čeprav še ne vemo za dokončen program Titovega obiska v naši deželi.“ Atistonio Goncaives Leite, šef brazilske federalne policije, pa je izjavil časnikarjem: „Slovansko kolonijo v Sao Paulo imamo že pod nadzorstvom, v slučaju, če bi poskušali izvr-j šiti atentat na Tita.“ 'Večina vzhodno-
evropskih emigrantov v državi Sao Paulo.
Braziliji živi v
Brazilska policija se spominja hrvaških teroristov, ki so po letu 1930 iz Sao Paula pripravljali načrte za umor jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Ko je bil Aleksander I. pozneje v Marseillu v Franciji ubit, je preiskava mednarodne 1 policije segla do Sao Paula.
Medtem pa so krogi okoli protikomunističnega guvernerja države Guana-barra Carlosa Lacerde v Rio de Janeiro objavili, da „se je on odločil, da Tita ne bo sprejel.“
Govornik zunanjega ministrstva je tudi objavil, da brazilska oblast, predno bo nadaljevala z uradnim, programoih, pričakuje od vlad v Čilu, Boliviji in Me-ksiku, poročila, katere dni1 bo Tito potoval po- omenjenih državah.
Nevtralizacija Vietnama?
Kitajci: Hruščov je kakor Hitler
Rdeči Kitajci so svojo protisovjetsko propagando v minulem tednu prenesli iz časopisja na pekinški radio ter so v vseh oddajah silovito napadali Hruščova. V eni izmed takih oddaj je govornik izjavil, da „Kitajci ne bomo poklekali pred Moskvo in Washingtonom. če bi sovjetom, resnično bilo za mednarodni proletariat, potem Kitajski ne bi bila potrebna atomska bomba. Sovjeti trdijo, da je Kitajska revna in da bi njenemu gospodarstvu škodovala produkcija atomskih bomb.- Nadalje se sovjeti sprašujejo, kako morejo Kitajci izdelovati atomsko bombo, ko morajo vendar jesti vodeno juho in nimajo zadosti o-bleke Vse to je res,“ je nadaljeval radijski govornik, „toda resnični motiv Moskve je, skupno z imperialisti vzdrževati atomski monopol nad drugimi narodi. Sovjetski vodje so morda prehitri v svojem zasmehovanju Kitajske zaradi njene zaostalosti. Lahko ¡sodijo pravilno, lahko pa tudi ne. Toda, v vsakem slučaju in tudi, če Kitajci ne bomo mogli še v sto letih izdelati svoje atomske bombe, nikdar ne bomo plesali pod
taktirko sovjetskih vodij ali klečali pred njimi in Washingtonom.“
Pekinška radijska postaja je nato minulo nedeljo objavila, da je Moskva pred nekaj meseci obvestila Washington, da ZSSR odpoveduje pogodbo o pomoči Kitajski pri produkciji atomske bombe. Po radiu je ob tej priliki govoril, kakor se je predstavil, vladni delegat ¡ter je primerjal moskovsko propagando propagandi Hitlerja. Doslej so Kitajci tako označevali samo propagando zahodnjakov. Govornik je nato naslovil svoje besede naravnost na Moskvo in dejal: „Ne hlinite nedolžnosti. Dobro veste, da ste veliko prej, predno smo mi objavili poročilo o vaši odpovedi pogodbe, že povedali Amerikan-cem, da ste pogodbo odpovedali in izdali še druge tajnosti sovjetsko-kitajske obrambe. V naporih za preprečitev našega izdelovanja atomske bombe ste se povezali z ameriškimi imperialisti. To je bilo prvo darilo W'ashingtonu, drago darilo je bil sovjetski umik raket s Kube, tretje pa nedavna protiatomska pogodba.“
! Položaj v južnem Vietnamu, ki je : prejšnji teden kazal na izbruh 'držav-| ljanske vojne, se je prve dni tekočega j tedna deloma pomiril, zlasti, ko je vla-* da ukazala vojski in policiji izpustiti na > svobodo več sto budističnih svečenikov ) in svečenic. Prav tako je vlada ublažila ¡trdoto obsednega stanja in odprla vrata mnogim zaprtim pagodam., budističnim templjem.
Na drugi ¡strani pa se je poslabšal odnos med vietnamsko in ameriško vlado. Ameriško veleposlaništvo, ki ga že vodi novi poslanik Cabot Lodge, je dalo svečenikom, kateri so se pred' vladno politično zaščito nekaterim budističnim policijo zatekli v ameriško poslopje. Cabot Lodge je odklonil izročitev teh Svečenikov, dokler ni dobil od oblasti zagotovila, da se jim ne bo nič zgodilo, ko .stopijo iz poslaništva na saigonske ulice.
Medtem, so se po Saigonu začele širiti novice o zaroti proti Diemu in njegovi družinski vladi, pri kateri da sodeluje tudi ameriška tajna obveščevalna služba..Francoski, italijanski in vatikanski diplomati v Saigonu da so sklenili ustanoviti odbor, preko katerega naj bi opozorili ameriškega veleposlanika, naj ne sodeluje pri nobeni akciji, ki bi imela za cilj zrušitev sedanjega režima. Toda do ustanovitve odbora ni prišlo, ker so ugotovili, da „skoro nihče ni pripravljen ščititi Diemovega režima“.
V vietnamske razmere je posegel
tudi De Gaulle, ki je po svojem veleposlaniku v Washingtonu predlaga] Kenedyju, da naj bi severni in južni Vietna.m proglasili za nevtralno državo, po zgledu Avstrije in Švice ter bi tako morda lahko prisilili sovjete, da bi pritisnili na vietnamske' komuniste na po-mirjenje.
Med ameriškimi kongresniki je proti temu predlogu zavrelo, nekateri pa so izjavili, da Amerikanci rade volje prepuščajo Francozom, breme '¡borbe proti komunizmu v Vietnamu, ki da jih letno, stane nad 3.000 milijonov dolarjev.
Kennedy je bil po vsem tem prisiljen na televiziji izjaviti, ¡da 'bodo ZDA še naprej podpirale južni Vietnam, „toda v zadnjih dveh mesecih je, po mojem mnenju, vlada izgubila stik s prebivalstvom.“ Dejal je tudi, da je bilo „preganjanje budistov zelo nespametno dejanje. . . Mislim, da vse dotlej, dokler vlada ne' bo pbdvzela resnejših korakov za ponovno pridobitev javnega mnenja,, vojne proti komunizmu v Vietnamu ne bo mogoče dobiti.“
Glede De Gaullovega predloga o nevtralizaciji Vietnama je Kennedy dejal,' da je vse, kar reče De Gaulle, vredno ¡premisleka. Toda Francija nima niti vojaških sil niti denarja, da bi tam vodila protikomunistično vojno ter so zato ZDA in Vietnamci tisti, ki nosijo to breme. „To je zelo važna vojna, čeprav je tako daleč proč od nas,“ je zaključil Kennedy.
I Z
TEDNA
zgodovinarju. Ideja ni premagana! Narod živi, četudi trpi.
Ob ¡dvajsetletnici tudi plešejo v naši domovini. Plešejo tisti, ki so gradili dvajset let „nov red“. Tedaj so plesali ob mrtvih borcih in ob na žico povezanih ujetnikih. Danes plešejo ob mrtvih srcih svoje mladine, kateri so ubili ideale in jo nagnali v brezciljnost. Plešejo ob svobodi, ki je zvezana z žico komunistične diktature. Igrajo na harmonike brezsrčnega in krutega materializma. Sam. Hruščev je prihitel iz Moskve, da stisne roko tovarišu Titu. Zaplesala sta, na grobovih. Hruščev pa je pri tem plesu še zasmehovaje povedal: „Mi, delavni ljudje, ustvarjamo nebeško kraljestvo na zemlji z vsemi blagoslovi.,.“
Prevzeli smo dediščino naših borcev Turjaka, Grčaric, Grahovega... Smo
vredni te veličastne dediščine? Smo bolj enotni in manj sektaški kot so bili vodje na Turjaku, smo modrejši kot je bilo povelje, dano Grčaricam iz Ljubljane? Smo tako polni vere in idealov, kakor so bili borci na Turjaku, Grčaricah, Grahovem, in drugod? Smo tudi mi pripravljeni na žrtve, tudi na največjo žrtev za njihove in naše ideale?
Ali še pomnimo kakšno je bilo njihovo naročilo pred smrtjo?
Premislimo vsak zase. Izprašajmo si vest. Berimo pesmi umetnika, pesnika, zgorelega na Grahovem. Berimo jih!
Očiščeni slabega se spominjajmo dvajsetletnice. Prežeti s trdnimi sklepi prisostvujmo spominskim svečanostim za padle junake. Prosimo Boga: Daj, da jih bomo vredni!
M.	S.
V	Montevideu so neznani zločinci vdrli v lokal krščansko-demokratske stranke in v njem razbili pohištvo. Uničil so tudi nekaj arhiva.
V	Santiagu v Čilu sta predstavnika čilske in 'argentinske vlade v skupni izjavi o še tesnejšem gospodarskem sodelovanju obeh držav naglasila, da bo> dopolnjevanje industrij obeh držav učinkovito tedaj, če bosta obe državi vodili tudi enako pristaniško politiko glede uvoza proizvodov iz tretjih držav.
V	Kolumbiji je vlada spričo povečanega terorizma zaprla vse elemente, ki jih je imela na seznamu kot levičarske teroriste. Istočasno' je predsednik republike Guillermo León Valencia dobil od parlamenta pooblastilo za izdajanje nujnih ukrepov ublažitev ¡gospodarske krize.
V	Boliviji so v zvezi z, nemiri v rudarskih revirjih ¡odstopili vsi ministri. Imenovana je bila; nova vlada. Vsi ministri so levičarji. Med krizo je „parlamentarna brigada“ bolivijske socialistične falange Avtentične revolucionarne stranke objavila obtožbo proti severnoameriškemu diplomatskemu predstavniku v tej' državi -Stefanskem« „zaradi vmešavanja v ¡notranje bolivijske zadeve.“
V	Brasilu je Narodna demokratska zveza ¡silovito napadla predsednika dr. Goularta. V parlamentu mu očita, „da s svojo nesposobnostjo in lahkomiselnostjo državo spravlja v kaos“ ter da tudi pripravlja diktaiduro. Zato vse demokratske elemente v državi poziva na obrambo republikanskih demokratskih ustanov. Dr. Goulart se je prejšnji petek udeležil velike spominske slavnosti ob obletnici samomora bivšega labori-stičnega predsednika vlade Getulia Var-
V TEDEN
gasa. Nalogo za ohranitev reda in miru je poveril vojski, ker je guverner države Guanabara Lacerda objavil, da Goulartova vlada namerno išče spopadov z demonstranti, državno policijo in vojsko, samo, da bi lahko nastopila proti njemu. Lacerda je za ta dan sploh umaknil svojo policijo v mestnem predelu, v katerem je bilo spominsko zborovanje laboristov, ki se je sprevrglo v ¡napade proti „yankijevskim imperialistom“ in guvernerju Lacerdi.
Ameriška poslanska zbornica je v Kennedyjevem načrtu za ameriško pomoč inozemstvu črtala skoro eno milijardo dolarjev. Predsednik Kennedy je ogorčen izjavil, da je tako zadržanje poslancev „neodgovorno, neopravičljivo in nentodro.“ Obrnil se je 'takoj na senat s prošnjo, naj v celoti odobri od njega predlagane kredite.
Po razgovoru ¡s svojimi najožjimi političnimi | in vojaškimi sodelavci ter svetovalci je časnikarjem na tiskovni konferenci izjavil, da je nujno, da m,u ameriški senat odobri zahtevane kredite, če hočejo ZDA izpolniti v svetu ¡to, kar so javno obljubile, če kreditov ne bo, bo resno ogroženo vse obnovitveno delo Zveze za napredek, ki je bila ustanovljena p:rav za gospodarski, socialni in kulturni napredek držav Latinske Amerike.
Dosed, poveljnik suhozemskih oboroženih sil zahodne demokratske obrambne skupnosti zahodhonemški .general von Speidel je zapustil aktivno vojaško službo ter bo v bodoče svetovalec zahodno-nemške vlade za vojaška vprašanja. Njegovo mesto je prevzel drugi zahod-nonemški general von Kielmansegg. Oba generala sta bila leta 1944 v zaroti proti Hitlerju.
Stran 2
IT9B«DIá uevBBia
Buenos Aires, 5. septembra 1963
Razstava slovenske knjige in tiska
Za napredek sleherne .gospodarske delavnosti je nujno potrebno knjigovodstvo, letni zaključki, ki pokažejo razvoj podjetja v dohodkih in izdatkih. Na podlagi teh podatkov lastnik podjetja prav lahko ugotovi kaj in kje je treba še storiti, da bi se položaj podjetja izboljšal in jpopravil.
Za javnost so v nekem pogledu taki pregledi razne ¡razstave najrazličnejših gospodarskih delavnosti. Iz njih je razvidno stanje obrti, trgovine in industrije posameznih narodov in držav. Take razstave smo imeli Slovenci doma že davno pred zadnjo svetovno vojno itako v Ljubljani, kakor v ostalih večjih slovenskih mestih. Njihov sloves je bil tolikšen, da se je bil že mednarodno utrdil. -
Narodi in države pa niso s svojimi razstavami dajali v pregled javnosti samo gospodarskega udejstvovanja in razvoja, ampak tudi kulturnega. Tako smo imeli itudi Slovenci že pred vojno v domovini razstave slovenske knjige in slovenskega tiska. Zlasti slednja je bila pred vojno v Ljubljani tako skrbno pripravljena, da je vzbujala splošno pozornost, saj je bil na njej prikazan razvoj tiskarstva in tiska od prvih skromnih začetkov do najmodernejših tiskarskih pridobitev z velikimi rotacijskimi tiskarskimi stroji in najmodernejšimi obveščevalnimi pripomočki.
Če so bile take gospodarske in kulturne razstave potrebne doma, so nam še bolj v izseljenstvu. Potrebne so nam., da na njih na eni strani ugotovimo dejansko stanje gospodarske in kulturne delavnosti slovenske politične emigracije,'na drugi strani pa je njihov namen ta, da z njimi dobimo potrebno vzpodbudo za vztrajanje zlasti pri kulturnem delu med slovensko demokratsko emigracijo.
Na kulturno delo smo slovenski demokratski izseljenci lahko ponosni. Saj nam to delo v malem ustvarja skoro vse tiste kulturne dobrine, ki jih mora imeti narod za svoj razvoj in napredek. Imamo društva, stanovske organizacije, pevske zbore, gledališke družine, imamo redno izhajajoče liste in knjige, za katere nas zavidajo druge emigrantske narodnosti. To- delo je za slovensko skupnost in za slovenski narod izrednega pomena, saj je v nemali meri od njega odvisna ohranitev slovenske 'narodne zavesti med slovenskimi izseljenci ter njihova nadalnja naslonjenos-t na slovenske narodne in verske tradicije. Vrednost in pomen tega dela sta tem večji, ker vsa finančna bremena zanj nosi izključno slovenska politična emigracija sama. In ta so izrednavkljub brezmejni požrtvovalnosti in nesebičnosti vseh tistih, ki se žrtvujejo za slovensko izseljensko skupnost in slovenski narod. Mimo itega dela ne bo mogel iti noben slovenski zgodovinar, če bo hotel kdaj podati objektivno in pravo sliko dela in življenja slovenske politične emigracije.
Zato srno veseli, da bomo imeli razstavo slovenske knjige in tiska znova v
Buenos Airesu. Prva in doslej največja ter najpopolnejša je bila leta 1952. Tedaj jo je pripravila Svobodna Slovenija na Slovenski pristavi v Moronu in je zanjo z velikim trudom zbrala ves ¡tedanji slovenski emigrantski tisk v Argentini in v vseh ostalih državah v svetu, v katerih so se naselili slovenski demokratski izseljenci. Duhovno življenje je lani na Pristavi prikazalo samo slovenski verski tisk. letos ob SO-letnici pa v dvorani Slovenske hiše zbrane letnike te slovenske izseljenske verske revije. Slomškov dom, v Rarnos Mejii je sedaj v okvir nedeljskih slavnosti ob svoji drugi obletnici, odkar je bil blagoslovljen ta slovenski Dom na področju Vel. Bs. Airesa vključil tudi razstavo slovenske knjige in tiska. Čeprav bo ta razstava omejena samo na prikaz književne in tiskovne delavnosti slovenske ideološke emigracije v Argentini, je odločitev odbora tega Doma za pripravo te razstave ¡toplo pozdraviti.
Tako ¡bomo imeli v nedeljo v prostorih Slomškovega doma pred seboj zbrane vse slovenske knjige, ki so izšle od
Jeremija Kalina Velika črna maša za pobite Slovence in Koledarjem Svobodne Slovenije za leto 1949 v založbi Svobodne Slovenije. Temu koledarju bo sledilo 15 nadaljnjih Zbornikov, pesniške zbirke in ostale knjižne publikacije te založbe, vsi letniki ¡tednika Svobodna Slovenija, zatem bo verska revija Duhovno življenje z vsemi knjižnimi publikacijami te založbe; prikazana bo tudi vsa književna delavnost Slovenske kulturne akcije, Slovenskih kat. misijoni s knjigami, ki so jih izdali slovenski lazaristi ter ves ostali slovenski kulturni tisk v Argentini.
Prav nič ne dvomimo, da ne bi bila razstava zanimiva in da ne bi imela dosti obiskovalcev. Želeti bi bilo samo to, da bi res dosegla tudi drugi namen, it, j. da bi rojake vzpodbodla, da bi slovenski knjigi, slovenskemu tisku ostali zvesti še naprej, da bi lahko neovirano vršil svoje poslanstvo v svetu, ohranjal v njem svobodno slovensko besedo ter z njo venomer opozarjal svoje okolje na politično, kulturno, versko in gospodarsko nasilje, ki ga še vedno izvajajo komunisti nad slovenskim narodom v domovini ter pripravljal njegovo
leta 1948 na čelu z mogočno pesnitvijo končno osvoboditev.
Novi Zvezni organi v Beogradu
Nova zvezna skupščina
Dne 29. junija se je v Beogradu prvič sestalo vseh pet zborov nove ljudske zvezne skupščine. Za predsednika zvezne skupščine je bil izvoljen Edvard Kardelj, doted. podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Za podpredsednike eo bili določeni Mijalko Todorovič, Strahil Gigov in Zvonko Brkič.
Tega dne so se tudi konstituirali po-slamezni zbori in sicer takole: zvezni zbor: predsednik Mijalko Todorovič, podpredsednik ¡Sergej Kraigher. Takoj po seji zveznega zbora je imel sejo zbor narodov ter je izvolil za predsednika Ljubča Arsova; gospodarski zbor: predsednik Osman Karabegovič, pod predsednik Vajo iSkendžič; kulturno-'prosvet-ni zbor: predsednik Nikola Sekulič, podpredsednica; Nada Manojlovič; socialno-zdravstveni zbor: predsednica Olga Vrabič, podpredsednik d’r. Radivoje Bero-vič; organizacijsko-politič|m zbor: predsednik Krsto Popivoda, ¡podpredsednik dr. Aleksandar Hristov.
Izvolitev predsednika in podpredsednika republike
Zvezna skupščina se je naslednjega dne sestala. Na dnevnem redu je bila izvolitev predsednika in podpredsednika republike. Za predsednika republike je bil izvoljen Josip Broz-Tito, za podpredsednika pa Aleksandar Rankovič. Kakor simo že poročali je v novi ustavi določilo, ki zagotavlja Titu dosmrtno pred* sedstvo republike.
Izvolitev članov zveznega izvršnega odbora
Na -osnovi ustavnih določil je Tito kot predsednik republike predlagal zvezni skupščini za predsednika Zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, za pod-
predsednike pa Borisa Kraigherja, Miloša Minica in Veljka Žekoviča. Za člane zveznega izvršnega sveta so pa bili določeni: Jakov Blaževič, dr. Jože Brilej, Fadil Hodža, Avdo Humo, Radojka Katic, Milutin Morača, Svetislav Stefanovič ter Mirko Temelkovski.
Izvoljeni so bili tudi člani stalnih odborov in komisij: Od Slovencev sta v odboru za zunanje zadeve ih mednarodne odnose Sergej Karigher in Vida Tomšič; v odboru za družbeno varnost Mitja Ribičič, v odboru za organizacdjako-po-litičma vprašanja Ivan Ros, v odboru za družbeni plan in finance Anton Bole in Milan Vižintin, v odboru za družbenoekonomske odnose Matija Maležič; v odboru za industrijo Silvo Hrast in Ernest Rahten, v odboru za kmetijstvo ing. Pepca Perovšek, v odboru za blagovni promet Valentina Tomlje, v od-boro za promet ing. Veljko Križnik in Jože Lenarčič, v odboru za vprašanje dela Jože Lončar, v odiboru za komunalna vprašanja Silvo Hrast in Anton Roje, v odboru za prosvetno-kulturna vprašanja Milena Boksa in Anka Bučan, v odboru za socialno-zdravstvena vprašanja Valentina Tomlje, v odboru za proračun Jože Fende, v komisiji za predloge in pritožbe Ivan Ros, v administrativni komisiji Matija Maležič, v mandatno-imunitetni komisiji Jože Fende, v komisiji za usklajanje zveznih zakonov z ustavo Zoran Polič.
Na predlog predsednika republike je zvezni zbor izvolil tudi ustavno sodišče. Od Slovencev je sodnik tega sodišča Aleš Bebler.
Novi zvezni državni funkcionarji
Na ¡predlog predsednika zveznega izvršnega sveta je zvezni zbor določil tudi zvezne državne funkcionarje, ki so člani ožje sestave Zveznega izvršnega
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Prejšnjo sredo je po radiu in tele- nje. V tem ¡plemenitem prizadevanju ne
viziji govoril notranji minister general Viliegas. V govoru se je dotaknil pred in povolilne argentinske problematike Med drugim, je poudarjal, da je v Argentini „zmagalo poštenje, vera in ljubezen 'do domovine tistih, ki so verjeli v mirno rešitev težkih državnih problemov s svojimi zahtevami po 'volitvah, ki so bile najbolj odločilne, kar jih sploh pozna politična zgodovina države“-.
Govoril je tudi ¡o nalogah sedanje vlade. V zvezi s tem je dejal, da sedanja vlada nima naloge rešiti vseh problemov. Jih tudi ne more. Njeno glavno poslanstvo je bilo „samo doseči ustavno normalizacijo kot izhodiščno točko za delo drugih ob sodelovanju vseh Argentincev“. Naglasil je ¡tudi, „da je vlada razpisala in izvedla volitve v prepričanju, da izpolnjuje svojo dolžnost in da zvesto tolmači najintimnejšo željo naroda“.
Končno je povedal, da sedanja vlada preko njega pozdravlja novo izvoljene ustavne oblastnike, ki bodo začeli izvrševati mandat, ki .so ga dobili od naroda, dne 12. oktobra. Zaključil pa je svoja izvajanja z besedami: „Odstranili smo možnost totalitarizmov. Sedaj moramo znova vzpostaviti naše ustavno življe-
.............................
sveta. Imenovani so ¡bili: za narodno obrambo Ivan Gošnjak, za zunanje zadeve Koča Popovič. Prav tako na predlog predsednika zveznega izvršnega sveta je zvezni zbor imenoval zvezne sekretarje in sekretarja ZIS, ¡ki so po ustavi člani ZIS po položaju: za industrijo Filip Bajkovič, za promet in zveze Marin Cetinič, za delo Risto Džu-nov, za zunanjo trgovino Nikola Djuve-rovič, za finance Kiro Gligorov, za kmetijstvo in ¡gozdarstvo Jože Ingolič, za trgovino Iragutin Kosovac, za notranje zadt Vojin Lukič, za zdravstvo in socialr.u politiko Moma Markovič, za proračun in organizacijo uprave Zoran Polič» za pravosodje Arnold Rajh, za informacije Vilko Vinterhalter, za prosveto in kulturo Janez Vipotnik, za sekretarja ZIS pa dr. Milivoje Rukavina.
C e-mi zbor je na predlog Petra S • - 'bolida imenoval tudi nekatere zvezne funkcionarje ter jih hkrati določil z," ;iane ZIS po položaju: Milko Ku-f. za predsednika zveznega komiteji _ turidem Traiča ¡Gruioškega. za
zveziisga sekretarja za zakonodajo in organizacijo, Nikolo Minčeva za generalnega direktorja zveznega zavoda za gospodarsko planiranje in Ha-kijo Poz-devca za zveznega sekretarja za splošne ¡gospodarske vede.
Svet federacije
novi ustavi je predselnik sveta federacije predsednik republike. Člane za ta svet je izvolil z vezni zbor na predlog predsednika republike. Od Slovencev so bili določeni za ta svet: Viktor Avbelj, Edvard Kardelj, Boris Kraigher, Franc Leskošek, Ivan Maček, Miha Marinko, Lidija Šentjurc, Vida Tomšič, Josip Vidmar in Boris Ziherl.
sme stati noben Argentinec ob strani. Boj za demokracijo je končan, sedaj pa pričenja zavestni in stalni napor, da bi živeli v demokraciji.“
Volitev guvernerjev zaključena
Prejšnji teden so bili izvoljeni guvernerji in viceguvernerji tudi v tistih provincah, v katerih jih dne 26. avgusta niso mogli določiti, ker za njihovo izvolitev ni bilo dvotretjinske večine. Pri naknadnih volitvah je zadostovala navadna večina. Pri volitvi guvernerja v provinci Catamarca je prišlo d'o večjih izgredov. Predsednik kršč. demokratske stranke dr. Sueldo je notr. min. gen. Villegasu brzojavno sporočil, da zahteva preiskavo, ker da so se pri volitvah vršile nepravilnosti.
Še večji izgredi so bili pri volitvi guvernerja v provinci Tucuman, kjer je prišlo do takih nastopov in scen, ¡kakor jih v tamošnji provincijski poslanski zbornici sploh še niso videli. Med volilnimi možmi je prišlo do osebnih spopadov, v katere se je pomešalo tudi občinstvo z galerije. Padlo je tudi več strelov. Ker predsedujoči ni izdal zadosti odločnih odredb policiji za vzpostavitev reda v poslanski ¡zbornici, je to storil minister pokrajinske vlade, nakar je policija s solznimi bombami izpraznila galerijo ter razpodila demonstrante. V takem vzdušju je ¡bil potem izvoljen za guvernerja ljudski radikal prof. Barbiéri. Pred glasovanjem so volilni možje kršč. demokratske stranke, politične skupine Bela zastava in Socialna pravičnost zapustili ¡sejno dvorano.
Ljudski radikali imajo guvernerje v 13 provincah in sicer so te: Bs. Aires, Catamarca, Córdoba, Chubu't, Entre Ríos, Formosa, La ¡Rioja, Misiones, Río ¡Negro, ¡Santa Fe, Santa Cruz, Santiago del Estero, Tucumán; liberalci in avtonomisti v prov. Comentes, intransigente! radikali v p¡rov. La Pampa in Jujuy, konservativci v prov. Chaco, demokrati v prov. Mendoza, neuquensko ljudsko gibanje v prov. Neuquen in federalno ljudsko gibanje v Salti.
Izvoljeni predsednik na delu
Dr. Artur lilija, ki bo 12. oktobra od sed. predsednika dr. Guida ¡prevzel predsedstvo republike, dnevno sprejema razne javne funkcionarje ter se sezna-nili z državnimi nosli.
Prejšnji teden je poslal v ZDA svojega osebnega odposlanca Ricarda Ho-noria Pueyredona z njegovo osebno poslanico za ameriškega predsednika Kennedyja. V njej se je dr. lilija Ken-nedyju zahvalil za voščila in čestitke ob izvolitvi. Kennedy Pueyredona osebno ni mogel sprejeti, pač pa je določil svojega zastopnika Ralpha Dungana, da je od dr. Jllijevega odposlanca ¡prevzel njegovo poslanico ter se z njim pogo-vai’jal o vprašanjih, s katerimi se bo bavila nova argentinska vlada. Listi so zapisali, da je bil Kennedy Illijeve poslanice vesel, ¡zlasti njegovega zatrdila, da bo vlada vsa vprašanja z ZDA ¡reševala v duhu vzajemnega prijateljstva
R. R.
Rimsko pismo
To so vprašanja, na katera je težko odgovoriti in -ki postavljajo veliko hipoteko na njen uspeh v kakih bližnjih volitvah.
Mnogo vsi pričakujejo od novega papeža Pavla VI. Ali bo' šel po peti svojega učitelja Pija XII., neizprosnega nasprotnika komunizma? Ali ¡bo ubral pot evangeljske dobrote do vseh po zgledu Janeza XXIII. ? Doslej smo doživeli samo nekaj silovito ostrih not v vatikanskem radiu in Osservatore Romanu, ki ¡obsojajo vsako popuščanje v odnosu do komunizma in uveljavljajo nespravljivost mel katoliškim naukom in vsemi brezbožnimi ideologijami, prav po vzgledu Pija XII. V ostalem pa je tudi Janez XXIII. ¡opozarjal katoličane v ¡okrožnici Mir na zemlji: „V odnoša-jih z nekatoličani morajo ¡naši sinovi skrbno paziti, da bodo vedno v soglasju s samim seboj in da se ne bodo nikoli spuščali v kompromise v pogledu vere in morale.“
Italijanski protikomunistični časopisi obširno komentirajo moskovski sporazum ¡o delni prepoveli jedrskih poizkusov. Obsojajo odpor De Ganila. Pozdravljajo pristanek Zapadne Nemčije. Skoro vsi poudarjajo tole: Zapad lahko doseže popustljivost pri Rusih samo, če je močan. Tak mora ¡ostati tudi v bodoče: če je ¡pristanek Hruščova iskren, bo lahko Zapad v bodoče še marsikaj dosegel, če ¡bo enoten in močan. Če je pa neiskren, potem mora biti Zapad še bolj enoten, močan in buden. Posebej poudarja tudi izjave podpisnika omenjene moskovske pogodbe Amerikanc-a Avera-
lla Harrimana, ki je po povratku iz javil, da se Hruščov in sovjetski komunizem nista odpovedala cilju nadvlade komunizma na svetu. Iz tega povzema ital. protikounistični tisk pravilne zaključke: naj bo trenutna mednarodna politika kakršnakoli, protikomunistična •blok mora biti enoten, nepopustljiv, strnjen in odločen ne dovoliti nobenega ustvarjanja zmede, nobenega popuščanja in nobenega pronicanja komunističnih idej pod plaščem lažnih krilatic soobstajanja in sožitja.
Komunizem in socializem kot ga tudi imenujejo da mešajo pojme, je vera, ki se pričenja z besedami: v začetku je bila materija in materija je ¡bila bog. Je ideologija, ki je materialistična, nasilna in brezbožna. Med komunizmom in nami, katoličani ni mostu. Tudi na notranjem področju, se pravi v notranji ital. politiki mora biti to načelo dosledno izvajano.
Zato pa je potrebna prevzgoja ital. javnega mnenja, katoličanov in še posebej' mladine. Gospodarsko izboljšanje, dokajšnja stopnja blagostanja, vplliv vojne 'in njenih posledic, uvoz amerikan-skih načinov izživljanja, so otopeli zavest ljudi. Ti so postali politično dlo-kaj brezbrižni, načelno šibki, versko mlačni. -V takih pogojih ima komunizem lahko pot.
Ne mine dan ¡o odkritju novih poneverb, novih umorov, novih ropov, novih, zlo-einstvenosti. Časopisje o vsem tem. poroča z vsemi podrobnostmi, kmalu nato pa beremo o novih primerih zločinov, ki
so kakor natančna ponovitev prejšnjih, ki so bili opisani v tisku.
škoda, da ,gre zlasti mladina po tej zgrešeni poti. Nima več duhovnih idealov. Njeni ideali so filmi, filmski igralci in igralke, kričave popevke Jou box, ples, spolno izživljanje. IMhče več ne bere drugega kot „šund“ romane. V krasnem stanovanju nekega razmeroma visokega uradnika ital. televizije sem prosil, če bi mi pokazali tudi njegovo knjižnico. Gospa me je s ponosom peljala v drugo sobo in mi pokazala knjižno omaro z besedami: „Imamo prav vse prevode angleških in francoskih detektivskih romanov.“ Toda razen teh na žalost na policah ¡nisem videl prav ničesar lrugega.
V neki šoli sto metrov daleč od sv. Petra ,ki sama stoji prav pred' nekdanjo cerkvijo, je profesor verouka vprašal v razredu, ki bi odgovarjal 5. ¡razredu gimnazije, koliko jih gi'e ob nedeljah redno k sv. maši. Vstali so od 30 trije!
Po drugi strani pa je v vseh dobah in v vseh slojih še vedno najti krasne zlnačaje in odlične zavedne osebnosti. Nešteti ministri in prefekti, tudi taki, ki se zavzemajo za stike s -socialisti brez garancij, so kot praktični katoličani lahko marsikomu za vzgled. V Vsem tem je nekaj nerazumljivega.
Vsekakor bo ¡prej ali slej nujen tudi tu, kakor je dejal Pij XII., prerod nravi. če bo hotela katoliška stranka- v Italiji doseči kak uspeh, bo morala pričeti s prevzgojo mladine,- s poučitvijo svojih članov, z odločno akcijo, v kateri bo poudarila svoja načela in načela katoliške Cerkve, ki naj bi bila dejansko snova njenega delovanja.
Gospodarsko- se dežela še vedno krepko razvija. Polržavili so električno energijo, razširiti hočejo samoupravo z ustanovitvijo novih dežel, med njimi Furlani j o-Julijsko Benečijo. Hud odpor so pri tem pokazali liberalci in -neofašisti. Takrat je -bilo mnogo pisanja o slovenski nevarnosti. Nekaj nad sto tisoč Slovencev naj bi ogrožalo 50 milijonski italijanski narod!
Nekatere industrijske državne ustar nove kot IRI, v glavnem vodijo vse delovanje industrije v deželi. IRI, to je italijanska ustanova za industrijsko obnovo, je vložila po izjavah njenega predsednika Perillija v razna dela v letih 1958-62, 1660 milijard lir. Ustanova skrbi za gradnjo novih industrijskih objektov, za avtomobilske ceste, za graditev novih ladij, za povečanje proizvodnje vseh industrijskih izdelkov i. p.
Nadaljnja velika ustanova je ENI, narodna ustanova za tekoča goriva, ki jo je dvignil pok. inž. Mattei, ki je s svojo inclativnost-jo odprl Italiji trge in petrolejske vire v številnih azijskih deželah, pri čemer si je seveda nakopal veliko sovraštvo. Njegova smrt — treščil je s -svojim letalom na tla —, še vedno ni pojasnjena... Ta ustanova je poleg vsega zgradila 900 km dolg petrolejski vod Srednje Evrope. Iz Genove, -kamor ga pripeljejo z ladjami, teče surovi petrolej po tem vodu v čistilnice, ki so v Padski nižini v Paviji, druga v Švici, tretja pa je v Ingold-stattu v Nemčiji. Piva bo lahko očistila letno1 5 milijonov ton petroleja, druga 2 milijona, tretja pa 2 milijona 500 tisoč ton. Vod gre preko Apeninov in na dveh krajih preko Alp v višini 2000 metrov.
„Cesta sonca“ bo kmalu povezovala Brenner s Sicilijo. Železniško omrežje bo v kratkem vse elektrificirano- in povečano. Grade vedno nove ladje; nabavljajo- najmodernejša potniška reakcijska letala. Avtomobile imajo sedaj že razmeroma skromni poklici. Žal mnogo- kupujejo z menicami. Neplačanih menic je vedno toliko, da predstavljajo že resno nevarnost za vse gospodarstvo. Z -inflacijo- se dvigajo ce'ne. En kg telečjega mesa -stane že 2200 lir. Enodnevni penzion srednje vrste 2500 -do 3000 lir. Grozdje, ki je -lani v tem času stalo 70 lir kg, stane letos 150 lir. Najemnina za dvosobno stanovanje 35.000 lir. Naravno, uslužbenci 'in -delavstvo uveljavljajo povišanje plač,'ki gredo od- 50 tisoč navzgor. Tako nekateri žive v dokajšnji udobnosti, drugi pa v veliki revščini. Manjka nadzorstva nad cenami. Za isto blago ima vsak ¡trgovec drugo ceno.
Gledano iz daljave, bi rekli, da večina živi v dokajšnjem ¡blagostanju. Trgovine, zlasti veleblagovnice Upim, Standa, Cim, Rinascente, so vedino nabito polne. Je nerazumljivo odkod toliko denarja. Rini povsem izpreminja svoj obraz: že daleč v okolici rastejo ogromni stavbni bloki, ki silijo prav v osrčje mesta.
Ljudje so vajeni ¡tujcev, zato nimamo nobenih tež-av. Kdor živi dalj čas-a tu, se ¡počuti kar prijetno. Odkrili smo celo, da So komaj nekaj ur z avtomobi-l&m ¡od Rima, krasine gore z ¡gozdovi, kjer je pozimi ogromno priložnosti za smučanje, poleti pa za sprehode. S tem in z jezeri, ki so okrog, si z nekaj fantazije lahko ustvarimo košček našega slovenskega sveta. ‘	(Konec)
Buenos Aires, 5. septembra 1963
SVOBODJÄ sievEiiu
Strum a
Na plenarnem zasedanju Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenij so bili izvoljeni: za predsednika Vid, Tomšič, doted. predsednica; ljudske skup »čine SR Slovenije, v Soc. zvezi je n; predseniškem položaju zamenjala Mihi Marinka; za podpredsednika dr. Joži Vilfan, za tajnika pa ing. Mitja Rode
Razrešen je bil dosedanji predsednik Vrhovnega sodišča Slovenij-e Vlado Krivic. Na njegovo mesto je bil postavljen Lojze Piškur, dosed. glavni tajnik na univerzi; Vlado Krivic je bil določen za predsednika ustavnega sodišča Slovenije. Za ¡sodnike tega sodišča s ¡štiriletno mandatno dobo so pa bili določeni: Milan Apih, Jože Borštnar, dr. Miha Po tožnik 'in Miro Svetina; za sodnike s osemletno funkcijsko dobo pa ¡dr. Darko Černej, Milko Goršič, Jože Pavličič in Pavel Žaucer.
V Ljubljani ¡so po poročilih iz Trsta zaprli kanonika dr. Šimenca zaradi nagrobnega govora ob pogrebu jezuita Pate ta.
Stiska za prostore v parlamentu.
Ker imajo tako zvezna, kakor republiške skupščine po novi ustavi pet zborov (parlamentov), je v veliki isejni dvorani slovenskega parlamenta stiska za .prostore, kadar zaseda vseh pet zborov istočasno. Kajti vsak zbor imia po 70 poslancev, republiški pa 120. Kadar zasedajo istočasno vsi zbori v veliko sejno dvorano primaknejo še nekaj no vih prenosnih ¡sedežev.
Umrli so. V Ljubljani; ¡Pavla Zorman, Erna' Jankovič roj. Rozman, učiteljica v p., Marija Kenda, upok., Marija Kiauta roj Fatur, Anton Fakin, ravnatelj meščanske šole v p., Antonija Brecelj roj. Renčič, Petrina Žigon, Maks Remžgar, upok., Franc Miklavčič, bančni prokurist v p., Klotilda Praprotnik, profesorica Glasbene matice v p., Leopold Baumgartner st. in Anton Maležič, mlinar in žagar iz Gorenje vasi pri Ribnici, Teja Golič v Zemunu, Silvo
Modrijan, jamski vodja v Postojni, Drago Rosina v Mariboru, Milan Jaklič, pravni svetnik na Vrhniki, Marija Zupančič, trafikantinja v p. v ¡Dol. toplicah, Ferdo S/tonič pekovski mojster v Črnomlju, Jože Perc, uslužb. trgovskega podjetja v Celju, Rupert Jelovšek na Vfhhiki, Anton Jernejčič v Gornjem Logatcu, Ignac Valter, upok. na Golniku, ¡Pavel Likar v Domžalah, Anton Černigoj, strojnik hidroelektrarne Hubelj v Novi Gorici Vekoslav Primc v Mariboru, Janez Ucman, pos. v Vavti vasi, Jernej Novak v Trebnjem, Luis Macerle, ameriški povratnik v Trbovljah, Terezija Krevelj roj. Videnič v Sevnici in Marija Flego v Celju.
SLOVENCI VARGE M T
I
I
TTTTT7TTTTTTTTVTTTT7TTTVTTTTTTTTTTTTTTT
PORAVNAJTE NAROČNINO ! SVOBODNE SLOVENIJE
SPORED ŽALNE AKADEMIJE za žrtve Turjaka in Grčaric
I.
Petje mladinskega zbora Gallus pod vodstvom dr. Julija Savelli. Turjaškim junakom: recitacija (g. 'Maks Nose).
Slavnostni govor: g. Ivan Korošec „Iz ilovice“ — poje g. Vinko' Klemenčič.
Simbolična vaja: dekleta iz Ramo» Mejia z recitacijo g. F. Holozana. Petje moškega okteta pod vodstvom g. rcuaija ¿¡rasa.
Pesem: - „Oče, mati...“: vsi udeleženci.
II.
Žalna sv. maša, med katero bodo peli združeni Slovenski pevski zbopi.
Vsi preostali borci s Turjaka, Grča-•ric, Zapotoka in Rureška, naj zasedejo v dvorani prva mesita. Zastopniki ustanov, domov in društev pa drugo in, tretjo vrsto.
Vsi trojaki lepo vabljeni!
BUENOS AIRES
Nat Taboru v nedeljo, 8. septembra v Slomškovem domu v Ram.os Mej ii bo priložnost za plačilo naročnine in tudi za prednaročila ter predplačila za Zbor-nik-Koledar Svobodne Slovenije za leto
1964.
Mesečni sestanek SFZ
Slovenska fantovska zveza je imela v nedeljo, 1. -septembra dopoldne svoj običajni mesečni sestanek. Rekordno število- fantov se je zbralo iz vseh odsekov na ¡predavanje, ki nam ga je pripravil g. dr. Lojze Berce o zdravstvenih problemih mladostnika. Jasno in pre-veka od približno desetega pa do okrog prosto nam je razložil telesni razvoj člo-tridesetega leta.
Pokazal nam je vse posebnosti in značilnosti te dobe iz medicinskega stališča; bbdelal je glavne bolezni, ki jo ogrožajo ter razložil njih preprosto diagnozo, pravilno zdravljenje, posledifce, ki jih lahko pustijo na človeku. Obravnaval je tudi prehrano, pijačo, kajenje itd., skratka vse, kar je lahko ; žrokj nepravilnemu telesnemu razvoju; ] jeznim.
fantr .. enim ...j. v
Za res zanimivo predav" fe je g. predavatelja nagradili'ri ploskanjem, predsednik pa se. , imenu vseh lepo zahvalil.
Po pogovoru o preteklih i’ tekmah in turnirjih v okviru dni, je predsednik zaključil st.
Osebne novice	j t
Poroka. V soboto, 31. av. , o
sta se oo 7 zvečer poročila .	i v
Slovenski hiši v Buenos Airesu J rane Mehle in Frančiška Martinčič. Poročne r.V. jo izvršil §•. direktor A n to n Oreha.'.1, za priči sta pa bila: učvesti njena sestra ga. Mimi Martinčič, žet-inu pa Alfonz Lenarčič. - Novoporoeencena želimo mnogo sreče.
MORON-CASTELAR
Odsek SFZ Moron je imel 2t avgusta 4. ¡redni sestanek. Na njem je govoril g. župnik Tone Škulj o svojih doživetjih pri domobrancih. Z živo Itesedo je dpisal hude borbe slovenskih fantov za slovenske narodne in verske ;radi-cije ter njihovo veliko trpljenje po vrl nitvi s Koroškega.
Čeprav je bilo v zadnjem času na Pristavi več domobranskih prireditev so fantje z zanimanjem sledili govornikovim. izvajanjem. Po zanimivi debati in duhovni misli g. dr. Starca je /tajnik odseka Matjaž Kunčič zaključil uspeli sestanek.
V soboto 14. septembra bo skupno s članicami SDO „kresni večer“. Na sporedu so zanimive točke. O kresnih večerih in njihovih običajih y Sloveniji bo govoril dr. Julij Savelli.
.SAN MARTIN
Temelji orga/nizacije je bil naslov predavanja, ki ga je imel Rudolf Smersu na skupnem sestanku odbornikov in odbornic SFiZ in SDO v San Martinu. Razložil jim je pomen in bistvo organizacije, vrste organizacij in organizacijsko tehniko. Poudaril je, na, kaj je treba zlasti paziti pri organizacijskem delu: jasen cilj, daljši delovni načrt, delitev dela, demokratično iskreno vodstvo, disciplina, pogoste seje vodstva in pogosti sestanki, kontrola dela, zdrava kritika. Mladi poslušalci so z zanimanjem poslušali govornikova izvajanja.
MUNRO
/Ena izmed cerkva v Munro je posvečena sv. Rozi Limanski, zato je bilo tam preteklo nedeljo žegnanje in dopoldne slavnostna -sv. maša, pri kateri je pel slovenski ¡zbor Gollerjevo latinsko mašo; na orgijah ga je spremljal g. prof. Geržinič. Zbor je prišel v goste na povabilo Itukajšnjega Rupnika. Vsem rojakom, ki so se sv. maše udeležili, je bilo .prijetno pri srcu, ko so poslušali ubrano petje sorojakov. Zbor je po številu majhen., saj ga sestavlja le 10 pevk in pevcev, a je; zvočen in natančen v interpretaciji.
SAN JUSTO'
Sobota, 31. avgusta ob 20
Na krvavo rdeči podlagi je visela slika Balantiča, pod njo pa slovenska trobojnica s črnini pajčolanom.. Pred to Scenerijo so se vrstili: pevski zbor, govornik, dekliški zbor ¡DZ in recitatorji, ki so nam z izvajanjem Balantiča, Prešerna, Bohinca privabili solze v oči. Zbrali smo se, da se poklonimo spomi-
nu naših junakov iz Turjaka in Grčaric, ki so po zloglasnem, kočevskem procesu našli svoj zadnji dom v Mozlju, njihove duše ¡pa so stopile pred vsemogočnega Stvarnika, ki jim je na svoji desnici pripravil pravičen prostor. Posebno pozornost je na proslavi vzbujal prvič objavljeni Sonetni venec, ki ga je napisal pokojni domobranski častnik Niko šivic in ki v IV. sonetu takole poje:
Glas bolne grude udarja mi v uho . in jaz nad njo razpenjam roke svoje, da strgal bi trpljenja ji ovoje.
Preveč, preveč zavpila je v nebo
nasilni Smrti izročena kri — za možem žena, brat za bratom, joka... Kje mati je, da detetu dá soka?! vseh teh več ni. Od njih so le kosti,
lobanje bele in krvavi venci, ki glasno govore: „To so mučenci.“
Še vedno rastejo grobovi,
v katerih naši vrli spe sinovi.
O,	domovina, ti si mučenica!
Ulivajo se solze mi na lica.,.
Po vrstnem redu so nastopili: gdč. A. Jenko z Balantičevo: Prošnja zá besede; g. S. Bitenc z govorom, v katerem nam je pokazal tedanji položaj pred 20 leti ter ¡zaključil z, Očenašem; g. R. Bras z Bohinčevim,: Materin blagosloy, dekliški zbor: Vsi so prihajali in V Go-¡ renjsko oziram se; gdč. B. Maček s Ši-I vičevim Sonetnim vencem in g. Oven z j imenovanimi recitatorji z odlomkom ’iz ¡ Prešernovega Krsta pri Savici in Balan-| tičevo: Nekoč bej lepo. Scenerijo sta iz-I vrstno pripravila gg. Oblak in Lipu-¡ šček. Proslavo je zaključil pevski zbor j pod vodstvom g. Štefana Drenška s šti-i rimi pesmicami. Prireditev je izvedel | odbor Našega dom,a ter se z njo vklju-j čil v verigo proslav krajevnih organi-’ zacij, ki ¡se 'bodo združile v spominski j proslavi vseh Slovencev v slovenski dvo-I rani 15. t. m.
ŠAH
| V sobotop 24. avgusta sta ;se v Slom-; škovem domu pomerili v povratni tekmi domače moštvo in moš-to Našega doma. Moštvi sta ¡se predstavili v običajni postavi in je ob tej priliki ponovno zmagalo moštvo Našega doma z rezultatom 5 1|2 : 1|2. V soboto, 31., pa sta se v San Martinu srečali moštvi Slov. doma v San Martinu in Slomškovega doma prav tako v povratni tekmi; zmagalo je moštvo Slov. doma s 6 : 0.
¡Zadnja tekma ¡troboja, med -Slov. domom iz San Martina in' Našim domotii in Sloškovim domom Se bo vršila v soboto, 7. septembra v San Justu, kjer se bosta pomerili domače moštvo in Slov. dom iz San Martina za -prvo mesto.
II. mlad. športni dnevi
Kot znano so se na Mladinskem, dnevu v San Justu pričeli II. mladinski športni dnevi, ki jih organizira Slovenska fantovska zveza in sodelujejo naslednji odseki: Saiij Justo, Morón La-nus, San Martin in Ramos Mejia. Na Mladinskem dnevu v San Justu so Se Odigrale prve tekme v odbojki. Prejšnjo soboto pa se je odigralo prvo kolo v
WsaU teden ena
PRIJATLJI, ZDAJ VESEL BODIMO...
Pri j atiji, zdaj vesel bodimo, težave, skrbi pozabimo; najlepši je dan za dolenjsko stran, čast Bogu za to recimo.
Le bodite Gorenjci v snežninah, v svojih gorah in pečinah, žalostno je vse, kamor ozrem se po-vaših gorah in pečinah.
Vse drugač Dolenjcem sonce sije,
kolkokrat on brez skrbi zavpije:
Ljubi bratec naš,
vzemi v roke glaž,
in pij na zdravje tovaršije.
Tukaj se život redi in pase, kjer nam vinska trta rase; sladek je njen sad, vsak ga uživa rad, in gre tebi in meni v lase.
Le primi bratec, kupico v ročico in trdi z nami dolenjsko pravico! Čisto ga izpij, pa naprej nalij, saj imaš modro glavico.
■šahu in namiznem tenisu. Tako je odsek SFZ Ram.os Mejia gostoval v Lanu-su in se pomeril s tamkajšnjim odsekom. Rezultati: Šah: Ramos Mejia A : Lands A 1|2:3 1|2; B: 1:3. Namizni tenis: Ram.os Mejia A : Lands A 3:1; B: 2:2. V San Martinu pa so gostovali fantje iz Morona; rezultati: Šah: San Martín : Morón 3:1; namizni tenis: San Martín : ¡Morón 4:0.
Prihodnjo soboto, 7. septembra ob 19 se ¡pomerijo v šahu in namiznem tenisu: San Martin s San Justom v Našem domu, in Lands z Moronom na Pristavi. Prijatelji športa vabljeni!
OBVESTILA
IX. kulturni večer SKA -bo v soboto, 7. septembra, ob 19 pri Bullrichu, Sa-randi 41, Capital. Predaval ho g. R. Jur-čec o graditeljih sodobne Evrope (Talleyrand, Metternich, Bismarck).
Na Taboru v Slomškovem domu, ki bo 8. septembra, se bomo še posebej spomnili koroških Slovencev. Ob 10,30 pozdravi in otvoritev knjižne razstave; ob 11 sv. maša. Ob 15 popoldne nadaljevanje ¡sporeda. Vmes vesele koroške pesfi. Po kulturnem programu družabna zabava ob prigrizku in -dobri kapljici. Ne zamuditp! Pridite!
Družabna pravda sporoča, da sta se na njen poziv ¡brezposelnim, Slovencem javila dva rojaka, ki iščeta ¡delo. Prvi je mlad izučen železostrugar (tornero), drugi je starejši mizar, vajen vsega mizarskega dela, pa je pripravljen sprejeti tudi kako drugo delo. Kdor bi potreboval takih delavcev ali bi vedel za kako prosto mesto za omenjena rojaka, naj to takoj sporoči odbornikom Družabne pravde (tel. g. J. šest 2Í-3292).
Slovenski srednješolski tečaj v treh oddelkih bo v «soboto, 7. sept. ob 15,30.
Kupujte1 srečke za nagradno žrebanje v prid kulturnemu skladu Slomškovega doma!

Gallusov ¡jubilejni It o n e e r t
Slovenski pevski zbor Gallus v Buenos Airesu- je v nedeljo 1. septembra t. 1. proslavljal 15-letnico svojega obstoja in delovanja. Nastal je v letu 1948 kot nadaljevanje ¡Slovenskega emigrantskega ¡pevskega zbora, ki je deloval v največjem -slovenskem begunskem taborišču v Italiji v ¡Serviglianu- in Se-nigalliji ter je med drugim pod vodstvom tedanjega pevovodje Andreja Pogačarja dosegel višek s -svojim rimskim koncertom, -ko je pel pred samim papežem Pijem XII.
-Po ustanovitvi je bil Gallus dokaj časa edini pevski zbor -slovenskih de-
njih slavnostnih prilikah narodnih praznikov, škofovih -sprejemov, pa ob spp-min-skih žalnih heroikah. Gallus je bil naš edinstveni skupinski izraz. Naše domače blago, pa tudi — izvozno. Priznan od domačinov, klican na njihove slovesnosti, v radio in na javne ulične koncerte, pa celo pred samega ¡predsednika države... To je bil višek njegovega vzpona v prvem desetletju.“
V -članku „Zborovo delo od ustanovitve 'do danes“ so prikazani vsi dosedanji Gallusovi koncertni nastopi. Samostojnih koncertov in drugih pevskih prireditev je bilo 51, pri prireditvah
mokratskih naseljencev v Argentini.1 slovenskih izseljenskih organizacij in Pozneje je dobil več tovarišev. Tako | ustanov je zbor v tem času pel 27 krat, na področju Vel. B-s. Airesa pevske j na prireditvah drugih izseljenskih sku-zbore v Ramos Mejiji, San Justu, Slo-; pin je sodeloval 12 krat, radijskih in ■ venski vasi, San Martinu, v Mendozi pa : televizijskih pevskih oddaj je pa imel tamošnjega, toda m.ed vsemi je -obdržal j zbor v tem času 22. Poleg tega je zbor prvo in vodilno mesto ter je v vseh le- • -pe’l prva leta redno ppl slovenskih matih nastopal pred slovensko in inozem-, šah, v raznih argentinskih župnijah ter sko publiko kot reprezentativni pevski, pri številnih spominskih proslavah, -zbor -slovenske političhe emigracije. ! Leta 1957 -se je udeležil tekmovanja Petnajstletnico svojega delovanja je pevskih zborov v organizaciji Collegium pevski zbor Gallus proslavil s koncer-1 Musicum. V lastni režiji je izdal 3 plotom v nedeljo 1. septembra v dvorani , šče, za Jadran S.R.L. pa je pripravil 4 -Slovenske hiše na ¡Ram,on Falconu ter je bil čisti dobiček koncertne prireditve
Anice Rodetove, gdč. Vide Bedenčičeve ter Ivana Rodeta in Jožeta Vombergar-ja, ki pri zboru pojejo neprestano že polnih 15 let, ter dirigenta dr. Julija Savellija.
Mici koncertom je bil v dvorani spredaj na desni stropi v kotu postavljen Hip Jakoba Gallusa,'¡pod njim pa zelene palmove vejice, na 'zadnji kulisni steni pa odru je' pa 'Miha Gaser, sed. predsednik zbora, učinkovito nakazal slovensko vas s planinskim ozadjem.
Ko so po polurni zamudi ob 17 začeli prihajati pevci in -pevke v narodnih nošah pa oder, jih je občinstvo, ki je v dvorani in na galeriji zasedlo vse' razpoložljive -sedeže, sprejelo in pozdr-a-vilo z navdušenim ploskanjem.
Mešani Gallusov zbor je zapel najprej zborovo pozdravno pesem, nato pa je izvajal naslednji spored: Matija Tomc —- Tri kaplje Jezusove; Anton Foerster —■ Naše -gore, Zorko Prelovec — Pomlad, Anton. Lajovic -— Napitnic-a, Emil Adamič.— Kresovale tri devojke in Jakob Petelin-Gallus i— Ascendit Deus.
Ko je mešani zbor odpel navedene pesmi, so se mu na odru pridružili še člani Mladinskega Gallusovega zbora. Za-
namenjen kot prispevek pevskega zbora Gallus za ureditev dvorane.
Za ¡svoj jubilej je Gallus izdal spominsko brošuro, ki so jo vsi udeleženci dobili skupno z vstopnico. Uvodno besedo je ¡zanjo naipisa-1 'dir. Tine Debeljak. Delo in pomen zbora je označil z naslednjimi besedami: „Petnajst let že ¡poje
li so najprej sami tri Adamičeve pes-plošče.	'	j mi in -sicer Zabučale g-ore, Gor čez izaro
‘Vi spominski brošuri so dalje nave- ; -;n p0 vodi plava ¡ter Cirila Preglja — deni vsi avtorji, katerih pesmi je Gal- Kaj sem prislužil; skupno z mešanim lus pel v minulih 15 letih, -dalje poimen- j zborom pa nato še- Vasilija Mirka — So sko vsi člani pevskega zbora. Vseh je ,;a rožce.
47, in -sicer 16 sopranov, 11 altov, 8 ¡te- g tem je bil prvi del koncerta za-norjev -in 12 basov. Razveseljiva ugo- ključen. Navzoče občinstvo je Gallusove tovitev je, da smo med člani pevskega pevce nagrajalo z močnim ploskanjem zbora opaz-ili več novih mladih pevcev ju odobravanjem rib vsaki odpeti pes-
in pevk. V knjižici je nadalje objavlje-
Gallus med nami. Nam in ljudem, sre- I na slika celotnega pevskega zbora, ob ■di -katerih nam je živeti. Vedno je bil 15. jubileju, zatem pa sestavek „Nekaj
pojoče ¡srce naše skupnosti, njen najsil-mejši ubrani glas. Pel nam je v cerkvah,
obletnic iz naše glasbene zgodovine“, ki ga zaključuje -sliko „pevskih veteranov“
pri procesijah, na romanjih, pa pri sled- pri zboru t. j. gdč. Rože Golobove, gdč
mi. Na - -oder je prišel tudi Mozetičev Mapko ter je dirigentu dr. Savellija izročil velik šopek nageljnov, razporejenih v obliki -slovenske narodne zastave z z-’atimi pšeničnimi klasi ter z belo-■ zelenim trakom, t. j. barvami zastave
slovenske' prestolnice Ljubljane. Ob splošnem odobravanju mu je dejal, da ta šopek poklanjajo zboru „hvaležni svobodni Ljubljančani -za 15 let ubranega petja“. V imenu predstavniškega društva slovenskih iz-seljencev v 'Argentini je spregovoril pozdravne besed'© predsednik društva Zedinjena Slovenija g. prof. Lojze Horvat. Pevskemu zboru se je toplo zahvalil za njS-govo petnajstletno pevsko delo med slovensko emigracijo in za gojitev slovenske pevske kulture med nami. Na-prošal ga je, naj bi v slovenski skupnosti še nap-rej budil ljubezen do slovenske pesmi in jo ohranjal živo v vsej njeni lepoti med nami. Več šopkov so -zatem, dobili še tako dirigent, kakor tudi posamezni pevci in pevke.
Po odmoru se1 je koncert nadaljeval. Najprej je nastopil moški zbor Gallusa. Zapel je dve pesmi Franceta Marolta —- Tam za vaškim gričem, in Rada Simonittija Lastovkam. Zaključni del koncerta je -bil zopet namenjen zb-oro-vemu mešanemu zboru. Za ta del je bil določen naslednji spored: Karol Boštjančič — Za-gorsbi zvonovi, Slavko Mihelič — Roža na vrtu zelenem cvete, Milko Škoberne ■— Furmanska, Mirko Renner — Venček narodnih: Naša zemlja, Emil Adamič — Ne maram za te in Lu-dovik Puš — 'Venček dolenjskih napitnic.
Tudi te pesmi je občinstvo sprejelo z navdušenim odobravanjem, zlasti Rennerjev Venček narodnih -ter Pušev Venček dolenjskih napitnic. Odobravanje občinstva je bilo tolikšno, da je zbor moral še dve pesmi dodati. Ponovil je eno kitico iz Adamičeve Ne maram za te in za zaključek še -svojo pozdravno pesem.
Kot solisti so pri nedeljskem jubilejnem koncertu sodelovali gdč. Roza
Golobova (alt), ga. Marija Marinčkova (sopran), gdč. dr. Marija Prijatelj (sopran), gdč. Anica Rode (sopran) ga. Vera Šušteršič (sopran) ter Jože Malovrh (bariton), La-d-o Lenarčič (bariton.) in Ivan Rode (tenor).
Vse pesmi je zbor pel pod vodstvom dirigenta, 'dr. Julija Savellija.
Tako -smo v nedeljo prisostvovali Gallusovemu jubilejnemu pevskemu slavju. Petnajst let obstoja -pevskega zbora je lep jubilej. Bil je lep že v normalnih razmerah v domovini. V izseljenstvu je še.lepši in ¡pomembnejši, ker je -z njegovim obstojem in razvojem združeno in povezano požrtvovalno in nesebično delo pevcev in pevk ter vseh tistih, ki so zboru na kakršen koli način omogočili, da je vso to dobo lahko brez prestanka gojil slovensko pesem.. Ta pa je največje in riajlepše -bogastvo, ki -smo ga prinesli s seboj v veliki svet. Saj je najčistejši, -najleplši in majplemenitejšj izraz vsega, kar sploh premore slovenska, narodna duša, slovensko narodno srce. Zato pa je slovenska pesem tudi lahko najmočnejša vez, ki druži posameznike in skupnost, saj je pesem, tista, ki človeka dviga in -plemeniti. Zato je pravi pevec vedno tudi dober človek in pevska tovarišija je najlepša tovarišija. Saj je „lep božji dair čedno petje“ in „kjer ljudje lepo pojo, tamkaj je dobro biti“, kakor je ugotovil naš veliki cerkveni knez, narodni buditelj in pevec Slomšek.
Zato mislimo, da govorimo iz srca vseh slovenskih izseljencev, če čestitkam pevskemu zboru Gallusu k njegovemu petnajstletnemu pevskemu jubileju, pridružimo željo, naj bi zbor obstojal še naprej, se vedno bolj razvijal in spopol-njeva'1 ter med nami postal -tista močna vez, ki nas druži in plemeniti. ' -Ij
Stran 4
SVOBODNA
L O
Eim
Buenos Aires, 5. 9. 1963 - No. 36
OBVESTILA
Odbor Slov. doma v San. Martinu obvešča vse rojake v sanmartinskem okolišu, da jih bodo v naslednjih dneh obiskali poverjeniki in prosili za dobitke za 'tombolo. Vsak naj daruje po svojih močeh in s tem pomaga k izpopolnitvi doma.
Razstava slovenske knjige: Na nedeljskem taboru v Ramo,'s Mejia bodo razstavljena v Argentini izišla knjižna dela. Poleg bo omogočen tudi nakup posameznih izdanj. -Razstava bo odprta ob vsakemu vremenu, 'taborno slavje pa se v slučaju slabega vremena prenese na poznejši datum, ki bo pravočasno objavljen.
Žalna, Spominska proslava za žrtve Turjaka in Grčaric naj bo izraz najgloblje hvaležnosti živih in svobodnih Slovencev tistim junakom, ki so v najtežjih okoliščinah branili naše svetinje, našo svobodo in naše domove. Zato naj ne bo Slovenca ali Slovenke, ki bi dne 15. septembra ne sodeloval pri spominskih proslavah. Vsaka družina naj bo zastopana vsaj z enim članom, ako ne morejo priti vsi na proslavo. Vse prosimo, da pridejo točno na akademijo. Opustimo ploskanje. Udeležimo se — če je le mogoče — prav vsi tudi sv. maše zadušnice.
Pred akademijo se bodo pri vhodu v dvorano delili lični programi (delo arh. 'Eiletza). Vstopnine ni; pobirali pa se bodo prostovoljni prispevki za kritje znatnih stroškov v zvezi s to proslavo.
„Izročila“ .poudarjajo individualnost naroda. So narodi z enakim jezikom, a jih razlikujeta njihova zgodovina in tradicija. Zavedajoč se tega dejstva, mladinske organizacije pripravljajo za soboto, 19. oktobra, svojo prireditev pod geslom: „Mladina ohranja izročila“.
Romanja Družabne praivde letos me bo. Odbor se je začel že zgodaj zanimati, da bi dobil kako prosto nedeljo in je prvotno določeni datum za romanje že dvakrat spremenil. Klub tem.u mu ni uspelo najti nedelje, na katero ne bi bila napovedana kakšna večja prireditev. In da ne bo jeze in zamere, odpoveduje
Družabna pravda svoje tradicionalno romanje.
Sestanek SDO Ramos Mejia bo v nedeljo, 15. septembra ob 10,15 v Domu.
Duhovne vaje za izobražence bodo v petek, soboto in nedeljo, 20., 21. in 22. septembra v Domu duhovnih vaj, ulica Earcena 1535, Capital. Pričetek v petek ob 19.
Za sanmartinsko tombolo so že na prodaj tablice. Dobe se pri vseh odbornikih Slov. .doma v San Martinu ter pri poverjenikih in poverjenicah odbora za prireditev tombole. Na razpolago so tudi v ostalih slovenskih domovih. Glavni dobitek ho letos moderen televizijski aparat. Ostali dobitki pa bodo: radijski kombinado RCA Victor, plinska peč z garafo (Arthur Martin), radijski aparat Serra, moško kolo, žensko kolo, jedilni pribor in posodje za jedilnico in še številni drugi dobitki.
SKAD vabi vse člane in prijatelje na predavanje č g. dr. B. Rozmana o Balantičevem iskanju vrednot, ki bo v soboto, 14. sept. ob 18 v Slov. hiši.
8. SEPTEMBRA
•	Ob 10,30: pozdravi^ @ Otvoritev razstave
•	Sv. maša 9 Kosilo
•	Petje koroških zborov
9 Ob 15,30: Mladi „Gallus“ poje
•	Naš tabor - govor
•	šola Antona M. Slomška — nastop
•	Rajanje — telovadba
•	Pod oknom
•	Veseli ples
•	Koroške slike
•	Nagradno žrebanje
•	Zabava
•	Sodeluje „Donau Melody“
Ne zamudite!
Pridite!
T
A
B
O
R
Krožek SDO in odsek SFZ Mordn
pripravljata v soboto, 14. sept. zvečer „Pomladanski kres“. G. dr. Savelli bo govoril o kresnih običajih v Sloveniji.
Vsakoletna proslava slovenskih šolskih otrok na čast škofu Slomšku ho v
nedeljo, 22. septembra, popoldne v Slovenski dvorani.
22. SEPTEMBRA 1963
vsi v Lanús!
MLADINSKA
PRIREDITEV
Vabita odseka SDO in SFZ
ŽALNA SPOMINSKA PROSLAVA ZA
ŽRTVE TURJAKA IN GRČARIC
bo v nedeljo, 15. septembra
DOPOLDNE ob 10,30: bo ob navzočnosti zastopnikov vseh slovenskih domov in društev polaganje venca v stolnici na grob generala San Mantina, Osvoboditelja Argentine.
POPOLDNE ob 17: bo ŽALNA AKADEMIJA v dvorani Slovenske hiše.
PO AKADEMIJI bo sv. maša zadušnica za vse pokojne junake iz Turjaka in Grčaric v dvorani Slovenske hiše.
SLOVENSKI DOM V SAN MARTINE
TOMBOLA
6. oUtobra
•So tablice že v prodaji, povsod se jih lahko dobi: v pisarnah in mnogih tovarnah, v barih in itudi kavarnah, pa tudi v vseh naših Domovih. Le kupit naj vsak pohiti!
¡ESLQVENIA URBE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: lamón Falcón 4158, Buenos Airea
T. E. 69-9503 Argentina
Vsem znancem in prijateljem sporočamo žalostno novico, da je 28. avgusta preminula naša draga nepozabna soproga, mama, stara mama, tašča, gospa
T ily Holy, roj. Juris
K zadnjemu počitku smo je .spremili dne 29. avgusta na pokopališče v Olivosu.
Žalujoči:
Franjo Holy, soprog; D ušla n in Bojan, sinova; , Liljana in Ljubica, snahi; Liljana, vnukinja
Slovenskim rojakom sporočamo, 'd'a je .po daljši bolezni um.rl dne 28. avgusta 1963 v San Justu član društva Zedinjena Slovenija gospod
J ah o b H ole n c
K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 29. avgusta na pokopališče Villegas v San Justu.
'Sv. maša zanj bo 14. t. m, ob 6,30 v Villegas 4647, V. Devoto.
Zavednega rojaka bomo ohranili v lepem spominu.
Zedinjena Slovenija
Dr. José Lozar
ABOGADO
Tucumán 1438
planta baja ofic. 2 de 8 a 10 y de 17 a 19 T. E. 46-5458
o o?n ¡pr-■ c Og • Oj; O <	FRANQUEO PASADO Ceneenión N» *77*
	TARIFA REDUCIDA Concesión N SKU
Registro Nacional de la Propiedad. Intelectual No. 770.902	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto .963: za Argentino $ 650.—; za Severin Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
Calieres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta- baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
r. E. 35-8827	Bueno* Airea
■Sporočamo žalostno novico, da je preminul od kapi zadet med' zlatomašniško pridigo v Trnjem naš dobri brat in stric
msgr. Janez Kalan
župnik na Knežaku, dekan Trnovski in častni kanonik.
luč sveta je zagledal dne 24. junija 1894 na Suhi piri Škofji I , zadnje zemsko bivališče je pa 'dobil na. pokopališču v Knežaku. .. Vsem, Id so ga poznali, ga priporočamo v molitev!
žalujoči bratje in sestre z družinami 0< ‘ d-Argentina, Suha, Ljubljana, Sevnica
Lem .prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da je i 28. avgusta 1963 umrl na svojem dom.u v San Justu naš
oče, gospod
Ž>-vy- B ir irc------“----.
K zadnjemu počitku smo ga položili v sredo, 29. avgusta 1963 p pol 5 popoldne na pokopališče Villegas v San Justu.
Ob bridkem življenskem udarcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob izgubi dragega očeta na kakršen koli način pomagali. Zlasti smo dolžni zahvalo Mačkovi mami za vso postrežbo bolniku v njegovi bolezni, zatem Krajnikovi družini, Jožetu Levstiku, Kosan-Čičevim, Žgajnarju in švigeljnovim, ki so nam bili ob očetovi smrti ob strani, lepo zanj uredili mrtvaški oder in vse pripravili ter uredili za njegov pogreb. Posebno zahvalo izrekamo g. Janezu Kalanu za vodstvo pogreba in g. Janku Merniku za asistenco pri pogrebu.
Prav tako se hvaležno spominjamo vseh številnih rojakov, ki so prihajali kropit našega mrtvega očeta na mrtvaškem odru in ga tudi v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji zemski poti.
Zahvalo izrekamo tudi Zedinjeni Sloveniji za izplačano posmrtnino.
Vsem iskreni Bog plačaj!
Žalujoči otroci:
V Argentini; sin Vencelj, v Minnesotti ZDA, hči Julka por. Samsa in v Škofji Loki hči Kristina por. Demšar
IVAN PREGELJ:
Otroci
Napol oblečena se je vrgla v mehki stol ob postelji. Luč na mizi ji je oblivala izpod rožnatega zakrivala vse telo. Samo obraz je ležal v somraku bra-vnega slepila. Deklica je trudno mislila samo vase. Oči je imela uprte v krzno pod nogami, misli so ji neurejeno vstajale iz nejasnega občutja, ki ni bilo ne dolgčas ne bolest, samo nekaka neprijetna nemoč: bolezen krvi, .ki trpi pod •nizkim 'tlakom slabega vremena, bolezen duše, ki je žejna razmaha, veselja, vriska v sončni poldan. Mehko vonjiva toplota je lila od peči, katero so ji zakurili pod večer, na okna so bile deževne kaplje, zamolklo je šumelo nekje zunaj ob žlebu, uspavajoče, venomer kakor tihi ritem švarcvalderice na steni.
Slavica je, kakor telesno tonila vse globlje v čudno nemoč, sladkost prečudne teže. Saj niso bile misli, kar je bilo v njej. Vstajalo je, valovalo in zopet legalo na d’no. Na prsih je tiščalo, a ni bilo neprijetno, spreletalo je telo, da je streslo hladno in je zopet objelo soparno. Preden se je bila odpravila spat, se je bila skopala. Kopel ji je ležala v krvi in koži, vonjivost mehke, zdrave in čiste sle je tlela v krvi, kakor sok v drevju, ki se pomladi razvija v cvet in list. še nikoli ni občutila Slavica v to-
!jl! p!	69
sonca
liki meri svojega telesa, svojega zdravja, kot ta večer, ko jo. je bilo zagrnilo, kakor da je vino pila. Njena čista duša je vstajala proti klicu krvi in je nemočna padala v sladko brezmoč, razum in volja sta se lovila za vtisom, in mislijo, ki M razgibala živčevje in ohlapnost mišičevja, žalost je hotela vstati proti domišljiji, ki je hotela slikati in pripovedovati o slasteh brez meja in ni znala, ker je rastla iz vrta, kamor še ni bila dahnila najmanjša senca pohotnosti. Samo mehki, sanjavi poeziji dekliških albumov podobna se ji je bila oblikovala duša v prizore ljubezni, ki so ji bili živi, kakor na dlani: on ji je govoril s tiho tožečo besedo o cvetju in lepoti in ji božal roko. čutila je živo prste, ki so prosili, ali smejo seči do komolca. Od nekod so dehtele rože, ki jih ni ipoznala, luč je sijala. Ni bilo. sonca, niso bile zvezde, ni bil mesec. Tolika tišina je bila vseokoli. Oči se niso upale, da bi videle, kdo je, ki ji govori in prosi s prsti ljubečimi. Čudno se ji je zgenilo v srcu, kakor strah, ki vstane nenadoma: Ali je ali ni? Tako živo se je bila včustvovala v vzdušje svoje nedolžne in naravne sanje, da je resnično pogledala kvišku in se zavedela. Slika njenega sladkega obraza, in
rahlo oblečenega telesa ji je pogledala iz zrcala nasproti, da se je vzdramila. Z bolnim vzdihom je vzrastla iz stola in si šla z obema rokama .po igle v laseh. Sladko so se ji razsuli svetli prameni čez senca in vrat na opojno polt golih pleč. Z glavo, nagnjeno na desno stran, jih je ©hlapno lovila v tri pramena, do jih zveže za spanje. Ko .se je tako opletala, si je gledala oči v zrcalu in je z bridko mislijo ponovila:
„Malo poznajo moški naše oči.“
Val deževnih kapelj je sunil v vetru glasneje v okna. Od nekod je potegnilo hladno. Otroška neprijetnost večerne samote je objela deklico. Tih in hiter pogled se ji je utrnil k sliki Bogo-rodice na steni...
Nekaj pozneje je bila v blazinah in je šepetala v polsnu besede svoje otroške večerne molitve:
„Angelček varuh, ti mene varuj, kakor si m.e varoval ta dan, še to noč... “ Potem je vse ugasnilo in le deževne kaplje so v sunku vetrov plale v okna, v strešnem žlebu je žuborelo, kakor bi venomer pelo z besedo učitelja Sivca: „Lahko noč, Gloriosa, Gloriosa!“.. . Sredi noči se je deklica zdramila in planila z golimi pleči izpod odeje in iskala s plahim vzklikom, po sobi. Medel svit večne lučce pod sliko Bogoro-dice je polnil sobo in pomiril deklico, da je pol bedeč, pol dremaje podprla glavo in se zagledala v sliko. Bridkost,
ki so jo bile rodile deklici sanje, je vstala živo v njeno spoznanje; zaprosila je vdano, proseče:
„Mati sveta, ne daj tako. Čuvaj mojo dušo, čuvaj moje telo. Ti veš, da nočem grdega, da ga sovražim. Mati, čuvaj!“
Tiho, blagoslovljaje so ležale svete oči na njeni bolesti.
Ura na steni je zapela štirikrat. Slavica je zopet legla. Dremajoč je hotela pozabiti, kakor ji je bilo vstalo v sanjah, in ni mogla. S krčevito boljo je začela peti uspavanko, ki jo je znala iz knjig in je doslej ni pela še nikoli:
„Eden, dva, kaj velja, tri štiri, mo-toviri...“
Norčave besede so ji udušile misel in živce. V prvem, svitu jutra je zaspala. . .
Planila je iz spanja in je videla, da je ura deset. Vrgla se je v obleko, ki ji je v sladkem neredu ležala na krznu po tleh. Z boso nogo je zadela v nekaj trdega in se sklonila, da bi pobrala. Bil je samokres, ki ga je bila vzela Pozniku.
Oblekla se je naglo in si ppčesala lase. Stopila je k oknu in videla, da je jutro deževno. Sive mlakuže so ležale vseprek trga, razori na vrtu so tonili v 'temnorjavih mlakah. Votlo je bobnelo izza vogala pod hišo. V misel se je oglasila melodija pesmi, ki jo je pel Albin:
„Est ist spät, es ist schon kalt...“
Tako ji je pelo uporno ves čas, dokler ni stopila v kuhinjo, kjer ji je dekla Meta postregla z belo kavo in kruhom, ki ga je bila pravkar zajela iz peči.
Ko je pozajtrkovala, se je vrnila še enkrat v spalnico. Mimogrede se je pogledala v zrcalu in se spomnila večera in noči.
„Zoprno,“ je zamrmrala. Potem pa si je zopet poiskala oči v zrcalu in menila bridko:
„France pač, France pozna oči.“
In zahotelo se ji je, da bi ga videla in je stekla po stopnicah v vežo in na trg. Privzdignila je krila, preskočila nekaj mlakuž in zasopla prišla v Po-znikovo kuhinjo. Ne da bi potrkala, je odprla iz prazne kuhinje v sprejemno sobo svojega svaka. Obstala je kakor prikovana na vratih. Za malo okroglo mizo ista sedela France in — Rosan-dič.. .
*
In zdaj sta šla z Jurajem isto pot kot nekaj prej s Francetom mimo znamenja svete Lucije, patrone za oči zdrave in jasne, mimo1 kraja, kjer je bil Frence utrgal od cvetu trdne vere. Še je bilo cvetja tam, a bilo je kakor ute-peno v tla, od močnih nalivov umazano in uvelo v mokri zemlji, ki se je bila razlila od krtin. 'Čudna bridkost je stisnila Slavici srce. Dvomi, ki so se 'bili od jutra do te pozno popoldanske ure v njej nekako polegli, so vstali znova.