Inserati Be sprejemajo in reljii tristjpna vrsta
8 kr., če se tiska lkrat,
' » !, II fl l> M II
.5 ,, „ i, 3 „ P,i večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša.
S ok o plii
se co vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Čnnajski cesti št. 15 v Medija-tovi biSi, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narofl.
Po pošti	prejeman	velia :
Zn ceio ieto	, iO — kr.
la poiieta	. 6	,, — ,,
ta četrt ista	. . 2	„ oO „
V administraciji velia:
Za ceio leto , 8 gi. 40 kr.
za *.ioi ieta , , 4 '20 „ ca i'etrt ieta .	10 ,.
V Linbliaui na uom pošil an velia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Flovijanske. ^Vjufe ulice št. 44.
izhaia p« trikra na »eč.en
sicer v torer., *elrtek in aotioto. ______ ■ *
Madjarsko strašilo.
V svoji obupnosti se naši nasprotniki, mtavoverci, že nikamor drugam več ne vedo zateči, kakor k onim Madjarom, katere 'so kakor sedaj nas do 1. 18G7 kontumacirati in ob vse pravice spraviti hoteli, ter svojo jezo do njih še pozneje pri vsaki priložnosti kazali. Prepričavši se, da od Bizmarka v sedanjih razmerah ni pomoči pričakovati, ker se ta ravno zdaj sam bori s polubrati naših nemško-l.beralcev za poslaniške sedeže, spomnili so se, da so nekdaj Madjari pomagali, vreči grofa Hohenvvarta, in tako so se tudi zdaj poprijeli te nade, da se bo dal morda Taaffe s pomočjo Madjarov odstraniti. Povod za to jim je dala jako malenkostna stvar, namreč tisti desetaki, na ktere so Čehi zapisali besede: „to plati deset zlatych". Ogerski finančni minister je namreč zapovedal, da se taki desetaki v oger-skih blagajnicah ne smejo sprejemati; nasprotno pa je naš finančni minister Dunajevski odločil, da so ravno tako veljavni, kakor drugi. To je bilo veselje za ljudi, kojih organi so ,,N. fr. Pre3se", ,,W. Taglatt" itd.! Videli so zavolj te malenkosti že cel prepir med našo in ogersko vlado, pravili so, da je ogerBki minister Szlavy šel k cesarju v tej zadevi, in v svojem domoljubji so videli že Madjare kot zmagovalce in diktatorje Avstrije, ter so prerokovali padec Taaffejev po madjarskem pritisku. Ljudje, ki so nekdaj na Madjare ogenj in žveplo blju vali, veselili so se zdaj, da imajo Madjari že tako oblast, da celo v Cislajtaniji že odstav-ljajo in nastavljajo ministre! če bi imeli kaj domoljubja in ponosa v sebi, morali bi glasno
protestirati proti temu, da bi Madjari ukazo vali še v naši polovici države; pa tem ljudem je več za strankarstvo, ko za državo. Po trebuhu so pripravljeni plaziti pred Bizmarkom m pred Tiszo, samo da bi jim ta dva zopet do vlade in moči pomagala.
Ni čudno potem, da Madjari res zmirom bolj ponosni postajajo, ter da se smatrajo že za prvi in najimenitnejši narod v Avstriji, saj jim nemški listi vsak dan tako priliznjeno svoj tilnik pod bič pokiadajo, da se mora človeku kar gnjusiti. Zdaj so si izmislili novo tolažbo: Bizmarkov sin, pravijo, bo vzel An-drassyevo hčer, potem bosta Bizmark in An-drasty celo Avstrijo na glavo postavila in UBtavovercem zopet vso oblast izročila.
Mi pa se takih strahov ne bojimo. Nam pogum ne upade, ako nam nasprotuje celi narod madjarski, se li bomo toraj bali samega Andrassya? Mogoče je, še celo verjetno, da Madjari strahoma gledajo napredovanje Slovanov v zapadni Avstriji, da se enacega bojč tudi za Bvoje kraljestvo; saj je gotovo, da tudi Slovaki, Srbi, Rumunci in Hrvatje ne bodo hoteli večno ostati madjarski sužnji; mogoče je in celo verjetno, da narodno gibanje ne bo rešpektiralo ogerskih mej, in če pridejo čehi, Poljaki in Slovenci v zapadni Avstriji do svojih pravic, tudi Slovaki, Rumunci in Srbi v ogerskem kraljestvu ne bodo hoteli nadalje hlapčevati. Pa kaj to nas briga! Ali se bomo samo zato odrekli svojih pravic, da bi ne vznemirjali Madjarov ? Mi hočemo in bomo dosegli svojo politično in jezikovno rav-nopravnost, naj nam Madjari to privoščijo ali ne; od njihove milosti nič ne potrebujemo in
je ne prosimo, njih nasprotstva pa se tudi ne bojimo! Mi cislajtanski Slovani se borimo sicer sami za sebe, ter no mislimo ognja nositi v streho ogerskega soseda; če se pa vsled naših strelov vendar le vname sosedova streha, za to mi ne moremo, za to nečemo biti in nismo odgovorni.
Nasprotovanju Madjarov pri naših težnjah tako ne bomo ušli, bolje je toraj, da se na ta slučaj že naprej pripravimo.
Politični pregled.
V Ljubljani 5. avgusta.
Avstrijske dežele.
Fzm. baron Franc Filipovi« gre
v pokoj. On je bil zadnji poveljnik vojne Krajine. S prvim avgustom se je ta združba s hrvatsko zemljo.
Od nemške in od češke strani se vabijo visokošolci na češko univerzo v E* rajši-V nemškem ,,rajhu" nalašč zato agitirajo za obiskovanje te univerze, da bi češke študente v manjšino potlačili. Na češkem in Moravskem pa se je začela protiagitacija. Zlasti Moravci so do zdaj naj bolj na Dunajsko vseučilišče zahajali. Zdaj jih vabijo pa v Prago, kjer bodo poduk poslušali lahko v maternem jeziku. Čudno bi bilo zares, ko bi se moravski Čehi ne posluževali domače univerze v Pragi. Tu d slovenskim visokošolcem, ki bo materjalno neodvisni, bi mi priporočali, naj se vpišejo raje v pražko vseučilišče, ko na Dunaj ali Gradec, da bodo bliže spoznali slovanske brate na severu; v Pragi bodo sprejeti kot bratje, naDu-
Tobačnica.
Nekega spomladanskege dneva ustavi se voz gospe Rometove pred stopnicami male lepe poletne hišice v Alzaciji, katera je stala enako gnjezdu Blavca v rožnem grmiču, v sredi vrta polnega cvetlic.
Mala Anica, osemletno otroče, stopi naj-prva z voza. Predno bo izložili vse, je že ona nabrala cvetlic, navezala šopek ter ga veselo prineBla svoji materi. Potem zmuzala se je in bežala urno k priljubljenemu prijatelju, k dobremu staremu župniku, ki jo je krstil. Še le opoludne prisopihala je domu.
„Nu Anica, kako gre našemu vrlemu župniku? jo vpraša mati pri obedu.
„Draga mamica, ne vem kaj mu je, on je zelo bled in vpaden ! '
,,Zlo mu gre", reče na to stara vrtnarica, ktera je stregla pri mizi.
„V pretekli hudi zimi si mož ni toliko zakuril, kolikor bi takemu staremu človeku potrebno bilo, in že šest mesecev ne pije druzega ko vodo."
„Moj Bogi zakaj pa živi župnik tako Blabo ?''
„Vidite, milostiva gospa, sneg ležal je preteklo zimo zlo na debelo, in ljudje dolgo niso imeli dela in zato tudi ne kruha, krompir pa je bil ves pomrznil. Srce usmiljeuega župnika je krvavelo, ko je to revščino gledal. Pobral je poBteljo iz Bvoje velike sobe, postlal si je v mali izbici, zapovedal je zakuriti peč v veliki sobi, v kateri Be je smel potem vsak greti kolikor se mu je zljubilo. Ker je vedel, da se doma nikdo ne nasiti, zapovedal je vsaki dan kuhati dobre juhe, in tako je dobil vsaki, kdor je hotel in potreboval, v jutro in na večer potrebni zajutrk in večerjo. Pri takem ravnanju požgal je vse drevje in na zadnje prodal je še svoj Bod vina. Veliko je bilo revežev, zato tudi vse to ni zadostovalo. Začel je gospod sam sebi pritrgovati naj petrebnejših jedil."
,.Mamica, sedaj tudi vem, zakaj ne visi več pri njegovi postelji lepi Blonokosteni križec, in zakaj da ima tobak v brezovi tobačnici, meBto v srebrni kakor poprej."
Vrtnarica dalje še povč, da je stari župnik prodal, da revežem v Bili priskoči, tudi srebrne žlice, vilice, nože in srebrno kupico, da sedaj on jč z leseno žlico, ravno kakor vsak drugi njegovih faranov.
Na večer pride župnik k gospej Rometovi, da se ji pokloui. Pri odhodu ga povabi na drugi dan k obedu in da mu še mošnjo, da ubogim razdeli denarje, saj, mu je rekla, „saj to vi bolje razumite kakor jaz."
„Ah mamica, ko bi ti hotela meni dovoliti —" „Kaj dovoliti, draga Anica?"
„Mi dovoliti, da odkupim Brebrno tobač« nico župnikovo, saj veš, da mi je oče pri odhodu nekaj denarja v roke stisnil."
„Gotovo, dragi otrok, prav rada v to dovolim. Jutri v jutro se bove peljale zgodaj v mesto, bom skusila, morebiti dobim tudi slono-kosteni križ, katerega je župnik tako čislal, in njegovo srebrnino nazaj. Veseli me, da sve obe dve ene misli. Ne spi predolgo, da prideve še o pravem času domu.
Še pred dnevom zbudila se je Anica, misel priljubljenemu župniku veselje napraviti, ni ji dala mirno spati. Bala se je tudi, da bi tobačnice več ne dobila.
V bližnjem mesticu našla je gospa Ro-metova zlahka zlatarja, kateremu je bil blago-dušni župnik prodal svojo srebrnino. Tobačnico in križ je precej odkupila, kupico in drugo mizno srebrnino pa je bil zlatar že prodal
n&ji so vedao le tujci. Kec so pa morda nekteri nemški študenti zato namenjeni, v Prago študirat priti, da bi tam razsajali, opominja jih „Politik ', da pod sedajuim namestnikom Krausom ne bodo smeli uganjati takih reči, kakor so jih prej brez skrbi smeli, ker so jim nemški profesorji še pogum dajali.
Ustavoverni listi se budujejo, da je vlada imenovala dr. Rappa za deželnega glavarja tirolskega. To so pač čudni liberalci in ustavoverci 1 Ali ne zahteva ustavni princip, da se predsednik vzame iz večine, deželni glavar tOraj iz večine deželnega zbora? Deželni zbor tirolski je po večini konservativen, ali ni prav, da Be vzame deželni glavar iz te večine? Pa ustavoverci hočejo ustavnost le tako dolgo, dokler je njim na koriBt, sicer so pa največi absolutisti. Prave svobodoljubnosti nimajo v srcu, toraj so le lažiliberalci in psevdo-vsta-voverci.
Vnanje države.
Iz Bolgarije se poroča o velikem neredu, ki so ga prouzročile obljube vladnih agentov pri zadnjih volitvah. Ti agenti so namreč obetati, da bodo kmetje davka prosti, če volijo vladne kandidate; kmetje so to verjeli, in zdaj res nečejo davkov plačati, ko se ti iztirjavajo. Posebno mesto Trnovo in okolica Be upira. Voditelja liberalcev, Zankov in Sla-vejkov podpihujeta ljudstvo, zato sta bila dejana pod policijsko nadzorstvo.
Na Francoskem je volilno gibanje v polnem teku. Republikanska stranka se je razcepila na dva oddelka, obema pa zopet nasprotujejo po eni strani radikalci in komunisti, po drugi strani pa monarhisti, namreč bona-partisti in legitimisti. Pri sedajnih razmerah se najbolj pogreša ena stranka, namreč repu-blikansko-katoliška. Iz afrikauskega bojišča francoska vlada menda nalašč ne pusti prihajati nobenih poročil, da bi duhov ne vznemirjala , ker bi vsako slabo poročilo vtegnilo vladni stranki škodovati pri volitvah.
Za Triersi&o škofijo se ima imenovati nov škof, ko jo je zdaj že dolgo časa oskrbovala pruska vlada. Iz tega se sklepa, da
Pa tudi to je našla in odkupila. Eo se proti poludne pripeljete, čakal ji je župnik že na vrtu, molil je tu svoj brevir.
Vrtnarica morala je skrivaj obeBiti križec spet na prejšnje mesto k postelji duhovnika.
Starček je rad tobak nosjal, držal je toraj tobačmco skoraj vedno v roki, le malo-kedaj jo je položil zraven sebe.
Pri obedu pripovedoval je gospej prav živo o nesreči in revščini faranov sploh in posebno o neBreči neke družine, kateri je bilo v kratkem vae pohištvo in imetje pogoreio. V svojem živahnem govoru odložil je tobačnico. Anica to zapazi, vzame skrivaj leBeno proč in postavi mesto nje srebrno v področje duhovnika.
Župnik po navadi pobere v razgovoru Bpet tobačnico. Ker je začutil, dajeteška in mrzla, jo pogleda in zagleda svojo prodano srebrno priljubljeno tobačnico. Poljubi jo in solze Be mu vdero po licih.
,,Ne zamerite, prosil je, slabosti starega moža, moja ranjka mati posluževala se je iz nje, dokler je živela."
Potem obrne se k Anici, kateri se je obličje radosti svetilo. „Otrok moj, Bog te bo blagoslovil, kajti naj čistejši dar, katerega mu zamoremo darovati, je sreča in veselje, katero povzročimo svojemu bližnjemu.
nemška vlada odjenjuje in da se bo prepir med državo in cerkvijo morda vendar le poravnal. Freiburški škofijski vikar Kiibel je 4. t. m. umrl.
Izvirni dopisi.
Iz Kuežaka, 1-avg. Danes dopoldne ob '/,11. uri začelo je goreti, in prej kakor v eni uri je pogorelo 38 hiš z vsemi gospo darskimi poslopji, vsem senom in mnogim hišnim orodjem itd. Škoda, ako se malo ceni, je čez 50.000 gld. — Preljubi rojaki, in vsi, katerim dojde ta žaloBtna novica, usmilite se nas! Zavarovanih je Bamo okoli 12. Bližnji nam Bosedje pa podelite nam kaj sena! Naj ga dobra srca po bližnjih vaseh zbirajo iu potem semkaj naznanijo, da pojdemo po seno Anton Ponikvar, župnik.
Vredništvo „Slovenca" bode prav rado zate kakor tudi za pogorelce v Dobračevi, ki so proBiii pomoči, sprejemalo in odpošiljalo darove v dotične kraje.
Iz Štajerskega, 30. avgusta. (Ž a Ijenje duhovenskega stanu.) Bilo je sicer povedano v našem Gospodarju o Podčetrtku, kako se ondotnemu g. učitelju sline cedijo po „Deutscher Schulverein goldinarih", zaradi kojih je g. učiteij nemške molitev v šoli upeljal, kar nek mlad nemčur v „Tages-pošti" 3. julija zagovarja z tolikim zadovoljenjem, da vže „uemško Sotlo" vidi. — G. dopisnik mora gotovo biti še mlad, še dostikrat črez prag nemčurske ali nemške očetovske hiše ni stopal ali pa se je v zaprtih kočijah na kolodvor vozil, sicer ne bi bilo mogoče, sotelskih prebivalcev prezirati. — Kar pa v „Gospodarjul ni bilo razglašeno po ovem dopisniku „Tagespošte" je to le: da je v ovem dopisu g. dopisnik grdil duhovščino slov. sploh, poBebno duhovščino sotelsko, domačega g. župnika, vrednika „S1. Gosp.", vse prijatelje Gospodarjeve in nje dopisnike duhovnike. Spis se je bil v neki veči duhovenski skupščini predčital, bil je občno zavržen in spoznan kot tak, da bi se proti njemu postopalo sodniško zaradi razžaljenja našega stanu. Zoper tako ravnanje protestiramo in rečemo, da do zdaj ni bilo častno spoznano, cel stan kateri bodi grditi sploh.
En duhoven za vse.
1» Trsta, 3. avgusta. (Rojanska čitalnica razdružena!) Poročati vam imam ža-lOBtno vest o razdruženji rojanske čitalnice. Kdor je poznal nje razvoj, moral je že pred desetimi leti uvideti, da se ta čitalnica ne bo mogla dolgo obdržati, in čuditi se je le, da je še tako dolgo živela. Dokler je še Zor vodil narodno gibanje v tržaški okolici, znal je kmete tako navduševati za to stvar, da so se prav radi vpisovali v čitalnice, in te bo rastle iz tal kakor gobe po vsej okolici. Ko se je pa lahonom posrečilo Zora odpraviti iz Trsta, zginila je tudi kmalo prejšnja navdušenost, čitalnice so vse pomrle, razun edine Rojanske. Pa tudi te niso več kmetje po konci držali, ampak narodni meščani iz Trsta; le odbor je bil še kmetsk, udje pa že vsi mestni, toraj se je po krivici imenovala kmečka čitalnica. Zaradi nevdeležbe kmečkega prebivalstva se je slednjič še odbor Bpremenil, voliii so Be odborniki iz mestne večine in na to so izstopili iz društva še zadnji manderjeri. Pokazalo se je, da se mestni in kmečki živelj prav ne vjemata, kjer ni krepkega in previdnega vodstva. Zoru so kmetje zaupali, ker je bil rea možak, in ker je, sam kmečkih staršev sin, spoštoval kmečki stan. Po njegovem odhodu pa so abotni rodoljubi pripeljali v slovenske
čitalnice lahonsko izgojene frajlice, ki bo kmečke dekleta in fante s „ščavoni" zmirjalc in pikale. Na to si kmečka mladina ni več upala na plesišče in druge veselice, »čitalnica" jim je začela mrzeti, čemur Be nihče ne bo čudii. Ako bi bil previden in vstrajen mož na čelu, bil bi tem lahonBkim frajlicam „stališčo krepko pojasnil", ttr vsakej pokazal duri, ki bi se bila drznila, žaliti slovensko ljudstvo ; to bi bilo zadostenje kmečkim okoličanom in s prijazno, pa možato besedo bi se bili kmetje bolj in bolj privadili društvu, da bi bilo postalo zares narodno, v ljudstvu vkoreninjeno. Ker se je pa odbor bal zamere pri nekterih na pol laških družinah, pustil je raje razžaljene okoličane oditi.
Od tega časa je čitalnica Rojanska več ali menj v zraku visela, priimek ^ojanBka" je nosila po krivici, ker Be rojansko ljudstvo ni brigalo za-njo, bila je le veselišče za ne-itere slovenske družine iz Trsta, ki so pa tudi pogosto labonske ženske seboj vlačile v čitalnico, tako da je bila slovenščina le bolj „oficijalni" jezik pri „besedah", sicer pa se je brbljalo po laški. Za predsednike so bili izvoljeni večinom čisto nezmožni ljudje, ki niti pojma uiso imeli o tem, da je v Trstu vsako narodno gibanje smešno in nevspešno — brez za8lombe na krepko kmečko ljudstvo v okolici. Kako ee more imenovati kaka čitalnica »narodna", če pa velika množina slovenskega naroda v tržaški okolici, kmečko ljudstvo, ni maralo za to čitalnico? Zadnji predsednik, g. Peršič, ima pač lepo vnanjo postavo, za pred-sedništvo tacega zavoda pa ni sposoben ; z bombastičnimi frazami brez jedra se ne zidajo narodne trdnjave. Mesto Jeriho se je pač s trobentanjem podrlo, da bi bil pa kdo s tro-bentanjem kako mesto BOzidal, tega še ni bilo slišati, čudno je, da mnogi pametni rodoljubi, kar jih v Trstu poznamo, kakor Žva-nut, Cegnar, Jereb , Krsnik , Kavčič itd. vse to mirno gledajo, ter so prepustili vodstvo narodnega društva tako nespretnim rokam, in nam Slovencem niso zabranili te sramote!
Iz (Soriškega, 1. augusta. (Razkol n i š t v o in rimska cerkev, katoli-ško-slovanBki duhovniki pa razkol-niški popi.) — Da smo Slovani tudi versko ločeni, je nesreča za nas in Rim. Kajti ko bi bil Blovanski vzhod v edinosti vere z Rimom, bi ne bila mogla 20. sept. 1870 1. puntaraka laška vlada, po 5 urnem hudem streljanju, v Rimu postaviti stolnice Italijanske. Ravno tako je za razkolnike same njih razkol velika nesreča tudi v političnem oziru, ker gotovo bi imela saj slovanska Evropa na zemljevidu vso drugo podobo, kakor jo ima, že od dobe nesrečnega Focija, začetnika razkola. Isto tako bi se ne mogla takšna politična stranka v Rusiji vzgojiti, kakor bo blazni nihilisti, ako bi količkaj katoličanstvo vplivalo na šolsko omiko slovanske mladine v velikem ruskem carstvu. Da bi se vsi Slovani zedinili v veri z Rimom, tega se boje tudi sovražniki Slovanov najbolj, ker vedo, da bi potem imelo ve-lemožno slovanstvo prvo beBedo v europBkem ,koncertu". Zato pa se vendarle nadjajo sedanji bv. Oče papež, kakor r. Pij IX, pred katoliško resnico neupogljivi Leon XIII. edino od previdnosti božje in pomoči ter rešitve le od slovanstva, kakor je bilo razviditi iz Njihove okrožnice 30. septembra 1880. Poseben odmev so našle pa v naših srcih besede, ktere so Jezusov namestnik, „luč na nebu", nam slovanskim romarjem pri zaBlišbi 5. julija 1.1. prav nekako preroško in navdušeno govorili: »Dozdeva Be, da so Slovani po božji previd«
nosti odločeni za posebne namene na svetu". Od radosti je plavalo srce v naših prsih b 11-šavši te za vseslovanstvo preimenitne besede, ktere so izgovorili sv. Oče z neizrečenim veseljem , ktero je žarilo iz Njih premilega obličja, in z nekim prav preroškim navdušenjem-O naj bi si jih vsi naši bratje razkolniki, njih. svečeniki in vladarji prav k srcu vzeli; koliki blagor za nje in za nas vse bi izviral potem iz svršenja tega prerokovauja sv. Očeta. Zares 5. julija t. 1. ostane za slovanstvo pomenljiv zgodovinsk dan. — Nekdo je prerokoval, da rse bode 1900. leta v Londonu v cerkvi bv Paula pela zahvalna pesem „Te Deum", ker tedaj se bode neki vsa Anglija k edinosti z Rimom povrnila. Da se bode to prej ali slej es zgodilo, kaže velikanski hitri napredek katoličanstva tamkej, zlasti pa od tisto dobe, ko je r. Pij IX. zopet Btaro hierarhijo v britanskem kraljeBtvu ustanovil. Koliko veselje bi bilo za vseslovanstvo še le to, ko bi Be tedaj tuli Bvetaja Russija k edinosti vere povrnila. Kajti ako smo mi z Rimom zedinjeni, potem je svet naš, je dejal neki imenitni ruski državnik. Gotovo bodo Slovanov sovražniki vse žile napenjali, da bi do tega ne prišlo, ker naše versko razdvojenje vgaja njih nekr-šanski kramarski politiki! Mar bi bilo to idruženje res tako težavno? Jaz menim, da nel Saj je med nami in razkolniki le gosta megla ali mreža, ki se da lehko razdreti, ako bi Be le sebičnost v stran djala. Slovanska liturgija ne dela nobene ovire, ker je že davno potrjena in se je vršila letos ravno ob slovesnosti sv. Cirila in Metoda v cerkvi sv. Kle-menta vsaki dan. Zastran coelibata pri sedanjih razkolmkih bi tudi ne bilo nobene overe, ker so bile določbe trulanskega zbora (1. 692) tudi od rimske cerkve potrjene, vsled kterih je bilo klerikom dovoljeno pred posve-čenjem se poročiti idr., kar je tudi pri naših zedinjencih v navadi.
Iz lastne Bkušnje pa vem, da je katoliško duhovenBtvo zlasti v Avstriji kakor drugod veliko bolj in temeljito klasično izobraženo, kakor razkolniški popi celo v naši Austriji. Ko bi se razkolniki isto tako izobraževali v svojih pomanjkljivih učilnicah, zlasti v nepri-strani zgodovini, ravno tega žalostnega razkola, potem bi se jim jele kmali oči odpirati. Ali ravno ta zgodovina jim je neznana, ali pa le pristransko znana, in to je vzrok že toliko sto let trpečega razkola. Jaz sam, — pravim, — govorim iz lastne skušnje, ker sem imel kot dijak priliko se soznaniti z razkolniki srbske narodnosti na R. Podučeval sem namreč pred leti Binova srbskega župnika V. v predmetih za gimnazije. Kaj menite, koliko razredov je on dovršil? Pravil mi je sam, da komaj dva latinska razreda, tako da od latinščine in drugih vednosti ni imel tedaj ne duha ne sluha več. Jezika ni znal nobenega, razun srbskega, tako da sem ga našel v drugih rečeh bolj nevednega, kakor je naš slo venski bolje omikan kmet. čudil pa Bem se posebno temu, da je bila njegova sopruga bolj izobražena od njega, ker je govorila razun srbskega, tudi še nemški in taljanski jezik. Kaka ironija je pač tol Pri sv. maši, ktero je služil le ob nedeljah in praznikih, Bta mu Btregla njegova sinova! Prijazni pogovori z njim in soprugo so me sicer navdušili, pa le za Blovanstvo, a za njih , pravoslavno vero", ktera obstoji večidel le iz vnanjih obredov brez blaživnih čutov, niBem bil prav nič navdušen. V njih, menda našem brevirju podobni knjigi, Be bere tudi življenje velikih rimskih papežev. Po naključbi sem naletel na tako,
se ve da, v cirilici pisano molitveno knjigo, v kteri se preslavljajo dejanja sv. Leona I. papeža rekoč: „0 ti veliki papa sv. Lav," (dalje se več ne spominjam). Torej le zgodovinska nevednost in pomanjkanje prave bo-goslovske vede je krivo, da žalostni razkol še vedno traja. Kakor je pri Angležih pripeljalo pravo preiskovanje resnice že toliko učenih mož v naročje katoliške cerkve, tako bi pripeljalo bolj pogostno istinito preiskovanje zgodovine tudi razkolnike k združenju z Rimom, in potem bi bilo slovanstvo res nepremagljivo v vsakem oziru. V ta namen naj bi bo bratovščina sv. Cirila in Metoda v novič vzbudila in razširjala, razkolnikom pa naj bi se dajala prilika se soznaniti z resnico in vzroki nesrečnega razkola, kakor tudi z njih lastnimi koristi, ako bi se zopet z nami iu Rimom zedinili. Nič bolj slavnega dneva bi si Slovan ne mogel misliti, kakor dan ali leto tega zjedinjenja. Reči morajo žalibog še dandanašnji razkolniki: „Naši preddedje so grešili in mi moramo nositi njih grehe" (razkol.) Naj bi pa božja previdnost in vBemogočnoBt pospešila to zje-dinjenje, ter tako našega slavnega papeža Leona XIII. še bolj razveselila, kakor jih je razveselil naš prihod in obiskovanje v Rimu od 29. junija do 7. julija t. 1. Naj bi bilo dano viditi še današnjemu rodu sveti dan ze-dinjenja, Bpolnenja prerokovanja 8v. očeta papeža Leona XIII. V to ime pomozi bv. Trojica in Bogorodica, ter spaBi (reši) dobri slovanski narod !	Romar.
I« Trnovega na Notranjskem, 4. avg. (Požar, deželni predsednik.) Prvega avgusta dopoludne bil je v Knežaku strašanski požar. Vzrok te grozovite nesreče bila je kakor večidel, neprevidnost. Neki gospodinji bo se na ognjišči vnele drva med tem, ko je ona po vasi hodila. Bistriški sodnik g. Juraj Strucelj, po službenih opravilih ondi, zapazil je to prvi in začel vpiti ogenj I ogenj I Bil je takrat še ponižen ogenj, pa ker ni bilo vode pri rokah, je „ponižni" ogenj kmalo postal divji požar, ki je v kratkem času vpepelil 38 hiš z drugimi poslopji. Tudi šola se je bila trikrat vnela, iu gotovo bi bila zgorela, ko bi ne bili še v pravem času pritekli bližnji Zagorci, ki so jo hrabro branili in jo tudi rešili. O to je jok in stok in revščina nepopisljiva. Zavarovanih je bilo menda samo sedem. Gosp. župan Kne-žaški naznanil je nemudoma telegrafično to prežalostno novico g. okr. glavarju in g. deželnemu predsedniku. Skrbna visoka goBpoda bila sta drugi dan zjutraj že v Knežaku, in ko sta vse pogorišče dobro ogledala, pogorelce očetovsko potolažila in jim zdatne pomoči obljubila, peljala sta se naprej v Bistrico, da si pri tej priliki g. deželni predsednik ogleda tudi to mu dozdaj še neznano prijazno dolino. Ob eni čez poludne počil je glas: Deželni predsednik je tukaj. Ta veseli glas šel je od ust do ust po Bistrici in Trnovem. Hitro zbero se v narodni čitalnici gospodje od sod-nije in davkarije, duhovni pomočnik St. namesto g. dekana, ki je po dekaniji ravno šole nadzoroval, in gospoda župana Boaeske Trnovske in Jablaniške b Bvojimi svetovalci, da se kakor hvaležni in vdani sinovi poklone svojemu priljubljenemu očetu vis. blagorodnemu gosp. deželnemu predsedniku. Pomenjkoval Be je z vsakim gospodom posebej in sicer tako prijazno in domače, da Bi je pridobil srca VBih, kteri so imeli čast ž njim govoriti. Z župani in svetovalci govoril je v milem, maternem jeziku, in marsikteremu izmed zbranih je zaigrala v očeh solza veselja, slišati tako visokega gospoda v taki lepi in gladki sloven-
ščini po očetovsko pogovarjati se b priprostim kmetovalcem. To jo mož naše krvi.
Pri odhodu poslovil Be je prav ginljivo od obilno zbranega ljudstva, ktero se mu je spoštljivo vkianjalo in mu je iz srca vošilo srečno pot in na veselo svidenje. Ko je voz zadrdral, zadoneli so gromoviti živijo-klici, in zapuščena množica gledala je s solznimi očmi za svojem očetom, dokler jim ni zginil za Trnovsko vasjo.
Ločil Be je dobri in Bkerbni oče od svojih vdanih in pokornih otrok. Otroci, ki hočejo odhajočemu očetu izkazati posebno ljubezen in spoštovanje, letijo za njim, da še enkrat vidijo njegov prijazni obraz in mu gorko stisnejo njegovo očetovsko roko, tako storili Brno tudi mi. Spremili smo v obilnem številu gosp. deželnega predsednika do šent Petra. Okrajnega sodnika g. Strucelj-a vzel je gospod dež. predsednik na svoj voz in sicer še celo na Bvojo desnicol vkljub vsemu temu, da ae je g. sodnik branil tej prevelikej časti, mora; je slednjič le vbogati. V šent Petru pozdravila sta g. dež. predsednika prijazni gosp. župnik in vrli goBp. župan. V istem trenutku oglasili so se lepo vbrani šentpeterski zvonovi iu milo pozdravljali preljubijenega gosta. Zapeli bo res tako veBelo in presunljivo, da smo drug druzega pogledali, in bilo je splošno molčanje. Naravnost povem, da Be nam je vsem milo Btorili. Med zvonenjem ogledal si je gosp. dež. prednik v prav obilni spremitvi šentpeterBko cerkev, kjer je kleče molil pre-Bveto Rešnje telo; potem šel je v farovž in v šolo. (Miheta ni bilo doma.) Predno Be je ločil od nas, podal je velespoštovani in ponižni gospod, Bvojim spremljevalcem še enkrat roko in med trikratnimi živijo-klici odrinil je z vlakom proti Ljubljani, mi pa vsi srečni in veseli zarad nam došle sreče, vrnili Brno se nazaj v prijetno bistriško dolino.
Domače novice.
V Ljubljani, 6. avgusta.
(Zlata masa.) V nedeljo to je 7. avgusta bodo imeli zlato mašo visoko čast. g. Andrej Dremelj, župnik Rateški od 24. jan. 1843, tedaj že 39. leto. Gospod zlatomašnik so rojeni 30. okt. 1801, in so še vedno bistrega duha in krepkega zdravja. Samo enkrat v teh 39 letih so bili šest dni bolni. Bog daj srečo.
(Gospodarski odsek Matice slovenske) se je 4. t. m. sostavil, ter je bil za predsednika izvoljen g. dr. Zupanec, za namestnika njegovega pa g. Grasselli.
(Izlet v Logatec.) Vozni listi, katerim cena je na polovico znižana, dobivajo se od danes, petka 5. avgusta t. 1. naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer po 1 gl. 20 kr. za osobo tje in nazaj pri gosp. J. Gebi, urarji v Blonovih ulicah. Listi {dobivali se bodo pri omenjenemu gospodu "od doneB naprej Bamo do nedelje 11. ure zjutraj. Vsak kdor želi list prejeti, naj se blagovoli zanj o pravem času oglasiti. Listi po znižanej ceni so omenjenega dne na kolodvoru pred odhodom vlaka ne bodo izdajali; prodajajo se samo do 11. ure zjutraj pri gosp. J. Gebi. Voznina iz Borovnice v Logatec in nazaj Btane 50 kr. in se dobivajo dotične karte pri g. Paplerju, učitelju v Borovnici. V slučaji neugodnega vremena preloži Be posebni vlak na nedeljo 14. avg. t. 1. K vdeležbi te slavnosti vabi najuljudueje	,.Odbor Sokola".
(Za porotnike pri priHodnjih porotnih sod-nijali) bo bil izžrebani ti-le gospodje: Anton
Avbel, hišni posestnik t Ljubljani; Ludovik grof Blagaj, grajščak na Boštanji; Alojzij Kantoni, hišni posestnik v Ljubljani; Fran Ekslar, hišni posestnik v Kamniku; Josip Funtek. vinski tržeč v Mengši; Jernej Grašek, trgovec v Kamniku; Fran Iglič, trgovec naDobu; Jan Kecelj, trgovec v Kamniku ; Josip Kozin, hišni posestnik v Ljubljani; Rajko Krispar, trgovec vKranji; Karol grof Lanthieri, grajščak v Vipavi; Anton Leveč, trgovec v Mengši; Josip Milavec, posestnik v Cerknici; Jan Modič, po Bestnik v Novej vasi; Štefan Nagy, trgovec v Ljubljani; Alojzij Pavšm , hišni posestnik v Ljubljani; Toma Pavšlar, posestnik v Kranji; Jan Peterca, trgovec z lesom v Ljubljani; Jakob Petrič, posestnik na Vrdu ; Karol Poljak, trgovec v Ljubljani; Henrik Reichmann, krojač v Ljubljani; Alojzij Zagorec, hišni posestnik v Ljubljani; Ferdinand Sajovic, trgovec v Kranji; Ferdinand Scbmitt, trgovec v Ljubljani; Fr. Ksav. Sovan, trgovec v Ljubljani; Anton Spalek, komi v Ljubljani; Ignaci štu-pica, trgovec v Ljubljani; Mato Župan, trgovec Ljubljani ; Valentin Treven , trgovec v Idriji; Vrbič, posestnik na Vrhniki; Jan Vičič, trgovec v Ljubljani; Andrej Videmšek, poBeatnik na Dobu ; Aleksander Valjavec, posestnik v Bistrici; Avgust Winkler, posestnik v Ljubljani. Namestniki: Fran Bregant, hišni posestnik; Andrej Druškovič, hišni posestnik ; Jernej Janša, hišni posestnik; Alojzij Jenko, peki Anton Meršol, krojač; Jurij Plahutnik, trgovec; Luka Šumi, krojač in Ludovik Vidmar, prodajalec hišne oprave, vsi iz Ljubljane.
(Glavna obravnava o pritožbi Vesteneckovi) zoper razsodbo tukajšnje delegirane Bodnije, ki ga je zarad žalenja časti nedavno obsodila na 40 gld. kazni, se bode pri tukajšnji deželni sodniji vršila 19. t. m.
(Tatvinstvo v kolezijsJcem kopališči.) V četrtek popoludne se je g. O. b svojima sinovoma kopal v koleziji, ter je svojo zlato uro z zlato verigo obesil na steno. Ko se pa zopet obleče, je bila ura, vredna 200 gld., zginila. Sošlo se je takoj obilno ljudi, ki so pa mislili, da je g. O. uro morebiti pozabil doma. Vendar pa je policija naznanila pri urarjih in v tukajšnji zastavnici, [da naj pazijo in naznanijo, ako bi hotel kdo kako zlato uro zastaviti. Res prinese 161etni mizarjev sinHuber včeraj v zastavnico uro, ktero mu pa tam vzeao in pridrži. S tem nezadovoljen gre mladi uzmovič na rotovž k g. Peronu se pritožit, da bo mu v zastavnici pridržali uro, ktero je v koleziji našel. Pa g. Perona, skušen mož, ga precej ojstro prime, da ure ni našel, ampak da jo je vkradel, in ne samo nje, ampak tudi zlato verigo in pred nekimi dnevi tudi uro pa zlat prBtan sinu kupca in hišnega posestnika Š. ter mu zažuga, da ga bode dal precej zapreti^ ako ne povč, kje so te vkradene reči. Mladi malopridnež je takoj obstal, da ima zlato verigo doma v šoti skrito, Š. uro pa je dal popraviti nekemu urarji. Res so vse reči našli, in tatu za zdaj izpustili ter reč naznanili sodniji, ki jo bode natančneje preiskovala. Pri tej priliki se bo tudi pokazalo, ni li omenjeni mladi cvet izvršil še drugih tatvin v kopališči, kjer so ljudje večkrat pogrešali kake reči.
(škatljo z mrtvim, detetom) našli bo v četrtek v Ljubljanici pri šentpeterskem mostu. Čigavo je in od kod je priplavalo, se še ne ve.
Razne reči.
— Pastoralna konferenca v Brežicah na Štajerskem meseca junija je enoglasno pri knjezoškofijstvu prosila za klerikalno brado.
—	Letno poročilo c. kr. višje gimnazije v Mariboru ima v znanstvenem oddelku natančno monografijo ,,Das Bachergebirge" (I) od prof. Franca Horak-a. Šolsko poročilo kaže, da je poleg ravnatelja podučevalo 20 učiteljev, namreč 11 profesorjev, 1 učitelj, 4 suplenti in 4 pomožni učitelji. Učencev je bilo 322, in sicer po narodnosti 163 nemcev, 156 Slovencev, 3 srbi; po veri 312 katoličanov, 6 protestantov in 3 etaroverci ; po napredku jih je dobilo 38 odliko, 201 enojko, 68 dvojko in 13 trojko; ponavljati jih sme izpit 41, 2 nista b la izpitana. Prihodnje šoisko leto se začne 16. septembra. Imenik profesorjev kaže razun učiteljev in veronauka le dve slovenski imeni, eden suplent pa je bojda židovskega pokolenja. Zrelostnega izpita se je vdeležilo 13 osmo-šolcev in 3 privatisti, pa naredilo jih je izpit le 8; to je pač jako neugoden vspeh.
—	f Mladi g. Obreza z Vrhnike je 4. t. m. umrl v Gleichenberških toplicah na Štajerskem, kamor je bil šel zdravja iskat.
—	O zaupnici tržaškemu deželnemu nameBtniku piše zadnja ,,Edinost": Iz Trsta nekdo piše ,,Slov. Narodu", da v Istri potuje nek človek, ki bi imel mej on-dotnimi prebivalci agitirati in podpisov nabirati za zaupnico, katero naj bi tožna Istra izročila gospodu Depretisu. — Mi ne vemo, ali je to poročilo resnično, ali ne, ker nobeden nam o tem še nič ni naznanil, če prav smo mnogo vpraševali; tudi „Naša Sloga" o tem nič ne ve. Svetovali pa bi isterskim Slovencem to le: gospod deželni namestnik je zastopnik cesarjev, tedaj smo dolžni spoštovati ga in častiti; to pa nas nikakor ne veže, da bi morali ž njim deliti tudi politično osobno njegovo mišljenje, in ker je znano, da se v tem ne ujemamo z gospodom uamestuikom, zato bi bilo nedosledno in politično zelo napačno, ako bi mu kakoršno koli zaupnico podpisali.
—	Razstava v Trstu. Odsek, ki je bil izvoljen, da eostavi načrt za rastavo, sklical je 26. min. meseca zbor ter predložil dovršen načrt, po katerem ee je za razstavo določil „Campo Marzio"; stroški bo Be proračunili na 300.000 gl., ki se imajo pokriti z 100 000 gl. prostovoljnih doneskov, z 100 000 gl. podpore od vlade in mestnih družb; potem naj Be napravi še loterija, iz katere dohodkov bi sej primanjkljaj pokril. Rizstava sama se ima j
po predloženem programu razvrstiti v 24 otdelkov.	„Edinoat".
Listnica opravništva.
Preč. g. L, H. kan. v M. Vse prav.
Č. g. J. J. vik, v J. do 30. sept. vse plačano,
G. A. P. posestn. v K, Da, nek gospod na Primorskem, 11. julija; tedaj plačano do konca* tek. leta.
C. g. J. K. v duh. na L. Vse plačano do konca leta.
Č. g. J. G. duh. pom. v K. Prejeli — vse plačano.
č. g. P. II. župn. v Z. Prejeli. Pravite: za II— IV. četrt 1. 1880! Se motite, bodi si že ali le po črki ali o računu. Plačano je vse tudi za tek. leto. Ravno tako vse za „Ceb."
Prodaja vina.
V farovžu Šempeterskem pri Novomestu se dobi več veder raznega vina od leta 1879. Cena od 10—12 gld.	(3)
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam mu ilenar nazaj, toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 Cilinder-Ura iz srebrnega nikla z verižicoj prej 12 gl., zdaj 5 gl 25 kr.
1 anker-Ura iz srebernega nikla z veri?ico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
i srebrna patent, anker-ura poprej 25 gl. zdaj 11 gl. 25 kr.
i srebrna remontoir Washington-ura *
verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gi., /daj 20 gld.	(3)
Zlate remontoir-ure, prej 100 gi., zdaj 40 gi. Na pet let dobri Htojiiuo.
A. fruioN,
Rothenthurmstrasse Nr 9. Gegeniiber dem erzbischoflichen Palais,
Wien.
Orgije.
Pod Gradom pri Rudolfovem so naprodaj stare, pa še dosti dobre orgije s 7 spremeni. Kdor jih želi kupiti (predrage ne bodo), naj se oglasi pri gosp. župniku Janezu Virantu.	(2)
83
ce
«3
>©
O
p—H
83
s
©
>05 ©
1-3
Le še malo časa!
Samo za 8 gld.
pošljem vsakemu popolno jedilno opravo iz britanje srebra, in sicer teh le 51 krasnih reči:
6 nožev iz britanje srebra in angleškega jekla; G vilic iz britanje srebra prav močnih; 6 močnih žlic iz britanje srebra; 12 malih žlieic za kavo iz britanje srebra;1 1 močno veliko žlico za mleko, iz britanjo srebra ;
1	težko velik? žlico za juho, iz najboljega britanje srebra;
2	krasna namizna svečnika;
3	lične kupice za jajca ;
6 ličnih cizeliranih podčašnie; 1 lepo posodico za poper ali sladkor 1 fino procejilo za čaj; 6 podnožnikov iz stekla;
teh 51 reči vseh skupaj velja samo 8 gld.
Te reči so bilo nakupljene v neki veliki tovarni za britanijo srebro, ki je pa falirala, ter so prej veljale 40 mark. Dobri stojimo za to, da ostanojo to reči lepo bele.
Naročila proti poštnemu podvzetju (Naehnahme) se točno izvršujejo, dokler imamo reči šo kaj v zalogi; pisma naj so pošiljajo pod napisom:
Heirn M. KuiHlbnliin,
Wien II. Iledivigsstrasse 4.
Vsakdo so lahko brez škodo prepriča, kako po coni in kako krasno jo to blago, ker se poslane reči, ako niso všeč, v 10 dneh lahko pošljejo nazaj in prejeto denarje takoj povrnemo.	W
f<
CD
33< CD
©
ce P
Le še malo časa!