TOVARN* > MUHOLOVCEV l tkanin Tujke »Kajne, da zdajle čas irnaS,c očeta sin sprašuje, »razloži mi, saj vem, da znat, besede tele tuje: Najprej povej mi, očka, to: kaj je anahronizem? k »Če v Trstu bilje molijo, za Duceja, fašizem.* '»Kaj pa je to: konkubinat?c »Izživljanje banalna, republika Hit hodi spat k fašizmu, pol-legalno.« »Kaj pa pomeni: jedrnat in kratek aforizem?« »Če pravi laški demokrat: Italija — fašizem.« •Zapadna, mi razloži zdaj, kaj je demokracija?* »Če delavce na prvi maj razganja policija.« »Zdaj mi povej Se: kaj je flert?€ »Volivce če blufira kak star politični ekspert takrat — ko kandidira.c »Povej mi očka, kdo pa so politični trabanti?« »Vsi, ki se sili klanjajo, in vsi — kapitulanti.« »Še nekaj zdaj zanima me: kaj pa je reformizem?* »Če modri nam VK P-bS razlaga — leninizem.« »Le nekaj jasno mi Se ni: Kaj gol je dogmatizem?« »Če kdo trdi, da pot drži le ena v socializem.« »"Menda dovolj bo zaenkrat, za danes sva končala, če boS pri volji drugikrat, bova — nadaljevala.* at naših časopisov ob prazničnih dnevih Tudi ta številka je izšla na 16 straneh za 10 dinarjev Ptftaina plačana ▼ gotovini / SOBOTA, 10. MAJA 1952 10 dinarjev O papir feni vestni naročnik ^ETO v. ŠTEV. 6 LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO Tržaški predvolilni govor »Pozdravljam vas, predragi Tržačani, vas, ki kljub vsemu še na dnu obisti ostali stoodstotni ste fašisti, duh Ducejev vam vedno stoj ob strani! Še čase pomnite, ko Italjani, čvrsto povezani v stranki isti, x orožjem v roki branili koristi smo nacionalne pred Jugoslovani? Zdaj vprašam vas, volivci spoštovani, xakaj pa danes na volilni listi nastopajo posebej monarhisti, Vidalijevci in demokristjani? Zakaj, vprašujem vas, na drugi strani zase nastopajo avtonomisti, spet zase Nennijevi socialisti ko vsi predvsem srno najprej — Italijani? Mar nas mladostna več ne druži hrana, volkulje rimske vsi smo mleko pili, namen da posvečuje ricinus, učili smo vsi iz klasikov se Vatikana! Roke na srce: cilji so nam isti, metode iste, isti ideali, čeprav smo Rimu bližje radikali m Moskvi bližje ste hominformisti. To nas ne moti, da se ne bi zbrali okrog korita vsi karieristi, zato v občinski svet neofašisti za naše boste vsi glasove dali! Zato pozivam: združimo se pronto vsi koncentrirani nacionalisti, vsi kominform-, ex- in pro-fašisti na eni Usti v enovito fronto/« st »Vrag/ naj vzame takšne britve, • kdo se 2 njimi bi jezil! Raje kar to koso vzamem, bolje z njo se bom obril.'* Le kako je to mogoče, se sprašuješ, moj kmetič? Da, če z našim brusom brusiš koso — reže kot hudič ... »TOVARNA UMETNIH BRUSOV" Maribor, Tržaška cesta 60 • MED PAPAGAJI V ITALIJI »Blagor Tebi, Ti si še živel pod Duce-fem, pa lahko postaneš še ministrski predsednik!« st. IZ NOVE CESKE IZ PAN-MUN-JOMA — Z ozirom na tolikšno število skupnih konferenc, bi se midva lahko pravzaprav že tikala ,,. 1--------------------------------------------- V NEKI KOMINFOKJVTOVSKI DRŽAVI Ko je v poemi nočni uri močno pozvonilo v stanovanju nekega meščana, se je mislil zbujeni takoj vreči skozi okno. K sreči je še pravočasno zaslišal pomirjevalni glas vratarja: »Kar brez strahu! Tokrat ni nič hudega, le hiša gori!« Z VZHODA »Zakaj pa vi sedite?« »Zaradi slovnične napake.« »Nemogoče?« »Da. Na banketu sem rekel: Na zdravje — eks — Komunistične partije. Pa je bilo zadosti!« KOMENTATORJEM Molk, Vaš edini komentator (kot vse se zdi), o konferenci londonski je beden. Mar razumljiv ni glas Vam delovnih ljudi, da čakate, da spet pove kaj — eden? Polka je ukazana, tla so namazana! Hoj,‘hej! Hoj, hej! Kaj bo pa zdej? Fantje in deklice, brž zavrtite se koVkor vam čeveljčki še izdrži. Zato pa zapiši si vsak za uho: najboljše vam čevlje Izdela samo: TOVARNA ČEVLJEV Maribor, Gregorčičeva ulica 24 Zahtevajte povsod čevlje, izdelane v »Tovarni čevljev« v Mariboru! Ceškonlovaški delavci so poslali svojemu predsedniku za rojstni dan nov avtomobil. Gottwald je sedel vanj, vendar avtomobil ni šel nikamor. Ko pa je dvignil pokrov, je zagledal na mestu, kjer bi moral biti motor, lusiek, na katerem je pisalo: »Pri nas ne rabimo motorjev, ker gi-e zaradi velikodušne pomoči Sovjetske zveze tako ali tako vse navzdol.« Iz ,,Češite liri It e Če stari češki pesniki bi še WeJ Ootovo bi takole svoje pesmi Ve H a v 1 i č e k : DOVOLJENJE 'id nekdaj Kremelj dovoljuje, da lahko Čeh vsak poseduje, če hoče, tisoč duš, a le razuma nič. GEOGRAFIČNA Le tiho, rodoljubi, to bridka je usoda, da od drugod ne teče sem k nam nobena voda. Če toči se iz soda in nič se ne prilit'a, pokaže dno posoda, kjer kvas se v blatu skriva• I.e tiho, rodoljubi, pri nas je slab pritok, ker i) zemljo rusko teče ves mastni češki sok. Neruda: PREVIDNOST ), Stalin, gotovo se sladko smehljaš, ko slišiš moliti nas: Oče naš. Zgodi se tvoja volja — to je prvi J&> a da bi nas pravilno razumel, pridajamo ti v drugi polovici, kako si mislimo vse to v resnici: In reši vsega hudega nas — amen! Daj bog, da bi odvalil se tvoj kamett1 ------------------------------------------A SjfKrHističiB«* seansa ■— Dragi Duce, kaj ukazuješ za nap,f' !HariS»onlia kronšla larbonki obraz O lepih, sončnih dnevih ste zadnje ta-^ brali že v vseh časopisih med kroniko, 2510 gre Toti list kar mimo tega. ~~ V Pekre je ob prvomajskih dneh zašel neki mariborski Tarzani, ki je splezal na drog z željo, da bi pretrgal žico na kočniku, ki je resda malo škripal, vendar ne toliko, da bi opravičeval samolastne **)8ege prefinjenega posluha. Ob tej naporni Indukciji je baje Tarzan »skumral« za ne-dekagramov, kar se bo pri njegovi po-verjetno precej poznalo. Pravijo, da je Puccinijevi Butterfly j^'ed kratkim umrl priljubljen družinski lah in da je zato scenarist pri izvedbi te <^'ere v Mariboru tako pietetno uporabil na °^ru toliko črnine. V Mariboru je opaziti zanimiv pojav iz-^^janja. »Prosim, posodi mi sto din,« to je P^alo že kar vsakdanje. Raziskali smo stvar ^ Ugotovili vzrok: kakor hitro so Maribor-zvedeli, da je dobil glgvni dobitek v vi-f11*!'800 000 dinarjev tisti dečko, ki mu je ^ posodila sto dinarjev za srečko, je najeta prava manija izposojanja stodinarskih "^^ovcev. Onemu, ki je pospravil osem sto dinarjev že verjamemo, da je ljubezr-lv*vi tetki vrnil stotak; vprašanje pa je, če ?a bodo vrnili tudi tisti, ki na srečko, kup-5eno j izposojenim stotakom, ne bodo nič ^dell. . ~~ Pravcati lov na miroljubne poslušalce J 'koncertov v mestnem parku je prire- » . l^^Pševalno društvo. Od slehernega ho-^ vsak način fkrispevek. Nič nimamo "Oper koncertni obulus, le način inkaslranja moral biti malce lepši. — Mariborski glavni most so uvidevno po-Kakšnih temeljitejših popravil pa ni ^ičakcrvati, ker je tako in tako v perspek-predvidena postavitev novega mostu, ki ** ga bodo današnji dojenčki v svojih letih P1'** gotovo z uspehom posluževali. , Pred mariborskim sodiščem sedi te dni °Ptaa popolnoma nedolžnih tatov, katerih eden je bil doslej že osemindvajsetkrat »po pomoti« kaznovan zaradi vlomnih tatvin. Obtoženci ničemer več na tem svteu ne verjar-mejo, niti svojim lastnim prstnim odtisom. Najtežje stališče pa imajo sodniki, ki skoraj ne vidijo obtožencev preko 1900 strani obsegajoče obtožnice. — Sele te dni se bo morda uprava nepremičnin prepričala o resničnosti fizikalnega zakona, ki trdi, da dvoje stvari ne more stati istočasno na enem mestu, ko bo pobliže preštudiral klobgsarijo z njivo in hišo v zvezi z založbo nekih aktov. Na ta urad bodo verjetno kmalu pritrdili odgovarjajoč napis: državna založba aktov. — Če hočete videti, kako plava po Dravi 1,600.000 dinarjev, si oglejte nov splav, ki voza pri St. Petru čez našo štajersko reko. Prav toliko je namreč veljala ta prevozna naprava. Upati je, da se bo v prihodnjem ■ tisočletju prav gotovo že amortizirala. Na seji delavskega sveta »Elektrokovine* v Mariboru so razpravljali o »Totem listu«. Tako oni kot »Toti list« so ugotovili, da mačka zacvili, če ji stopiš na rep ... USPEŠNA GROŽNJA Prvi maj na Pohorju. Toti humorist natakarju, ki že desetic nese kosilo k drugi mizi: »To je pa že prevečI Ze desetkrat sem Vas prosil, da mi prinesete kosilo, Vi pa se niti zmenite ne! Kaj pa mislite da sem?« Natakar: »Idealist!« In odide dalje. Natakar nese enajstič kosilo — k sosednji mizi. Toti humorist vzkipi: »Vi, poslušajte. Če mi ne prinesete takoj ko-t sila. Vas bom vtaknil v Toti list.« Natakar osuplo: »Oprostite, prosim, zakaj ml pa tega niste takoj povedali, ko ste priill. Trenutek, prosim!« Pograbi pri sosednji mizi dve kosili in ju prinese z globokimi pokloni presenečenemu Totemu humoristu. • st NA MARIBORSKI PROMENADI Janez ai* je zlomil roko. Na promenadi ga sreča prijatelj in ga začudeno vpraša: »Ti, od kdaj se pa zanimaš za balet?« Po telefonih ukazuje, ugled trgovstva mož dviguje, za svojega imajo carja ga Brazda, Piramida, Zarja. Da trgovine se bleste zasluga prva nSemu gre, in prav bo, če bo takšen vsak kot Je naš — Rado Pušenjak! MAJSKI VEČER Pepček sedi s striCem v parku. Na sosedo? klopi se dva poljubljata in Pepček priporam »Poglej, striček, tistale dva tamle se pa igrau kinol« D. G o f 1 j a: Prašna pesem PROBLEM ZA NEKATE RE TTRBAN1STE Na cesti prah, po sobah prah, na tleh je prah, na stropu prah. je v parku prah, še — v Dravi prah. povsod le prah duši nam dah ... Nekje vzvrtinči se vihar, zdaj nepredirna je megla, zdaj več ne vidiš, kje je pot, kje plot je^jarek, kje stezi... Kot kje v Sahari se ti zdi, ko prah le vate zatišči, neustavljivo se vali skoz usta, nos in skoz oči... Pred prahom ni nam pomoči, saj mu škropljenje ne grozi, z neba škropljenje ne grozi in od pristojnih ne — ljudi... , . Na predvojnih temeljih ob Glavnem mariborskem mostn so pričeli graditi stanovsko hišo, v kateri bo okoli 40 družin dobilo streho nad glavo. Nekaterim urbanistom I * 8e Je zasmililo zeleno Pohorje, ker bo ta hiša zakrivala pogled nanj. Predlagamo ®|o rešitev! Vprašanje je le, če bodo brezdomci z njo zadovoljni. Edino rešno bi bilo, če bi dogodil čudež se, da Drava brž prestopi breg in prah, vesoljni prah — požre... Če to se kmalu ne zgodi, meščan bo slednji konec vzel, zadušil se bo sred prahu in bo postal — prah in pepel..« — Na maj ne libe frau Kliček, to sama vida... — Kristigot, kristigot, libe frau Muršec, meni je že tak lankvajlik blo, da se nismo nič trofle zu di fajertag. — Bos fir fajertag d en, frau Kliček? — Na ja, i man, zaj, ko so bli za prviga majnika ... — Na boe ziiiiii ols zo tamiš camredn, majne tajre, tezis cum krepim! Saj toto niso bli nobeni prazniki, um himlsviiln! — Na — i hob gmajnt — v kalendri ... — Jo oba v nobenem anštendik katoliS kalendd is ka zolha hajliga drin... — Oba di filhen lajt, di bos da voam! Hams net gsegn, frau Muršec? Tolko folka še nisn vidla, majnarzol... — Na — segns, hot e maj Froncl gsokt — kdaj so rihtig katoliš prazniki, hota ksokt, kuman e net so fil lajt cam ... — Und vi te kžosn hom, homs kert? Tak Je pokalo na hauplaci, tu majne gite! — Oba, oba sans jo net zooooo tepat, libe frau Kli6ek. Maj Froncl hots ksokt — teioa ibahaupt sploh ka šdsaraj net, kaj so te roc-buam trajbali po gasah, hota ksokt, & glat noben emi ni niti roko al pa nogo vtrgalo. Jo, jo, za ostm, vo di rihtign, katoližn voam, to je blo nekaj bul pezeres. Do hots an haufn totn in kripln gebn. Naž gospod župnik pa so pr edikt držali, da ma dar libe hergot na zol- V Jager po iaga, nič ne pomaga — te lei dobro vince piti, v »LOVSKI DOM« boi moral priti/ Vsi, oženjeni in samci, starci, mladi in zanamci: « malo od •Treh ribnikov« laka vas obilen lov: »LOVSKEM DOMU« , M 1K V Mariboru kjer vam bodo postregli s prvovrstno pijačo in jedačo na svežem zraku. Lep vrt \n moderno urejeno kegljiiče na razpolago! hene fajertag di majste frajt... Na, zaj pa. netamol da bi keriga omk zaštihali, hot maj Froncl ksokt, vi in d en šen en oltn cajtn... — I hob oba kert da se je in Pekem od tote vinske razstave en avtobus prevmal, pa da so bli ole mitanand aufamol hin... — Jo, jo, zegns, to je pač božji štrof. I hob kert, da so negi petsto ludi dortn umiku-man... — Jasaskristas, jesaskristas! Petsto! Und i hob kert da jih je blo skoro taužent v tistem autobusi, pa da so bli vsi amplac hin. Glih samo eden da je gor ostal, zato ko se je za roženkranc držal... — Oba, bos zi net zogn, frau Kliček! Denks Ina! Za roženkranc! Jo, jo, i hobs jo a kert, samo vas nisem htela preveč eršrekat. Kakšnih taužentpetsto jih je ganz ziher blo v tistem autobusi. Tes hobi gane ziher kert Zegns, tes kumt ols fon di fajertag, di bos kane fajertag san ... — Oba lustik pa je le blo, ko smo meli koj štiri dni fraj. Maj Sep, der hotsi zo an-gsofn, da švajnkerl, da elendiga, teza nima caus kfundn hot, da lump... — Jo, jo zegns, libe frau Kliček, gane rih-tik. Samo iberhaupt no sploh so zavolo tega dali tote dni fraj, da bi ludi tes ganze geld ferzaufn tetn, pa da bi jim te nah še bol zaušleht šlo! — Jo, oba maj Sep, der hots ksokt, da je dobo tote dneve, ko so bli fraj, ekstra pe-calt, čeglih pod staro Jugoslavijo za nobene praznike ni fasal nobene smrdljive fige aus-colane — še kaj. so mu bek obcigali, če je plaviga naredo... Tak pa se je rihtik od rajngevina napil! — Na zegns do hot oba maj Franci glaj ksokt, tes tez net rihtik is, 6e tudi za praznike auscolajo... — Oba sans do net so naris, libste frau Muršec, sans cufridn, da dobite gnar, pa da vam ni mus delat... —- Tez So, oba maj Froncl, visns, hot ksokt, er viil net cufridn zajn... — Bos, da tep, bizo vtila net cufridn zajn? Kaj ste vun s frštanda? — Jo, hota ksokt, če bi bil cufridn, ne bi mogo več Sžmfat. Ce pa ne bi mogo več Simfat, pa ne bi iberhaupt sploh mogo več biti. cufridn. Zegns — zo isa — maj Franci... Poslednja želja — Vaša poslednja želja? . — Rad bi pojedel še en par klobas, M izdeluje TOVARNA MESNIH IZDELKOV Mari bor-Košaki MARIBORSKI RAZGOVORI — Ali že vež, da dobimo v Mariboru S® Glavnem trgu novo javno straniSče? — Skoda! S tem pa bo Zidovska ulica i*" gubila mnogo svojega današnjega prometa.• »šc kikelco prodala bom, za sladko vince dala bom —« ie od nekddj trdijo, dandanes pa naj raje vsi, ki so pri src’ jim dinarji, se tega-le držijo: Vse odpadke zbirajte in prodajajte podjetju za promet z odpadnim materialom MARIBOR, TRŽAŠKA C. 95 <• ki vam jih bo plačalo po najviijth dnevnih cenah. — Zbirajte odpadke! S tem boste koristili skupnosti in sebi! Kamor se oko ozre — vidiš v Mariboru psel Vseh pasem kužke in vseh ras dobil na cestah boš pri nas, in kaže, da že zadnji čas je, znebiti se zalege pasje. Le it bi pasji tej svojati tako se dalo ukazati, da cestno bi prašino žrla celo oblast bi jo podprla! Jtobota, 10. maja 1953 »TOTI UST« Stran 5. Ciganski angeliki p res! mariborskim sodiščem —i so se upirali, dolgo so tajili, _ 5? so na magnetofon jih lepo dobili. •kratke laž ima noge — vse nič ne pomaga, delčkov nedolžnih zbor že do grla gaga. Po Prekmurskem pa ljudje so se oddahnili, angelčkom srčnd žele, da bi jih zašili. Kot vse kaže pridejo za zapahe čvrste, kjer ne bodo gledali jim nič več na prste. Lepi denarci — skriti v omarci 4 (Dogodek v župnišču) n °K bo morda kdo vzkliknil, spet kak ka-*?*** tarčo? [n. °’ cenjeni bralci! Spet! ,^'JOj, bo morda kdo vzkliknil, spet kak *c®Honik iz Maribora? Točno, cenjeni bralci! Spet! Ojej, bo morda kdo vzkliknil, spet tisti, ki ^ftvice redi! Točno, cenjeni bralci! Spet! Tisti, ki kra-redi! potolažite se, vsi tisti, ki vam je vera pri j Zoper njo nimamo ničesar! Vere presajati nimamo namena. Pač pa... j&tla je .velika noč. Po cerkvah so aranžirali grobove. Donosne božje grobove. V pu-so verniki odlagali prispevke. No, in: j^Pevki so, kajpada, tudi denar! V župniji imajo ves denar lepo zabeležen v knjigi prejemke in izdatke. Samo — prejemki j^jih grobov pa niso bili zabeleženi nikjer. *> gospod Umek so dejali, da tega denarja (pj°h ni nikjer, da ga sploh ni bilo in da ga y°h ni. Toda pomislite, gospod so se — jpgali! Takoj za to izjavo, ki je trdila, da tega ^arja sploh ni, so bili denarčki najdeni »j^tarl omari nekje na hodniku. Skriti! Vre-' božjegrobnih prejemkov- skrita v omari! ^aj so se šele gospod spomnili, da so ve-za to vrečico denarja, da pa tega niso pedali, ker je to — uradna tajnost duhov- ?ieJ, boste vzkliknili, ta je pa dobra! j. a, cenjeni bralci, ta je pa dobra! No, pa ^ejo še boljše! so bili gospod vprašani, zakaj denar ni JJ^tet in vpisan v knjigo, kot je to po vsem ^ navada, so pojasnili, da se tako zbrani pri ni>h nikoli ne prešteva, ker je to ki se ga rabi za — dnevne potrebe ^PniSča in za rezervo, če zmanjka novcev | uPravne stroške. ^Jej, boste vzkliknili, ta je pa rws še boljšal V ulici skladatelja Smetčne, ki prodal je publiki nevesto, vsak prijatelj kapljice obstane, k »Pohorcu« zavije kar čez cesto. Tu prigrizek tekne mu na moč, vinček mu priskoči na pomoč. Obrat pri O-ltU,'* priporoča gostinsko podjetje »Zamorc« VELIKA IZBIRA NA NAŠEM TRGU — Po čem so jajčka? — Po osem in po deset dinarjev, gospa. — Katera pa so po deset? — Tista, ki si jih vi izberete... KO SO SE POVIŠALE ZDRAVNIŠKE TARIFE — Oprostite, rad bi govoril z gospodom doktorjem, ampak čisto na samem. — Potem pa morate priti v njegovo privatno ordinacijo! Čemu, potrošniki, čemu le tuga, zdaj, ko umrla je Potrošniška zadruga? Naj zemljica ji lahko bo. A mi, brez truda, hodili bomo v novo prodajalno »GRUDA«. Ej, tu postrežba bo izvrstna in odlična, izbera bo zelo bogata, pestra, mična Če hotel boš prihraniti denar, zamudo, boš rekel vedno: Kupovat bom šel — t> »GRUDO«. Trgovsko podjetje s prehrambenim blagom _ mat * 99 v MARIBORU, SLOMŠKOV TRG b’ z vsemi svojimi poslovalnicami Da, cenjeni bralec, ta je pa še boljša! No, pa pride še bolj boljšal Omenjeni gospod žive kar v treh sobah, kjer najdeš razen njih samih Se portrete kraljeve Karadjondjeve f amili j e in celo — kapo dol! — Franca Jožefa I. kipec ima gospod, skrbno spravljenega v posebnem zabojčku; pa še razne podobne »spominčke« dobiš lahko tam izza časa kljukastega križa, ki imajo kaj malo zveze s sveto katoliško vero. Za vse te relikvije pa so dejali gospod, da je to — cerkveni arhiv, ki ga nimajo pravice uničiti. No, in za konec še nekaj bolj bolj Ooljšega: gospod so dejali, da se ne čutijo v ničemer čisto nič krivega, ker ščitijo interese matere cerkve, katera jim tudi napake, ki so v korist cerkve — oprašča! Ojej, boste rekli, ta je pa huda! Da, cenjeni bralec, ta je pa kar huda! Vendar docela resnična. Pa še tole: brali smo, da gospod Držečnik jamrajo, češ da nimajo za davke. Naj se obrnejo na gospoda Umeka, če ima še kaj takih skritih vrečic, »iz katerih se vzame denar, ki se rabi za vsakdanje potrebe in za rezervo, kadar kaj zmanjka« ... , Amen ZOBOBOLOMANIJA V MARIBORU? mm Kaj so vsi zobje nagniti, da takole smo poviti? Ne, le zvočn;ki hreščijo, pa — ušesa nas bolijo. USPELA PREMIERA — NEUSPELA REPRIZA Natančne podrobnosti o čudovito lepi Zagrebčanki, ki je pred kratkim »gostovala« v zelenem Mariboru, lahko povedo zeleni Pajo, Albert, Franček in verjetno še kdo. ki jih je njena lepota tako očarala, da jim jo v spomin nanjo ostala ljubka — ceha. Pogled v bližnjo bodočnost □ <5 cs zz »P* 8»r)> l HALO, HALO, TUKAJ RADIO GRAZ1 Gostilna »Stajere« nujno potrebuje tolmača, ker njen radio oddaja samo v nemščini NAJNOVEJŠA STARINA V vseh mariborskih gostinskih obratih dobiš že dobro staro vino letnika 1952. Tako se je krepčala stara, mlai garda. Na odru pa postava okroglega Bernarda dajala takt je znani godbi na pihala, ki takšne za uho in za pete je igrala. KROKARJEVO PREMIŠLJEVANJE »... Če se natančno premisli, je to res grozno v četrtek sem prišel domov v petek zjutraj, v petek sem jo primahal domov šele danes, zdaj pa res ne vem, če ne pridem jutri domov Sel* v ponedeljek N SAMO ZA MARIBORČANE »Kako bi se Inhho naš Maribor prav pri* merno imenoval?« »No?« »Praha!* ekrčanu« (prej Tomšetuj Kot po žnorci Postregla brhka dekleta so z vzorci. ri ter tja pripombo umestno se je čulo *a dvajset din kaj več se v glažek vsulo! »Zato, ker je. v njem tudi po glavnih ulicah povsod zadosti — praha.* Vse v redu teklo v Pekrah je, kot že rečeno, brez čakanja do vsega *i prišel. Le eno obiskovalce Peker je precej motilo: hudič je bil, če se je komu kam mudilo! Na tistem kraju pač bile so prave vice; naval prav tak kot v Mariboru na mesnice. In res imeti moral si že voljo čvrstb, da zdržal si dotlej, ko si prišel na vrsto. je narod vlival te poskušnje vase, jVeski oče pa skrbel je za družino, Mravlja vestno ji prinašal je svinjino. Prijatelji pristne kapljice! »Peffrčana do bite v Pekrah »PRI PEKRČANU«, v Mariboru pa v »DELIKATESI* na Taboru' Vam pa, ki te dni ste na Pekre pozabili, povem v tolažbo: niste vsega zamudili! Ob prvem maju letos ta kraj zaslovel je, tako da bo odslej tam fletno vse nedelje! Kmetijsko gospodarstvo Pekre Tako bodo v bližnji bodočnosti dl nv »nnm %5 i m V NEOKRNJcNI IZDAJI ! ZA MLADINO RIMERNO h ovm izgledaie izložbe naših knjigarn Sensncionatna vest Kakor smo izvedeli iz anonimnega oglasa v »Slovenskem poročevalcu« z dne 27. aprila, bo začel v Ljubljani izhajati »eden najbolj čitanih romanov sveta«, s pusto-lovstvi in pretresljivimi prigodami naphano delo Aleksandra Dumasa st., »Grof Monte Christo«. To sporočilo je v Mariboru sprožilo val kulturniškega navdušenja. Zato se bo po vsej verjetnosti tudi v Mariboru kmalu osnovala primerna založba, ki'bo izdajala še kvalitetnejša dela kot je »Grof Monte Christo«. šušlja se, da bo ta založba začela izdajati naslednje bisere svetovne književnosti: »Strah na Sokolskem gradu«, »Grofica beračica«, »Beračeve skrivnosti ali potovanje okrog Sveta«, »Prekleta« in še nekatere druge. Romani bodo izhajali v tedenskih snopičih in silno poceni! Samo 2 din snopič. Nič ne de, če ima vsak roman približno po 200 snopičev. Tako bo novo se snujoča mariborska založba krepko pomagala izdajateljem »Grofa Monte Christa« izganjati ostanke malomeščanske miselnosti iz zavesti naših ljudi. KI iun: IZ » AVTOEPIT AF OV « Jaz sam iz sebe se lahko norčujem, a drugemu teh ial ne dovoljujem. (E. Rostand: Cyrano de Bergerac) V tem revnem grobu spi prečuden stric, ki pikanje mu je bilo poklic. Zdaj miren je, dostojen, ubogljiv, nič več ne zbada — trd je že in gnil. * Pod rušo to leži pisun, ki brusil ob ljudi je kljun. Zdaj kljun nabasan je z zemljo. Pa smej se zdaj, če znaš: hoho! "k Največja muka v grobu, primojdun, (vse drugo bi Se najbrž potrpel) je ta, da je za večno zvezan kljun. O, kaj bi dal, če ziniti bi smel! Veseli birokrat (Melodija: En hribček bom kupil...) SPOMINU IVANA ROBA Po svetu sem begal, zdaj našel sem dom, sem stolček dosegel ga izpustil ne bom. Ker na toplem biti, to me veseli drugim um soliti svoje živi dni, svoje žive dni, brez vseh skrbi, to me srčno veseli. V pisarno bom sedel, Številke sadil, za vse akte bom vedel že druge učil. Mu ni misliti sila, kdor se modro drži, saj so tu navodila aa kaj misliti ni. (Refren) (Refren) Saj — kdo mi kaj hoče? Podpisujem lepo; znam besede tekoče kot nalivno pero. (Refren) Saj je moja pravica, da vesel sem kot ptič, ker je v aktih resnica, vse drugo ni nič. (Refren) Pa sem ko6 diplomata mehak — in rogat, svojim višjim, copata, nižjim — Škornjev podplat! (RefreM Ce bo kje kaj narobe, če bom napak storil, bom prijatle povabil pa z njimi bom pil. Naj le dragi garajo naj razumejo stvar, kjer se akti peljajo sem jaz gospodar! (Refren) Branko Rudotf Cmokači, lizavci, sladuni, gurmaniI Kupujte slaičice edino pri »SANI*/ Ime to priznano že samo obeta, da v njenih izdelkih je le kvaliteta. Po naiih dobrotah le prst si oslini, saj zdravi so skriti v njih vitamini! TOVARNA ČOKOLADE, KEKSOV IN BONBONOV SLUŽABNICI V HRAMU TALIJE V ljubezni če bi skromna Ti ostal-a morda postala slaven bi solist, a ker masovnost raje si izbrala zdaj v hramu Talije si le — statist. Če boš TISOČAKA DVA zadel, se na Pohorje boš hoj povzpel. Tam z družino zraka se napil, da boš bolje jedel, bolje pil. Če boš JUKJEV PETDESET zadel, se za mehko spalnico boš vnel. V njej od sreče se povaljal boš in dokazal, da si v redu mož. Če boi PET STO TISOČ din zadel, hišico boš kupil in vesel na ležalnem stolu gunc.al se, treči v pest smejal se boš: he, he! 60« VK* K.OČA S >0 Cc pa bos samo bi U DIN zadel, boš vendar vsemu nakljub vesel. 7. njimi kupil si boš srečko novo in zadel boš premijo gotovo. Ce bos Si In bi (J I IXJC dm zadel peš po zemljici ne boš več šel. Kupil avto boš iz druge roke, vozil sebe, ženo in otroke. Če boš JURČKOV TRIDESET zadel, boš zajuckal, fantovsko zapel. Kupil si boš dobro dvokolo, dekle pa na »štango« sedlo bo. TALE TUKAJ če boš TISOČAKOV PET zadel, upnik tvoj od sreče bo znorel. Dolg mu vrneš, kot se možu šika. potlej naj te kar obira. Pika. če boš DVE STO TISOČ din zadel, bo motor pri hiši zabrnel. Od ljubezni vzhičen in razgret ljubo dečvo boš naložil spred. se je namerava! ie Hrii poslovili od tegA sveta zaradi nesrečne ljubezni. Ko pa je zvedel, da bo v mesecu maju žrebanje Državne loterije FLRJ na Štajerskem, se je brž premislil. Stekel je v prodajalno srečk v Jurčičevi ulici, kupil celo serijo srečk in sedaj nestrpno čaka na 18. in 23. maj, ko se bodo zavrteli loterijski bobni. Medtem je na nesrečno ljubezen pozabil in — ne-oziraje se na to, ali bodo njegove srečke zadele ali ne, bo — samomorilno misel opustil. Iz hvaležnosti pa bo ostal zvest loteriji in bo vsak mesec redno kupil vsaj eno srečko. (Od našega posebnega dopisnika.) — Prav gotovo ste videli dimnikarja, se prijeli za gumb in šteli vse stare babe. dokler niste srečali belega konja . . . Srečen dobitnik je komaj prišel do besede: ■— Ne, enostavno sem šel in kupil srečko! Zanesljiv recept Srečnega dobitnika glavne premije so obkolili radovedneži in ga spraševali, kako je *odel glavni dobitek. — Najbrž ste si zapisovali vse številke, ** ste jih sanjali... ■— Gotovo ste videli pri *šlogarici« v ko-htu pravo številko ,. . Točno pojasnilo, katera srečka zanesljivo zadene, dobite v Mariboru v prodajalni srečk v Jurčičevi 9 in Gosposki 5 — takoj po zaključenem žrebanju! ¥ malo bo Zrebanfe srcCH Državne lolcrlfe rili ? Slovenili! 18 mafa v Celin, 23. maja v Maribor® na frgs Svobode Celtani, izkoristile priložnost! C v;- Pred kratkim se je izvedelo, da premore Celje tri akrobate, ki znajo hoditi po vrvi. Ker je nevarnost, da se kmalu pogreznejo v Savinjo vsi celjski mostovi, je samo pozdraviti zamisel teh umetnikov, ki so se odločili naučiti Celjane hoje po vrvi. Tako bo tedaj, ko bodo savinjski mostovi v vodi, občinstvo s pridom uporabljalo to veščino za vsakdanje potrebe, kakor nam nazorno kaže zgornja slika. in niegore %anim*rosti Največja celjska zanimivost je verjetno tisti Mark Avrelijev zlatnik, ki počiva pod neštetimi zapahi in predstavlja veliko vrednost, ker sta baje samo dva takšna na tem svetu O tej zanimivosti ni kaj pisati, saj je dobro skrita nepoklicanim očem. Pač pa ni tako skrito, da bi ne bilo kolikor toliko očito da imajo v neki gostilni silno pobožno natakarico, ki streže gostom s križcem okrog vratu na tako dolgi verižici da se ji obesek včasih kar v župco pomoči. Gostje pravijo, da bi bila župca dobra- tudi brez takšnega direktnega blagoslova, če bi bila le dobro pripravljena; da se je po daljši odsotnosti spet pojavil v Celju nogometnik Pavlič in takoj začel z intenzivnim športnim udejstvovanjem: dopoldne je podpisal prijavo Za »Železničarja«, popoldne pa za »Kladivarja« Dokončno se utegne odločiti ta zvezda za kak tretji klub, ki bo znal zanj zbrati kaj več kot 3000 dinarjev »prve pomoči«; da le križev pot na Kalvarijo v takšnem stanju, da bi se sam Kristus zjokal, če bi videl, kako zapuščena je danes celjska Golgota. Ker ima vsaka cerkev tako ali tako na razpolago svoj križev pot, bi bilo za kalvarijskega potrebno vsaj še toliko trpljenja, kolikor bi ga bilo treba vložiti za odstranitev od zoba časa že docela razjedene, na glavi stoječe svetnike: da je gospe Dimič nekie s Hrvaškega sedaj že jasno, da bo poceni kupljeno prejo morala pre-Čei drago plačati Če bi se priljubljeni način trgo-vania preko tovarniških plank še kaj dolgo uveljavljal bi »Hlačevina« v Celju ostala lepo brez hlač kakor se reče Preie ji je pa tako id tako verietno precei zmanjkalo; da ie na celjskem kolodvoru laže priti gorak v nebesa, kot pa skozi ozek prehod na vlak Da bi pa odprli še drugi izhod, se pa verjetno ne bo tako kmalu zgodilo, pa četudi bi imel vlak zaradi tega fffelo več kot dvajset minut zamude; da imajo natakarji v »Evropi« zelo dobre oči To ve povedati tista družba, ki je razbila kozarec in ga skrila pod tapecirani sedež, da bi ga ne bilo treba plačati in je hotela za plačilo nevidnega loma obremeniti natakarski kolektivni žep. Pravijo, da bo moral odslej vsak natakar, ki bo hotel službo v »Evropi«, napraviti pri Svengaliju kurz iz jasnovidnosti za odkrivanje podobnih pripetljajev; ... da je celjski telefon kot kraški osel. Zaraa te trditve pa so kraški osli vložili protest, češ da to ni res, ker je celjski telefon — še bolj trmast Kraškega osla namreč vsaj s šibo spraviš v pogon, celjski telefon pa lahko mečeš ob zid in te še ne bo ubogal. TAKŠNA BUTELJKA je vstopnina za obisk bolnikov v času, ko obiski niso dovoljeni. Točnejšc podatke dobite pri enem izmed vratarjev Splošne bolnice v Murski Soboti. če »Brazda« že ime ni prav vsakdanje, postrežba naša je gotovo »prima«. Lokali čisti, cehe nizke — zanje dobite vse, kar vas pri nas zanima. Ni treba v center mesta vam hitet«, za vas skrbimo, kjer nas poželite, postrežemo vas z blagom in nasveti; naročajte: »Vse. kar želite — to dobite!« Trgovsko podjetje s prehrambenim blagom .. BR AZDA” se priporoča s svoiimi poslovalnicami v vseh predelih mesta D. Goti ja: ^iariborskemu tiskarskemu škratu V »Mladem Vestniku« je tiskarski škrat nedavno napravil lz besed« »Domovina« — »Dom vina« ... Domovina: Zakaj le v »Mladem Vestniku« si, škrat, mi drugi »o« izpustil? Škrat: Rj, nehote! A sem dognal: resnico bridko sem izustil! Ker domovina zlahka bo nevrednega kje našla sina, ki drugega mu prav zares ni domovina ko — dom vina. NAŠA DEVIZAi Neptuna ukrotiti — kot mulo ga zapreH, da bo garal kot suženj — za nas na poti k sreči... ..HIDROMONTAŽA" Podjetje za montažo hidroelektrarn, Maribor, obvešča vse čitatelje, da se je uprava »Totega lista« zaradi popularnosti, ki jo uživa Hidromomtaža in za »vsak slučaj« odločila objaviti tudi: da vrši »Jjjidromontaža« montažo vseh strojnih in elektrostrojnih naprav vseh vrst hidroelektrarn, montažo velikih razdelilnih postaj 35 in 110 kV, montažo težkih žerjavov, mostnih iri portalnih, montažo črpalnih postaj za melioracijo ter vsa v montažo spadajoča dela; . , da je »Hidromontaža« doslej vršila montažo hidroelektrarn Mariborski ^ otok, Savica, Pesočani, Zrnovci, Muševičn Rijeka, Mesiči, Ozalj II, Cmojeviča Rijeka itd.; .. da bo »Hidromontaža« v prvem polletju 1952 stavila v pogon hidrocentralo Vi-nodol, Moste in Slap Zete; da vrši »Hidromontaža« montažo še na hidroelektrarnah Mariborski otok (II. agregat), Vuzenica, Medvode, Zvornik, Jajce II, Jablanica, Glava Zete, Zavrelje, Ma» nojlovac itd.; ... da vrši »Hidromontaža« tudi remonte in rekonstrukcije hidroelektrarn, cevovodov, žerjavov itd.; . . da izdeluje »Hidromontaža« vse montažne pripomočke in dvigalne naprave v lastnih moderno opremljenih delavnicah; ^ ... da prevzema »Hidromontaža« vsa v stTojrvo in elektrostrojno montažo spadajoča deU »H I D R O M O N T A 2 A« montažno podietje za hidroelektrarne MARIBOR Žane iz LuB>!ane Zadne iasc jc naša Lublana punoč takšna kt kašn kriskindl: kamar pugledaš, pousod kašna lučka svet. Pravja, da se zdej ne-butičnik clo iz Trsta kar dobr vid. En nore, ke se na tujke n£ na zastop, se m je pa učeri *mejau; ke sem mu dupuvedvou, de je tu *a narmudernejša nailon rasvetlava in me je učiu, de se prau temu neon. Ta gvišn še ®i dau nkol dva taužnt za nailon štumfe; ■emu b se šele smejal, če b šou kam za žena glihat za neonce! Ja, lublansk tramvaj, ta ga pa pihne! Tul k ma reklame, kt kašne prumajske cajtn-ge. Zdej se gre pa še lesna luterija. Jest na vem, če mu bo to kej pomagal, ke ma men-de glih stu meljonov na let zgube in je usak čas za prčakvat, de ga bodo spet pu-dražl. Kdur na verjame, nej kar mal počaka. Ta mesec so pruga tku al tku mesečne karte za neki dni nekam založi, tku, de sma se kar usi lpu nurmaln vuzil tisteh par dni. Tista spalnea, ke se ja lohka na vozn listek ud tramvaja zadene, bo pa tud krvau prslužena, če se bo rejalizirala pu-višica. Kuga pumen tist PRE na Knezov bajt, m pa ni znoii nuben povedat. Pol sm šele zve- — tJe, dovolj je tega — ne bom vel plačeval teh visokih računov in potem še poslušal, da nisi zadovoljna s tem ali onim. Odslej bova kupovala samo še pri trgovskem podjetju »D O M« v Mariboru. V novi moderni poslovalnici »BREDA« na Grajskem trgu naju bodo najbolje in najceneje postregli z vsem, česar *i želiva. Trgovsko podjetje »DOM« opozarja vse cenjene odjemalce, da bodo v novootvorjenem lokalu »BREDA« na Grajskem trgu našli veliko izbiro tekstilnega blaga, perila in podobnega du, de bo, kadar bo, tom pisal: PRESKRBA. Edn me je pa zadnč le ta zadeva tkule nbrazložu: »Vež, hitel sa, de b blo du pruga fertik, pa ni blo, zato b blo prou, če b takrat tom napisal PREPOZNO. Pr Uniomi greš pa podneu u kavarna, zvečer pa u avarna, ke tist »K« usak večer štrajka. Tom sma se zadnč menil ud pu-litke, pa sa mene prašal, kuga mislm za Italja. Pa sm jm tkule rastulmaču: men sc zdi Italja takšna kt vinaršnicl; bi ke ga tepež, veči rata! Za ta pogruntacja sa prec reki, de ja nej dam u »Toti list«. Pa sm res tku naredu. Drugič bom pa še kej puslau, če boste kej prspeval za pošta. Tri ifubtjansfrc s finam nena, področja Prva: Pred vojno je imela univerza 214 uslužbencev, leta 1947. so imele visoke šole v Ljubljani za 4017 študentov 483 uslužbencev, leta 1951 za 5838 študentov 980 uslužbencev, za leto 1952- pa so jih predvidevali že 1116. No, če bi šlo tako naprej, bi ta zadeva v letu 1953 zgledala takole EttUflENJKO VM°& » □ODO 0DDQ DDDD 0 00D ilTučČ^rrSKi ► vmOD Druga: Radio Ljubljana je imel še pred kratkim od 70.000 naročnikov 30.000 neplačujočih. V »glasbi po željah« bi neplačani klienteli radio lahko izkazal* takšno pozornost: Napovedovalec: »Svojim neplačujočim abonentom poklanja Radio Ljubljana zna-nd slovensko narodno popevko: Mica Kovačeva, pila nič plačala ...« Tretja; Narodno gledališče krije le 12 odst. izdatkov z inkasom, 88 odst. pa prejema subvencije. Vratar: »Tale dva skupaj me spominjata na naš finančni položaj: »Tisti mali na 12-odstotni inkaso, oni drugi pa na tisti manjkajočih 88 odstotkoV.« »Al’ me boš kaj, boš ha j rada imela, ko bo stala naj’na hiša bela?« »Jaz te bom prav res srčno ljubila, ker štedilnik dober sva kupila in okovje vse za okna, urata, v takem domu ti bom ženka zlata!« Najboljše štedilnike in vse vrste stavbnega okovja izdeluje solidno in po nizkih cenah Tovarna okovja in pločevinastih izdelkov Bistrica pri Rušah Zahtevajte povsod štedilnike in okovje »TOBI«! V LJUBLJANI PRED NOVO STARO GOSTILNO ■— Orkaluj, Pepe, tu je pa hecn, de si glfh pred zeksarjem lakšn ohter dubu! Ej, kmetje, ie bi radi olja, kar povejte. Nasvet vam damo zdrav: vsa polja brž posejte! Naj sončnice se bujno v polju razcvetijo in bučnice po njivah naj se bohotijo. Pri moji veri, to hvaležne so rastline, kat itiska se iz njih, to vzbuja nam skomine. Cim več posjali boste te rastlinske robe, tem manj v vaši .rimski shrambi bo narobe. Jeseni pa, ko pečke boste nam oddali, spoznali boste, da pravilno ste ravnali. Obraz svetlo iarel vam bo od dobre volje: domov peljali boste pristno b učno olje! C-Opaina odja Slovenska Bistrica OB MESEČNEM IZPLAČILU -p- Veš, Franci, to sta pa sinčka tistega Lojzeka, ki vedno zapije otroške doklade, pa sta se odločila, da bosta kar sama dvigala tisto, kar jima pripada. NISTA SE RAZUMELA Natakar: »Ne, to je od revmatizma.« Cefolta Kal variia t— Dragi prijatelj, vidiš, to pa je slavna celjska Kalvarija, ki dokazuje, da je naše mesto resnično že staro 500 let. To umetnino bomo skrbno čuvali takšno kot je, dokler se samoiniciativno ne podere. KMETIJSKO PREDAVANJE NA VASI Vsaka podobnost s kakršno koli našo ljudsko univerzo je lahko samo slučajna ... ... torej v modemi eri mehanizacije naše agrikulture je treba prvenstveno teoretično analizirati vsako akcijo še pred njenim praktičnim apliciranjem na terenu, kajti ekonomska eksistenčna afirmacija bo najbolje perfektuirala profitno stopnjo agrarnega udejstvovanja. Vsako neadekvatno formiranje agrotehničnih progresivnih principov bo nujno koincidiralo efektivno katastrofalno asociacijo degradirano in deplasirano formirane situacije v akutno ekvivalentno potencirano krizo našega sistema abstrakcije v modemi tehniki kompliciranja ... (Epilog: Ko je po koncu predavanja nekdo sramežljivo vprašal predsednika, kaj je vse povedal predavatelj, je ta nekoliko pomislil in nato dejal: — No, takole nekako je dejal: »Nič ne pomaga, fantje, pošteno bo treba prijeti za delo...«) PROFESORSKA A. Nai profesor matematike je silno raztresen. Včeraj se je hotel odpeljati domov; skočil je na kolo in ugotovil, da kolesa sploh nima. B. To ni še nič! Naš profesor prirodopisa Je bil v nedeljo z nami na Pohorju. Ko smo pohoči vsi trdno spali, je vstal, prižgal žveplenko in pogledal, če je upihnil petrolejko. TRAGEDIJA Na ulici pretaka bridke solze majhen fantič K njemu pristopi miličnik ln ga vpraša: — Zakaj pa jokaš? — Na cesti sem našel sto dinarjev, če ga bom dal očetu, me bo mama nabila, če ga pa dam mami, me pa ata nabije. — Zakaj ga pa ne spraviš zaseT — Ker bi me potem oba nabilal Usnje rad imel bi, ki ne poči? Usnje p rožno in trpežno? Če ti ni preveč nadležno: ga pri KONUSU naroči! Dobro svinjsko usnje prve vrste zate kmet, ki delaš v blatu, v našem boš dobil obratu, da obvdruješ nogo in prste! Bolj poceni, bolj vzdržljivo svinjsko usnje je kot boks telečji, delovni efekt v njem je večji, boljše je za gozd in njivo. Komis' tovarna usnja in usnjenih izdelkov SLOVENSKA BISTRICA C vrček: Temni je danes, ah, tako temni. Strašna je noč v središču mesta. Vsi tipljemo: O, kje je cesta? Spet žarnico ukradel je nekdo. POSLUŠEN bolnik — AU ste storili tako kot sem vam naročth tri tablete in dva kozarčka vina na dan? — Da, sem, tovariš doktor. Samo s tabletami sem za tri tedne nazaj, z vinom pa za mesec naprej... ZAUPANJE »Vaš sin še vedno študira?« »Da, veste, ljudje imajo večje zaupanje * starejše zdravnike!« SESTANEK POD VEDRIM NEBOM f .. .* pisal sem ji, da me bo spoznala po i zaprtem dežniku v desni roki.« Je to zlato, ki tak blešči, da jemlje vid, ščemi oči? To naše je buteljčno vino, ki sije s čudežno vedrino! Če grlo je preveč razdrto, pa dobro vino pij odprto! Liker rogaški je zdravilen, opojen, sladek, osvežilen. Oglej si naš zaščitni znak in ko prestopiš krčme prag, zahtevaj našo etiketo, če hočeš pristno kvaliteto! Trgovsko podjetje ,;VINO" Slovenska Bistrica Tel. štev. 34 TABOR PRI CELJU jNaš orglar je bil matičar, pa ni več matičar. *Y> ni bil Teč matičar, je želel postati profesional-organist in se je obrnil na gospoda. No, in lojpod, ki svoje ovce sicer zelo obrajtajo, kadar nič ne stane, kaso pa že bolj, so mu pro-•Mionalnd orglanje lepo izbiH iz glave, češ: če *>»t dober za matičarja, tudi nisi za orglarja. Go-*P°d bi namreč hoteli na koru veliko muzike za denarja. SLOVENSKE KONJICE V procesiji baldahin strumno prenaša in s kora v čast božjo se vneto oglata. Nad kom bi le vernice se zgledovale, če bil bi brezbožen naš — šef komerciale? ST. PETER PRI CELJU V Sentpetru tekstilna tovarna stoji, kjer silno poceni blago se dobi. Tam kšefte izvrstne ti delati znajo: pet metrov in več za »odpadek« prodajo! DOBJE Minka naša, ta pa, ta, to vam bo učitelj'cal Poleg pedagoške paše ne pozabi svete maše. Ko maturo bo končala, pedagoginja postala bo in vsak njen otročaj zrel bo za nebeški raj. VOJNIK , Naši godci so nam za veliko noč priredili lep »oncert pred cerkvijo, ki ni prav nič kazal na ••kino preganjanje vere. Pač pa bi si Vojničani Železnina in kemikalije Maribor Verzi ▼ »Totem listu« zvenijo kot slaba proza — Naie pohištvo na Trgu Svobode 5 pa izgleda kot prava poezija. PoUitvo prodajamo tudi na bančni krediti Pridite po informacije! želeli veliko noč vsaj vsak mesec, če se ob dru-Jih dneh ne da izvajati koncertnega sporeda, ki ljudstvo prav rado posluša. MURSKA SOBOTA . Po opravkih sta prišla v Mursko Soboto mrzle* la spomladanskega dne dva,'ki precej potujeta po lirni naši domovini. Prenočila sta v hotelu zahtevala zjutraj račun. Debelo sta pogledala Ookaj visoko nočnino. »Hudika,« sta sc začudila, ‘kako da so pri vas sobe tako drage?« »Veste,« 'o jima pojasnili, »zato, ker imamo električno fretje.« »Električno gretje imate,« sta se še bolj *ačudila. »Kako pa, da so potem sobe tako jfcrzle?« Pa so jima tam v Soboti natančno pojasnili zadevo: »Veste,« so dejali, »to pa zato, ker "»prava — ne delal« IZ SOBOTE... Izredno sposobnega trgovca *o pred nedavnim jjIkriK v osebi evangeličanskega župnika gospoda •Janja, ki je »tari vdovi dr. Cifrakovi strokovnjaško izmenjal podarjeni zimski plašč. Za njegovo človekoljubno delo ga j« sodišče v Soboti nagrabilo s 4000 dinarji,, t OGLAS Pred nekaj dnevi se je po skrivnih kanalih zvedelo, da namerava zloglasni cigan K o k a š - Hapi odpreti nekje v Prekmurju posebne vrste vlomilsko šolo. V poštev pridejo delomrzneži, tatovi in špekulanti, pa tudi kakšen odbornik ali bivši trgovčič je lahko zraven. Kokaš je priznan strokovnjak za odpiranje zapahov in ključavnic. Posebno je specializiran na vlome v kmetijske zadruge, kar dokazuje njegova bogata praksa (nad »to vlomnih tatvin). Mojster se že nekaj tednov nahaja na daljšem strokovnem tečaju v Mariboru. OH TI PRELJUBA POLOVIČNA VOŽNJA... Pred nekaj dnevi je prineslo dnevno časopisje veselo vest, da bodo ponovno v veljavi nedeljske polovične vožnje po železnici. Te pridobitve so Če se luknja v nogavici vam pojavi, naša klinika vam rano bri ozdravi. Nogavice stare nam predajte v delo: kot bi mignil, vse bo novo, gladko, celo! Klenika noga ri t* MARIBOR — JURČIČEVA ULICA bili posebno veseli prebivalci Prekmurja in ostalih obmurskih okrajev, ki bodo morali iti po vozovnice v 50 km oddaljeni Ptuj, če bodo hoteli izkoristiti ugodnost. Vsled naravnih lepot Slovenskih goric, prosimo vse interesente za nedeljske vozovnice, naj romajo v skupinah. S seboj je treba vzeti odejo in hrano za dva dni. Za navedene ugodnosti sc Prekmurci, ki smo že tako deležni slabih prometnih sredstev, birokratu, ki je izdal ta ukrep, po liniji »Totega lista« prisrčno zahvaljujemo. Sobočanci IZ VANECE... Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da namerava okrajna komisija za zadružne domove v Soboti nagraditi nekaj najboljših gradbišč v okraju. Največ pogojev imajo vaščani v Vaneči, ki »o v treh letih dosegli sledeče uspehe: Nepokriti temelji zadružnega doma so skrhani, opeka je v lepem neredu razmetana po gradbišču, 2000 kg cemcnta se je »premenilo v neuporabno godljo, 13 kub. metrov stavbenega lesa je izginilo kot kafra itd. Pri vsem tem pa upravni odbor ijič ne ve, predsednik odbora, Janez Benčec, pa je bil celo tako ljubezniv, da je okrajni komisiji zabrusil naj se ne vtika v »tvari, ki jo nič ne brigajo. To, da ima Benčec doma natrpano dvorišče lesa, ki je baje zetov (kakor se je nazadnje spomnil) pa tako ni važno. Pravijo, da bodo imeli vaščani hude tekmece v Lon-čarovcih, Tišini, v Hodošu in še nekaterih gradbiščih v Prekmurju. IZ TRTKOVE... Pred kratkim so imeli v vasi občni zbor kmetijske zadruge, na katerega je prišlo staro in mlado. Kandidatov za novi odbor je bilo cel kup, ta-• ko da je zbor zadružnikov moral uporabiti rešeto. In glej, prešmentano sito je iztreslo tudi dva, sicer precej zavaljena vaška prekupčevalca, po domače špekulanta, ki sla potem zadružnike na vse viže prepričevala, da se bo zadruga brez njunega sodelovanja sesula v prah. Vaščani v Trtkovi pa tudi nimajo slame v glavah, da ne bi uvideli, kam pes taco moli. Lani sta si premetena prekupčevalca na račun zadruge dobro napolnila malhe, letos si Jih pa ne bosta! Nakupljena jabolka šta namreč prodajala tako, da je šlo nekaj dobička v KZ, več pa v njun žep. IZ TURNIŠČA... Sporočamo, da so vaški reakcionarji ob pomoči nergačev v Turnišču letošnje zimske mesece dosegli pomembne uspehe: s skupnimi napori jim je uspelo omajati občni zbor KZ, tako da je prišlo do sklepa o razpustitvi zadružne ekonomije, za bodoči občni zbor pa so zbrali od hiše do hiše kar 13 socializmu tujih elementov. Vsa reč se je sicer pozneje zasukala na glavo (volitve v občine so bile prestavljene na jesen, pa tudi množične organizacije so povedale svoje), kar naj pa reakcije v sosednjih vaseh ne moti pri delu. KAM BI DEL, KAM BI DEL... Namreč neporavnane račune in nedograjene zadružne domove v Grlavi in Žerovincih. Pred ne- davnim so s sklepi občnih zborov razpustili kmetijske zadruge z izgovorom, da so poslovale z izgubo. Da pa je izguba nastala le vsled malomarnega poslovanja upravnih odborov, ni tako važno. In sedaj stare uprave zadružnih domov ne vedo kam in komu izročiti račune z nedograjenimi zadružnimi domovi vred. Zadruge ni, gospodarski odseki so na papirju, množične organizacije spijo, le vaški špekulanti bdijo .. . SALOMONSKO REŠITEV je pred kratkim našel upravni odbor kmečke delovne zadruge na Krapju. Ko je šlo za to, kako in iz česa izplačati umetno dvignjeno vrednost lanskih delovnih dni v iznosu nad 400.000 din, upravni odbor ni vedel ne kod ne kam. Neki posebno pameten odbornik pa je kmalu pogruntal: »Gozdove posekajmo, les prodajmo in denar bo tu!« Rečeno, storjeno! Nič zato., če so bili gozdovi v vegetaciji, glavno je denar. Svoj delež so pridali še privatniki, ki so pri podiranju gozda imeli predvsem za cilj, čim več mladih dreves pomandrati, kar so tudi izvršili. Za salomonsko rešitev pa so kmalu izvedeli ograjni gozdarji, ki bodo najbrž dodelili upravnemu odboru KDZ na Krapju pismeno pohvalo. CE SE PREDSEDNIKU ZMEŠAJO RAČUNI... Reč se suče okrog predsednika in blagajnika ljudskega odbora Radovci, Frančka Dervariča, ki ima kup funkcij, poleg tega pa je še posestnik, zato siromaku ni zameriti če so se mu pri krajevni blagajni naenkrat zmešali računi. Denar od pobranih davkov je zmešal s svojim denarjem, tako da nazadnje ni vedel, koliko je državnega in koliko njegovega Ker pa je na svetu že tako, da ima vsak svetnik (to lahko vidite na vseh oltarjih) k sebi obrnjene roke, je Franček takole uredil zmešnjavo: denar je ležal skupaj in ni vrag, da se nc bi izleglo nekaj mladih, ki po vseh predpisih pripadajo njemu. In si je napolnil listnico tako, da je v krajevni blagajni zmanjkalo 129 tisočakov. Kdo bi pač sbomaku zameril .,. RAKIČAN Nekdo bi rad vprašal gospo Marto Durič tam okrog Rakičana, kako se svet smešno obrača. Za davke denarja ni imela, pač pa je ponujala direktorju posestva kar tisočaka za »napitnino«, če ji proda iz gozda dva kubika lesa. Pa ne samo to — morda je navajena tega še od takrat, ko je v Rakičanu vladal prejšnji direktor, ki je neki od samega prikritega belogardizma bil tako črn, da je najboljše konje posojal samo gospodu fajmoštru — še sam sp skoraj ni upal voziti z njimi. • V rakičanskem bivšem grajskem parku stoji nekakšna bivša kapelica. Lani ob tem času so tam imeli sila ginljive šmarnice. Tudi letos bi jih menda radi nekateri imeli, le da jim manjka takšen tič kot lani, ki je imel sicer eno kolesce v glavi premalo — zato pa en ključ od kapelice preveč. POGOVOR V GOSTILNI — Kdo je oče temu vinu? — Ne vem, — Nos, ki mu je dal podlago. — Kdo je pa mati? — Tudi ne vem. — Voda, ki ga je zalivala. — Kdo je pa sin? — Spet nc v*m. — Jesih. — Kakšno zvezo pa ima potem, za vraga, grozdje z vinom? — Grozdje je pa samo njegov daljni sorodnik .,, vNOVO' 'MESTO MD JE POI ZDRAVJA! — Veš, ta stanuje v Gradišču, kjer se URA KEMIJE enkrat mesečno lahko kopamo. Zato je ta- »Kaj izdelujemo iz žveipla?« ko črna. __ »Žveplano kislino in plin za kuhanje.* . . in 6e armature vseh rrit, stavbeno in pohištveno okovje, kopalne peči, sanitarne naprave itd. itd. izdeluje MARIBORSKA LIVARNA IN TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV - MARIBOR, Motherjeva 13 v BOEMSKA Umetnik koncem meseca: »Madona, kako smo ga včeraj kronali! Pet ljudi in tri velike čaše piva!« KOKOŠJA Prva: »Zakaj pa tako na debelo kokodakaš?« Druga: »Veš, zdi se mi, da bo izložbeno jajce.« Igralci in pevci o loteriji Neki hudomušnei je zastavil v nekem gledališču vprašanje: Kaj bi naredil, če bi zadel glavni dobitekT Odgovori so bili zelo pestri: Dal bi ga za popravilo gledališke streh* in garderob. Dal bi postaviti še dve šcpetalni hišici —* eno na levi, drugo' na desni strani odra. Dal bi si operirati obraz, da bi lahko igted ljubimce. Plačala bi svoji tekmici celo sezonska p°" čitnice. Kupila bi si cvetličarno. Odkupil bi vse tekste našim dramatikom in bi z njimi priredil razstavo pod naslovom »Kdo je kriv?« Plačal bi dvajset krepkih ploskačcv za tri leta naprej. Kupil bi gledališki upravi serijo pritožnih knjig, v katerih bi lahko izrazil svoje nezadovoljstvo z zalivanimi vlogami. Proslavil bi najprej tiho, nato poljavnO in potem še javno proslavo mojega umetniškega delovanja, s katerimi bi skušal dokazati, Irnko skromne in nevsiljive so moj* zasluge. / Osnoval bi svoj teater, ki bi ga sam vodih Moje geslo: »Več širine v ustvarjanju/« sam režiral, sam igral in sam — kasiral RADIO RECEPT ' — Čujte, Micka, kakšno juho ste pa skuhali danes? — Po kuharskem receptu, ki sera ga slišala v radiu. — No, kaže, da ste zakuhati zraven tudi — radijske motnje! TEHTNICA Špecerijska prodajalka se mora zagovarjati zaradi goljufije s tehtnico. — Tega vendar ne morete tajiti, da Je tehtnica napačno kazala! — NapoJno je že kazala, seveda. Toda samo na eni strani! Idilična kavarna v Tržiču f imena nuna po knvici po gorskem kraju: Zelenici; saj dan na dan ob vinski čaši se shajajo tu — zelenaši. V tej stvari treba bo ostrine! Za takšno mladež: sok maline! In sprehod gor na Zelenico! Vstop prepovejte ji v beznicol Trije zapostavljeni: »Uh, uh, uh, mamica, zakaj pa nam ne dovoliš polovične vožnje?« Ona in ti^eni otročički Kar sveti se — jasno — ni vse iz zlati, vendar medenina korist več veliš. Z* vodovod pipe, kopalne peči in kljuk« za vrata — vse lepe reči, ves pribor za okna, pohištvo in dom, vse čvrsto, solidno, ne zlomi ga grom,.. OB UVEDBI NEDELJSKIH VOZOVNIC — Dajte mi, prosim, nedeljsko povratno karto! — Do kje? — Do tukaj! ZAMORKA IZ MARIBORSKEGA GRADIŠČA PTUJA. čeprav je že pomlad tu. Razen tega je tudi okusno plakatira« in izletniki so se morali zadovoljiti kar z reklamo. Razočarani gostje so se potolažili šele na Kvedrovem trgu, kjer so se lahko do mile volje nagledali sv. Florjana in si obenem očistili čevlje pri čistilcu, ki ima svojo ropotijo prod spomenikom. Potem smo se ustavili pred MLO. Tujce je zelo zanimal Stenčas LMS, ki visi tam na vidnem mestu in vprašali so me, 6e so pri nas fitenčasi še v modi. Pa sam se dobro odrezal: rekel sem, da je stenčas ostal pred MLO kot TgodovitnsSka »edkoet in bo kmalu prenešen v muzej. Tudi velika ura na MLO, ki zvesto kaže vedno Šesto, je tujce očarala. Takoj nato sem jih peljal v »Okrepčevalnico«, kjer so si ogledali AajmodemejSo pridobitev v Ptuju —• električno uro, ki teče tudi takrat, kadar radio Igra. (Namreč ni dolgo tega, kar ni delila svojega udejstvovanja z radio aparatom.) Res Je lepa ura, saj jo še uslužbenci MLO in sosednjih uradov večkrat pridejo opazovat ob uradnih urah in se zraven tega še pokrepčajo. Najbolj pa so bili tujci navdušeni, ko je noč razpela .svoja krila nad mestom. Kdor hoče, naj si na sliki ogleda naš nočni spre- hod. Tujci bo mi zatrdili, da tako romantične slike še nikoli niso videli. V čast Prve- • ■- v -t- vv -V ‘ .T, ■ r& • *‘ ‘ * -vit*'' v- V ; • Naj vam opijem svoj prvomajski obhod Po Ptuju. Bdi sem namreč vodič skupine baletnikov iz Hrvaške, ki je prišla Ptuj ogledovat. Vse mesto je bilo v zastavah in prvo, kar so me tujci vprašali, je bilo, če so tiste dvoboj ne z&*tave, ki imajo na velikem belem Polju lilasto zvezdo in samo eno svetlordeče Polje, kakšna prleška tradionalna posebnost, nakar sem jun motral povedati, da so le navadne trobojke, katerim je modro polje zbledelo. Le za zastavo, ki je visela na hiši v Prešernovi 26 nisem vedel, če je sploh bila kidaj troboj k a ali ne. Nato ono Sli ogledovat kamne okoli pro-Štijske cerkve in tujci so hoteli vedeti kje je sloviti Orfejev spomenik. Bil sem v veliki sagati: Orfejev spomenik pred gledališčem ima namreč Se zmeraj leseni zimski plašč, - ^ M* • ga maja so mestni očetje le uslišali mojo davno željo in ugasnili vse, prav vse ulične svAilke. Drugo jutro so izletniki odpotovali z najboljšimi vtisi, jaz pa sem se povabil na akademski ples, to pomeni, dal sem 100 din za čast, da sem sedel med akademiki in opazoval veliko število natakarjev brez dela. Prazniki so minuli na veliko veselje ptujske »begunske godbe«, ki tako rada ob svečanih prilikah pokaže pete in pusti Ptujčane na cedilu. Ker tov. Vrabl v »Ptujskem tedniku« objavlja velike nesreče, bi tudi jaz omenil nekaj majhnih: Čevljarski mojster Potočnik se je 31. IV. zbodel s šilom in močno krvavel. — Vnet ribolove« Štanta je vrgel trnek namesto v Dravo na drevo in pri plezanju nanj skoraj padel v vodo. Knjižničarka Sonja je pri branju »Totega« dobila hud histerični napad. Natakar Gustl je pri tem, ko je v kavami zamenjaval sliko Ptuja s eliko Haloe, padel s stola in si poškodoval koleno. (Prav* se mu je zgodilo! Sam je rekel, da to dela zato, da bo »Toti list,« imel kaj pisati, pa naj ima svoje veselje.) Izvini V*IEC SLATINSKO PODJETJE Radenska sialuat Kaj vedno piti se Izplača? Najbolj zdravilna je pijača RADENSKA SLATINA domača, ki iejo hudo vam zavrača. Pozimi tn poleti, vedno ljudje jo pijejo kar redno. Ogromne to po njej potrebe. Zato obveščamo zdaj tebe: Ko boi naslednje bral vrstice nam vrni naše steklenice, ker nam jih stalno primanjkuje. Iz dneva v dan je z njimi huje. Podjetja, brž se zdaj zganite in steklenice nam vrnite, da bomo slatino delili, vsem, ki bi jo radi pili. Gladek, jiaj.fi in najslajH, tako sladkost sladko se sprega. K »ZVEZDIm hodim jest najrajši, želodčku tam se res prilega. * Ko sladka ura te sladko obišče, boi v »ZVEZDI•» naiel sladko zatočišče. Slaščičarna Maribor, Gosposka ulica 25 Spoštovani ,Joti fcst“! Prosim, da resnici na ljubo glede omembe moje nemerodajne osebe in prispodobe s krivoprisež »ikom- priobčite v naslednji Mevilki sledeči POPRAVEK Ni res, da bi pri litru vina vašemu dopisniki m Ptuja pod prisego obljubil, da leto« srnic, dngt del Opustošen« bcatfe, ker Martina Vo* Ptujskega penzionista, ne poznam niti m »im nikoli z njim govoril in bi se »ploh z njun ■•• družil, tudi če bi ga poznal. ' Ni res, da bi ob litru vina kaj prisedel, res pa y; i LZa rlt!°' ki *« toči T raznih barvah d pitijskih gostilnah iz goric v Latermanovem drv j.t.‘Ito'l:%v. sploh "*dam prebite parc-ka "j™- d.a me^ogel kdo označiti konec leta braM P™* T** Pa ie’ da ’az Opustošene sauVsT tT*,,1 ** "e »ap- ti. Kes je tudi, da poonara pisca, toda ta ie popolnoma gluh ‘ za rsako besedo, ker ,ta mu «č v ht°-n,{a T °beh B*csih- Siromak biva nam-»«č t bližini avto-moto družtva in dveh mehanič- • *•£ “' tudi‘ da >e tfr®enje tam zbi- jajočih ie motociklov in avtomobilov tako strašno, da s« bo slična »esreča kakor piscu Opu-stošene brajde primerila vsem bližnjim »tanovai-«em spričo »rukovanja« raznih dolgo- in kratko-lasih mladeničev x rjovečimi motornimi vozili, divjih dirk in popravil motorjev pod milim nc-t>ofn na ulici. Srečen Miklošič, čigar ime nosi ta ozka ulica, _ da ni nikdar slišal in vohal moto-•iklov in sličnih vozil našega časa. V Florijan Može TELEVIZIJA Drago je bil povabljen k poizkusni oddaji bodoče beograjske televizijske postaje. Ko so ga nato vprašali, kako mu je bilo všeč, jim je odgovoril: »Sijajno, sijajno! Ce zaprež oči, je ravno tako kot radio.« CE GRE PROFESOR NA POT — Sakrament-, vse se mi dozdeva, da sem nekaj spravil v kovček, kar bi moral pustiti zunaj! Neki slikar je ob tem dogodka dobil umetnih® navdahnjenje in skiciral sledečo sliko s moto*1, ogometni sodnik odhaja ii Maribora.. .« SporlniL Kljuse poroča Branik je bil poražen od Kladivarja z rezultatom 1:2. K porazu je precej pripomogel sodnik Gvardijančič iz Ljubljane, ki je bil preveč objektiven. Skoda, da m sodnik iz Celja, da bi se lahko na njega izgovarjali. Precej ugodnih prilik je zamudil napadalec in trompetist Branika Vitek, ki je tekel v tempu žalostinke, prihajal pred gol ri-tardando, streljal na gol dolce in alto, po zastre-Ijeni žogi pa odhajal proti sredini igrišča maesto-•o. V zvezi s to tekmo razpisuje »Toti list« nagrado za one, ki bodo uganili, katera igralca sta na spodnjih dveh slikah. Da bi se na dobrodelnih prireditvah v Mariboru napolnili vsaj prvi dve vrsti % parterju, znaša prva nagrada 5 vstopnic *a dobrodelne prireditve, druga nagrada 10 vstopnic in tretja nagrada 15 vstopnic. riji«, ker ga hoče zaradi zaslužka sama graditi; KZS je prejela kolesarski material iz Beograda in ^ ga skoraj polovico dodelila kolesarski sekciji Triglava za osem registriranih vozačev, drugo polovico pa vsem ostalim klubom. Iz članka nisem mogel razbrati, kdo je to KZS. Iz vsebine članka bi lahko to bila: KRAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE. Na neki dirki je bilo opaziti sledeče: Igralec X: »Tovariš sodnik, kako da ste meni piskali faul? Saj vendar nisem iz železa...« Igralec Y (pred nasprotnim golom): »Kolega golman, brez strahu, naravnost v naročje vam bom poslal žogo, kot nežno melodijo ...« • Kot se bije ogorčena borba v konkurenci med železnico in avtobusnim podjetjem, tako sta se 1. maja ogorčeno spoprijeli nogometni moštvi Železničarja in Nafte. Kot ni mogoče v prometu reči ali se je boljše voziti v slabo razsvetljenih vagonih ali v avtobusni mrtvaški krsti Maribor— Lenart, tako sta se tudi obe enajstorici razšli neodločeno z rezultatom 1:1. e Nekega starejšega navijača Branika je zadela od presenečenja kap, ker je Branik v Ljubljani premagal Železničarja 3:1. Drugi so pa rekli: »Forma Branika je pač tako nestalna kot železniške tarife in olajšave!« e Naši košarkaši so zavzeli na turnirju v Milana peto mesto (po domače: predzadnje mesto). Izgubili smo vse tekme razen s Švico. Z zanimanjem sem bral v Poletu opažanja našega reprezentanta na tem tekmovanju Čudi me pa sledeče: da je bila igra naših reprezentantov statična, dasi smo igrali kar s tremi krili; da so naši igralci slabo streljali na koš iz bližine in srednjih daljav, metov od daleč ,pa večinoma nihče ni uporabljal; da smo šele po tekmovanju ugotovili, da smo šli na turnir nepripravljeni. Časopisje je pisalo, da nismo prestali izpita za olimpiado v Helsinkih. Jaz pa mislim, da stvar ni tako tragična in da bi se lahko rehabilitirali na ta način, da bi povabili v Jugoslavijo kako ekipo iz Madagaskarja ali Nove Gvineje, poleg tega pa Švicarjem plačali potne stroške za Helsinki. • Naš športni časopis »Polet« pravi, da med našimi kojesarji ni vse v redu: skoraj dobijo 500.000 lir pa jih ne dobijo, ker izposlovalec ni pooblaščen potovati v inozemstvo za nakup materiala: KZS ni zadovoljna z graditvijo dirkališča na »Ili- 1. gledalec: »Kdo je to?« 2. gledalec: »Dirkač, član Triglava!« 1. gledalec: »Kdo pa je to?« 2. gledalec: »To pa je dirkač, nečlan Triglava!« • Mariborski derby je končan: Železničar in Branik sta igrala neodločeno 0:0. Medtem ko se je v Ljubljani lokalni lokalpatriotizem na tekmi Odred : Sloga realiziral v pretepu med nasprotnima strankama, se je v Mariboru zadnjo nedeljo razvilo spontano gibanje med navijači, da bi pretepli lastne igralce, ki so s svojim karikaturnim nogometom izzivali potrpežljivost gledalcev. Tak nogomet je najboljše sredstvo za pobijanje lokalnega lokalpatriotizma. Baje nameravajo vsi navijači v Mariboru ustanoviti nov klub, ki bo v razliko od obstoječih klubov gojil nogomet. Tekma Branik : Železničar je končana. Nogometni sodnik Gvardijančič iz Ljubljane zapusti veličastno igrišče z igralcL Ljudje se porazgubijo. Sonce zahaja in pošilja svoje poslednje škrlatne žarke skozi okno oblačilnice, kjer sodnik Gvardijančič sega na obešalnik pod zgornje hlače, kjer bi se morale nahajati spodnje hlače. Naenkrat vik: »Mojih spodnjih hlač ni|« In nato vzdih: »Moje krasne snežnobele spodnje hlačel« In še nato krik: »Kdo ima moje spodnje hlače?« »Jaz že ne!« pravi neki nogometaš, ki nosi namesto spodnjih hlač klubske nogometne hlače, ki jih sleče na vsake štiri tekme enkrat, da jih da oprati. Demoralizirani sodnik se proseče obrne na vse štiri branilce, od katerih pričakuje 5e največ zaščite: »Ali imate morda vi moje spodnje hlače?« Pokažejo mu svoje spodnje hlače. Prokleta smola, same žive barve, ene so celo oranžaste, samo snežnobelih nil Iz usmiljenja mu tudi ostali nogometaši pokažejo svoje spodnje hlače. Same žive barve. Končno ... končno ... zagleda bele spodnje hlače. Skoči tja, toda zaman: spodnje hlače sicer imajo monogram »G«, toda Gvardijan-čičeve so imele monogram »S«, ker jih je podedoval po sorodniku, Id se je pisal Smola. Zadnje upanje mu je ostal še stranski sodnik, toda ta je izjavil in dokazal, da spomladi in poleti sploh ne nosi spodnjih hlač, ker mu je prevroče. Končno je postalo jasno: nek navijač se je splazil v garderobo ln mu iz hudobnega naklepa od- nesel spodnje hlače. Satansko preračunan* osvetoželjnost: ali si morete predstavljati fflok ki pride domov brez spodnjih hlač?.,. , Drugega ni kazalo, kot da si je ubogi sodni* brez spodnjih hlač oblekel gornje hlače in * čutkom manjvrednosti zapustil igrišče skupno * igralci, ki so vsi imeli spodnje hlače. Pri izhodu so nesrečnega sodnika obstopili i* novinarji in ga vprašali: »Kaj sodite o današnji tekmi?« Odgovoril jim je: »Tekma je bila **l* napeta in razburljiva, tako da sem se pošten* spotil. Sele sedaj sem se nekoliko ohladil!« REVOLUCIJA V SOLSTVU Te dni so imeli nogometaši učiteljišč* metodično slabo pripravljen nastop na 1* gimnaziji. Da pa ura ne bi bila preveč dol' gočasna, so učenci obdelali s pedagogi štetje števil do 9. Z LAHKOATLETSKEGA TEKMOVANJA Znani tekač na progi St. 1 neznanemu to* kaču na progi št. 2 pred startom: »Koliko staviva, da bo starterju zopet odpovedala pištola?« STROKOVNJAK »Micka, dežnik in dežni plašč, prosi m-Radio je napovedal lepo vreme.e OSMRTNICI Globoko razočaran naznanjam turobno vest, da je na nedeljski tekmi, dne 4. maja 1952, zapustil ta športni svet po enainpol-urni bolezni naš nepozabni NK BRANIK Pokopali smo ga na igrišču v nedeljo, 4. maja 1952. Poslovilne besede Je imel sodnik tov. Gvardijančič. EDINI ŽALUJOČI NAVIJAČ Težko presunjen sporočam vsem onim, ki ste ga poznali v najboljših letih, da je izčrpan in onemogel po težki otroški paralizi prenehal brcati naš modro-beli NK ŽELEZNIČAR Njegovo ostanke bomo prenesli v skupni grob z ostanki NK Branika, saj sta ga skupaj lomila v življenju, zato naj tudi skupaj počivata v miru. JURIJ BRCAC Izdaja Novinarsko društvo Slovenije, Poverjeništvo Maribor — Ureja uredniški odbor, odgovoren Ciril Kavčič — Uredništvo in uprava Maribor, Kopališka ulica 6/II — Telefon 29-0? — čekovni račun Narodne banke 6401-90-332-M Rokopisov ln risb ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna