, rr
r V .
t
"Proletarec je delavski list za mislece čilalel je
J
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
I*-
' GLASILO # PROSVETNE MATICE J.S.Z.
ST. — NO. I3S7.
l.iHrrrU mm mrrmmé-rtrnmm matter. Ilr<fuil>rr A, INT, nI Ihr »»*< «lilr« ■ t < klm»«. II».. ■ *»«!«»» ihr Art nt < «B|r»u nt Mnrrb »H. 1*7».
CHICAGO, ILL., 11. APRILA (April 11), 1934.
618
I*ut»ll«kr4 wrrklr at
-.tua* \s. «h» k at.
LETO — VOL. XXIX.
BOJ

PROTI DELAVSKIM UNIJAM
CARJI INDUSTRIJE NOČEJO OVIR PRI IZKORIŠČANJU
Boj proti Wagnerjevi predlogi. — Kompanijske unije se mnoze. — NRA se uklonila kapitalistom
PROTESTI, KI NISO POMAGALI
PREDSEDNIK lloosevelt je s svojo poravnavo spora med avtno industrijo in A. F. of L. v vprašanju ollike orga nizacije storil svobodnim unijam veliko kvara, ker je \ načelu odobril tudi kompanijske unije. Njegovo stalil? je da če se delavci svobodno izrečejo za kompanijsko unijo, je legalizirana. Tudi ako večina delavcev ni zanjo, sme biti re-prezentirana pri kolektivnem pogajanju na podlagi števila svojih članov. S to zmago so se zastopniki avtne in lustrije ki je bila doslej neunijska, upravičeno ponašali, kajti zanašajo se, tla če unija že mora biti, se bodo delavci izrekli zt kompanijsko.
Ta neugodna poravnavat----------------
spora v avtni industriji je opo-j večjim izkoriščevalcem delav-gtiniila kapitaliste, da so za- stva.
čeli z oi en živo proti organiziranju delavcev v unij?, razen v kompanijske, iir ob enem so napravili silovit pritisk na člane kongresa proti VVagnerjevi predlogi. VVagnerjeva predloga je izpopolnitev točke 7A v niri. Spisana j? v prilog svobodnih unij in ne priznava kom partijskih. Ameriška trgovska komora je vložila protest proti nji in istotako vse druge zveze industrialcev. Kapitalistično časopisje pa s spretno kampanjo slepi eitatelje, da unije s svojo vsiljivostjo in stavkami ogrožajo povračanje v boljic razmere.
Magnati pojasnujejo, da zmanjšujejo delavnik in zvi-šavajo plače brez pritiska u-
nij. Ko bi povedali resnico, ! priznali, da so to storili v De-troitu in v nekaterih obratih drugje zgolj zato, da bi preprečili organiziranje delavcov v A. F. of L. in ob enem z zvišanjem plače in skrajšanjem delavnika odvrnili vzrok za stavko.
Ameriški kapitalisti smatrajo, „da je šel predsednik Rooscvclt s svojo Niro, s katero se umeava v zadeve pri-	tabor, vatnega businessa, predaleč. Pravijo, da jc stara ameriška tradicija svobode v industrijskem razvoju kršena in zahtevajo, da so naredbe za nadziranje in reguliranje privatn° industrije in trgovine odpravi.
Odborniki A. F. of L. in drugih unij odgovarjajo,
Predsednik Roosevelt o vsen tem molči. Opozicija prot njegovim načrtom in planiranju v kongresu narašča. Kapitalistično časopisje se veseli tega "rebeliranja", češ, dv so poslanci že parkrat dokazali, da ne bodo več na slepo sledili Rooseveltovim priporočilom.
Že več ko eno leto vlada deželo Rooseveltova administracija, ki je obetala "new deal" za pozabljenega človeka in grozila menjalcem denarja in izkoriščevalcem. Mnogi, ki so vrjeii, da je vlade plutokraci-je konec, dane« vidijo, da *6 menjalci denarja in industri-alci še prav tako vladarji in lastniki Zed. držav, kakor so bili pod Hoovrom. In "pozab
Soc. stranka v wis-consinskih mestih oridobila na moči
Koncem marca »o prenehale aluzbe delavcev, ki j'h j« preko sime zaposlila vladna CWA. Dne 31. marca so v rasnih mestih demonstriral proti ukinjanju zaslužka. Kljub temu ao kili odslovljeni. Na sliki ja eden iamed tisočerih prisorov is demonstracij 31. marca. Detektivi razganjajo demonstrante.
BORBA NA INDUSTRIALNEM POLJU POSTAJA OSTREJŠA
Stavka pri Cambell Soup kompaniji. — Skrajšanje delavnika v premogovniški industriji
Lani jc Hugh Johnson, na ljcni človek" je še vedno po-ičelnik NRA dejal, da delavci zabljcn in v pomanjkanju.
Seaman Auto Body korpora-ciji v Milwaukceju se ni po-
zdaj nimajo vzroka stavkati, ravnana. ker jim jc NRA izvojevala mi-; V Detroitu je dne 5. aprila nimalne plače in skrajšanje zastavkalo nad 1,500 delav
Neresnično poročanje o Severingu
Proletarec je v prošli ste- ' se lahko rešujejo prod delav- ¡ plač.
delavnika, razna nesoglasja cev Motor Products korpora-med delavci in delodajalci pacije. Zahtevajo povišanje
vilki na prvi strani zaeno z drugimi časopisi porečal, da je prestopil bivši socialistični vodja in bivši pruski notranji minister Kari Scvering v na«
Severing odločno zanika, da je prestopil k Hitlerju, ali da jc napisal brošuro "Moja pot k Hitlerju".
To vest je priobčil dne 15. marca na prvi strani z velikim naslovom komunistični list Volk-zcitung v Saaru. Ne-dalkje na notranji strani pa jc kapitalisti nimajo vzrokov za | imel v isti številki popravek z pritožbe, kajti pravilniki, ki drobn m tiskom, da vest o Se-
so jih sprejeli s posredovanjem NRA, so v resnici v prid njim. Delavci imajo od njih zelo malo koristi.
Na zasliševanju pred kongresno komisijo o VVagnerjevi predlogi je rekla žena penn-svlvanskega guvernerja M rs. Pinchot, da je Hugh Johnson, načelnik NRA. kapituliral pred magnati jeklarske indu-
Pri volitvah .'L aprila v Wis-cotisinu so prodrli trije socia-l stični kandidati v Sh?boyga-nu v okrajni odbor in eden v mestni svet.
V	Kenoshi sta prodrla dva socialista v mestni svet. To je irvo socialistično zastopstvo v t<*m mostu.
V	West Allisu sta prodrla dva socialista v šolski odbor.
Manj ugoden je rezultat v Milwaukee ju, kajti socialistični aldrman .John Wartehow, ki ga je imenoval na izpraznjeno mesto župan Hoan, ni bil izvoljen. Njegov nasprotnik ga je porazil z 286 glasovi večine. Socialist Carl R. Hanipel je bil ponovno izvoljen za mirovnega sodnika, medtem ko je bil Morris Stern socialistični kandidat za okrožnega sodnika poražen.
Proti socialističnim kandidatom so agitirali vsi lokalni listi, razen socialističnih, in milvvauška izdaja čikaške Tribune. Kampanjo proti njim je med drugimi financiral tako-zvani "power trust", ker deluje župan Hoan in soc. stranka za zgraditev mestne elektrarne in plinarne.
V	mihvauškcm mestem svetu imajo zdaj večino nestran-karji.
skim odborom.	, v Chicagu je poseben de-
Ali stavk je kljub temu j lavski odbor uvedel po navo-mnogo — pravzaprav čezda- dilu iz Washingtona preiska-I jc več. Delavci uvidevajo, da I vo pri Chicago Motor Coach jih vlada kakršna je nc bo re-1 kompaniji. V svojem poročilu, šila nizkih plač. Kapitaliste poslano Hugh Johnsonu, na-bi bilo v danih okoKčinah mo-!čelniku NRA. pravi odbor, da gočo prisiliti na koncesije de- se kompanija nc ravna po do-i lavcem le z dobro organizaci- loč.bah NRA, in da odslavlja jo in stavkami.	| delavce, ker so pristopili v
unijo. Odbor poroča, da naj
V Camdcnu, N. J., J»' za-
se trj kompaniji plavega orla
stavkalo 2,000 delavcev Cam-, • o i	•• m • odvzam \
bell Soup kompanije. Place-1	...
Kompanija ima delavce or-
V svoji uniji, in ta
veringu na 1. strani ni resnična. Veliko ljudi tistega popravka niti opazilo ni. Dne 1. aprila je ponatisnila vest Rheinisch Wostphalische Zeitung i panijl dovolil, da smo za aprilsko potegavščino in žiti svoje delavce j(skel za njim stoteri drugi listi po svetu.
vala jih je od S10 do $L> na . , . . .	... /a niz ira ne
teden. Lani je izdala za place ......
. .	nnn nnt\ unija p» poslala v javnost iz-
svojim delavcem $3,000,000,.	' '	. . • . .
,. . , ,	«m A«« nftft javo, da so z delovnimi raz-
za dividende pa $10,000,000.	.
j— « »	• • u itt merami pri ( hicago Motor
7a oglašanje svojih produktov ,, . . 1 • : i i »i rf\r\m\i\	• t oach kompaniji povsem za-
je izdala $1,500,000.	, . •• • .
> dovoljni, in da so proti ume-
2upan v Camdcnu je kom-!
Čeden profit
Standard Oil kompanija stri je in da je NRA zda j v res-j (k()rporacija v Indiani) je na-niči orodje kapitalistov, ki pravj|a |ani $17,674,351 čistega dobička.
dobe na škodo delavcev vse kar hočejo. Njene izjave so bile senzacija, ker jc tako brez ovinkov nlrlolilla John-sona, da govoranči kakor da je za protektiranje delavcev, a v resnici pa službuje naj-
Odvisni od reliefa
V New Yorku jc nad milijon ljudi odvisnih za preživljanje od javne pomožne akcije.
e Rom- na vanju "zunanjih" unij.
oboro- x\lA ni zadovoljna s to kW ;e). Po-, panijo — pravi izjava kompa-leg te sta v Camdcnu dve ( nijnke unije — strn i vodstvo drugi veliki stavki, namreč pri družbe najbolj e, če samo vr-Radio Condonsor kompaniji Mc plavega orla. Kompanija n pri New York Shipbuilding j pa jt, začela s plačano pr:>pa-kompaniji.	gando v čikaških dnevnikih
(»us Patterson, predsednik proti umešavanju "zunanjih" delavskega odbora za sodelo- unij v njene obrate, vanje z unijami, ki ga j? usta-1 Nekatere kompanije so po-
"Redistribucija bogastev
f f
novih» čikaška socialistična organizacija, je bil aretiran, ker jc pred delavnico Cambell Soup kompanije razdajal letake o stavki v Camdcnu.
Delavci Nash Motors kompanije v Kenoshi in v Kacinu, ki .«o na stavki nad pet tednov, so z veliko večino zavr
IZ poročila o vplačanem dohodninskem davku, ki ga je objavil finančni tajnik Henry Morgenthau, ie razvidno, da "distribucije" bogastev pod "new dealom" ne bo. Njegove številke povedo, da »o postala velika bogastva ie večja, da »o bili profili korporacij in bogatih posameznikov lani večji Ua-kor predlanskem, medtem ko so tisti, katerih dohodki znašajo do $5,000 na leto, plačali letošnjega marca tri milijone dolarjev manj dohodninskega	J^^ldÜB kompanija. smatrajo de Demokratski ^ngresniki, k, so obljubljali distribucijo j	za nezadogtno>
slednje tedne zvralc* plačo, | kar je časopisje jako nagla-1 šalo. ni pa povedalo, da so kljub tem zvišanjem . e ve I no znatno manjše kakor so bile I. 1930.
Z novim reguliranjem delavnika v premogovnikih — zdaj je dolorcn na .'55 ur v glj sporazum, ki ga jc sprejel j tednu, in z določbami o pla-odbor unije s posredovanjem fah' rudarji, ki so plačani posebnega odbora, ki ga jc 0il količine nakopanega preimenoval predsednik Roosc-> mo»a' zt'10 nezadovoljni, ker volt za re"evanje sporov v p°meni zanje znižanje za-avtni industriji. Odbor je spe-, razum sprejel in ga predložil
Klerikalizem v Španiji ojačan
Večina v sedanji španski zJjpmici. ki je pod klerikalnim vplivom, ic sklenila, da bodo katoliški duhovniki v Španiji spet prejemali plačo od države, kakor so jo pod monarhijo. 7,500 duhovnikov bo dobivalo približno po 1273 na I'to.
Debata o predlogu je bila burna. Socialistični vodja Indalecio Prieto je dejal v svojem obsojanju buržvaznih republikanskih kameleonov med drugim: "Cisto lahko je razumeti, da so katoličani za to postavo, ampak vi, ki pravite, da ste radikalni republikanci, ste s privolitvijo v to postavo postali izdajalci republike."
Papež in Nemčija
Hitlerjeva vlada in Vatikan nista v najboljših odnotajih. Vzrok je, ker Hitler zahteva, da se morajo tudi cerkve in duhovščina v Nemčiji podvreči njegovi volji. Ko jc papež nedavno svaril pred paganiz-mom, s? je oglasil eden nazij-skili poglavarjev in dejal: "Gotovo ni mislil nas, kajti papežev hoj je tudi naš boj. Dokaz temu je, da smo v Nemčiji zatrli brezbožna društva in pa naša vojna proti socialdemokratom, ki so podpirali svobodomiselno gibanje."
VLOGA» FAŠIZMA V RAZREDNEM BOJU
delavcem v odobritev ali odklonitev. Deset odstotkov povišanja plaîe, ki ga je ponu-
bogastev", bogatašem torej niso nevarni. Najtežje davke nalagajo na ramena malih ljudi, profile pa proleiirajo. »
Ko to pišemo, stavka
brezposelnost v Angliji
V Angliji je bilo meseca marca registriranih 2,201,577 brezposelnih, kar je nad pol milijona manj kakor pred le-pri tom.
Katoliški tisk v Nemčiji obsojen poginu
Sodišče v Duisburgu je od-lovilo, "da katoliško časopisje v Nonviji nima pravice živeti," kajti Nemčija jc nazijska država in v nji je prostora Ic za tisti časopise, ki so nji lojalni.
Največji finančni zavod
Itekonstrukciiska finančna korporaciia, ki je vladna u-stnnova. je posodila bankam, zavarovalnicam, železnicam itd. vs?ga skupaj blizu pet milijard dolarjev. Od tega je dobila približno 25 odstotkov že povrnjenega.
GLAVNA naJoga fa izma je odpraviti razredni boj. Tali o trdijo Mussolini, Hitler in Dollfuss. Vsa fašistična gibanja so nacionalistična in protimarksistična. Vsa sleparijo delavstvu z obljubami o zaaiguranju zaslužka, o boljših življenskih razmerah in o odpravi krivic.
Naziji v Nemčiji so rohneli proti kapitalistom celo bolj kakor komunisti, zato da so dobili zaslombo med ljudstvom. Ko pa so dobili vlado v svoje roke, so prepovedali delavske unije in zatrli socialistično in komunistično gibanje. In zdaj trdijo, da so z "uničenjem marksizma" odpravili razredni boj.
Stavke delavcev v Nemčiji, Italiji in Avstriji so prepovedane. Svobodnih delavskih organizacij v teh deželah ni več. Fašizem delavcem sicer dovoljuje, da se smejo pritožiti glede plač in delovnih razmer merodajni oblasti, toda k^r ni za njimi unije, ki bi jih varovala pred šikanami kompanij, so pritožbe delavcev v Nemčiji redke. Ampak ta potrpežljivost ni» bo trajna. Četudi izgleda, da je v Nemčiji zavladala "harmonija mod delom in kapitalom", je znano, da pod površino t\ navideznega mira tli, kajti vzroki, ki porajajo razredni boj, v Nemčiji niso niti od daleč odpravljeni in tudi v Italiji ne, kljub Mussolinijevemu reguliranju kapitalizma in narodnega gospodarstva.
Kapitalizmu v Nemčiji se je izplačalo zbegati ljudstvi "z narodnim socializmom". Denar, s katerim so financiral fa-istično gibanje, je bil dobro investiran.
Delavci v Nemčiji so izgubili ne samo svoje unije, ampak vsa svoja glasila, svojo domove in vse druge svoje ustanove. Citati smejo edino nazijske liste. Kdor čita kaj prepovedanega in ga zasačijo, ga kaznujejo, kakor da jc izvršil velik zločin.
Včasi fašisti kaznujejo tudi kakega kapitalista — vsaj navidezno. Hitlerjev režim je poslal nekega delodajalca kopati jarke, zato ker je baje govoril žaljivo o delavcih. Da li se je to resnično zgodilo, ni znano. Mnogi mislijo, da si je stvar fašistična propaganda izmislila, kakor mnogo dru/ih «ličnih povestic, zato, da bi fašistično vlado popularizirala med delavci.
V	Italiji se je Mussolini dostikrat pohvalil, da je odpravil razredni boj in razredne krivice. Izvršil ni ne enega ne drugega. pač pa je zatrl delavsko gibanje, kar pa ni in ne bo pomenilo odpravo razrednega boja. Kajti dokler bo obstajal
kapitalistični sistem, bodo razredi: Izkoriščevalci na eni »n delavci na drugi strani. Fašizem v Italiji je izvršil svojo nalogo v prid kapitalizma, toda če so mislili, da bodo delavci molče prenašali krivice in izkoriščanje leta in leta, so bili v zmoti. Zastopniki inozemskih listov poročajo iz Italije, da se v fašističnih unijah pojavlja razpoloženje za boj proti kapitalizmu, kakršnega so pred Mussolinijevim prihodom v vlado gojile socialistične unije. Nekatere so prišle javno na dan z. zahtevo socializacijo. To za kapitaliste v Italiji ni dobro znamenje in tudi za Mussolinijevo politiko nc.
V	Avstriji odpravlja razredni boj Dollfussova diktatura, katerega naj nasledi krščanska zastopnost med delavci in delodajalci. Ker pa se fašisti v Avstriji boje, da takega "krščanskega razumevanja" in "krščanskega prijateljstva" med delavci in kapitalisti ne bo, so razpustili vse prave delavske organizacije in zaplenili njihovo imovino. Še celo unijo dimnikarjev so razpustili, češ, da je socialistična.
Fašizem hoče kooperacijo delavcev s "kapitalom", kar v praksi pomeni, da morajo biti delavci poslušni vladi in delodajalcem.
Tudi v Zed. državah se pojavljajo fašistične organizacije, poleg onih. ki imajo fašistične tendence od svoje ustanovitve. na pr. Ameriška legija.
Na vzhodu je neki Krnil G. Astone ustanovil "Fašistično unijo Zedinjenih držav". Pravi, da ima že nad 10,000 članov. Članarina je $2 na leto. Njegov program določa odpravo bede. odpravo socialistov, komunistov in anarhistov in odpravo nesporazumov "med delom in kapitalom".
Tak je "fašističen" program v vseh deželah. Naloga fašizma jc v interesu kapitalizma varati ljudstvo z opojnimi obetanji in ob enem zatreti gibanje, ki ima za svoj cilj odpravo kapitalizma in zgraditev socialistične družbe.
"NAJVEČJA KATASROFA"
"Zedinjene države so žo zelo globoko v socializmu," je trdil v svojem predavanju pred ne\vyoršk > trgovsko komoro Virgil Jordan, predsednik National Industrial konference. "Le malo jih je, ki za-popadejo, kako daleč jc že dospel ta proces," je strašil presenečene kapitalista. So-cializem uvaja kajpada Roosevelt, in o njog >vcm n^\v dealu je Jordan dejal: "To, kar se jo ztjlil^ fu fl|l#|lcto v Zed. drža\\fo,' rtMiMn za na j ver jo katastrofo v zgodovini civilizacije."
Ampak — je dejal Jordan, polagoma se ljudstvu svita, posebno po zaslugi učitelja Wirta iz Garyja, ki je oJkril "revolucionarno" zaroto v Rooseveltovi administraciji.
Ko so ga vprašali, da naj definira ta ameriški socializem, je dejal, da imajo Zed. države zdaj že skoro popoln
sistem državnega socializma ali federalnega kapitalizma. "Dobili smo slučajno revolucijo, ki jc naša nesreča", j i konstatiral in nato urgiral predstavnike trgovine, industrije in bank, da naj s; zq-perstavijo tej ogromni nevarnosti socializma.
Potrplenje ponehava
Brezposelni v MinnespMhu so dne 6. aprila demonstrirali proti oblastim, ker jim ne pomagajo iz bede. Okrog tri tisoč jih jc bilo v pohedu, ki je bil provociran pretep. Policija jc navalila na demonstrant in jih pretepala do krvi. Vsi trotoarji na kraju demonslracije so bili krvavi. Na okna mestne hiše je policija postavila strojne puške, da jih bi rabila, če bi brezposelni skušali prodreti v njo. Osemnajst oseb je bilo aretiranih.
■ « • m ■

ProUur«c. April 11, 1M4.
•PROLETAREG
LUI m irtsrt» A*1^	^______
! s ha ja v tako tred*. I .a. j« JttioilMMib DeUir.k* Ttém» DroiU. Chicago, II!.
VELIKE BORBE PROTI DAVKOM
OImiI« Ju«mU«*m1ic SooiolUtiio« Zvoao.
NAROČNINA v Zfd ¡njenih dritvth zt celo leto $3.00; pol leta $1.78; za ietrt leta $1.00, Inozemstvo: M e*h> h»to $3.50; za pol kU
Val rokopini in C,:u i morajo biti V ntWm' ut^tdb najpozneje do pontfeljka popofttne m. priattflteir v mu v liki tekočega tedna.
i
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Work-men'i Publishing Co., In«. Established **#«.
Editor.....................................................z»itl
Business Manager...Charles Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $;i.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
363» W. 26lh SI.. CHICAGO, ILL.
Telephone: Rockwell 2S64.
Svoboda tiska in govora
Edward A. Hayes, glavni poveljnik Ameriške legije, je nedavna pred uradniki svoji organizacije govoril o Smeri ki formi vlade". Med drugim je dejal:
"Naša Legija veruje in podpira konstitu-cionalno formo vlade. Je mnenja, da večina sedanjih hib izvira iz nezadostnega in nepravilnega uveljavi i en ja zakonov. Veruje v svobodo tiska in govora, toda ob enem bo na straži, da se svobode' tiska in govora ne bo
zlorabljalo !"
Slednje je pretnja liberalnemu in delavskemu tisku ter delavskim organizacijam. Ameriška legija se smatra za privilegirano čuvaj ko takozvanih ameriških institucij. Od vsega početka je ultrapatriotična v strogo kapitalističnem smislu. Borba socialistov za pravice delavstva, in boj proti izkoriščanju je po mnenju E. A. Hayesa zlorabljanje svobode tiska in govora.
Ker se pretnje te vrste, ki vse diše po fašistični psihologiji, množe, je dobro, ce po-»tane delavstvo pozorno in hiti z organiziranjem svojih vrst, dokler ne bo prepozno.
Nezgode, ki so preprečijive
V prošlih dvanajstih letih je bilo v Zed. državah ubitih nad en milijon moških, žentfk in otrok v takih nezgodah, ki so zlahka preprečijive; nad 25 milijonov oseb je bilo ranjenih v njih.
Vsako leto je ubitih v nesrečah, ki so lahko preprečijive, od 80,000 do 90,000 ljudi, od teh okrog 30,000 v avtnrh nezgodah, drugi Pa večinoma v industriji.
A vinih nezgod bi bilo mnogo manj, če bi bila bolj a kontrola, večje kaz-ni za prestopke in pa več paznosti pri tistih voznikih, ki drve po ulicah in cestah ne da bi se jim kam mudilo. Dobri kontroli nasprotuje avtna industrija in njeni razpečevalci, kajti čimveč razbitih avtov, večji bo trg za nove. Iz istega razloga na protujejo predlogam, ki določujejo preiskuSnjo za vsakega, predno bi smel sam voziti avto po cestah, da bi se ugotovilo, Če je duševno zdrav in zmožen zapo-pasti odgovornost, in poleg tudi fizično sposoben za operiranje avta.
Smrtnih nesreč in poškodb delavcev v industriji pa je kriva gonja za profiti. Smrtne nesreče so se sicer zelo zmanjšale, od kar so sprejeti odškodninski zakoni, ker morajo kompanije prispevati v fonde za izplačevanje podpor. Izkazalo se je, da bi bilo zanje dražje plačevati za smrtne in druge pone-sreč.be, kot pa varovati delavce pred nezgodami, zato so varnostne naprave in odredbe veliko boljše kakor pred leti, vendar ne še zadostne. Od delavca kompanija zahteva, da veliko producirá, in če predpisom ne odgovarja, je odslovi jen. Ker sc mora radi pro-fita za delodajalca ž uriti bolj kakor pa je varno, se pri delu ponesreči vsako leto áe vedno na tisoče delavcev, kot pričajo prej navedene številke.
Dokler bo industrija obratovana zaradi dobička, bo to razmerje ostalo, šele ko bo socializirana in služila le ljudskim koristim, bo .postala varna za tiste, ki delajo v nji.
Na tliki je nriaor z demonstracije hišnih	zaradi previtokih davkov. Svarili to, da te
potettnikov v Bottonu, ki to protettirali	tličen upor lahko dogodi i* enaksga vzroka
proti vitokim davkem na potettva. Nekateri	proti tedanjim ameriškim oblattim, ker raa-
govomiki to poudarjali, da te je ameriška	tipajo * ljudtkim denarjem, v povračilo pa
revolucija proti Angliji pričela v Bostonu	daj.ejo malenkosti.
rstrsrrr
VELIK USPEH PRIREDITVE KLUBOV JSZ V DETR0ITU
Militarizem in študenti
Dne 6. aprila, na dan obletnice ameriškega vstopa v svetovno vojno, so imeli socialistični in drugi protimilitaristični dijaki či-kaške in North\vetfern univerze shod proti vojnam in proti pripravam na vojno: -
V ta shod se je zapodilo 25 vmmjjkj*^ I hrustov, ki so potrgali na odrtf ptoftmilftan-stične znake, in v pomoč so si pridobili neko žensko, ki je na udeležence lučala jajca. Tako je mala skupina povzročilo zmešnjavo in ubila efekt shoda.
Omenjeni hrusti so baje žogometni igralci in ulični "atleti", ki imajo pamet v nogah, v glavi pa votlino neumnosti. Na «hod so jih kajpada poslali drugi, ki verjamejo le v tako svobodo govora, kakršna je militaristom po volji.
Samo tisti ljudje so resnično živeli, ki so kaj prispevali k civilizaciji in napredku.
Detroit, Mich. — V ncc! -Ijo 1. aprila je detroitska naselbina pokazala, da se zaveda svoje dolžnosti na polju slovenske delavske kulture. Občinstvo je napolnil > dvorano Slov. del. doma d > zadnjega kotička ter pazno sledilo varijetnemu spore Ju, ki ga je preclvajal dramski odsek klubov št. 114 in 113 ter mladinski odsek JSZ.
Angleški govornik je bil s. Richard Naysmith, bivu delavski poslanec v Angl i i i, ki lje z slo dober orator. Kratek nagovor je imel tudi John Rak, o katerem pišem na drugem mestu.
"Nova igra" (New Deal), ~ki jo je spisal Ivan Molek, je bila izborno vprizorjena. Režiral jo je Frank česen, ki je imel v nji vlogo Johna Potro-ška. V Fr. česnu ima detroitska naselbina in na"* pokret jako sposobno mo-č, ker je zelo zmožen v dramatiki in pri aranžiranju sporedov. Uspeh naših klubov je til torej tudi česnov uspeh. Igralski zbor v tej igri je nalogo prav spretno izvršil. "Demokrat; kega" agitatorja Bradavico je igral Peter Verdeioar, ki ga poznamo posebno iz vloge "Hlape? Jernej". Potroškova žena Bara je bila Rose Tratar, vlogo njunega sina je imel Herman Rugel, njuna hči Tilka je bila Mary Tratar, in Tilkin ljub-ček Tom Smolar je bil Frank česen ml. Tudi vsi tisti v tej igri, ki so v Ameriki rojeni Slovenci, so jezikovno in tehnično častno rešili svoje vloge.
Zborno recitacijo s petjem "The Labor Brigade" je predvajal mladinski odsek. Izvedli so jo zelo povoljno. To je zelo primerna stvar za delavske odre in priporočljiva je tudi vsled svoje agitacijske vrednosti.
Isti odsek je vprizoril John! Kirkpatrickovo komedijo v enem dejanju "A Wedding". Vloge so imeli Fred Ocvirk Stoyan Menton, Helen Steiner, Paul Steiner, Mary Ločni šk ar, Rudy Potočnik Jr. in Margaret G rum. Režiral je Henry Kavcic. Tehnično delo je imel v oskrbi Matthew Klarich. Z vprizoritvijo te igre so izvabili med avdijenco mnogo smeha. Fantje in dekleta, nadaljujte na tem polju, pa si bo naia naselbina izvežbala prvovrsten igralski ansambel, bodisi za slovenske kot za angleške predstave.
Občinstvu je bil med drugim predvajan tudi kratek cdlomek iz operete "Ciganska nevesta", ki jo v celoti vprizo-rita delavska iL or a Svoboda M Slavec v nedeljo (>. mpia v cc'Äki dvorani * na oglu ulic Tillman in Butternut. Pela sta v njemu Jennie Urban in Frank Snyder, ki sta izvrstna igralca in pevca.
Slišali smo pole? omenjenega na tej prireditvi še dva druga dueta. V enem sta pela Urška šemrov in Frank Snyder, in v drugem Mrs. D. Plaza r in Frank Snyder,
Fr. Albrechtovo pesem "De-ca iz srca zemlje" je dekla-mirala Jennie Urban.
Vsi tu omenjeni pevci in pevke posedujejo fine giasove in njihovo petje je občinstvu ugajalo, kar je pokazal navdušen aplavz. čuli jih boste zopet zneno z drugimi na vprizoritvi omenjene operete.
Xapovcdnik a i i oznanjeva-tel j. ali če hočete, inoncer programa, je 1 ti 1 Raymond Traunik v slovenščini in angleščini. V prvi je nekoliko motil, kar pa ni motilo avdi-jence, ker pač vemo. da stnri govcVimo 'broken English", mladi pa "broken Slovene".
Za uspešno razpodelitev in predvajanje tega sporeda gre največ zasluge sodrugu Frank česnu. Na svojo iniciativo je najel dvorano, izdelal načrte, zainteresiral mladino, režiral prej omenjeno igro in skrb?!, da so se priprave za spore 1 nadaljevale tako, da ie imral biti uspešno predvajan.
V dvorani sem opazil udeležence tirdi iz Chicaga, 'Clc-velanda in iz slovenske far-marske naselbine Harrictta, Mich.
Po~"končanom sporedu "fF množica napolnila spodnje prostore. Gnječa je bila tolika. da se je bilo težko pririni-ti k baru, da bi dobil čašo piva. Naši natakarji so lili zaposleni da kaj, kar je zelo dobro znamenje na naših prireditvah, ki so odvisne za svoj gmotni uspeh v precejšnji meri od točilnic.
Nič manj zaposlene niso bile naše sedružice in prijateljice klubov JSZ, ki so se neumorno trudile, da postrežejo številnim gostom z okusno večerjo. Gibale so se pri delu v kuhinji in streženjem gostov tako prožno, kakor da so ve še v mladih dekliških letih, človeka veseli, ko vidi toliko dobre volje, sodelovanja in vztrajnosti.
Oba kluba in odsek so pt pravici hvaležni, ker so igralci, pevci, delavci .in delavke ter sploh vsi, ki so pomagali pokazali toliko dobre voljo z*» delo v prid pokreta in vzornega sodelovanja.
Anton Jurca.
hodnem Ohiu. Navzoča bosta j j celo zastopnika pennsylvan-ske konference so 1 ruga Jacob Ambrozieh in Jo ni Tercclj, Pričakuje se, da bodo zastopane vse naselbine vzhodno od Cievelanda in mogoče tudi Cleveland.
Večer prej prirede sodrugi na Power Pointu zabavo za udeležence konference in drugo občinstvo. Med tistimi. ki pridejo dne 28.-2U. aprila na Power Point, ta d*a dneva ne I bosta pozabljena.
D asi je naselbina Power Point majhna in klub po številu t4anov ni vel V so pa delavni tako, da si jih lahko vzamemo za vzor.
Na rokah imamo še glasovnice k referendumu za sedež bodočega zbora i i k iniciativi kluba št. 14, zat > pridite gotovo na prihodnjo sejo, da boste vsi glasovali.
Ukrepali bomo tudi o pripravah Zji kltffoovo prireditev, ki bo v soboto 12. maja na Eoydsvillu. Vprizorjena bo igra in tudi par drugih točk bo v sporedu. Ker bo iO zadnja predstava v tej sezoni v naši naselbini, zasluži, da se je udeležite.
Na prihodnjo klubovo sejo 15. aprila so vaLljeni tudi zastopniki diu i. št. 13 SNPJ, da se domenimo glede vožnje naj konferenco v Po* r Point. Ker je to društvo v Prosvetni matici, bo gotovo sklenilo poslati zastopnike.
*
Na i delegat J. Snoy je v o-sebnih pomenkih dejal, da je bila konvencija ohijske soc. stranke v Clevelandu zelo va-z\\r. ') nji bo poročal zastop-| ni kom klubov in društev na Power Pointu in na seji kluba št. 11.
Leadville ie ni oživel
Leadville, Colo. — Kakor čitam jaz rad dopUe iz drugih krajev, jih je nedvomno
veliko, ki jih bo zanimalo, kako je prerojenje rudni ke industrije po ukinjen ju zlatega standarda in podražitve zlata za dobro tretjino vplivalo, na na*e mesto. Topilnica, v kateri že od nekdaj delajo vinoma Slovenci, drla nekolik > I olj.še, kakor lani, in bolj stftl-no. Rudniki na Johnny Hillu j so nekateri oživeli, toda so v najemu in jih obratujejo ta-kozvani "lisarji" t svojimi skromnimi sredstvi. Na kak povečan obrat tukaj njih že lavno izčr oanih rudnikov torej ni mi liti, ker sta v njih srebro in svinec glavni kovini, katere pa imata kljub p >dri-žit vi v primeri z visokimi pro-ducijskimi sredstvi še vedno prenizko ceno—vsaj za lead-I villske rudnike. 1 Slovencjv in Hrvatov je pri-•do i tedne precej sem, midi i , da dobe delo, a ga niti zu domače ni dovolj. Tri sto Iseadvillčaiiov je delalo za CWA, kar je za tako majhno mesto velik odstotek,
Že lani se ie govorilo, da hi morda začela zopet obratovati pivovarna Columbine, ki je bila pred prohibicijo posest rojaka Golobu in nekaterih drugih. Potem je bilo poslopje čisto zapuščeno in bi ga bilo treba popolnima predelati. Ker pa nikogar ne mika, da bi svoj kapital investiral v tem mestu, bo stara slovenska pivovarna menda ostala še v naprej podrtija.
Ravno ko to pišem, fem izvedel, da je ubilo enega rudarja v rudniku Claimcx 10 milj od tu, mnogo pa ie bilo poškodovanih. Vzrok, eksplozija dinamita. To je eden rudnikov, ki dolro obratuje "radi svoje posebno Kovino, tili nesreč je tiliko, da sc je¿ču-diti! Kompanija ima v načrtu. da ga spremeni v "open pit." V ta namen ie treba od-grniti og;*omno plast kamenja. Dinamita dovažajo na vagone.
Naij.h rojakov dela malo v tej majni. ker je past za rudarje in mučilnica ob enem.
Poročevalec.
KOMENTARJI
Prihodnja diskuzija v klubu št. 1
Chicago, III. — V petek 27 aprila bo poročal o stanju na ših klubov v Clevelandu i? drugod v Ohiu Joško Oven. S Rak bo govoril o svojem ob isku v Dctroitu. Nato sled lazprava o našem agitacij skem delu. — P. O.
Vesti in naznanila iz Bridgeporta
Bridgeport, O. — Članstvi kluba št. 11 so opozarja, d; se zagotovo udeleži klubov seje V' nedeljo 15. aprila do poldne. To je zadnja seji pred konferenco in pred klu bovo priredbo. Treba jo ukre niti glede vožnje na konfe renco. Kdor se je udeleži, na se gotovo pravočasno prijavi Vršila se bo v Power Pointu »n kakor poročajo, bo to enr izmed • najvažnejših zborovanj, kar smo jih imeli v vz«
V Bridge 'jortu je drugače ponavadi. Delavske razmere se še niso okru. le na boljšo. Brezposelnih .io spet več, od kar je CWA skrahirala.
člani kluba š.. 11 so bili zaposleni s kolek tan jem prispevkov v United Socialist Drive, z nabiranjem naročnin ia Majski Glas in skupno z angleškim klubom na Martins Ferry so naročili Ü00 izvodov protivojne izdaje newyorške-za socialističnega tednika Mew Leader. Kdor ima še kaj orispevkov na rokah, naj jih :zroči tajniku, da odpošlje še te glavnemu strankinemu uradu.
Z Adamičevim predavanja* •ie bo menda za enkrat nif ker nismo mogli dobiti primernega datuma za tisti čas, co bi lahko potoval skozi naše nesto. Priporočljivo je, da ga
kdaj pozneje 'gotovo dobimo. *
Tajnik kluba št. 11 s. Snov ma vedno nesreče. Sam »e bil lolgo časa bolan. En sin je bil | iolan vsled poškad ie mesecev in je ozdravil še^ nred par tedni, pa se mu je že Irug sin ponesrečil. Dne 2. a-orila je padel in mu ie pobila kost v rami. Star je 7 1 't. In ^noy, ki je mislil, da bo "el l. aprila na delo, je pa dobil '.nake pljučnice. Vded dolgo rajne bolezni je zelo oslabel^ ^aj pravi pregovor: Ko za^no človeka obiskavati nadloge, iprihajajo kar drugi za drugo.
Tony Kravanja.
Dne 20. aprila na Winter jev shod
Chicago, III. — Jugcdovan-sko delavstvo v Chicagu opozarjamo na shod, ki se bo vršil v petek 20. aprila zvečer v dvorani SNPJ. Glavni govornik bo bivši dunajski podžupan Max Winter. Pridite, da čujete o civilni vojni pro.šlega februarja v Avstriji in o drugih dogodkih govDrnika. ki je bil aktivno na avstrijski delavski fronti. Sodrug Winter govori angleško.
m
Milwaukee Leader
NtjveČji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnino: $6.00 nt leto, $3.00 *n pol lett, $1.50 za tri mesece.
Na flor: 540 W. Juneau Aro.
MILWAUKEE, WIS.
R
»WM'
rHHTlmHTT?
V NEDELJO
DNE 29. APRILA
DOPOLDNE

KOMIItl
KLUBOV JSZ IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE,
POWER POINT, 0.
Večer prej veselica v isti naselbini, ki jo prirodi socialistični klub za udeležence konference in drugo občinstvo.
* Hut i nett U Bu ti nett"
Papež je podaljšal «veto leto še zn eno leto. In uprava čika'ke svetovne razstave je podaljšala svoj business do konca tega leta, Vča.u ko so svcloviu? raz/-ave vršile samo eno poletje, in sveto leto je trajalo eno leto.
Ampak lani je bil k *ft nt raztfnvi v Chi-cagu in v K i mu »lab, pa se nadejajo, da bo leioi morda boljši,
čudeč v Trtlu
Signora Monaro. ki le>.i v bolnišnvi v Tr-stu težko bolna, je poslika v ljudski <1 miü-Ijiji italijanskih vernikov svetnica. Mmgi, ki «o jo videli, pravijo, da zažari < 1 časa (h času iz i« jenih p rs močan s;j, kakor iz s »'etil» ke. Trnju kake tri aek mde in ugasne.
Verniki so v/hijeni nad čudežem, brez-vetci, ki jih je v Trstu vzlk* fašizmu ^e vedno precej, pa pravijo, da je signora M ina-ro I ržkone po nesreči zavžila malo avtomatično ol ktrično svetilko.
4,Radnik' r e >zi po nepotrcbner.i
'•Radnik" z lite 5, aprila v daljšem članku zelo jeni — kakor je pač njegova navada, in konfttatir*, da je jugoslovanska vlada legalizirala socialistično stranko zato, da ji bo poma/ala ubijati zavedne delavce.
Iz poročila v "Jutru" vidimo, da vlada »r Beogradu obnovljene socialistične stranke ni odebrila, rn to na podlagi zakona o novih političnih strankah. Torej je ne bo, in zato vladi ne bo mogla pomagati ubijati zavedne delavce.
če se predsodkov otrosemo, si lahko Uvar predstavimo v nasprotni luči. Recimo, da bi vlada socialistično stranko dopustila. Tedaj bi delavci, ki jih preganja, imeli za seboj vsaj eno politično organizacijo v državi, ki jih bi branila. "Radnik" se obenem norčuje iz zastopnika .socialistične Internacionale Rennet ja, ki je bil na beo^radskem zboru. Tudi tu se je pisec opekel, kajti v civilni vojni februarja t. 1. v Avstriji je Renner dokazal svoje revolucionarstvo, medtem ko so uredniki dunajskega komunističnega dnevnika skočili po fašistični zmagi v sovražen tabor in začeli izdajati fašističen dnevnik, Ako sc že govori o izdajalcih, jih lahko najdejo zadosti v svoji internacionali.
Severing ob^ojien po krivem
Dne 2. aprila je časopisje po vsem svetu ^objavilo senzacionalno vest, da je prestopil Karl Severing, znani socialistični vodja v Prusiji, v Hitlerjev tabor. Severing jo vest odlečno zanikal. Prvi jo je objavil komunistični list Deutsche Volkszeitung v Saar-brücku. Na prvi strani je imel senzacionalno vest o Severingovemu skoku pod naslovom "Moja pot k Hitlerju", na eni notranjih strani pa pojasnilo z malimi črkami, da vest ni resnična. Preklic je imel v isti številki zato, da se je izognil nevarnosti — tožbe.
Po omenjenem komunističnem listu so laž objavili Hitlerjevi listi in nato, kakor za aprilsko salo, tudi drugi v inozemstvu.
A ko bodo komunisti tako delovali za ' enotno fronto", je nikdar ne bo. Gotovo je, ia bo delavski razred postal spet solidaren, le j zuitska komunistična taktika se bo morala umakniti.
Brez poaebnega komentarja Ameriška Domovina z dne 3. aprila je priobčila pod naslovom "Kristan, Adamič in 'Hlapci* " sledečo "vest", ki je polna škodoželjnosti in neumne zavisti:
"Preteklo nedeljo je vprizorilo dramsko društvo "Ivan Cankar" Cankarjevo dramo "Hlapci". Igra je bila vprizorjena že pred več tedni in so jo ponovili na velikonočno nedeljo. Ker pa predstava ni imela skoro nobene udeležbe, so povabili za drugo predstavo produlega Etbina Kristana in Louis Adamiča, misleč, da bo to napolnilo dvorano. Zal. da so ljudje zopet izostali. Bilo jih je komaj nekako 100 v dvorani, clasi se je vršila silna reklama v "nr.prednili" listih za predstavo in Štafažo, ki je bila v zvezi z njo."
"Za hlapce vzgojeni--"
"Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni — Kapitalizem hi razpadel, kapitalisti bi morali delati za kruh, generali bi se mirali vojskovati sami in demokratski ter republikanski politiki bi bili Lrez političnih služb, če ne bi bilo milijone in milijone ljudi, ki se ne morejo otresti hlapčevstva in nevednosti. Neiskreni nrotettanti Organizacija za človeške pravice je imela dne 8. aprila v Chicagu konferenco proti nazizmu v Nemčiji. Rden izmed govornikov je bil tudi Rev. Knox Wilson, predsednik katoliške Loyola univerze.
Je prav, da katoliški svečeniki protestirajo, proti Hitlerju, ker gazi človečke pravi-jjPCAi P* pr*v» ker no protestirajo tudi proti katoliškemu fašizmu v Avstriji in Italiji, ki nič manj ne gazi človeških pravic.
Krivično pridobljena imovina Richard J. Reynolds je pred nekaj dnevi dopolnil 21. leto. Oblast mu je izročila njegov del dedščine — petindvajset milijonov dolarjev. Njegov oče je bil posestnik tobačnih tovarn, v katerih mu je nakupičilo ogromno premoženje tisoče izkoriščanih, slabo plačanih delavcev in delavk. Mladi Reynolds, ki ni delal še nikdar v življenju, pa tanje sadove.
To je sistem, ki kriči po odpravi, pa če ga razni VVirti, Ameri ka legija, patrioti v Wall St. In lakaji kapitnTfafila še tako branijo.

• • .................................
E. ZOLA:	•
RIM
# Poslovenil ETBIN KRISTAN 9 ! ..............................
(Nadaljevanje.)	• ,
Tajnik je »topil na prag in je bil moral tako hitro priti po stopnicah, da ga je Pierre
skoraj takoj nato videl brez sape hiteti skozi čakalnico, v kateri je bil sam in izginiti v kardinalovem kabinetu.' Ta je bil zapustil balkon, da bi šel svojemu slu nasproti, ali kmalu se je zopet z mnogimi vprašanji in vzkliki vrnil tja. Slabe vesti so ga vsega razburile.
"'Torej je res? Noč je bila slaba? Njega svetost ni zaspal niti za trenotek.' Grizenje, tako so Vam pravili. Ali v njegovi starosti ne more biti nič hujšega... To ga lahko zaduši v dveh urah... Ta zdravniki, kaj pravijo oni?
Odgovor ni dospel do Pierra. Razumel pa je, ko je kardinal nadaljeval:
"O, zdravniki, oni nikdar ne vedo ničesar, Sicer pa, če nočejo govoriti, se pravi to, da ni več daleč smrt... Moj Bog, kakšna nesreča, ako se ne more katastrofa odgoditi za nekoliko dni!"
Molčal je in Pierre je čutil, kako so njegove oči zopet počivale na Rimu tam doli, kako je zopet z vso svojo častilakomnostjo opazoval cerkev sv. Petra, malo, svetlo točko sredi ogromne rdeče ravnine, ki je bila komaj tolika kakor noht mczinca. Kakšen nemir, kakšna razburjenost, če bi bil papež mrtev! Le roko bi hotel iztegniti, da bi mogel vzeti večno mesto, sveto mesto, ki ne zavzema na obzorju več prostora kakor z otroške lopatice stresen kupček peska, v svojo dlan. Sanjal je že o konklavu, ko popadajo prestolna nebesa ostalih kardinalov in ostane le njegovo nepremično ter ga krona in odene s škrlatom.
"Toda prav imate, dragi moj," je vzkliknil, obrnjen k Santobonu. "Delovati je treba, saj gre za blaginjo cerkve. .. In potem, saj* ni mogoče, da ne bi bila nebesa z nami, ki nočemo nič druzega, kakor zmago in slavo, če mora biti tako, bodo znala zaJnji treno-tek treščiti Antikrista ob tla."
Zdaj je Pierre prvič razločno slišal tudi Santobona, ki je dejal z raskavim glasom, z nekakšno divjo odločnostjo:
"O, če se obotavljajo nebesa, se jim bo pomagalo!"
To je bilo vse; potem ni slišal ničesar več kakor nejasno mrmranje. Balkon je bil prazen in Pierre je zopet čakal v solnčnem, od jasnega, dražestnega miru napolnjenem salonu. Naenkrat so se odprla vrata delavnice in sluga je odvedel Pierra noter. Na svoje začudenje je našel kardinala samega, ne da bi bil videl ona dva duhovnika oditi; odstranila sta se skozi druga vrata.
V jasni, rumenkasti svetlobi je stal kardinala svojim pobarvanim obrazom, močnim nosom, debelimi ustnicami, kljub svojim šestdesetim letom mladostno krepak in zastaven pri oknu Na ustnicah mu jt zopet plaval očetovski smehljaj, s katerim je politično sprejemal preproste ljudi. Takoj ko se je Pierre skloni! in poljubil prstan, mu je ponudil sedež.
"Sedite, ljubi sin, sedite... Torej prihajate zaradi nesrečne reči z Vašo knjigo. Zelo, zelo sem vesel, da morem z Vami govoriti o tem."
Sam je sedel na stol pri oknu, ki je gledalo na Rim, kakor da se ne more oddaljiti od njega. V tem ko se je duhovnik opravičeval, da moti njegov pokoj, je opazil, da ga niti ne posluša, temveč da upira oči zopet tja dol na vroče zaželjen plen.
Kljub temu je ostal kardinal navidezno popolnoma prijazen in pazljiv, in Pierre se je čudil, kakšno silo volje je moral imeti ta mož, da je mogel navidezno kazati toliko zanimanja za zadeve drugih, v tem ko je v njem razsajal tak vihar.
"VaSa eminenca mi torej blagovoli odpustiti. .."
'"O, saj ste vendar storili popolnoma prav, da .ste prišli, ko moram zaradi svojega nestalnega zdravja prebivati tukaj... Počutim se sicer že nekoliko bolje, in zelo naravno je, da mi podate kakšna pojasnila, da
branite svojo knjigo In da izkušate razsvc« titi mojo sodbo. Čudil peni se celo, da Vas ¿e nisem videl, ker vem, da je Vaša vera močna in da se ne plašite nobenih korakov, da bi izpreobrnili svoje sodnik6*** Govorite, ljubi sin; poslušam Vas z vsem veseljem, ki bi ga občutil, če bi Vas mogel oprostiti."
Pierre se je dal ujeti s temi dobrohotnimi besedami. Zopet se jc zbudilo v njem upanje — upanje, da si pridobi vsegamogočne-gu prefekta indeksa. Smatral je tega nekdanjega nuncija, ki se je najprej v Bruslju in potem na Dunaju izučil umetnosti, kako se pošiljajo opeharjeni ljudje zadovoljni domov, na ta način, da se jim obljubi vse ln ne dovoli nič, za izredno duhovitega, za posebno dobrega. Zato se mu je zopet vnel apostolski ogenj, pa je razkladal svoje misli o jutršnjem Rimu — o Rimu, o katerem je sanjal, ki postane zopet gospodar sveta, čim se vrne k Jezusovemu krščanstvu, k ognjeviti ljubezni do malih in slabih.
Sanguinetti se je smehljal, nalahno je po-majeval z glavo in dajal vzhičenc vzklike
dobro, jako dobro! Izvrstno!. .. O, jaz mislim , kakor Vi, ljubi sin, več se ne more riti.. . Ali povsem očitno je, da soglašate v tem z vsemi dobrimi duhovi."
Razuntcga, je dejal, ga je vsa poetična plat te reči globoko genila. Rad je veljal, nedvomno iz tekmovanja, kakor Lev XIII. za izvrstnega latinca, pa je prisegel Virgilu posebno neomejeno naklonjenost.
"Vem, vem... o, trikrat sem čital ono mesto o vračajoči se pomladi, ki tolaži od zime odrevenele revi^{Q Ali pa tudi veste, da imate vse polno latinskih izrazov? Več kakor petdeset mest sem si zabeležil v Vaši knjigi, ki bi jih lahko našel v eklogah. Vaša knjiga je dražestna, resnično dražestna!"
Ker nikakor ni bil neumen in je čutil, da tiči v tem malem duhovniku velika inteligenca, se je naposled zbudilo njegovo zanimanje — ne zanj, temveč za korist, ki bi se nemara dala doseči od njega. V svoji spletkar-ski mrzlici se je neprenehoma bavil s tem, kako bi iztlačil iz drugih, iz kreatur, ki mu jih pošilja Bog, v.se, kar prinašajo s seboj in kar bi moglo koristiti njegovemu triumfu. Za trenotek se je obrnil od Rima, pogledal svojemu obiskovalcu v obraz in ga poslušal, vprašujoč se, čemu bi ga mogel porabiti bodisi takoj, v krizi, ki jo preživlja, ali pa pozneje, če postane papež. Ali duhovnik je zopet storil napako, da je napadel posvetno gospodstvo cerkve in izrekel nesrečno besedo o novi veri.
Kardinal, ki se je se vedno smehljal, ga je 'Ustavil s kretnjo roke, ne da bi zmanjšal svojo ljubeznivost, dasi je bil njegov davni sklep sedaj popolnoma utrjen.
"Gotovo, ljubi moj sin, v marsičem imate prav in pogostoma soglašam z Vami — o, popolnoma!... Toda glejte, gotovo ne veste, da sem tukaj zaščitnik Lourda; kako morete torej po onem mestu o jami zahtevati, da naj se izrečem za Vas, pa proti očetom?"
To dejstvo, katerega res ni poznal, je Pierra povsem pobilo. Nihče ni bil tako previden, da bi ga poučil o tem. V Rimu ima vsaka katoliška stvar, najsi je kjerkoli na svetu, od Svetega očeta določenega kardinala za zaščitnika, ki jo mora zastopati, in čc jc treba, braniti.
' Dobri očetje!" je Sanguinetti blago nadaljeval. "Prizadeli ste jim veliko bolečino. Resnično, nase roke so zvezane, njihove bolesti ne moremo še povečati. . . če bi vedeli, koliko maš nam pošiljajo! Brez njih bi moral marsikateri izmed duhovnikov, kar jih poznam, od lakote umreti."
, Ni bilo druge poti, kakor ukloniti se. Pierre jc zopet zadel ob denarno vprašanje, ob potrebo Svete stolice, da si zavaruje svoj proračun za dobra in slaba leta. Venomer se jc kazalo suženstvo papeža, katerega je izguba Rima oprostila vladnih skrbi, pa ga prisiljena hvaležnost za dobljene miloščine vendar priklepa na zemljo. Potrebe so tako velike, da vlada denar, da jc denar najvišja moč, kateri se klanja vse na rimskem dvoru.
Sanguinetti jc vstal, da bi dal obiskovalcu
slovo. —-------
Dalje prihodnjič.)] '«• ✓
Radevolje priznavate, da jc Proletarcc li.<, ki zasluži, da ga slovenski delavci, katerim je namenjen, čitajo.' Toda ali kaj storite, da ga razširite mednje?
KOMEDIJA BREZ PRIMERE
Samuel Insull je bil finančni in "ntilični" car v državah osrednjega «•p.d*. Njegovo glavno me.to jo bilo Chicago. Razpolagal j» • »talinami in s milijardam» dolarji. Bil ja "genij", ki «o ga kaiale učiteljice v javnih in v farnih šolah sa vior svojim učencem. Bil ja patron opora. Bil ja ponos Ckicaga, ponos lllinoisa, ponos Zed. driav — ...no, končam konca sa ja ¿isto lahko dokasalo, da ja .«>¡1 navaden špakulant in prevarant. Pradno pa so oblasti javnosli lo prisnala, so dala Insnllovim kompanijam priliko, da so mu nakasale po $2S,000 na lato pokojnina sa svasto službovanja in ob •nem so isposlovale, da ga ja sodi sče imenovalo sa enega sodnik upraviteljev podvsetij — katera je bankrotiral. Ta igra je tla nekaj lasa. Ko pa se je dosnalo, da segajo isgube — "prevarancije" — v nečteto milijonov, so dale federalne in lokalne oblasti Insulin vso priliko, da ja odšel "sa-radi sdravja" v inosemstvo. Nato ja bruhnilo. Delničarji — tisoča in tisoča malih ljudi — so isvedeli, da so bogataši posebno »kosi prve mesece krise prodali Insullove delnica naivnežem po visokik canak—potem so "padle". Pa tudi prejšnji delničarji so iagubili milijone dolarjev. Ko je bil insull na varnem v Grčiji, so so šele sačele proti njemu intrige ameriških oblasti, zato, da »o rasni advokati in drugi slični šušmarji saslužili čimveč. Ta | 12 Vzhodnega OhlO Sodruga boj" je trajal dolgo dolgo, dokler se niso grške oblasti naveličale in dale j Tusek in Rogata.V, ki V imeilU
čni organizaciji tc prispeval
$5.
S. L. Kavčič predlaga, da naj konferenca pismeno urgi-ra kongresnike in senatorje iz Pa.* da bi glasovali za Wag-erjevo predlogo. Predlog sprejet. V odbor za izvršitev tega dela pa so bili izvoljeni Zornik, Ambrožič in Tcrčelj.
Zastopniki klubov in društev Prosvetne matico poročajo, da so njih organizacije na-I ločita yečje število izvodov Mai^ki/ga G|asa in da so aktivni na političnem in na prosvetnem polju.
Preide se na sklepanje o sedežu prihodnjega konferenčnega zborovanja. Soglasno sklenjeno, da se prihodnja konferenca vrši v Canonsbur-gu prvo nedeljo v avgustu. Po konferenci bo piknik, na katerima se povabi tudi par govornikov.
Medtem pride v dvorano naš sloviti pisatelj Louis Adamič, ki je na poti v Canons-burg na svoje popoldansko predavanje. Zborovalci so ga navdušeno sprejeli. Adamič je vprašal, kakšno je to zborovanje. Pojasni mu s, Terčelj, nakar Adamič pravi, da imamo težko delo.
V odbor Konference so izvoljeni vsi prejšnji odborniki.
Na to zborovanje sta prišla
Turčiji priliko, da naj tudi ona nekaj aasluši. To ja justice pod "new dealom". Na sliki na levi je Insull, kakršen jo bil, ko je hodil v evbjo operno palačo v Ckicagu. Na desni je bil slikan v Atenak, ko se ja isogibal vsiljivim časniškim fotografom.
RAZPRAVE IN SKLEPI SYGANSKE KONFERENCE J. S. Z.

7.;
I
Mli:ilOY<,\\. WIS.
V NEDELJO 22. APRILA 1934
konferenca klubov JSZ in druš. Prosvetne ¡matice
Klubi in društva v čikaskem, milwauškemf waubetonskem in sheboyganskem okrožju, pošljite zastopnike.
Konferenca ae prične ob 10. dopoldne v Fludernikovi
dvorani.
ZVEČER V ISTI DVORANI SHOD, Slovenski govornik JOSKO OVEN.
DELAVCI V SHEBOYGANU, UDELEŽITE SE TEGA SHODA VSI!
mm
2
Konferenca zastopnikov klubov JS>*, ;n društev Prosvetne matice, z delokrogom v za-padni Pennsylvanijl, se je vršila v nedeljo 2I>. marca 1931 na Syganu, Pa., v dvorani društva Bratstvo št. 6 SNIPJ.
Zborovanje je otvoril tajnik Konference Jacob Ambro-zich ob 10. dop. Za predsednika je bil izvoljen George Smrekar iz West Aliquippe, Pa., in za zapisnikarja John Koklich iz Canonsburga, Pa.
Zastopani so bili sledeči klubi: Burgettstown, Imperial, Avella, Herminie, Canonsburg, Moon Run, Sygan in Lawrence.
Društva Prosvetne matice: Sygan, Library, Herminie, Moon Hun, West Aliquippa, Canonsburg. Lawrence, Burgettstown, Bridgcvillc in A-vella.
Zapisnik prejšnje konference je bil sprejet brez ugovora.
Tajnik Ambrozich poroča, da «je v konferenčni blagajni $20.58. Od zadnjega do tega zborovanja v poslovanju tajnika ni bilo sprememb. Priporoča sodrugom, da naj se podvizajo v agitaciji za Zvezo in njeno glasilo Proletarca. Poročilo tajnika se odobri.
'Organizator John TeHčelj poda zborovalcem obširno poročilo. Apelira na posamezne sodrugü in klute, da naj de-
plačno. Sploh se aktivni ameriški sodrugi za gibanje zelo žrtvujejo. On je proti, da bi ta konferenca poslala kako izjavo v Proletarca z ozirom na kritiko proti našim klubom v Pa. In če se jo že sprejme, naj bo pisana vljudno v konstruktivni namen.
Nadzorni odbor poroča, da je pregledal knjige tajnika, ki so v lepem redu.
Razprava o Prolctarcu: Zornik kot potovalni agitator Proletarca poroča, da deluje, kolikor je v njegovi moči, da se ga razširi. Pravi, da je širjenje socialistične misli in socialističnega tiska težavno delo. Stvari, ki so slabe, se širijo same od sebe.
S. Terčelj izvaja, da je storil Proletarcc za izobrazbo našega delavstva že ogromno delo. S svojim oglašanjem in urgiranjjm je pripomogel, da se je med naše ljudstvo razpe-čalo že na tisoče dobrih knjig in brošur. Proletarcc je pognal v kot že marsikako va-ralico in napravil rmifsikako zavajal no , akcijo neškodljivim, ker jo jc javnosti predstavi. v resnični luči.
\ tiskovni fond Proletarca se je med udeleženci konference nabralo $6.71.
Sklenjeno, da da konferenca oglas v Majski Glas za vsoto $5.
Sklenjeno, da naj pennsyl-
vzhodno-ohijske Konference JSZ pozdravita navzoče. Ob enem vabita, da naj naša Konferenca pošlje par zastopnikov na njihovo konferenco, ki bo v nedeljo 29. a-prila v Power Pointu, O. Vabilo je bilo z navdušenjem «prejeto. Sklenjeno, da se naj njihove konference udeležita sodruga Ambrožič in Terčelj.
Nato s. Terčelj povabi vse udeležence v Canonsburg, kjer bo predaval Louis Adamič. S tem je dnevni red končan in predsednik Smrekar se zahvali društvu Bratstvo št. 6 SNPJ za brezplačno dvorano, prijazen sprejem in postrežbo. ZbcVovanje zaključeno ob 1 :45 popoldne. George Smrekar, predsednik. John Koklič, zapisnikar.
lamo enotno in energično zaL. u ise
.... ...	I vanska Konferenca priporoči
nas pokret. vzpodbuja navzo- Ai . * i •* - u i i u * ! , ..	:: .7 ! članstvu tukajsnnh klubov
če, da podvojimo agitacijo za	, . , . . ...
, ... J xi • • /i.	oa naj glasujejo za mici-
nase klube, za širjenie itera- .	, . ., x
inm in P^hOo,,,. Vi..........Podlog, ki določa POVl-
šanje asesmenta 5c na člana in
ture in Proletarca. Njegovo poročilo je bilo vzeto z odobravanjem na znanje.
Nato s. Terčelj prečita do-
s pomočjo tako nabrane vsote naj se bi vposlilo stalnega
. __. , . 1000 .. ... . organizatorja in agitatorja za
pis. priobccn v 1382. številki . n i ♦ — ni*	, .	..a«. J™ in Proletarca.
Proletarca pod naslovom "Ahl _ . ..	.
so klubi JSZ v PennsyIvani ji Sporočilo, da naj klubi v aktivni ali neaktivni?" S. taj- f°m okrožJu prirejajo zabave nik Ambrožič pa je preŽital I !n •est*nkti v Podporo glasilu
O shodih v Girardu in v Sharonu
Girard, O. — Shod Joško Ovna dne 18. marca v tukajšnjem Slovenskem domu je bil uspešen. Sklical ga je girard-ski klub JSZ. Udeležba je bila večja kot smo jo pričakovali, kajti vreme je bilo zelo slabo in ja oglašanje shoda smo imeli malo časa. Ženske so bile zelo dobro zastopane, na katere je govornik posebno apeliral, kajti ono vzgajajo mladino. Udeleženci so pazno sledili njegovim izvajanjem, kar jc hvalevredno.
Istega dne je Oven govoril tudi na shodu v Slovenskem domu v Sharonu, Pa. Udeležba je bila obilna. Naporno je govoriti na dveh shodih v e-nem dnevu, toda Oven je nalogo dobro izvršil. Na obeh shodih je odgovarjal na razna vprašanja.
Dne 3. aprila je v Slovenskem domu v Girardu predaval Louis Adamič. Govoril je največ o Jugoslaviji in tudi o Amariki. Dejal je, da ne verjame, da bo "new deal' uspel. Po končanem predavanju je bilo nekaj vprašanj, na katere je odgovarjal. Tudi na tem .«hodu je bila lepa udeležba..
John Kosin.
pismo zveznega tajnika C h as. Pogorelca.
Sledila je razprava o omc-nem dopisu, katere so se udeležili Terčelj, Kavčič, Zornik in drugi. Nato je bil sprejet predlog, da naj konferenca sprejme izjavo o delu penn-sylvanskih klubov JSZ, ki se jo priobči v zapisniku. Sodruga Terčelj in Koklič sta bila delegirana, da jo spišeta. S, Anton Zornik obširno po
in v prid konferenčne blagajne, se odoibri. Konferenca potrebuje gmotno oporo, da se ji omogoči poslati delegata na prihodnji zbor JSZ. V ta namen je klub št. 118 konferen-
Tvupujem staro zlato
bo d i «i ure, uhan«, prstane itd., po izredno visoki ceni. JCtflafitc sc pri meni.
LEBER — ZLATAR
3S17 W 2Sth 51., Ckicago, III. 6504 W. Cermak Rd., Berwjrn.
John Rak v Detroitu
Detroit, Mich. — Tu je bil 31. marca pa do 5. aprila na obisku s. John Rak iz Chica-ga. Dne 31. marca je bila sklicana seja klubov 114 in 115 ter mladinskega odseka. John Rak nam je na nji pojasnil delo, ki ga izvršuje klub št. 1 s svojimi odseki in kakšnih načinov se poslužuje, da je delo uspešno.
V splošnem se z njcgovin.i priporočili strinjam in so vredna posnemanja. Uverjen sem tudi. da bo klub št. 114 kos svoji nalogi in da bo postal aktivnejši ko hitro se izvleče iz finančne krize, ki mu je najtežja ovira.
Zgodovina kluba št. 114 je našemu delavstvu v Ameriki prav malo znana, četudi je vršil v Detroitu že težke in veli-k« naloge. Znano jc, da je bil mnogo let to ne samo eden največjih klubov v JSZ, ampak tudi najbolj delaven naj-sibo na prosvetnem ali agita-cijskem polju. Koristilo bo naši stvari, če se enkrat potrudimo in opišemo zgodovino kluba št. 114, na katero smo njegovi člani upravičeno ponosni.
John Rak je bil tudi gost na prireditvi naših klubov v nedeljo 1. aprila. Je še mlad, toda energičen in že izkušen agitator. Razvija se tudi v dobrega govornika. Lahko smo ponosni na tega mladega bojevnika. Njegovemu govoru je občinstvo na skupni prireditvi omenjeno nedeljo pažno in z zanimanjem sledilo — ne morda toliko iz radovednosti, kakšna bodo njegova izvajanja, ampak v začudenju, ker je spoznalo v njemu energičnega, zmožnega socialističnega delavca in agitatorja.
Tudi naši mladini se je prikupil, enako starejšim. Bil je tu na agitaciji za Proletarca, in rezultat, kakor mi je rekel John Rak sam, je povoljen.
Dne 4. aprila zV$ČeP, pre-dno se je vrnil v Chicago, sta kluba št. 114 in 115 s sodelovanjem mladinskega odseka spet sklicala seffanek, na katerem je bilo mnogo mladine in tudi nekaj stafftf sodrugov.
J. Rak je v kratkem govoru apeliral na mladino za skupno delo v kluboma št. 114 in 115, kajti če bodo delovali kot separatne skupine, bodo oboji na škodi. Sedaj je tu čas, ko se mora naša mladina vežbati, da se vsposobi nadaljevati tisto delo v organizacijah našega delavstva, katerega so doslej vršili njihovi očetje in matere.
Diskuzija je bila zelo prisrčna in od sodruga Raka smo se prav prijateljsko poslovili. Mi pa smo se odločili, da ko hitro postanejo razmere le malo ugodnejše, se bomo zadosti potrudili, tla bo šla de-troitska naselbina v našem gibanju 4,over the top".
John Rak nas je zagotovil, da je odnesel iz te naselbine najboljše vtise. Želimo mu pri njegovem delu obilo uspeha.
A. Jurca.
Kriza, vojne, pomanjkanje In druga socialna zla to posledica ljudske nevednosti.
.....;	.....* v,««....,,	1 jp
¿j» roča o konvenciji pennsylvan-|Di
Ü
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 13S2
*	Pristna in okasna domača jedila Cene smerne. Postrežba točna.
#
jw^mwwmwwwv.'.iiw/.w.
■ i
i
KLUBOM IX DltUSTVOM
ske socialistične stranke, na kateri je bil delegat. Pojasnjuje potežkoče, ki jih imajo ameriški sodrugi pri svojem delu. Tisti, ki so vposleni v strankinem uradu v Pennsyl-vaniji, delajo veliko brez-
MJT	celite svojim priredbam fllllVfff ■■
J^IjME moralnega in gmotnega uspeha "
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU! m
Izjava pennsylvanske konference JSZ
V	1382. Štev. Proletarea SI tine 7. marca 1934 jo priobčen j članek z naslovom "Ali soi klubi JSZ v Pennsylvaniji ak-| tlvni ali neaktivni?" Podpisan je P. Z., nedvomno .urednik I*roletarca. ki pojasnuje, da ao bili na i klubi na konvenciji soc. stranke v Harrisburgu v Pennsylvania) kritizirani —-tako je poročal delegat Anton Zornik — in če ne postanejo bolj delovni, bodo raz-pusčeni.
Iz poročil zastopnikov naših klubov na konferenci dne 25. marca na Syganu, Pa., je razvidno, da so bili na^ konvenciji v Harrisburgu kritizirani v tako strogem smislu neupravičeno. Smatramo, da jim jc bila storjena krivica.
Zastopniki klubov so pojasnjevali. da sodrugi v teh časih delujejo kolikor največ jim dopuščajo gmotne razme-i re. Razpečali so več sto izvo-j dov brošur "The New Deal", ki jo je snisal Norman Thomas, dalje brošure "Taxes j and Tax Dodgers", ki jo je priredil župan D. W. Hoan in več drugih, ki so bile naročene Iz glavnega stana soc. stranke.
V vsakem klubu je nekaj članov, ki so naročepi tudi na aii'jle;ke socialistične liste, pjsebno na "New Leader".
V	vsaki volilni kampanji sklicujemo shofV in razpeča-vamo slovenske in angleške socialiatične ietake. Najemnino, stroške govornikom in literaturo plačajo na>i klubi i n j poleg tega sodrugi kolektajo v kampanjska fonde v prid hoc. stranke.
Ob praznovanju 25-letnice | Proletarea je nam socialistic4-1 na stranka čestitala k naši vztrajnosti, kajti vzdržali *mo list tudi skozi najhujše krize dalj kct pa so mogli vzdržati svoja glasila mnoge veliko močnej e skupine v socaiisti-čni stranki, bodisi angle.ške ali drugojezične. Proletarec praznuje po zaslugi vztrajnosti naših sodrugov prihodnje leto svojo tridesetletnico. Po obsegu je eden izmed največjih socialističnih tednikov v tej deželi.
Ako so v socialistični stranki v Pennsylvaniji in drugje med drugimi tudi taki člani, ki kljub svojim aktivnostim nc morejo zapopasti naših razmer, našega dela in agitacije I klubov JSZ med našim delav-| stvom, ni to naša krivda. Več:
let po vojni so bili na*i klubi med premogarji v zapadni Pennsyivaniji takorekoč edini > jcialistični agitator.
Nam .je tal, ker nimamo večjega ¿levila mladine v svojih vrstah. Tudi če nam to sodrugi, ki nas kritizirajo, zamerijo, mi ne moremo spremeniti okolčin. Mladina vidi, kako s o fiktivni socialisti med zavedeno ma«.o ol sovražen», pa se ne more navdušiti za socialistično gibanje in agitacij-skega dela p % izogiblje.
Konferenca na Syganu priznava, da bi bilo med nami lahko več aktivnosti. To bomo skušali v bodoče popraviti.
Rilo nam je poroča no, da je bildT ua konvenciji v Harrisburgu Izrečena protnia, da če ne postanejo na i klubi bolj aktivni, bodo razpuščeni. S takimi načini naši klubi no bc lo dobili potrebne vzpodbude. Dobili pa jo bodo, če si stran ka zgradi vsaj v vseh večjih krajih trdne ameriške p >sto-janke, ki se ne bodo opirale ob klube federacij, pač pa jim botlo v bodrilo. Mi smo za so-družno kooperacijo in za razumevanje težkoč drug drugega.
Težavno vprašanje za nas so tudi finance. V naših klubih so skoro izključno premogarji in njih žene. ki so v dolgih stavkah prošlih let in potem se skozi to krizo do kraja obubožali. Pri tolikšnem odstotku brezposelnih in po toli-k.h letih prispevanja v razne namene delavskega gibanja, je danes v sedanjih okolščinah uspešna akcija za zbiranje doneskov nemogoča. Tisti, ki bi radi pomagali, nimajo. Oni, ki bi lahko, pa niso naši somišljeniki. Zato v tem oziru storimo kolikor je pač v danih razmerah mogoče. Skuia-mo vedno prispevati svoj delež, da ohranimo Proletarea, plačujemo izdatke, ki jih imamo s shodi, naročujemo slovensko in angleško socialistično literaturo, ki jo razpeča-mo več zastonj kakor pa prodamo, agitiramo v volilnih bojih, in to je v glavnem vse, kar se od socialistov v sedanjih razmerah more pričakovati. Ko bodo okolščine ugodnejše, kakor so danes, bodo tudi rezultati naših aktivnosti bolj vidni in vzradoščajoči.
** Pennsylvanska konferenca JSZ.
George Smrekar, predsednik. Jaccb Ambrozich, tajnik. John Koklich, zapisnikar. Jchn Terčelj, organizator.
ALI JE PREDSEDNIK V SKRBEH?
Za preuredbo t . ga stanja
ie treba članstvo tako naučiti,
. . . t
mesec ne mine brez novih takov in pamflet jv. Polu* te
-1
le. j
i* »««• »■..........- -..... .....— ■
Ja h > vsakdo smatral za bvo- ga aktivni sodrugi in sodrutU
jo dolžnost biti aktiven ud v j ee razpecavajo posebne agi-
svoji stianki, namesio, da bi Wijske številke angleških li-
lezalo vse delo h' na "prosto-1 sto v, na pr. tednik "New
voljcih".
prosto- stov, na | IjeaAer".)
Zdi se mi, da jo nekaj res-1 Depresija ¿e ni ponehala.
e malol^ellko delavcev pričakuje, da obsto-1<p nekaj zgodi — nekaj, kar jim bo pomagalo iz krize.
Pa se ne bo nič prigodilo. Odrešcnikov ni. Delavstv
niče. v trditv i, (ta je ljudi poučenih o delu in ju socialistične stranke. Vzrok je, ker člani stranke ne
pridejo v zadosten dotik z Odrešenikov ni. Delavstvo je maso. Te mil se bi od po moglo I lahko samo sebi odrešenik in s veliko izobraževalno kam-j t" v močni »ocialistični orga-psnjo in z reorganizacijo. Vse »izacijl. Ta .)e glavna. So tudi lelo bi se móralo vršiti po druge potrebne, kot strokovne praktičnem načrtu in pod i» gospodarske. Ampak fakt kontrolo centralnega odbora. 1 i*»	politična organizaci-
ja delavstva propade, se zru-
in njegova dolžnost bi bila, du razdaja v njemu letake,
Proti predsedniku Rooseveltu je pod v se ta radi njegovega "možganskega trusfta" velika ofenziva, a izgleda, da se ni zmenil zanjo, kajti v najbolj vročih dneh napadanja je šel z nekaterimi prijatelji na vožnjo ob obrežju z jahto Nourmahal. Jader niča Nour-
mahal je moderno opremljena ladja, ki stane nad milijon dolarjev. Krog na ladji zaznamuje nredsednika. Ljudje ob ladji, na katere kažejo »ulice, so tajni detektivi, ki spremljajo Roosevelta, v namenu, da ga ubranijo pred morebitnimi fizičnimi napadi.'
Delo si naj razdele propor- ••	.	—
do pn članstvu. Vsakemu čla-	tudi druge m-lav,ke usta-
nu bi bil določen mal okraj. »°ve, kajti socialistična Mitična organizacija je podlaga vsem drugim.
n«! Ira podpise ali izvr iuje ka-	sodrugi, skušajmo na-
k<> drugo njemu odkazano de- »» socialistično stranko oja-lo. Za agitacijo naj se Član- ¿ati in izpopolniti, -tvo organisira po zmožnosti.	Frank Podlipec.
Nekateri so vešči v iskanju	---
novih naročnikov socialistič-1 K.on,cert in predstava
Prvomajska proslava v Chicagu
• Chicago. III.—Po vsem svo-1
tu, kjerkoli je delavstvo orga-, nizirano v svojih političnih, ¡ftrokovnih in zadružnih organizacijah, se proletarijat pri-! pravlja na proslavo svojega največjega praznika — Prvega maja. Kot del te razredno
"Majski Glas"
Izmed gradiva, ki je bilo prirejeno za letošnji "Majski Glas' do proile sobote, omenjamo: "Bastilija je ptdla" (Benedikt Fantner-Iv. Vuk) ; ''Dan, ki bi ga rad dočakal" (Nace Žlemberger); "Dekle iz tovarne" (Anton Slabe);
zavedne armade se pripravlja. *«l>oktor Kramp".
na praznovanje tega praznika tudi naš socialistični klub št. 1, predvsem njegova odseka: pevski zbor Sava in dramski odsek.
Kot je bilo naznanjeno v zadnjem Proletarcu, bomo slovenski delavci v Chicagu praznovali letošnji Prvi maj s koncertom v nedeljo 29. aprila v dvorani SNPJ. Program bo času primeren, raznoličen in kratek. Slišali bomo dva kratka govora v slovenskem in angleškem jeziku, okrog pol ducata pesmi in kratko enodejanko. Ves program se bo izvršil v približno dveh urah.
Slovensko delavstvo v Chicagu in predmestjih vabimo
Farsa. Spi-"Prvi maj Slovenci"; socializem" "Najboljši
sal Ivan Molek.
itkmI ameriškimi "Neamerikan.sk i (Etbin Kristan); prijatelj" (spominu žene Karla Marxa); "Na pragu nove dobe" (Anton Garden); "Naših upov dan"; "Sanjači" (Anton Seliškar) ; '^Spomini ob prvem majniku" (Joseph Snoy) ; "Predmestje" (Ivan Cankar); "Prvi maj 1890-1934"; "Nevarnost nove svetovne vojne" (F. S. Tauchar); "Večer nad mestom" (Anton Selnkar); "Avstrija in Evropa" (Otto Bauer).
Ostalo gradivo bo urejeno ta teden. "Majski Glas" bo obsegal 68 strani v obliki re-
, . vije. Krasile ga bodo mnoge na to proslavo našega največ-| UliRtnicije. pOHamezen izvod
stane 20c; 10 izvodov skupaj
PLINSKA GORKOTA
ZA VSAKOVRSTNE TRGOVSKE OBRATE
Drina lista junljetij, ki se lahko okoristijo z zniiunimi cenami
plinske gorkote:
Čevljarae Modne trgovine Brivnice Restavracije Cvetličarne Pekarne
Grocerije
Lekarne
železarne
Elektro-trgovinc
Tobakarne
Slaščičarne
Gostilne
Zdravniški uradi Tvorniški uradi Tvomice Skladišča Gledališča
jega praznika. Simbolično pomeni Prvi maj za razredno 7.1-vedno delavstvo tisto, kar pomeni Velika noč za vernike: vstajenje delavskega razreda preko glav tiranov in prihod nove človeške družbe, družbe pravičnosti, enakosti in svobode. Mi zahtevamo vstajenje in življenje na tem svetu in ne
$1.90.
Od sobote 31. marca pa do sobote 7. aprila smo prejeli
se sledeča večja naročila:
Po T»0 iztisov: Klub št. 180 JSZ, West AI lis, Wis.; Bias Brezovšek, Conemaugh,
po smrti! Dosegli ga bomo le! ^t. 36 JSKJ in z aktivnim, živim stremi je-* John Jereb,
GRETJE S PLINOM je v zadnjih par letih naravnost zrevolucio-nirslo način kurjsve v tisočerih industrijskih in trgovskih obratih v Chica-pu. Cene plinu so padle skoraj na polovico od 1930-31. Uporaba plina za gretje je odpravila razno potrato v zvezi s kurivom, olajšala delo, znižala stro&ke ter zviSala dobifek na mnogo presenetljivih načinov.
Trgovine ns primer so cistejSe in odjemalec se v njih počuti udobno, ker je na toplem in to je zanj nekaj privlačnega. Postrežba je točnejso ker lastniku ali pomočniku ni treba imeti skrbi s kurjavo v kleti.
Na razpolago imamo plinske grelnike raznih modelov, ki nudijo udobnost
vam in vašim odjemalcem. Pridite in oglejte si jih. Z veseljem bo nas zastopnik, ki pride na vaš dom, pregledal vaš prostor, napravil načrt ter	.
, , L1 riino-ftarni rtuha-svetoval, kak*-n for „ hhk(> T(thi v
grelnik potTebuje- razne svije r pro-
» t-iim w festonalntk uradih, te, Poklrčite *a- 'trgrtrinnh a1; Jm
bash 6000,	samo za gretje.
Pa., za društvo št. 168 SNPJ, št. 59 SSPZ. — i Rock Springs,
njem pod rdečim praporom.! W.vo.f 10 iztisov; po 25 izti-Dva dni pozneje, na dan|*ov: John Dolinar, Brough-j Prvega maja, bomo praznova-' ton. Pa., John Terčelj, Stra-! li ta praznik pa skupno z de- bane» druš. 19 JPSZ, lavci drugih narodnosti pod Milwaukee, Wis., druš. Dani-] okriljem okrajne organizacije ca« Conemaugh, Pa., klub št. j socialistične stranke in na- 5	Conemaugh, Pa., klub.
prednejših unij. V ta namen' 47 Springfield, III., in je v delu varietni program, pri katerem bodo sodelovale razne skupine. Ta proslava se
Plinski grelnik s krotil-y k im trakom jrrikrani Htroike v trgovinah, ura•
dih in malih domovih. Delo s k n rit vi jo (ul/tadr, e-nako z odnašanjem pepelu. ()d)iravi prah in tir• snago.
bo vršila zvečer v Masonic dvorani v "loopu'.
Prvi majnik kliče na dan vse delavstvo! V nedeljo 29. aprila popoldne vsi na prvomajsko proslavo socialističnega kluba št. 1 in koncert Save, na dan Prvega maja pa na skupno proslavo socialistične stranke! Nabavite si vstopnice £a našo proslavo vnaprej. Stanejo 40c. Prvi maj vas kliče! — Pub. odbor.
(ias.fired l1 nit Heater so
idealni xa trgovine, nkla-ditto in druge ahmte. Vedno dovolj toplega zraka
v cirkulaciji.
THE PEOPLES GAS LIGHT V? AND COKE COMPANY
122 South Michigan Avcmie
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
s«
99
I
PROSVETA
Stane aa celo leto $6.00, pol leta ¿3.00
Ustsnsvljajte novs dro&tvs. Deset članov (le) je treba za novo druš^o. Naslov za list i" za tajništvo je:
2657 S. Lewndale Ave. CHICAGO, ILL.
društvo št. 6 SNPJ. Sygan, Pa. John Pečar, Pittsburg, Kans., 20 izvodov; po 15. iztisov: Lcfiis Mrmolja, Cleveland, ()., in Donald J. Lotrich, Chicago, 111.; Rudolph Kova-cich, Buhl, Minn., 14 iztisov; po 12 iztisov: John Marolt, West Mineral, Kans., in John Kraintz, Detroit, Mich. Po 10 iztisov: Jos. Radosevich, Raton, New Méx., Jennie Lad-statter, Chicago, III., druš. št. 569 Fontana. Calif., II. Sta-nich, Cleveland, ()., John Bo-rich, Duluth, Minn., Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis., druš. št. o 15 SNPJ, Canton, O., in Mike Pencil, Frontenac, Kans. Po 5 iztisov; Joseph Klun, Lowber, Pa., Joseph Ci-gale, Universal, Pa., in Mary Zabric, Parkhill, Pa.
Citatelji Proletarea lahko k povečanju cirkulacije veliko pomagajo, če nabirajo naročnike Majskemu Glasu med svojimi prijatelji in znanci. V ta namen naj se poslužijo posebne pole, ki so jo prejeli iz upravništva.
Prosvetna matica je ustanova za vsa napredna društva. Ali je vaše včlanjeno v nji?
Za bolj*še organizirano socialistično agitacijo
Chicago, III. — V Proletarcu z dne 4. aprila sem razpravljal o potrebi boljše organizirane akcije za razpeča-j vanje Ameriškega družinskega koledarja.
Take organizirane akcije so potrebne v vseh kampanjah, bodisi ob volitvah, v pridobivanju novih članov, novih na-! ročni kov socialističnim listom, v oglašanju shodov itd.
Jaz sem človek, ki polagam vso vero v organizacijo. Ne v vodstvo. Voditelj je lahko dober, ampak naslanjanje množic ob voditelja se mi zdi zmotno. Naj voditelj napravi pomoto, kar je človeško, in če se je organizacija preveč naslanjala nanj, se prav lahko pripeti, da bo oslabela, ali pa celo propadla.
Pri nekem inteligentu sem čital v gotovi reviji poročilo o izvolitvi socialističnega župana v Bridgeportu, Conn. Clankar v trji' pravi, da socialistični kandidat ni bil izvoljen zato, ker je socialist, ampak vsled svoje osebne pri-i vlačnosti. On je celo mnenja, da mu socialistična stranka ni prav nič pripomogla k zmagi, fes, bi bil vseeno zmagal, tu-j di ako ne bi bil socialist. Do-tični intelUent je temu pritrdil in dejal, da tudi v Milvvau-keeju volijo samo osebe po' merilu popularnosti.
To je tisto meščansko nazi-ranje, ki vidi samo osebe, pa nobenih načel, prepričanja in programa. Socialisti v Bridgeportu ne bi bili zmagali, če ne bi bila njihova organizacija tako izvežbana za agitacijsko delo. Učila in pripravljala se je mnogo l?t. Pokojni Victor L. Berger je v Milwaukeeju vedno poudarjal, da socialističnih zmag ne" bo brez smo-trene organizacije. Saj je bil pokojni E. V. I)ebs tudi popularen in magnetična osebnost. Toda stranka, ki ga je kandidirala za predsednika, ni bila nikdar toliko močna, da bi mu mogla priboriti impresivno število glasov. Isto velja glede Normana Thomasa.
Pravilno je, da se vsaki osebi da priznanje, ki ji gre za dc!o in trud. Ne smemo se pa zanašati zgolj na osebe, kajti dobra organizacija je tisto, kar šteje.
Ameriška soc. stranka je precej dobro organizirana, toda ji manjka še veliko, da se bi pomaknila k popolnosti. Vsaj kar se agitacije tiče. Velik del članstva naše stranke je popolnoma neaktiven, ker ni vzgojeno za organizatori-čno in splošno agitacijsko delo. Vse preveč se gradi na prostovoljce. Zato na sejah velikokrat slišite: "Kdo se hoče prostovoljno priglasiti za to in to delo?"
To se ponavlja leto za letom. Delujejo pa vedno eni in isti, dokler se ne utrudijo ali naveličajo in stopijo v stran, češ,„ kaj pomaga!
nim listom. Tem naj se določijo okraji, v katerih naj od hiše do h ne agitirajo za socialistična glasila. Kni bi razna-šali letake, drugi )>i dobili nalogo oglašati shode itd. To je delo, ki ga je zmožen vsak član, da ima le zdrave noge.
V tem letu sem čital v nabili listih dva proglasa delav-sk e-sr f ia list ič n e i 111 e r n ac ¡0 n a-le. Koliko delavcev je čitalo poslanico o pok oljih v Avstri-
v Newburghu
Newburgh, O. — Tukajšnji pevski zbftr "Delavec", odsek kluba št. 28 JSZ, priredi v nedeljo 15. aprila ob 3:30 pop. koncert, na katerem bo vpri-zorjena tudi "Nova ipra" (New Deal), ki jo je spiral Ivan Molek in je priobčena v letošnjem A meriš. druž. koledarju. Prireditev bo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. pri E. 109th St.
•	•«•	— --- 1 iiiivc o » c. i"» r-i> 1 "./lil O t.
ji? Naslovljena jedila vsemu ^ Sodeluje tudff pevski zbor svetovnemu proletariatu. | "Zarja", odsek kluba St. 27
Pričakoval sem, da bo v oči- JSZ. gled fašističnih brutalnosti v > Koncertni * spored vam bo Avstriji cikaš k a organizacija i nudil dosti duševnega užitka soc. stranke pod vzela kako in istotako igra, ki je ne samo demonstracijsko akcijo. In primerna za sedanje čase, am-res, sklicala je protestni shod, pak tudi resnična slika seda-
njih razmer.
Vstopnice v predprodaji ro po 35c, in na dan priredbe pri blagajni 40c.
. „	Veljavne so tudi k plesni
smo organizirani za oglašanje zabavi zvečer. ^ObjSbistvo v shrdov.	naši prostrani elevelandski
Odbor JSZ je v enem svo- naselbini vabimo, da nas po-jih agitacijskih -navodil ome-1 *eti v obilnemjštevilu^ tiil, da bi morali biti klubi ta-
ki se je vršil v Grand parku. Jaz o tem shodu nisem vedel ničesar in ogromna večina či-kaškega delavstva prav tako ne. To pokazuje, kako šibko j
ko organizirani, da bi mogli v kratkem času oglašati v naselbini shod toliko, da bi mu
Frank Hribar.
Dr. Wirt vidi strahove
Dr. W. A. Wirt pravi, da
bil uspeh zagotovljen, žal, da imajo nekateri Rooseveltovi
nismo. Ne mi in ne v socialisti Čni stranki.
O socialističnem protestnem shodu v Grand parku bi bilo treba obvestiti vse prebivalstvo v Chicagu in okolici v šestih urah ali pa še prej. Ker nismo organizirani tako dobro, se mi zdi to kakor zločin nad delavstvom.
Sedanje razdajanje letakov je zelo slabo organizirano — ponekod kar tjavendan. Po nekaterih ulicah morda razdajata letake dva — drug za drugim — a po drugih nihče. V Ciceru sem to že opazil, šel sem z letaki in videl, da jih je nekdo že razdajal pred menoj. Iskal sem ulice, kjer še niso bili razdani, toda kdo ve, če ni prišel tudi na take kdo za menoj in jih razdal znova? To povzroča izgubo časa in dela po nepotrebnem.
svetovalci v takozvanem "brain trustu" namen vreči predsednika ob prvi ugodni priliki, na njegovo mesto pa postaviti ameriškega Stalina — in revolucija bo dovršena.
Preobrat v Zed. državah se torej dogodi na povsem enostaven in lahek način — če se dr. Wirtu ne sanja.
Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phone: Csnsl 9694 1S5S W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hour«: »-12 A. M ; I f mud 6 8 P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waubafan office at 424-lOth St., Tal. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only
H •
k 11 mum ■ ■ « ■ ■ ■ m m m
Äi rr:: :p ,; -baretihcic & son |
moralo vršiti ne samo v volil- g nih kampanjah temveč ce'o m leto. Vsaj vsak mesec se bi g moralo izdati letak agitato- g rične vsebine. (Op. u.—Soc. S stranka jih ima celo serijo, ? istotako pamfletov. Noben
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Tal 1478
■
i ■
■ ■
• ■ » «m a a ■ ■ a ■ ■ a m ■
[ PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
,	FRANK GRII/L, predsednik
1 PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
DELO JAMČEN0
f	Nsi, vozniki pobirajo perilo po v*m rtie.tu, Ciceru in
Bsrwynu In dovsiajo člstsga ns dom ■ TOČNA POSTREŽBA
m	Talafonh CANAL 7172-7173
a 1727-1731 W. 21 st STREET	CHICAGO, ILL.
• ■ m m m m m m m ■ ■ a g
MMMHlIS
■ ■
S
i fl
I i
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CEN MI SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO*
Adria Printing Co.
1838 N. IIA).STICH STREET, CHICACO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. i«ninsncnaninnna


KHHi

Detroitska komunistična trdnjava po petnajstih letih razsuta
Detnit, Mich. — Komuni- gutifia celo milwau-ke. SIo-sti — posebno hrvatski — so! venski komunistični klubi ni to bili 1. 1921 v Dctroitu prepri-j uspevali, Chas. Novaku so za-
DELO JE EDINO, KAR ZAHTEVAJO
čani, da se revolucija kmalu dogrdi. Napov »dano je bilo. <1a se prične na Kussell streetu.
Tudi bojni načrti so l ili izdelani. Na j prvo bi pobili vse
čeli njegovi d rugo v i okrog Hadnika očitati, da je agitacijo zavoziK ka jti na mest o da bi bil JS*^ ln Proletarca lis-
k red it in J
a postajala jačja.
'4social,)atriote". Saj kapitali- Kad >il:u ho nehali zalaga-
stov v ter.i distriktu (na Rus- ^ Delavsko Slovenijo, Chas.
sellu) r»p!oh nI.	I Novaka so odstavili od tajni-
,,	. . . ..	«Iva komunistične sek-rje in
Ker pa je le m bilo, so za-	.. , . . ...
mu ukazan, da naj si poišče
nov teren za nadaljevanje boja proti sloveiukin socialistom. Po izmenjavanju pisarn; z nekaterimi Detroitčani in z osebnimi dogovori so sklenili, da se namesto Dol. Slovenije
Te
čeli vo lje svoje pristale polagoma pripravljati na odlaganja. Bil« je pač nekaj takega, kakor Jloovrova prosperiteta. Stala je nekje za voglom, samo za kaierim — tega ni mogel ninče dognati.
izda list Delavec, ki naj izha-Jugoslovanski komunisti, ra-lja v Detrgjtu. Tako je Chas. di katerih pišem ta dopis, so? Novak prišel za stalni v avt-! tedaj odkrili dejstva, da so a-[no mesto.
meriški hrvatski delavci že o-svobo jc ni socialistične nadvlade. Samo slovenski delavci še trpe po:! diktaturo JSZ. Skle-
Nckateri rojaki v Detroitu, ki so podprli "Delavca" s sto-1 taki, so zahtevali, da ne sme napadati SNPJ in ne biti su-
nili so, da je treba slovenske-1 rov v blatenju socialistov. Oh. ¡
| gradivu, tako v pripovedni prozi, kakor v pesmih, člankih in ilustracijah. Običajna ameriška sentimentalnost v njem vedno bolj izginja in se umika moderni stvarnosti, borbenosti in socialistični zavesti. Leposlovni del prinaša 18 povesti in črtic, originalnih in prevedenih od najboljših avtorjev <<iorki, Turgenjev, '.Vexo). IG pesmi (iz Slovenije Sel! kar, Klcpčič, Kožar, Cul-kovski. od ameriških Slovencev pa Ivan Molek, Katka Zupančičeva In Ana Krasna). Pottčnih člankov je v koledarju 11, ri katerih je zlasti zanimiv Franka Zajca "(Vriski v Coloradu" s številnimi ilustracijami. ki jih je v koledarju ">5. Vsak nov koledar nam vedno bolj živo priča, da do-ra-ča med našimi ameriškimi rojaki nova generacija močnih osebnosti, z velikimi umet-
PRIREDBE KLIKOV
Jo t Am
V iledečrm irmtmu »o priredb«
klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredb« vašega klub« ni vključen«, nam «poročite.
APRIL.
NEWBURGH, O. — Koncert in predstava soc. pev. sbora "Delavec" v nedeljo 15. aprila v Slovenski da« lavski dvorani.
CHICAGO, ILL. — V petek 20. aprila shod v dvorani SNPJ, na ka-terem bo govoril Max Winter, bivši socialistični podžupan mest« Dunaj.
SHEBOYGAN. WIS. — V soboto večer 21. april«, »hod klub« it. 23S JSZ v Fluderhikovi dvorani. Govornik Joško Oven.
SHEBOYGAN, WIS. — Konferenca illinoiskih-wisconsinskih klubov JSZ in društev Prosvetne matic« V nedeljo 22. april«.
POWER POINT, O. — V soboto
niškimi zmožnostmi. Imena: I. fi: •priI* .V?*"? k,lub* " pr¡d
vzhodnooni jske konference JSZ, ki
ga časopisa — in kupili so ga. Nato so spoznali, da potrebujejo dobrega slovenskega voditelja, ki bo kos boju na vsaki fronti. Komunistični propagandni biro v Evropi jim je poslal človeka, ki bi bil kos nalogi.
Novi voditelj, ki je bil naročen preko morja za komunistično propagando med Jugoslovani v Ameriki, se je vrgel na delo in kmalu nato smo videli, da je demagog, ki je bil v naši javnosti brez primero. Sluvcmkl in hrvatski delavci v Ameriki ga ne bodo še tako knialu pozabili. Tudi v imenih je bil mednaroden. V časi Frank C. Novak, včasih Charles Novak, včasih se je pisal tudi Bartulovič itd. Pravijo, da je v svojem življenju posedoval poleg teh tudi več drugih imen.
Prevzel je vodstvo nad Delavsko Slovenijo in takoj so začele padati težke bombe na socialistično stranko, JSZ in Proletarca. Poslali so okrog agente in pravili, du je Prole-tarec že prenehal, drugod pa, da vsak čas preneha. Delavska Slovenija ga bo nadomestil« kot pravi delavski list. Ko bo uničena JSZ, so določili, da pride SNPJ na vrsto. In ker JSZ in Proletarec nista hotela prenehati, so se lotili SNPJ vseeno. Tudi HBZ so zapisali slično obsjdbo. Ali naj se jo vzame v področje komunistične stranke, ali pa razbije, če ni prvo mogoče.
Chas. Novaku, Bartuloviču, ali kakorkoli je njegovo pravo ime, je vrjelo veliko Hrvatov in Slovencev. V kratkem času je Chas. Novak zanesel ljut notranji boj v SNPJ, ki je dobil vrhunec na konvencijama !. 1925 v VVaukeganu in 1. 1929 v Chicagu. Na prvi je vodil svoj blok on, na drugi pa je bil le govornik na enem shodu za delegate.
Knialu po konvenciji leta 1925 v VVaukeganu je začel ChaR. Novakov vpliv v hrvatski kom. sekciji bledeti. Delavska Slovenija ni mogla dobiti naročnikov, pe.č pa je iz-J
CWA je skozi prošlo zimo vposlila par milijonov brezposelnih. Dne 31. marca jih je odslovila. Delavci so protestirali proti temu,
Novak j o to obljubil, zato da si ga njegovi mlačni slovenski komunisti podprli, in nato:__
je začel izdajati list — ki pa c	. , n
je bil natančno tak kakršen	rojaka Uroznika
je bil urednik. To se pravi, j West Allii, Wis. — Moj Charles Novak je ostal Char-1 prijatelj Joe Groznik je po les Novak.	I enotedenski mučni bolezni
k.er jih je groza pred novo brezposelnostjo. Na tej sliki je del njihove demonstracije, kakršne so se vršile v vseh ameriških mestih.
Boji so bili zaneseni v društvo št. 121 SNPJ. Besedno kamenjo je letelo na sejah
dne 24. marca t. 1. umrl.
.V Ameriki je bival 35 let, večinoma v Ironmountain,
sy Mesec, Klica Zupančič, KI-j premogarji na stavko so dela-vira Skavich, liltan Pavlin, li v treh različnih rovih od Anna Bregar, Frances Saitz, eden do dva dni v tednu. Se-Gertrude Zorko, Rose Gradi- daj obratujeta le dva in se ho. umetnikov sher, Irene Svetlik, Mary Zor-'skušalo delati po več dni. Za Meštroviča, Kutina, Stiplovše
ka, Maleša in Miheliča. Ta e
Molek, Joško Oven, Ivan Jon-tez, Katka Zupančičeva, Ana Krasna, F. S. Tavčar, Anton Garden, Albert Hrast, Frank Zaje in drugi, l;i bili v čast vsaki starokrajski slovenski reviji. Od starokrajskih so-trudnikov sta pole? že omenjenih štirih pesnikov zastopana s prozo še Ivan Vuk in Cvetko Kristan. Med ilustracijami najdemo pobg različnih reprodukcij inozemskih tudi Jugoslovane:
društva prav v glavni urad v Mičh. Zadnjih deset let je ži-
Chicago in na posamezne odbornike. . Napetost je rasla. Marsikdo se še spominja bojev v letih 1926-27. Glavni u-rad je pošiljal posredovalce, toda zamanj je bil ves trud. Komunisti so hoteli voditi bitko do konca. Nad glavnim u-radom SNPJ morajo zavladati! če niso mogli na konvenciji v VVaukeganu, pa na naslednji! Zmaga bo njihova in v ta namen je vsako sredstva dovoljeno. Bilo je ogromnega nepotrebnega prerekanja 7. e-
vcl tu, kjer si je ustanovil lep dom. Zapušča soprogo, hči in p^ilip sina, oba že odrasla. Hči se uči za bolničarko v Los An-gelesu. Sporočili so ji brzojavno, da je oče nevarno zbolel. Sla je takoj na pot, toda prišla je dan prepozno,, Našla je očeta mrtvega. Bil je mučen prizor.
Pokojnik jo bil rojen v Viš- ^ .. nji gori, vas Sela, podomače
ko, Hilda Macerl, Angeline i vzrok, čemu ne obratuje vseh Bučar in Helen Pavlin.	rovov, družba navaja, da ne
Igra je bila zelo dobro vpri- rabi toliko premoga. Promo-zorjena.	garji so pa mnenja, da se ho-
V imen h SNPJ je govoril če družba na ta način mašče-Godina. John Rak je vati nad voditelji stavke, ki so imel govor v anglečini.	delali v tem rovu, kar bo naj-
in kajpada, fiubelj! Tone! brž resnica. Premogarji so šli šubelj je pel v obeh delih, vse-j na stavko, ker jim je družba
ga skupaj kakih 18 pesmi. Spremljala ga je na klavir Mary Oven. Bil je navdušeno sprejet.
Pod režijo Mary Jugove je vprizorjena skica s petjem "Hats of Other Days'*.
Belentinov. Star je bil 63 ^t. | Nastopîle M0 v nj¡ Mary ^
V Shclioyganu zapučva pol-
Louise Karun, Christine Pn
dinstven slovenski delavski almanah služi našim ameriškim rojakom in sodrugom brezpogojno v čast in priznanje, kakor tudi njihovi tiskarni za sijajno opremo. Naroča se pri Jugoslovanski Delavski Tiskovni Družbi, H639 W. 26th Street, Chicago, III. U. S. A.,
skušala vsiliti pogodbo podpisano od zastopnikov kompa-jin stane «a Jugoslavijo $1. nijske unije. Vse od pričetka
stavke in dokler ni bila pogodba podpisana, so se premogarji borili prav junaško. Na piket linijo so hodili vsak dan. tudi ko je bil toplomer 20 stopinj pod ničlo. Zadnja
brata in polsestro in v starem |	F(,na' polcnik. TilUe dva tedna pa noč in dan. Dru-
dinim ciljem — polastiti se kraju brata. V mladosti je de- P()lenik A1|i(V Artai.h> Doro- žba se je za zlomitev stavke
vodstva nad jod noto. Za vsako sejo drus. št. 121 je imei Chas. Novak, zdaj že spet
lal v premogovnikih v Trbov-
thy Phihutnik, Vera Leveč, poslužila vseh mogočih reči in
Chas. Bartulovič, dovolj de-'v železnih rudnikih. Zadnja
Ijah in v Nemčiji in v industri-. Franeei y| Ernestine Jugg, Uastopniki "delavcev" kompa-j, na Ogrskem, v Ameriki pa Frances Vre]esnik in Frances I nijske unije so ji sekundirali
m.agogičnega materijala v svojem listu. Toda vse intrige, vsi napadi in vse spletke, ki so jih razpredli po deželi, jim
Pintar. Spremljal jih je v pet-; kjerkoli je l ilo mogoče. Po-J. Kochevarjev orkester, sebno so bili mojstri v troše-
Napredek socialistične stranke na Švedskem
Švedska socialistu-na stranka je imela koncem prošlega leta 1,957 postojank in 312,-798 članov, ki so plačevali članarino. V teku leta jc narasla za 220 postojank in 16,291 čla nov. V parlamentu ima 104 poslance — 12 premalo, da bi imela veČino. Komunisti, ki so razcepljeni v dve stranki,
čevega zavoda na Kalvary po-
Pokojnik je bil katoličan po mišljenju — toda eden o-nih, ki je sovražil hinavstvo in ljubil resnico. Iz teja razloga je bil tudi somišljenik soc. stranke. — Joe Radelj.
niso prinesle uspeha. Konven-, kopališče v spremstvu članov cija SNPJ 1. 1929 je bila po- društva Sv. Janeza, v katerem lom njihove taktike med slo-¡j® član. venskim delavstvom. Progresivni blok, ki so ga ustanovili, kot ponavadi, je združeval vsake sorte elemente, od komunistov, pa do - klerikalcev, pustolovskih sebičnežev, narodnjakov in reakcionarjev.
leta je bil zaposlen pri C. M.
St. P. & Pačitic železnici. prjzor je občinstvu jako uga-j«U" vsakovrstnih Jazi. Ali vse imajo 8 poslancev. Pogreb se je vršil iz Krmen- jaj jn b{] j? (|obro prodvajan. | skupaj ni nič pomagalo. Med
Molek ivo simbolično sliko «tavkarji je bila fina solidar-k 30-letnici SNTJ "Živela nost in P<>P<>1"* zaupnost do zdrava kri" je vprizoril dram-1 voditeljev stavko. Stavko so ski odsek kluba št. 1. Vlogo Proglasili in vodili premo^ar-popotnika (jednote), ki je do- '' 8ami Prizadetih rovov.
Ta godlja ni, mogla zmagati. Slavnost tridesetletnice
Na konvenciji SNPJ so zma- cmd i r^k' gali napredni člani. Na kon- MNrJ V Chicagu
vcnciji HBZ pa so komunisti Chica«o. 111. — Slavnost 30-s slično taktiko povzročili, da | letnice SNPJ prošlo nedeljo 8.
je prišla pod vodstvo nazad njaške struje.
Ti boji stanejo članstvo o-beh organizacij precej tisoč dolarjev in pripomogli so tudi k nazadovanju v članstvu. Pri SNPJ je "progresivnemu bloku" uspelo, da so porinili v
aprila je bila najboljša jubilejna prireditev, kar jih je imela SNPJ v Chicagu. Bila je tudi prva, ki se je pričela s spore-
spel že do 30. kamna ob svoji cesti, je igral Chas. Pogorelec in dušnega pastirja, ki kliče popotnika nazaj v temo, John Hujan. .Za njim vabi popotnika in ga slepi Korupcija in nato ga straši Ignoranca. Vlogo prve je imela Angela Zaitz in druge Mary Udovieh. In nato prideta sin in hči popotnika žvižgajo , in s petjem po poti —na5a mlada generacija, "živela zdrava kri", in kratke igre je konec. Vlogi poslednje omenjenih sta imela John Kak in Allice Artach. Ta slika je
dom po radiu. Pevske točke v
polurnem sporedu je oskrbel j b'na" jako" dobro vprizorjena. pevski zbor Sava, njen sekstet
in kvartet, pod vodstvom Ja-
glavni odbor A. Sragla. Danes coba Muho. Angleški govor
je med nami pozabljen. (Dalje prihodnjič.)
NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Pišite po cenik PROLETARCU
jo imel D. J. Lotrich in slovenski Frank Zaitz. Bil je predvajan v študiju National Broadcasting kompanije in za
čikaško in okoliško publiko v "Podnji Benchanov < njeno postajo! PreC(,J tfostov Je bilo
oddan skozi njeno postaji VVMAQ od 9:30 do 10. dop. Polog s te je bil oddan z 28. drugih postaj omenjene družbo. To je bil prvi slovenski jpored. ki je bil razširjen po deželi.
Spored popoldne .<;e je vršil v nabito polni dvorani SNPJ. Pozdravni govor je imol I). J. Lotrich. predsednik čikaške federacije SNPJ. Katke Zupančičeve "Ob tridesetletnici" je deklamirala Frances Pintar, cnodejanko "Mlada jednota" pa je vprizorila slovenska mladinska šola društva Pioneer. Spisala jo je Katka Zupančič. Rcžirala jo je ona in Louis Beniger. V nji je igral vlogo slepca Jacob Zupančič, drugi igralci pa so •bili Frank Krobel,
Sploh je bil ves spored boren in vreden tolikšne udeležbe.
Zvečer se je razvila plesna zabava v obeh dvoranah. V gornji je igral Kochevarjev in
orkester, tudi iz
drugih naselbin, posebno iz \Vaukegana in Milwaukeeja.
Značilno je, da so skoro ves| spored predvajali člani kluba st. 1 in somišljeniki.
Ob tej priliki je federacija društev SNPJ čikaškega okro-l ž j a, ki je priredila to slavnost, izdala prognimno knjižico na 36 straneh. V nji je poleg o-glasov članek o tridesetletnici SNPJ in pa članek s podatki o federacijah SNPJ. — X. . .
Pogodba, ki so Jo podpisali, je slična oni. ki jo je podpisala Frick Coal Coj Razlika ie v temu. da premogarji tu-1 kaj 98 organizirani v UMVV in 2 jih je, ki čuvajo oglo-dano kost "Yellow Dog" unije. K temu naj še pripomnim, da se je boj za pripoznanjo | unije pričel prvič leta 1894, to je pred 10 leti in se je od časa do časa ponavljal. Stavke so se vršile sledeča leta: 1894, 1901. 1910, 1919, 1922 in btošnja, pri kateri se je družba morala vkloniti.
Socialistični klub bo praznoval prvi maj z veselico in ^ro, ki se bo vršila v torek, d;. 1. maja v Slovenskem domu n1 Franklin Roro. Priče-tek ob 7-30 zvečer. Vstopnina 25c. Dela, pridite in vdele-žite se praz ^vanja mednarodnega delavci ^^a praznika.
Frank Podhoy.
Dr. Jehn J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Dsily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Ketidence Tel.: Crawford 8440 If no answer — Call Austin 5700
re yrsi tu naslednji dan.
WAUKEGAN, ILL. — Prvomaj. ska proslava kluba f#t. 45 v soboto
28.	aprila r Slov. nar. domti.
LA SALLE, tLL. — Prvomajska proslava klubov it. 3 in 4 v nedeljo
29.	aprila v Slov. domu. Na profra-mu govor in ifra.
POWER, POINT, O. — Konferenca soc. klubov in društev Pro« svetne matice v nedeljo 29. aprila.
CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega abora "Sava" in majska manifostacija kluba st. 1 v nedeljo 29. aprila v dvorani SNPJ.
SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska proslava s predstavo priredi klub ¿t. 47 v Slov. domu v nedeljo 29. aprila.
MAJ.
JOHNSTOWN, PA. — Majska prireditev kluba st. 5 v torek 1. maja v dvorani na Franklinu.
DETROIT. MICH. — Soc. pevski «bor "Svoboda" vpriaori • sodelovanjem pev. abora "Slavac" opereto "Ciganska nevesta" dne 6. maja v Češkem dom«.
BRIDGEPORT, O. — V soboto 12. maja priredi klub it. 11 v dvorani na Bojrdsvillu veselico in drain-sko predstavo.
CHICAGO, ILL. — V četrtek 24. maja shod v dvorani Sokol Chicago na Lawndale Ave. Govornik Norman Thomas.
CHICAGO, ILL. (North Side.)— Veselica s igro "What Price Coat", klubov st. 16 in 20 JSZ v Schmits dvorani, 2975 Clybourn Ave.
AUGUST.
CANONSBURG, Pa. — V nedeljo 5. avgusta konferenca klubov in društev Prosvetne matice.
SEPTEMBER.
DESETI redni abor JSZ 1., 2. in 3. septembra.
Priredbe druatev |
JOHNSTOWN. PA. — "Naaa Sloga" it. 600 SNPJ. Veselica a igro "Poročna noč" v soboto 19. maja 1934 v Slov. del. domu na Moxhamu.
o našem
ne
Ljubiteljem lepega čtiva
priporočamo

Bethlehem Steel ae udala
Rožičnik, Leo Vider, Edward Pushnik, Hobby Skavich, lien
Park Hill, P«. — Po trimesečni stavki 1700 premofrarjev je Rethlehcm 8tc?l Co. zadnji teden podpisala pogodbo z Raymond ' II MW za lokalne premofrarie.
ko jih en tisoč se je vrnilo že
"Delavska Politilia" koledar j.i
'Delavska Politik 28. marca piše o Ar^ru.l.^m druž. koledarju sledjo:
Ameriški družinski koledar za leto 1934 je prav tako kakor vsa prejšnja leta, tudi lnr los tehnično sijajno opremljen letni almanah naših ameriških rojakov, z bogato in pe-|]| slro vsebino, .le to med vsem velikim številom raznih slovenskih koledarjev, najsibo doma ali v tujini, brezdvom-
DRUŽBE
ZA 1934
Štiri knjige prvovrstne vsebine
Samo $1.12
V zalogi imamo še nekaj skupin lanskega letnika. Naročite jih, ne bo vam žal.
Cena ista. Poštnino plačamo mi.
Prolelaree
3639 West 26tli Slrcet Chicago, 111.
V NAJEM SE ODDA
šest sobno stanovanje pod najboljšimi pogoji. Vroča voda skozi celo hto. Dobre tram-portacijske zveze na vse strani mesta. Vprašajte na
1860 SO. HAMLIN AVE
Tel. Rockwell 0874
mMMmmvmmimifi
"Dva svetova"
in
"Veliko mravljišče"
Spisal Ivan Molek.
Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste Čitali z največjim zanimanjem.
CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c.
Naročila sprejema
Prol elaree
•	»»»»S»	»»»»»MMMf I »Mt
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
delati, drugi pa morajo še ca-! no najobsežnejši, najlepši in
2142 2160 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
► Mi tiskamo v slovenskem, hrvaikem, slovaskem, jfeikem, poljskem, kakor tudi v angleškem in "»emikem jesiku.
r.v Krebel, Harry Mesec. Krnil kati, kdaj bo druiba pričela najboljši. Letošnji letnik se še i NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE j Kmetec, Henry Pushnik, Sta- obratovati tretji rov. Ko so šli1 zlasti odlikuje po izbranem ♦♦»#»♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4♦♦»»♦»♦♦♦♦»»♦+»••»»»»♦♦»♦♦»»#

A Jugoslav Weekly Devoted
to the Interest of the Worker»
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE # COMMONWEALTH
NO. 1337.
Publiiked Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., April 11, 1934.
T«l*phon«i Rockwell 2664
VOL. XXIX.
What Can You Do With Your Spare Time?:______BENITO
—,-,	! Arthur Brisbane has to say and most
con- of profitable use of leisure pleasure of being rotten. They wf th*m' 1	h*ve eonfMsiteeJ
1 ,41	4 1 . ,	it 1 ,n w"at ho Mys. Let » man get a re-
our time 1« absolutely necessary to , dulnt have the excuse of putation fur being "«isrt" and
One great problem fronting millions of people, is—where do we get jobs. Another is—what to do with the leisure that a present-day job leaves to one even if it happens to be1, as it rarely does—a full time job. Wheth-
WON A GREAT VICTORY BUT STORY IS NOT YET OVER
THE
ensure the continuance of "primary accumulation". Page American civilization. Red re- the Morgans, the Rockefellers, volution, says Mr. Bent, offers the Mitchells, the Mellons. Mr. 110 such menace as does the Bent s advice, we»l meaning burden of spare time on a as it appears to be, of "edu-people incapable of using it cation" in the conventional properly.- The only answer is sense, as a time-gap filler for
putation for being most people swallow whode what he
ha« la «ay about anything. It's true	By W. M. F.
S/^.^SSL'SL I'hcru was an "election" in, Gratifying Indec .. tr those Francia, to >ay about invtftmeaU In the year i,ttt,y the other lay, and un-¡who sneer at democracy and great popular victories preceding the crssh in the stock! doubtedly the 1 »suits were a
if Paraguay
won and
ay that the masses arc not to they, too, lived to see the cmp. markets have lost confidence in his'tjjjf, if gratifying, surprise toI be trusted .to work out their tincss of such victories pur-utter sn«?es by reasons of the mil- one Benito Mussolini,	1 own salvation, whether that 1 chancd at such a cost. They
er we like it or not, says Silas	__	^
Bent, a well-known writer, dis- ¡training and education; "The the "new leisure } lass," mea^SLrorteSw	Vote» to the »limber o* t^Wvatimi to be a "corpora- (lived to see war and horrible
cussing Life, Liberty — and ¡true usefulness of leisure mighty little to the enormous however> unIy a |niall port:ion (>i hi; |;n,r,;wi were qualified 10 cas<
I A «..*• M.a « kk M	t /» 111	t .«11 • • t V < t I »%« •■.■4 «l.*»«-.-*»».! ..	Aft»-. 1 .. . • ^ I .. . .	■■ ■ .. . . . M. 4 . * . - r	-	—_ 1	A I	. • .
i ballots, and 10,041,997 avail-
Leisure, in a recent issue of must depend 011 the develop- majority of our people, to luublk. the N. Y. Herald Tribune Ma-jment of inner resources, and those tens of millions who are I A few week* ago there wa» a birth gazine; Benjamin Franklin that simmers down to cluca- either temporarily uncmploy-1 ««"^jJ conference held in Washing-was against It; our Puritan tlon."	led or perpetually dia-emp.oy-
Sure—education, but edu- or are employed and J 000,000 more- population to est
produce and buy utomobile»." Could 1
ancestors believed that idleness was the devil's workshop; Carlyle and Husk in preached the gospel of labor. But the industrial revolution has wished it on us and we've got to do something with our leisure time. What shall it be, asks1 making
SJUIV-V VI IIVII in'll, If III I VI II ---- —- ----- ---—	----^ — "	UUV,VVU IIIUI (- 11
cation to what ends? And who	that cut and dried "liv- ¡what the fanmera
is to run this education? The	which thus far, in our ci- second-hand sut<
state authorities, dominated by
vilization, has failed to build the "rich and privileged" who;up the "inner resources" of. hitherto, 011 Mr. Bent's testi-; which the cultured writer, lation, the vast majority of tKem knew -liow mony, have been "too busy speaks. It is doubtful whether I must perforce .become producers voted.
there be anything more monument-| ally asinine than such a statement? If wc had 80,000,000 more pop.u-
erl themselves of the opportunity of casting their free and untrammeled suffrages. By a curiou* coincidence all but 15,265 voted exactly as did the good Benito himself. It was laughingly called an "election
tive state" or a "totalitarian | bloodshed as the pricc of their state" — or anything else. "victories".
But there is a fly in the Leguia of P ru can reflect,
ointment. Such "victories" lie- wherever he H, on the popu-ver seem to take. There is al- larity he once thought he had,* way? «¡n appeal, and the de- as can the "popular" Macha-t'ision	always reversed. I do. Alfonso ot S3>ain, wher-
Sometimes it comes quickly, j ever he is today, can spccu-scrutins it takes a long time, late upon the meaning of go-bccause everybody | l*ut ^ has »ever yet failed. j vernmcnt by ' rabble" or go-cverybodv else Napoleon Bonaparte won a vernmcnt by a Primo de Rivera, if he cares to take time
more
The Federal has done little to meet the problem of turning spare time to profitable uses, though individual states have encou-
Govcmment And incidentally,
bit true that these "American |i°b or reserves to fall baek*on, leisure classes that so far I would not forget "inner re-have existed have refused to i »«Hirees" and instead, drink, turn their interest to politics" P,a.v cards, go to movies, and raged public parks, recreation land that this group is "tradi- otherwise run around like a facilities, and adult education.; ditionally less corrupt in go- chicken w ith its head cut off. It would be to Uncle Sam's ad-! vernmental practices." Our that w ho ha(l tho "outer re-vantage to develop a leisure politics, in point of established Circes" to do all that. How-class, since such a group is fact, has been as subservient ever* not a few unemployed traditionally less corrupt in,to money as any in the world. have been coming over to the governmental practice. But Our leisure class—the rich. one culturally and otherwise the American leisure classes! would not hold office except Profitable use of their forced that so far have existed have for ambassadorial and cabinet leisure
____„ . ^ ......	¡great victory when he be-
and Silas Bent himself, if he were | Z^™?™^ tluTandlo'pr^ There was a list of candi- came First Consul Napoleon
____________some of them to the «lates for the	Chamber of Dc-1 Bonaparte and had his belov-
it is not a Ployed leisure and -neither a | factories. Without a change in the
„	.	,	_	money and	i.iiium-m, .1 ne were I would have to so to the land to oro- Th(>,v was « ,ist °r candi
Silas Bent: crime or culture? ,showing off what they have"? suddenly endowed with unem- t)lK<€ ihere an(.
economic system wc would face the identical problems that we far« today. An increase in the population would not make one scintilla of difference. I don't want to insult the intelligence of the readers or waste Kpece by any argument on the question.—C. W. Ervin.
putics, about 400 in all, and people ratify his election; voters had the great privilege! and First Consul Ronaparte of voting "yes" or "110" on j won a greater victory when that list. The cantankerousi l,y an enormous majority his
refused to turn their interest to polities. The rich and privileged are too busy making
-the organization of
To The Workers
By Leo Isaac«.
You who fructify the	land—you
the workers.
Whose blood has turned	the wheels of industry,
secretary variety, and instead their forces for a fight on the who5e hand,	Hhap€d cterna|
preferred to keep the office- ^«tem that breeds unemploy- \ monuments, holders. The traditionally rich ! ment* starvation an I that kind An e! more money and showing off of this country, the rooher of leisure that is but torture. ran thjs 1m, „ubjugation? Do you what they have; the unem-! barons, have evolved the prize Anrl **	unemployed lea- cower
ployed, who might be consid-1 corrupt governmental prae- Ku<tM* councils and unions or- In your Mipprwion? Vou who know ered a temporary leisure class.'tices of all countries in modem f»nl«e for fight they likewise lh* of h/e' thc likewise found other means of history. Need one refer by are organizing their own ways of pov,;rtyt ar<. TOU !K.aten doing something when they more than mention to the ex- of	something with their That you suffer in blind fatalism?
were doing nothing. "For the ' travagancies of the Harding- tinu>- 0,1 the othor hand, those Arise!
most part our spare time is! Coolidge-Hoover years to con- who aro employed and, now What fhoult| ,H. youni „hal, he: spent not in fruitful leisure,! jure up a most revolting sight» f°r the ^rst time in their lives, The fruits of the earth Hhall i>e but in the talking-pictures pa-'of the viciously rich buying find a surplus of time at the j your harvest, lace, in an automobile, at | politicians and ' politics withi^i1 f>/ ^eir day, they might j The glooms will hu*» ^e paean of
cards, or in front of a radio,	no better aim in view than to
Instead of enriching us, it	make more money, when they
merely makes us poorer in	had more than they knew
purse." .	what to do with. Really our
Government 1 propaganda	rich have been corrupt and
to encourage the development	corrupting others for the sheer
VISITSDETROIT
On Sunday, April 1, branches their singing societies. Jennie Ur-114, its English Section and 115 of I l>ancic gave a well meaning recita-Detroit gave a Variety Program at tion which was followed up with
the Slovene Workers Home on Li-vernois Ave. My curiosity as to htw other branches stage programs and carry on other work drew me to pay Detroit a visit.
another duet of Mrs. Plazar and Frank Snyder singing "Sweetheart".
The concluding number of the program was a one art English comedy, A Wedding. The play in it-
f.rk M,r' B,?nt and ma"y 0f hiS The 'uoborn hope shalf quicken liberal colleague*: what have If you but bare your eyes, and see you. gentlemen of culture and your servitude.
social leanings, to Where are the plans of large scale and fruit-
sugge*t ? If y,a	shape your own salva-
constructive tl0"* t . , Ir you but arise!
ful employment of leisure that creative talent of our employ- who say democracy is dead.
you propose which we. with ed and unemployed teachers, that liberty
aculs who voted 4 no" will be attended to laf- r.
The list of 400 was drawn up and approved by Mussolini himself; no statesman got on the list who did not first receive his approval. The rules were simple; if a majority Voted "no" there would be another election, at which everyone would have the right to have his own list. But the Government thriftily did not undergo the expense of preparing mac h i nery ^ffir suc^ a se-" con 1 election, for there was an inkling that it would not l>e necessary.
A gratifying day for Mussolini, just as the "election" in Germany a few m >nths ago was ¿ratifying to Adolf Hit- 1884, 1888. 1802, 1896, 1900, ler; just as elections under the 1904 and 1908 and was pre-new Austrian constitution will paring for another such de-be gratifying to whatever boss monstration of4 popular love in sits in Vienna after the mise- 1912 when the people rose up rable Dollfuss is tossed into -n tht'ir mpjesty and cast him
out. . . and he lived to reflect on the boulevards in Paris what such popular "victories" mean.
The tyrants and dictators of South Ameirica—Rosas of
from his fleeting pleasures to think at all.
All.' all, ruled likMussolini. And all have passed away ...all but Hitler and Mussolini and Dollfuss. But they have people ratified his | history before them, an I if
beloved
election as Emperor Napol ion .. .but he lived to reflect upon the barren rock of St. Helena what the affection of his; people meant when they were outraged, denied all human liberties and treated like cattle. Louis Napoleon , won a great victory when he became the Prince President of France and again when he was "elected" Emperor Napoleon III... but he lived to
they care to read—or if they dare!—they will learn where these great victories lead.
For the people march on.. .
Sometimes, if the machinery is so devised, quietly, with as little anguish as may be; sometimes, if a Mussolini or a Diaz or a Machado destroyed that machinery, it will be with oceans of Llood and worlds of sorrow and suffering. But those who do the work of the
reftm at Chiselhurst what it world, those who suffer and
mean« to win victories by the iron fist and by the slaughter and hideous oppression of his people.
Porfirio Diaz won magnificent election victories in 1876,
the /anoa/e can by those who are pulling the strings today. Gratifying, indeed, to those
is a "stinking
is a
your aid, would perhaps be artists, thinkers and writers.1 corpse," that freedom able to t'orce on society instead Why are the intellectuals so "bourgeois superstition." That A,^entina. and Lopez and the of thc dry-as-dust "adult edu- sterile of results, in this great- this cation buncombe? Indeed, est opportunities of all times? what a grand opportunity Where is their challenge of here is to engage the best < leisure?—Advance.
pant and sweat* those without whom there ' would be no world for the tyrants to fight over—they have a way of rising to the top. Always de-leated, always cast down, always thrown back, but somehow never defeated.
Mussolini may be licking his chops in enjoyment of his victory. Dollfuss may be rejoicing over his victory, as in Hitler. But their time will come... their time and the time of that \\ hich they *tand for. For the people march on and tyrants fall and the workers will rule as certainly as the sun will rise tomorrow!
is a new day and that people are not being consulted | any more as to how they are to be governed.
Arriving Saturday, the day be- • soif was very humorous and the | fore the program, it afforded both characters did a fine job in putting. Vinko I.ocniskar, who also made their parts over. In thc way of this visit, and I to vi?\t a fe<w at. dramatics our voung comrades in I our comrades. In th • afternoon | Detroit promise a lot. They have a | •branch 114 arranged for a meeting lot af K{)od ta)ent an(,
are interest- I
«which was not well altended due to J e(J ¡n thia kin(J of work an(, lhat j,
the fact that a lot of the comrades ' a|i that is needed for successful ! were at work. Recently the auto<mo- i programs, bile induitry picked up in work and took back much of its old help. Jo-s€ph Klarich, organizer for the branch opened the meeting and explained the punpose for which it •had been called. Plans were outlined for a three day agitation tour for Proletarec and with the fine cooperation of Leo Junko, the Trav-nik brothers, Klarich's, Pete Benedict, Anton Junca, who loaned his car, and others who helped, I must say that we were very successful in getting renewals and quite a few new readers for Proletarec.
A packed hall greeted the program thc next day. Comrade Ray Trarvni<k acted as announcer and after a brief talk introduced Richard Nay mith who gave a short wpeerh on the NRA and Socialism. According to the program singing society Svohoda and Slavec were to sing the International, but didn't for reasons unknown to me. The short sketch from "Ciganska neve-rta" in whk'fi Frank Snyder and Jennie Urbaniii took part was well presented and promises to be a real treat when the entire operetta is presented Sunday, May 6. "The Labor Brigade", a mass recitation under the leadership of Henry Kav-cic was something new in Detroit, I
tea
NO COMPROMISE!
** **ut$9>
\m\\\\\\\	IIIIIIIP'1........... 1|||||	f......vi Donald Lotrich
w 5Ej	IRCHLIGHT	
llllllllll.............	■1	llllh..'.......Ill
After the program dancing and n general good time followed. While the young folks enjoyed thtlnselves in the upper hall, the old timers did their part downstairs. All in all the branches showed again that they were able to stage a program that was a moral and financial success. The audience seemed well pleased with the entire performance and enjoyed themselves until the late hours of the evening.
Thc next day our tour started and from then on we were busy until it was time to leave. Before leaving for Chi •"?<> the English Section arranged fir a meeting which was well attended. It was encouraging to see so many girl comrades present and their interest for Socialism. Some of these girls are anxious to debate our Chicago girl j ccmrades and pro^sildy something i along this line will be arranged. As for our Youth movement in Detroit I must -¡ay that wo have a fine growing English Scction of branch 114. Witfi heljr and encouragement from the older ccmrades they can become the largest and most active branch in our Federation. They have a large field to work in \ and are the best fitted to do this
was told, and made a hit. The Slo-
verve play, MTht New Deal", by More could be said about my Ivan Molek was well *ta*ed with a "hort visit to Detroit but space does fine cast. All characters, though ni>t permit. I thank all the comrades most of them are Amerk-an born *'ho swiated me in my work and Slovenes gave a good impersonation especially the Klarich family with of ttieir roles. Urska Semrov and ; whom I stayed. The success of my Frank Snyder next entertained us agitation for Proletarec is the suc-wKh a duet. Both have fine voices | W* °f *U who helped, and ars, no doubt, a big help U> i	John Rak, Chicag», 111.
, .HIT District Federation j Money elects men to office. A of SNPJ ha» hold a very successful short while ago the Chicago Ame-
anniversary celebration of the rican revealed how ft,
Moe Rosenberg
:ioth
Society last Sunday. It began with -bought ami electe<l his public of-a radio broadcast in the morning ficials. The money with which he
and wound up with a grand and im- did this came from'the public util ty pres.ive progi-am in the afternoon interests. The scandal wa* qui-kly '	Singing Society j hushed and the people nearlv forgot
Sava its quartet and sextett fes- all about it. It is suspected that thc tuied the broadcast. Mr. Anton Su-| utility interests played their trunv» oclj was the guest artist in the card* last week in the Milwaukee arte moon. ^ ^	(elections, too. A Socialist who stood
Because Prof. Maynard KrucRer1 P"bHc ow1nerahiP operation - M. 1--.	... r <>I a municipal power plant wn< de-
feated by the candidate of the uti-
Unemployed Club's monthly I !!£	*
ing. Paul spoke on the im-	T^	^
ests of the people. By a slight margin, of course. Bis enough however, to defeat him. These utilities are not called powerful for nothing. They just al>out run the governments. Didn't Rosenberg say so? _________________.„^ irL. „,	our Chicago Tribune again
ganized if"u'wnlnVowln any'thing	in f°r, *hape <>f *loi'y to
for its-If. If the unemployed would I	thnt lht' Milwaukee
never organize, if they would just
was ill last Thursday his brother Pa ul substituted for him »t the Slovene
meeting. Paul spoke on the im portante of organisation for power. A goodly number were in attendance. — The Socialist Party has recently sent out a call for Socialists to become more active in the unemployed organizations. Labor, em-i^j ployed and unemployed, must be or-
1 fit around and never go after any j thing they would never obtain rc-| lief. Thc only reason the rich give the unemployed rations of food and clothing bccaoseu * History shows where they get reMliou» \vh<*i tli«y are hungry. Thev miaht get des« perate ami ruip #so|«s |irh li* 4 if they weren't flhtn ¿,«11 ISnyj». tence. Workers of hand an<l brain, in office, farm, mine or factory, employed or unemployed have the Slim«? common interests, to work and live. None of us want anymore than that. Assurance of a job and a decent pay is all we want. But we don't get it. Why? Because we work against one another. The employed against the unemployed or vica versa, the white collar man against the factory hand, etc. That must stop. We must work together. We muet go and assist our unemployed. J<nn their clubs and work with them.
Socialist Mayors' jvower is waning und that defeat looms for him next, year. The Tribune has said that before but each time Mayor Hoan came up for reelection he received a larger majority. Still the Tribune
goes on with its fabrications.
• * •
lest Friday night the executive Committee of the Federation met in a regular monthly meeting. The relation of the Foreign Language Federations to the Party was discussed. Other good report* wen» made including that of Josko Oven who returned from a ten day agi-Utional trip in Ohio and John Rak
who »pent a few days in Detroit for the paper.
• * •
Make »ure your branch get* its delegates to the convention of the Illinois Socialist Party on Saturdav and Sunday, April 14 and 15 at Staunton, III. A very enthusiastic
convention u anticipated.