STO LET ŠOLE LEDINA
Tudi iz preteklosti se lahko kaj naučimo
»Ne bl bilo slabo, če bi se v šolstvu občasno ozrli tudi v našo preteklost, k našim koreninam, saj /e zgodovina dobra učiteljica sedanjosti,« je med drugim dejal Brane Lipar, ravnatelj osnovne šole Ledina, ki praznuje v leiu, ki prihaja, častitljivo stoto oblet-nico. To ni rekel brez razloga, saj je po brskanju v šolskem muzeju, v arhivih in v šolskih dokumentih ugotovil, da se svet pravzaprav od tedaj ni obrnil na glavo in da nekatera pravila, seveda v drugačni obliki, še danes veljajo.
»Časi so danes sicer drugačni, ampak tisti tipično školski se po-navljajo skozi vse generacije. De-nimo vprašanje notranje organi-zacije, odnosov učiteljev do učen-cev, vprašanje doslednosti, disci-pline in kar je posebej zanimivo, že pred sto leti so na svoj način razmišljali o individualizaciji po-uka, o čemer je danes precej go-vora o šolstvu,« je nadaljeval rav-natelj in povedal, kako pripravlja-jo poseben zbornik in prireditve, ko bodo obeležile stoletnico.
Priprave usmerja častni odbor, vodi pa ga predsednik občinske skupščine Borut Plavšak. Glavna proslava bo na dan šole 11. junija, k o bodo govori, podelitve priz-nanj, deklamacije, pevski zbor in vse drugo, kar sodi k takšni slo-vesnosti.
»Pri teh pripravah so nam v ve-liko pomoč starši in nekdanji naši učenci, ki so danes tudi ugledni ustvarjalci v Ljubljani. Ti bodo sodelovali na proslavah, priprav-ljeni so nam odstopiti nekatere dokumente, nam pomagati tudi pri pretipkavanju ali pa preprosto speči pecivo za naše prireditve,« je navrgel nekaj primerov ravna-telj in poudaril, kako je to po-membno za povezavo različnih generacij med seboj.
Staro šolo so odprli septembra leta 1889 v Polskih ulicah, kakor se je bila imenovala sedanja Ko-menskega cesta. To je bila javna deška petrazredna šola, ki je bila za tiste tase sila napredna, saj je imela tudi telovadnico. In prav y tistem prostoru so tudi priprav-ljeni slovesno otvoritev z imenit-nimi ljubljanskimi gosti od dežel-nega predsednika barona Andre-ja Winklerja do deželnega glavar-ja Josipa Poklukarja in okrajnega šolskega nadzornika Frana Lev-ca. Šola je bila takratna velika pri-
dobitev, saj so jo spravljali skupaj kar štirideset let.
Pred sto leti se je na Ledino vpisalo 436 učencev, danes pa jih je tam 674. Seveda je šola po vojni dobila prizidek in še kako izbolj-šavo.
»Vendar pa nam je današnja šo-la pretesna,« je povedal ravnatelj. čeprav imajo še to srečo, da pouk poteka v eni izmeni. Pred nekaj leti je bila polovica iz drugih ob-čin, zdaj pa se je že močno obrnilo v prid domačih. V nižjjh razredih jih je že od sedemdeset do osem-deset odstotkov iz donriačega šol-skega okoliša. Med njimi jih je precej iz drugih jezikovnih podro-čij. Tistim, ki jim slovenščina dela težave, namenjajo v šoli dopolnil-ni pouk in tako nimajo posebnih problemov.
No, šolsko vodstvo ima oči upr-te v prihodnost. Snujejo lepe na-črte, da bi popravili tisto, kar jih boli. Razdeljevalnica hrane oziro-ma jedilnica je pretesna, nič kaj prijetna.
»S poglobitvijo bi radi prišli do kuhinje in nove ,lepše jedilnice,« je povedal Brane Lipar, »načrtu-jemo pa tudi novo telovadnico, saj računamo, da se bo Kartonaž-na tovarna kmalu izselila iz centra mesta in nam prepustila del zem-ljišča, ki je bilo nekoč naše.«
No, Ledina prav gotovo potre-buje nove prostore, ker bi na ta način lažje zadihala kot celota in s tem pridobila na kvaliteti po-uka. Bolj bo prostorna, manj bo-do utesnjeni tako učiteljski ko-lektiv kot učenci. Osnovna šola je kovačnica delovnih, kulturnih in higienskih navad, zato bi je ne kazalo zanemarjati. Prav bi bilo, ko bi ob stoletnici lahko pri Ledi-ni že zastavili nov korak v novo tisočletje.
Albina Adamič