V Urtk. Mrtfk imoUto abajt i" T Mari-
boru brn/. petljanja na dam 1»»«« letu H jI. - k. i pol l.l* . . * ,. - .• d četrt UU . 3 .. P ■•
1*0  |in   ll I
Za      Ift* 10 gl. - k.
It  Oul  ll U  . f>   h     " '•
M črtrt leta * „ ..
VrvJniatio iu opranu*! 1« » i.inpoikih uik1 Ml, i * ri k,- .»»•) 117
št. M.
V Mariboru 18. februarja 1869,
O/n   u I I,l /a navadno tlf.^slopuo nato >• plačuj« li Iff., č« t' natis ne Ikrat. .1 kr. t« » tl»ka Kkral. 4 kr. It sn inka .tki it »fče pinnfnk« s. plačujejo po prostoru.
/.a »iak tiaek j« plačat kolfk i -.t.....Ij i r» .to k.
KokopNi ae n# vračajo, ilopi.i naj h« blaifofoljiu, 11 *n k nj ,• i p
Tečaj II.
je za zdaj, dokler nam ga še v načelu no prizna ni vlada ni naši nasprotniki, dovolj jasno izrečen bil po slovenskih taborih. Bolj na tanko ga razpelje nek dopisnik iz južnega Štajerja v časopisu „Ostenw, izhajajočem na Dunaji, iz kterega jo prišel tudi v „Tagespošt-o". On sestavlja tirjatve Slovencev tako-le:
I. Nekdanje kraljestvo Ilirija obsega po narodnosti odmejeno in ,pod imenom : „kraljestvo Slovenija" 1. Spodnji Štajer od Špilfelda začenši, 2. južna Koroška, namreč desni breg Drave začenši z Ziljsko dolino, 3. Kranjska, 4. Goriška in Gradiška, 5. Istra, C. Okolica tržaška, torej s skupnim številom prebivalcev 1*/» milijon.
II. Na čelu stoji dvorni kancelar ali minister kot posrednik med vladarjem in kraljestvom, ki se ima s skupno ustavo zvozati in sicer:
III. S skupnimi zadevami, kakor so bile v avstrijsko-ogerski monarhiji ' sklenene v nagodbi z Ogersko in
IV. s skupnimi zadevami slovansko-nemških dežel, kakor so v gališki resoluciji zaznamovane.
V. Tiste zadevo, ktero so pridržane občnemu deželnemu zboru, ki bode za vrstjo menjevaje zboroval v oni šestih dežel, so:
1. Volitev delegatov v delegacijo in v državni zbor na Dunaj.
2. Deželna hramba.
3. Zakonodejstvo v sodnijskih rečeh, kakor tudi v zadevah viših in srednjih šol.
4. Dovolitev za potreben strošek skupnih zadov dežel kraljestva Slovenije.
VI. Vse drugo zakonodejstvo in odgovorna deželna vlada, ostaneta šestim posebnim (specijalnim) deželnim zborom, ako se posamezna neposredno voljena narodna (ne stanovska) zastopništva ne izreko za zedinjenje nekterih ali več dežel."
Kakor je na prvi pogled razvidno, poznal je sostavljalec toga slovenskega programa dobro naša zalite vanju in naše želje. Vendar ta program ni vse skozi program slovenskega naroda, ni vseskozi program zastopnikov slovenskega naroda. Kajti tisti mož, ki je ta programm sestavljal, hotel je kakor je iz V. in VI. točke razvidno nekako posredovati med našim zahtevanjem Slovenije in dosledno potem enega edinega deželnega zbora, in med vlado. Namestu enote, ktera je lahka, zahteva so tu nekaj kompliciranega in nekaj starega, o kterem smo so prepričali, da nam je bilo vselej škodljivo v narodnem obziru. Da bi še po zedinjenji Slovenije vladalo vsoh dozdanjih šest dežolnih zborov, v ktorih zdaj Slovenci sede, tega menda ne bo nobeden Slovenoc, razon sestavljalca tega programa in morda nekterih njegovih prijateljev, v istini želel.  Štajerska in koroška večina, kakor tudi
tržaški zbor si zares od slovenske strani s svojim dozdanjim ravnanjem niso zaslužili zaupauja, da bi kedaj za našo dobro delali. In skušnja jo učiteljica. —
Soscbno pa no potrjujemo tega nasveta, da bi Slovenci v svoj program prevzeli željo ali zahtevo, naj glavni zbor raenjevajo (abwochselnd) zboruje enkrat v tej enkrat v oni deželi. Te željo v poslednjem času, ko so je tirjatev Slovenijo sosebno vzbudila, ni noben časopis, niti noben veljaven slovenski rodoljub izrekel. Ravno narobe pak smo brali in čuli zmerom tirjanjo skupnega enoga deželnega zbora za vso Slovence, ki naj bi v naravnem središči Slovenije svoj stalen ...sedož imel. Po nasvetu sestavljalca tega programa pak bi dobili nek potiijV parlament, ki bi bil unikuin v vsem parlamentarnom življenji.
Dasiravno torej temu programu v njegovi celoti ne odrekamo vso veljavnosti, menimo vendar, da nam našo opombe gledo šestih posameznih zborov no bodo preklicovali zedinjoni slovenski rodoljubi, ki imajo kaj vpljiva na narod.
Tako le je
Ko so slovenski poslanci na Dunaji naenkrat dualisti postali, ločili se od Cehov in z očetom Beustom prijateljstvo storili, mislili so oni, Bog ve, kaj jim jo „rešitelj" Avstrije vsega za slovenski narod obljubil. Mi tega nismo nikoli verjeli, da bi nam ta zveza kaj hasnila, mi smo naravnost govorili, pa reklo so nam je, da najčistejo značajne može črnimo.
Grof (tačas še baron) Beust pak je v oni seji državnega zbora precej naravnost povedal, kaj dobimo Slovenci za to, da so naši poslanci prejšnjo politiko čez ramo vrgli in se niti ozrli nazaj, Dobimo namreč železnico ljubljansko-trebižko. Naš list jo že tačas stvar posvetil, da jo sicer dobro, da se dežela z železnicami preprežo, pa da tudi za to ceno svojo narodnostno politike ne damo. Od one strani, ki zagovarja ravnanje naših poslancev, se nam jo tudi to zamerilo. To pa so vse že prešle stvari. Kaj pa je deuea? Bo res vos slovenski narod imel dobiček od to železnice? Se je li res od strani poslancev gledalo samo na blagost naše domovino? Na to ne bomo odgovorov iskali.
Denes pa reči stoje takolo: Najbrž dobi koncesijo princ-rudolfova železnica, ktera bo dala zastopniku ljubljanskega društva slovenskomu poslancu dr. To man u primerno odškodnino, zato kar jo izdal in kar se jo trudil. Ob onem pa vstopi dr. T o m a n v službo kot upravni svetovalec k rudolfovi železnici, in ho torej postal kolega dr. Šindlcrja.
Misli, ki nas navdajajo glede slovenskoga naroda, no bomo zapisovali; vsak naj si dela komentar sam.
Poslednji bosanski kralj.
(Zgodoviiuko-romaiitičeii obra/.; češki spisal Prokop Clioclialouiek, poslovenil Poilgorić»n.)
II. (Dalje.)
„Hvalo temu potoku, njegovemu šumu," — Radić spregovori sto-pivši na obalo, „sicer bi bili tako blizu lehko čuli najin pogovor, in potlej ue vem, kako bi naji pozdravil sel kralja Korvina."
„To pego, ako Bog dade, kmalu zbrišem z bosniško krono, da se bosniškim kraljem ne bode treba uklanjati služabnikom ogerskib kraljev," — pojezi se Tomažević na pol glasno in zlobno, ker vidi, da ju nihče no pozdravi, da-si vsi okrog ognja vidijo, kdo je prišel.
Oba stojita na obali. Tomažević ogleda vso okrog ognja in poluglasno omeni sam sebi: „Marsikoga poznam na kraljevem dvoru, na Korvi-novem, teh pa nisem vidol še, nobenega še no; ali ni kaka prevara to?" — obrne se na pol k Radiću.
„Kuku da si na enkrat postal tako nezaupljiv," — posmehno so Radić, „nikar ne skrbi, župan Turčanski jo tudi dvornik Korvinov, kteri mu več upa, nego tistim, ki so vsak dan okrog njega."
Tomažević molči; kar stopi naprej, z oseb okrog ognja pa z nobenega ne obrne svojega očesa. Šest mož jo ogerski oblečenih, vsi so enaki, da je težko poznati, kteri je gospod, kteri sluga; ali Tomažević precej na prvi pogled spozna načelnika temu društvu, še bolje pa so prepriča, ko ta z roko migno, naj tovariši vstauo od ognja. Obrne so Tomažević k možu, ki je do zdaj pri ognji sedel pri županu Turčanskem, zdaj pak vstal. Prav velikan je ta mož, in širokih pleč, po kterih mu visi medvedja koža, za so-boljo kapo spredaj ima pa jastrebjo pero, na znamenje, da jo mogočen bos-nišk župan. Stopi nekoliko od ognja h kraljeviču in globoko se mu prikloni.
„Evo, Vukman Belajski!" — izpregovori Tomažović in pogleda župana, kteromu so je prod trdnjavo vtaborila kraljeva vojska, zato da kazni njegov upor, Jaz som sin tega kralja, tisti sin, ki mu je kralj svojo perja-
nike zaupal, kteri je svojo vojsko razveselil z ukazom, naj zgrabijo Vukma-novo trdnjavo, tisti sin je zdaj prišel v ta skriti kraj, da se s toboj prijateljsko porazgovori!" —
„Tako jo prav, svitli kraljevič, in ako Bog dade, kmalu ti porečem: „Kralj moj!" — odvrne Vukman in zopet so globoko prikloni.
„Slabo ti jo na mari dostojnost tvojega kralja!"
„Aj, kraljevič!" — Vukman ponosno vspne glavo, „kaj som morebiti sam jaz, ki mi ni po všeči vlada tvojega očeta, kralja Štefana:!" —
„No tratita časa z nepotrebnim besedovanjem," vtakno so Radić v besedo, „suj oba vesta, zakaj smo zdaj tu, čomu todaj očitanje!" —
„To je beseda na svojem mestu," — oglasi so župan Turčanski, in še gano se no z mosta pri ognji, „saj sem so žo načakal tako, da se mi res mrzi."
„Te neprijazne besedo so zelo piknilo Tomaževića. Rdečica ga oblije, iskrečo pogleda župana in jezon opazi: „Zelo so je provaril kralj Korvin, zato ker je tebe izbral za poslanca!" —
„Moj gospod je tudi tvoj gospod, kraljevič bosniški!" — odvrne Korvinov sel ošabno, in če sem v njegovi službi, za gotovo nisem in nečem biti v tvoji, ki sem to prišel pomilostit v kralja Matijaža Korvina imeni."
Tomažević grižo ustna in mračno strmi pred-se; Vukmanu smeh zaigra okrog ust, kakor da jo hvaležen, ker bo tako ponižuje kraljevič; hm! saj to je od nekdaj meju Slovani, da so rodni sinovi veseli, če jo domovina na sramoti.  Radić jo hladen na videz.
„Komur je treba milosti, in kdor jo išče, ta ni da bi bil ošaben," — oglasi so župan Turčanski čez malo časa.
To Tomaževića suue tako, kakor bi ga bil gad piknil; nehote prime za kindžal.   „To jo preveč!" — zadere so hripavo od same jeze.
„Župan Turčanski, no pristujo ti to, da se kraljevski vedeš, saj si lo sel!" — opazi Radić in stopi mu korak bliže. „Ne pogleduj me tako divje; ali znaš, samo ohrnom so, pa ti glava pado pred, če razdereš najin sklep — sklepu svršetek."
Župan Turčanski grižo ustna in mračno poobesi oči, stresno z glavo, zaženo glasen smeh in oponese: „To pa jo ros, da so ne znaš laskati, vojvoda !" —
-WN
Organisacija knjigotrštva.
Slovenskega knjigotrštva nimamo! V teh kratkih besedah je izrečena ena glavnih ovir, ktera nam zadržuje naravni razvoj toliko obdarova-nega slovenskega ljudstva in obeša težko kamenje naši literaturi, ki se ne more povzdigniti iz svojih početkov. Nezgodo izvirajočo iz pomanjkljivosti količkaj vrejenega knjigotržja smo čutili, odkar se piše slovenska beseda več kakor za kratek čas ali za poskušnjo. Čutil jo je posebno slovenski pisatelj, ki jo moral po dušnem delu postati svoj korektor, administrator, založnik, ckspcditor,knjigotržcc-toliko da ne tudi svoj tiskar. Občutil jo je po domačem berilu hropeneči rodoljub, ki v 100 slučajih niti ne ve, kam se mu je obrniti, da hi dobil izdano knjižico, in ako je to po dolgem popraševanji izvedel, podražila somu jo po poštnini knjižica za 25—50fl/0, lep denar, ki se je ves odtrgal narodni knjigi, narodnemu uku. Pisatelji so tožili in tožijo, da ni bralcev, da pišejo lo za razjedave mole, občinstvo je tožilo in še toži, da ni pripravnega berila. Leta 1848. že je kazal časopis „Slovenija" na potrebo rednega knjigotržja, .Slovenec" je iskal sredstev, kako bi se dalo na nogo pomagati domači knjigi — ostalo je pri tožbab, ostala je overa — kterc nam ni na pot zavalila niti vlada, niti sovražni nemškutar — ampak obranila in gojila lastna neskrbnost in — sleparija. Treba jo stvari le omeniti in iz 1000 ran zastoče nepodučeni narod — roke pomagalke, zdravnika vračnika lo ni. Naša kratka opombica v 4. št. „Slov. Nar." nam je prinesla mnogo zdihljcjev. Eden naših prijateljev iz Opčine je v svojem razglašenem dopisu pomoči iskal pri naših veljakih. No zavidamo našemu dopisniku njegovo zaupljivosti — deliti jo ž njim ne moremo, posobno odkar smo se prepričali, da so bo med slovenskim narodom poprej ustanovil stan železniških upravnih svetnikov, kakor pa slovenski bukvar. Ker pa smo bili dali že svojo besedo, da ponatisnemo članek, kterega je bila prinesla dun. „Zuk." o zadevah srbskega knjigotržja, hočemo zopet nekoliko besedi — v zrak napisati. Položimo jih na ono mizo, okrog ktere spi Slovenec. Ako je v rodu s kraljem Matijažem, izbudil so bo, ko mu preraste brada devetič okolo kamnito mize; morebiti pade potem njegovo oko na izgled naših bratov Srbov, morobiti si iztrebi oči in spozna, da smo do zdaj hodili krivo pot, da moramo začeti iz nova živeti, iz nova delati in potem morebiti nismo zastonj tratili alizarinskega in tiskarskega črnila. Poročevdicc v „Zuk." pa nam takole pripovedujo o prizadevanji srbskih rodoljubov, kako bi razširili knjigo iu povzdignili narod iz nevednosti:
V deželah, ktere so posebno neugodne okoliščine v kulturi zadržale, mora so zamujeno dušno delo po celo nenavadnih potih nadomestiti,' ako hočo dotični narod brž ko brž doiti druga napredovalim ljudstva. Med deželo, v kterib so je tako prizadevanje mahoma pokazalo, in kjer vse ljudstvo gori za dušni napredek, spada dandenes v prvi vrsti Srbija, kjer so je mlado in staro, bogato in revno drug preko druzoga lotilo uka   .   . .
Začasna vlada srbska ima lepo nalogo to duševno gibanje v narodu podpirati in na prava pota spraviti. Pod njenim krilom jo zlasti minister uka Matic so svojo blago naloge popolnoma prijel, in jo jel s prav srečnimi sredstvi reševati. Pred vsem je izbudil po deželi prizadevanje, da bi se napravilo nedeljsko šolo. S podporo in pod vodstvom ministra uka se združujejo po manjih in večih soliščih rodoljubni možje višega uradništva in srenjskega zastopništva, ter ustanovljajo tako učilnice, ktere obiskuje 100 in 100 mladih ljudi med 12—25 leti, ki dozdaj niso nikdar nobene šole videli, ki so pa iz dejanskega življenja spoznali, kako potrebno jo, da zna človek brati in pisati  .   . .
Druga ravno tako imenitna ustanova, ki se je tudi še le zadnje
mesece napravila, so učiteljska društva. V vsakem okraji se bodo ljudski učitelji v zvezi z učitelji viših zavodov redno vsak teden zbirali, svoje vednosti in skušnje si razlagajo se izobraževali in tako vedno bolj sposobni postajali, da morejo biti ljudstvu duševni svetovalci.
Na podlagi teh ustanov hočejo zdaj napraviti šc tretjo. Organisovati ali vrediti se ima srbsko knjigotrštvo, da bo moglo pod vladnim zaščitom ljudstvu povsodi dajati sredstva duševne hrane in moči. Minister Matic je sklical odbor, ki so ima posvetovati o zadevah šolskih knjig in knjigotrštva sploh. Pri tem se bo vlada držala načela, da hoče ona od svoje strani vse storiti, da kolikor mogoče razširi dobrih knjig med vse ljudsko kroge, da si pa ne bo nikakor prilastovala kakih izklučljivih pravic v toj zadevi. Odbor je v svojih sejah novembra iu decembra meseca blizo to-le sklenil:
Odbor najprvo nasvetuje, naj bi se v Belemgradu napravila glavna kupčija s knjigami tujo zaloge, ktera bi imela v vseh okrožnih mestih svoje povernike, knjigotržce ali kupčevalce. Ti slednji bi morali potem zopet svoje razprodajalce po vsej deželi razpošiljati, kjer bi posebno pri cerkvenih žegnanjih in drugih velikih ljudskih shodih svojo kupčijo opravljali. Glavna knjigotržnica v Belemgradu bi morala v zvezo stopiti z „Matico" v Novem Sadu iu z akademijo v Zagrebu in tako dušno zvezo ohraniti s 3 milijoni avsrijsko-ogerskih Srbov in Hrvatov. Tudi Cetinje, Sarajevo in Prizrent, na-laljc bolgarski založniki knjig in ljubljanski izdatelji bi se morali v to zvezo vzeti; ravno isto samo ob sebi velja glede Prage, Krakove, Varšave in Prago, ter glede Nemčijo in Francije. Da bi se ta knjigotržnica v Belemgradu ustanovila in dostojno podprla, naj bi jej srbska vlada naklonila to podporo, da bi samo tej prodajalnici prepuščala prodavanje šolskih in vseh onih knjig, ki so izišle na vladne stroške, a jej pustila tudi toliko provisijo, da bi mogla svojim kupčijskim tovarišicam šo zmerom nekoliko dobička prepuščati. Odboru se nikakor ne dozdeva, da bi bila to kaka predpravica dana novi knjigotržnici, ampak kakor prepušča učeno društvo beligraško svoja dela kteremu knjigotržcu v prodajo, ravno tako bi v tem slučaji ravnala tudi državna vlada. To razmerjo bi imelo trajati, dokler so pokaže, da more kiijigotržje kot privatna kupčija stati na lastnih nogah. Kedaj se imajo v toj zadevi upeljati nove ustanove, odvisno je od tega, kako bo k n j i -gotržje v tej obliki napredovalo, t. j. koliko knjig se bo od leta do leta več poprodalo.
Odbor misli, da bo trebalo mnogo stanovitnosti in mnogo izvedenosti, premnogo truda in pripravnosti, pralno se bo v knježevini srbski kiijigotržje razvilo in postalo samostalna kupčija; dokler pa to no postane, mora ga vlada podpirati. Novo početje bi nikakor ne moglo težav in nevarnosti prvih let popolnoma tako na-se vzeti, da bi potem v uekterih letih kdo prišel in na obdelanem polji žel; zveza med vlado in novim početjem bi se torej morala skleniti na nekoliko let. Seveda bi moralo novo početjo izdajati tudi privatna dela. Ono bi najbolje vedelo, ktere knjige ljudstvo najraje kupuje, in po kterib potih se knjigo najlaže spravijo med svet. Tako bi se duševno življenje dalo v najširših krogih izbuditi in bi no stalo omejeno samo na uektere kraje. Kdor je do zdaj spisal šolsko knjigo, navadno jo je izročil ministerstvu uka, ktero je, ako jo šolska komisija knjigo potrdila, založniške pravico od spisatelja kupila za kakih 40—50 cekinov. Pa tudi ta denar so je navadno še le potem odštel, ko jo bila državna tiskarnica kakih 5000 iztisov ponatisnila. Tako je bil pisatelj večidel prisiljen morebiti za kakih 30 cekinov prodati svoje pravico kaceinu barantaču. Zakaj pa bi se državna tiskarnica bogatila s trudom pisateljev, iu ali je tako ravnanje ugodno literaturi? Šolska komisija naj bi ne čakala, da bi se jej ponudilo dogotovljeno
„Saj so tudi nečem!" — dostavi Radič hladno.
„No prepirajmo so!" — posvari Korvinov sel, „naj sede bosniški kraljevič!" veli in pokaže kraj pri ognji — sebi nasproti.
„Kjer sode sluge, ondukaj raji stoje takovi, ki žo na prestolu stoje z desno nogo," — pikno Tomažević ponosno.
Zupan Turčanski debelo pogleda Tomaževića: „Vrag vendar!" — /a kol no sam sobi, „kako krasno govori, tako, da bi se moral zaljubiti va-nj, da, moral bi ga slušati tako, kakor svet česti kraljeviča. Kdor bi ne znal, da s svojimi krasnimi besedami skriva črno misli, in da mu strupenega škorpijona srco skriva v prsih — eh!" — zdrami samega sebe iz tega pogovora. ,,Ali, kaj je meni do tega? — Nuj tako, kakor ti je drago," — Rpregovori na glas hladno, „čo hočeš stati, stoj, jaz sem truden , zmogla me je dolga pot," — omeni, zagrne so v plašč in stegne ob ognji, kakor je dolg in širok, ob dlani podpre glavo, ostro pogleda Tomaževića, ki jo doslej le po strani strmel v Korvinovcga sela, — in ta ostri pogled ga pretresne.
„Ti tedaj hočeš postati kralj Bošnjakom ?" — oponese mu župan Turčanski.   „Prosnota bodi, to ni noumno! — No, veliko srečo!" —
„To voščilo jo zasmeh, župan Turčanski!" —
„A tako meniš ti?!" — začudi se župan.
„Ali vendar-lo, nadejam se," — povzame zopet Tomažević hladno: pustila ga je ošabnost, „nadejam so, da se nihče ne bode upiral moji pravici do bosniškega prestola, ki je moj po rodu in", zamolči se; no zna, kaj bi; poobesi glavo in strmi pred-so.
„To jo da, kaj pak," — potrdi župan Turčanski, „saj tvoj oče šo živi, stari kralj Štefan, ali nevreden je postal krono krščanskega kralja: izdal jo Kriščevo vero, izdal svojega pravega gospoda — slavnega Matijaža Korvina, čegar jo po fevdni pravici bosniška krona."
„Resnica jo to, tako jo to!" — potrdi Tomažević, potrdita tudi Radić in Vukman — belajski župan.
„Dobro storiš, če nikoli no pozabiš te resnico, bosniški kraljević!" pomenljivo omeni Korvinov sel, „mogočni Korvin no pusti s seboj igrati; v njegovem varstvu pa bodeš čvrsto sedel na bosniškem prestolu, navzdor padišahu Mohamedu , temu zakletemu sovražniku Kriščevo vere. Stari kralj Štefan, ta pa jo počostil ga, tega klateža, vselej, kader ga jo obiskal,
ne znam — ali iz neumnega strahu, ali je le izdajstvo snoval Matijažu 1 Ne da bi ga bil vjel, kar bi bil moral, zato da bi so bila razdrobila glava poganski kači, krščanski svet pa da bi bil osvobojen svojega najvećega sovražnika ! Oh! strašno, neznansko so jo pregrešil kralj Štefan, ne le kar za-devljo fevdnika, tcinuč tudi kar se tiče krščanstva, torej žo zato ni vreden carsko krone na svoji glavi, vzlasti ker je dokazano, da tajno podpira ma-likovalco Patarene, da-si mu je cerkev prepovedala to; saj sam malikuje, ne mara še kaj hujšega, morebiti je celo mohamedan."
„Ni puhla ne tvoja modrost, gospod Turčanski," —radostno vskliknc Tomažovič, .presneto da ni mogel boljšega posla odhrati si slavni Korvin!"
„Kakoršen gospodar, takovi njegovi zaupniki," — opomni Radič, „saj jo po vseh krajih znan lesk, znana slava njegovega imona."
„Presneto, kako lepe imaš besede, vojvoda Radić! — Kako znaš povedati!" — čudi se Vukman, „jaz ne bi mogel tako lepo povedati, pa imaš prav to!"
Zupan Turčanski si više brke, odmajuje z glavo in nek čuden smeli se mu zibljo okrog usten.
„No, vojvoda!" — ogovori Radiću, „kaj ne, da sem dobro zapomnil tvojo besedo, pa sem to samo enkrat slišal ?"
„Kaj to V kako to?" — spogledajo so poslušalci, in kakor poparjeni, tako se spogledujejo.
„Kaj to govoriš, gospodine Turčauski?" — obrne se k njemu Tomažovič, „ali ne mara no veruješ najinim besedam?"
„Da jo sultan Mohamed skrivaj obiskal kralja Štefana, kralj pa no da bi ga bil vjel, temuč šo prav počestil ga je, kakor svojega gospoda? Ne, veš kaj, Tomažević, tega ne verujem jaz," - razodene mu odkritosrčno Korvinov poslanec.
„ Ali nisem rekel, dajo to lisjak, ta župan Turčanski I" — poluglasno opomni Radie, „ne dado se rad omajati, ne verujo tega."
z ' lavo -°S' n° VOrUJCin nG tega'" ~~ POtrdi VukmaU in zumišlJ°n odmaJuJfl
„Tako?!" — zdrami so Tomažovič iz svojega zavzetja in nekako radovedno povpraša: „A kralj Korvin?"
»Kaj jaz znam; ali verujo ali no to, ni mi povedal," - odgovori
lelo, ampak naj bi knjigo naročevala, t. j. konkurse razpisavala za knjigo, Itere in kakoršne potrebuje. S pisateljem pa naj bi se o plači dogovorila \ jo tekoj po dokončanem tisku odštela.
Odbor razptljuje na dalje 5o druge pripomočke novemu početju in izklada, v kteri dotiki naj bi stala vlada z novim početjem. Vse to pa tako izključljivo navezano na srbske zadeve, da za uaic razmere ne velja. )dbor tudi sam sposnava, da bi bilo najbolje, ko bi se našel privaten po-L'tnik ki bi mogel kakih 5000 cekinov v novo kupčijo vložiti. Vlada pa naj »i mu prepustila, da bi izključljivo prodajal vse šolsko knjigr, da bi oskrbo« tal vse bukve narodni knjižnici in drugim zavodom. Tak početnik bi moral skleniti pogodbo vsaj na 10 let.
Poročevalec dunajskega lista o vsem tem pripravlja nji pravi, da je prav lepo, da pa je edina rabljiva misel to, da bi so v Belemgradu napravila tolika knjigotržnica, kteri bi se dala potrebna denarna podpora in ktera naj bi pod vladno protipazbo nekoliko let svojo kupčijo nadaljevala. Početju bi '|e moral kot lastnik, ki bi imel sam škodo in dobičok, na čelo postaviti zanesljiv zaupen mož, kteremu bi se dala pravica, da bi 10 let le on smel prodajati vse knjige, ktere je vlada založila, v vseh okrožnih mestih naprav-ljati podružnice, zalogo novih knjig po potrebi in lastni sodbi oiganizovati, g eno besedo: pod protipazbo in s podporo vladno, vendar pa na svoj račun kiijigotržje po vsej deželi vrediti.   Poročevalec sklepa svoje razlaganje
(besedami: Ako so posreči, da se najde za tako početje pošten, izurjen in upčijski mož, če bi tudi ne imel lastnega premoženja, in ako so mu vsa tvar prepusti na 10 let, mogoče bi bilo V tem času neizmerno veliko sto-fiti. Tak mož bi si v dušnem obziru no pridobil le veljave in zaslug, ampak po prvih letih, v kterib se izgubi ne da izogniti , dobil bi tudi gotovo svojo bogato materijalno odškodnino; potrebam dušnega življenja, izreji in omiki iudstva v literarnem obziru hi se ustreglo, da bi no bilo mogoče bolje.
I) o p i s i.
Is Trsta, IG. febr. Ž. |T/.v. dop.] Volitve za tržaški mestni zbor se bližajo, in že denes se lehko previdi, kako bodo izšle , da bodo namreč italijanisimi izuzemši okolico povsod zmagali, tako zmagali, da se sami Lahi svoje zmago boje, ter na to delajo, da bi tudi nekoliko modoratov t.j. mirneje mislečih v zbor prišlo, da bi se vsaj na videz ustavna podoba rešila. — Nasproti je pa tudi okolica složna, in se ne bo dala v volitvah motiti. Volila bode, kakor so čuje, same domače narodne može. To je vse, kar se zdaj doseči zamore, dokazati namreč, da med okoličani sloga in domoljubni red vlada. Zarad tega so se tudi trijo naši vrli rodoljubjo, ki so v vašem listu za kandidate imenovani bili, naprosili, naj odstopijo, da se glasovi tretjemu v prid ne razcepijo. Odstopili so, kakor so čuje in omenjeni princip so ohrani. Prva naloga novoizvoljenim šesterim zastopnikom tržaške okolice pak bode, tekoj v prvi seji predložiti, naj so ustav na toliko predrugači. Ja bodo imela okolica za naprej 14 zastopnikov, kakor je to tudi vlada že predložila bila. Ako se to pravično zahtevanjc ovrže, zapusto okoličani zbornico , a potem ostali možje lehko poreko, zdaj smo „entre nous" ; zdaj delano., kar in kakor hočemo; sronjski voz pa bodo v kratkem tako zabredel, da bode nekteremu volilen, ki zdaj z omenjeno stranko koraka, med očesoma počlo, — z eno besedo, pokazalo so bode, da ta zmaga jo bila Pvrhus-ova zmaga. Položaj se bodo v kratkem čudno preobrnil, čeravno vlada k temu nič ne stori, ali pa inorda ravno zato.
Pi.liliriii rit/ulnl.
V državnem zboru je interpeloval poslanec Ljubiša s tovariši, ali m kedaj hoče \lada kaj storiti, da bi se tudi v Dalmaciji izvršil |, 1!» državnih postav glede ciiakoinerenega poduka vseh narodov dalmatinskih. Srečni Dalmatinci, ki imajo še poslancev, ki se sem ter tjo spominjajo, od kod so doma, in da bi radi njih rojaki kaj več o poslancih čuli, kakor da se na Dunaji dobro počutijo! — Drugi predmet dnevnega reda jo posvetovanje o gališki resoluciji. Odbor je nasvetoval, naj se gališkega zbora nasvet, da se ima decemborska ustava v nekterih oddelkih spremeniti, izroči ■stavnemu odboru, ki ima potem o nasvetu poročati iu ako potreba — staviti svoje nasvete. O tem nasvetu se je raznelo precej živo besedovanje, ktero se je končalo s tem, da se jo odboro v nasvet potrdil. Dr. Tomon je rekel da glasuje samo iz „oportunitatskih" razlogov za odborov nasvet.
Finančni odbor jo sklenil, da se ima dati Kranjski deželi 70.000 gold. kot odškodnino za inkamerirane deželne zaklade.
Ogerski drž. zbor se ima sklicati na 20. dan aprila, volitve pa končati šo pred veliko nočjo. Pripravo k volitvam kažejo marsikjo krvave, razbite glave.
Crnogorski knjez nahaja v Berolinu vsako mogočno čast; pravijo, da se ima za to zahvaliti priporočilu ruskega dvora.
„Gaz. Nar" toži, da ministerstvo ni prav nobenega sklopa zadnjega deželnega zbora gališkega cesarju v poterjenjo predložilo, niti ne deželnemu odboru naznanilo, da se sklopi ne morejo potrditi. Ministerstvo je pridržalo celo cesarsko naredbo, da so ima poljski jezik nomudoma kot uradni jezik upeljati po vseh dežolnih uradnijah. Iz tega imenovani list sklepa, da od sedanjega ministerstva ni pričakovati, da hi so v državnem zboru potegnilo za gališko resolucijo. Poljski list se gotovo ne moti, čuditi se je le, da se poljski poslanci puste po vsaki ministerski sapici zasukati in da si ne morejo napraviti neomahljivega stališča. Nekterih ljudi tudi skušnja nikdar no izuči. —
V It ali j i se pripravlja ministerska kriza, ker hoče opozicija pri-proračiinslcem besedovanji vse sile napeti, da se podere sodanjo ministerstvo.
Francoski list „Smolo11 razvija prav lepo podobo o Prusiji: Strast pruskih časopisov in njihovih narekovalcev mora vso Kvropo z nozaupuostjo napolniti. Svoboda nima nič dobrega od Prusijo pričakovati. Prusija goljufa Nemčijo, Prusija Nemčiji ne bo druzoga dala nego gospodarjo in postave. Nemčija in nemška civilizacija jo izgubljena, če prido konečno pod pruski jarem. Prusija povsod štinta, na Češkem, v Črnigori, na Romanskem in v Egiptu. „Prijateljska ta pisava ni, resnična jo pa gotovo morebiti šo za ktero drugo državo, nego samo za Prusijo.
Parlament v Londonu se jo lfi. t. m. s prestolnim govorom odprl. Kakor navadno razlaga govor prijateljsko razmere z drugimi vladami in veselo politično obnebjo
Graf Valevski se jo konečno iz Aten v Pariz vrnil. Pravijo, da jo prinosol seboj privoljenje grško vlado k deklaraciji konferencijo. Konferoncija so ima prihodnje dni — morebiti že denes zopet sniti, da skleno . kar ima še skloniti. Brž ko ne ho gotova s svojim delom v eni seji in svotovna zgodovina jo zopet obogatela za eno — konferencijo.
„Tunpiie" razglaša proklamacijo grškega ministerstva. Proklamacija noki pravi, da je upor na Kroti vdušen, da vlada ni mogla zavreči sklopov pariško konferencije;, ker bi bilo tako ravnanje izbudilo vojsko, ktere pa Grčija ni mogla začeti, ker ni imela niti armade niti brodovja pripravljenoga;
Korvinov poslanec. „Dosti to, da so ne brani, zato — kar smelo se polasti kraljevega žesla, Korvin bodo gotovo tvoj zavetnik, čo bodeš le zvest svojim obljubam!"
„To hočem, pa tudi bodem!" — vikne Tomažević in na prisego desnico položi na srce.
„S tem si najboljšo postelješ, varuj, da ti ne bode noboden drug fevdnik na mari, nego le Matijaž Korvin."
„Bosniško krono prejmein iz njegovih rok," — reče Tomažević radosten ; od samega veselja se mu trese glas, zato ker mu tako po želji ugaja vso.
„Pa tudi: napni vso žile, da izkoreniniš patarensko malikovalstvo v Bosni."
„Moja skrb to! Ko hitro in kakor bodo mogoče," — obljubi Tomažević ; „ali to sam veš, Turčanski, in jasni tvoj gospod —■ mogočni Korvin, da se malikovalstvo no dado zatreti tako hitro , kakor bi mi radi. Skoro tretjina bosniškega naroda je patarenska, vmes so mogočni županje, veleslavni vojščaki in modri svetniki; potrebna je tedaj varnost, nenadoma bi naletel na upor, upor pa hi bil tako, kakor nalašč ugoden sultanu Mohamedu , da pridivja v Bosno, pa prihrujo v srbsko carstvo!"
„To je da, najlaže ti sam presodiš, kako in kaj," — potrdi Korvinov sel, „kaj ti Srbska ti je bila dota, ali zapravil si jo, ko ste šo svatovali."
„Resnica," potrdi Tomažević; rdečica ga oblije: razžalilo so ga to besede, „prezvesto sem veroval magjarskini obljubam, za staroverni srbski narod pak se nisem zmenil; zato ino jo narod pustil v sili, in tiste magjarske obljubo so izhlapele v dvorch v kraljevi stolici, v Višegradu. Pa zdaj se bodem varoval takih hib."
Precej dolgo časa Korvinov sel Tomaževića gleda molče, le kima
z glavo.
„Ali vidiš, kraljevič t" —jame zopet prostodušno daljo govoriti, „po-vedal si gorko resnico, toda no srdim so na-te zato, slavni Korvin, sam bi potrdil, da jo to velika hiba pustiti Srbsko Turku brez vsakojakega boja, brez vpora, če prav bi se bil moral ustaviti; ali vojska z Nemcem, ta mu jo branila, Turčin je ta čas pa kos za kosom zemlje pobral v svojo torbo tako, kakor berač velikonočni kolač.   No, lo strpen bodi, saj so porazu-
mitno.   Bosniško žezlo bode tvoje, kraljevič, zato ker si jak in hraber!" Oholo se vspne Tomažovič.
„No, zdaj pa še tretja važna pogodba," — povzemo Turčanski, „da ni beliča ne dadeš turškim sultanom, ne sineš se vesti tako, kakor so se veli tvoji predniki."
„Gotovo ne. prisezam, da no!" — vikne brž Tomažević.
„Zdaj pa je vse v redu s teboj." — prikima Turčanski z glavo, „kako bodo pa z belajskim županom tu-lo ?" pokaže Vukmana.
„Kako?" — povzemo tn, „z vojvodo Radićem jo žo vso v redu, ti pa si porok za njegovo besede, Turčanski."
„Ti si kljuboval kraljevi moči, Vukman !" — oponeso Tomažević.
„Ni so mi nič več ljubilo slušati kralja Štefana," — odvrne Vukman hladno, ,.izdal jo Kriščevo vero, kar si rekel, da je ros."
„Z orožjem v roci si sramotil krono, ki jo bodem jaz imel na glavi," omeni Tomažević.
„No," — odgovori Vukman razžaljivo, „ali bi so bil moral z veternico braniti ko sem bil dal slovo poslušnosti?"
,,Kazno je," — nasmeja so Korvinov sel, „ne opraviš dosti z belajskim županom, kraljevič! Boljšo, da kar nemudoma na vrsto pride to, kar jo prav za prav."
„No, pa tudi prav," — seže v besedo Radić. „kaj bi le hosedo tratili o tem, o čemur smo žo porazumljcni, saj vendar ni6ino babe, otroci tudi ne, Vukman se je upiral samo kralju Štefanu, kralju Tomažcviću i pa bodo pokoren, Tomažević pa ga vzeme zopet v kraljevo milost. Tak je sklep."
„Kratko znaš povedati, vojvoda, ali okleno," — pohvali ga Vukman. ,,Pa, tako smo določili, in jaz te že zdaj pozdravljam za kralja Štefana Tomaževića!" — reče in pripogne koleno pred kraljevičom.
Od samo radosti Toniažoviću vsplameni oko, rdečica mu oblije obraz, prsi so mu grudijo in nehote dvigne glavo, a zakaj no? saj žo sliši, kako ga pozdravljajo za kralja; saj vidi da ga kraljevski često. Težko se vzdržuje, da no vsklikno, taka radost ga obhaja.
„Nadojam so," —-opazi Tomažovič, toda zapre mu nekolikrat glas radost, ki mu plapola v prsih, ta mu jemlje sapo, „nadojam so Vubman, be-
zri zdaj mora Grčija biti tiho, njena prihodnost pa ni v nobeni nevarnosti.
Počakati je, ali jo ministerstvo res tako govorilo, kakor pripoveduje turški časnik.
Iz Mad r i d a javlja telegraf: V parlamentaričnih krogih hote, naj bi Serano, 1'riin in Topett zbrali novo ministerstvo. Ze se imenujejo prihodnji ministri. Anglija bi bila neki zadovoljna, da bi stopil portugalski kralj, Fernando, na španjski prestol, samo da bi se moral odpovedati vsem pravi-vicam na portugalske prcstolnc pravice.
Razne stvari.
* (Mariborska volitev.) Slovenskim volilcem in prijateljem nate ,„•„,/ n namenja, da bo napravil narodni volilni odbor 26. t. m. zvečer ob udmiuri volitveni shod v mariborskih Čitalničnih proitorih, ktere je vzel za ta večer proti primerni odtkodnini v najem. Polen volitvemh razgovorov in ,,,„.,„,„. „ /,„ ta verer tndi pelo, deklamOvalo in igrala gledana igra. \o Ulnihmoi naj bi nobeden ne zamudil it tisti večer pred volitvo prit t r fMlto ter v čitalnico in seboj pripeljati tudi svojih znaneev. Vstopiti sme, kdor ima mtop-men. Ustopnice 'se bodo po deželi razposlale, a se dobivajo tudi v Vredntitmt „Slov. Naroda« od nedelje naprej Upati je obilnega vdeleževanje vseh slo noskih volilnih moi, ker bo ta veter naš narodni kandidat g. dr. Dominku raz r i jal svoj program.
* (Nov prvak!) Nekoliko ponomčenih imen priporoča v dvo)0 zičnom, zeleno na belo tiskanem oklicu necega gospoda za poslanca ma riborskega in ve o njem povedati, da je .prednik, župan in prvak." Kedar nas ti gospodje potrebujejo, hitro si plačajo nokjc kacega prestavljalca, da so kot pavi poštimajo s znanjem slov. jezika. Sicer pa pravijo, da so vsi „noumni", ki pišejo slovenščino. —
* (Iz Trst'a) so nam poroča, da 2G. dne tega meseca so ho tiskal in pa potem brzo razdelil drugi snopič mesečnika „Pod lipo." So voda tististim , ki si ga niso še naročili in si ga tudi do 25. dno omenjenega meseca ne naroče, — se no ho poslal. Ako želi tedaj še kdo imeti ta me sečnik, naj se blagovoljno oglasi o pravem času. — Novo početje spoznajo vsi za dobro tukaj na Priinorji, kjer se pa tudi prav lepo razprostira imenovani časnik , hvala bogu !
* (Praga in Hudojevice) so imate spremeniti v trdnjavi. Tako ho nasvetovala državnemu zboru ona komisija ki ima poročati« kako naj se država vojaško in strategično utrdi.
* (Prof. A. V. Som bera) jo zarad svojih zaslug za slovansko jezikoslovje in narodopisje imenovan za častnega uda akademijo znanosti v Potcrshurgu.
* (Različni nasledniki.) Finančni minister dr.Brestel je neki rekel, da se od ono dobe, kar je postal minister, čuti 10 let starejšega. K temu pristavlja češki časopis „Koruna" i „A mi se čutimo za nekoliko grošev laže." —
* (Zgodovinski viri.) Kakor pripoveduje „Corr." bo dal graf Clam-Martinic stare dragoceno zgodovinske viro česko deželne knjigo („desky zemske") na svotlo iu jo v ta namen daroval 4000 gld.
* (Novo stolice) so imajo napraviti na avstrijskih vseučiliščih in sicor za vojaško vednosti. Ogcrski proračun že na njo obzir jemlje. Dr. Hafner se še nekoliko obotavlja. Mislimo pa da so ho raje podal, kakor glede — slovanske stolico v Gradcu.
* (Hrvaški jezik) se bo v Dalmaciji neki oglasil kot ravnopra-ven z italijanskim. Z letom 1871. so ima v upravi početi rabiti hrvaški jezik poleg italijanskega. V sodnijskem uradovanji so bodo strankam izdajali zapisniki prič, dokazni in prisežni spisi v hrvaškem jeziku. Mnogo to šo ni, vendar je nekaj, po čemur so mi Slovenci „in praksi" šo zastonj oziramo. Tako so bila n. pr. vsa oznanila mariborskega okrajiieja urada zarad volitev pisana — nemški.   Pristavke naj si vsakdo sam dela.
* (Hrvaški zbor) so bo sklical 1. marca. Kakor se pišo dunajski
lajski župan, da bodeš veren služabnik mi, močen podpornik ob vojski, in vselej, kader mi bode treba tvojega modrega sveta."
Ali Vukman ne odgovori, temuč prime kraljeviča za roko in k ustnom pritisno jo — na znamenje največe česti, potlej pa vstane.
Nič več se ne more vzdržati Tomažovič: razprostro roko in k prsim pritisne Vukmana. „V srci bodem imel vse svoje zvesto prijatelje," — obljubi in roko podade Radiću. Ta ga prime za njo, malo nakloni glavo in potreso ga za roko, kakor zaupnik, no kakor pokornik.
„Cuden človek, ta Radič!" mirno odmajc z glavo Korvinov sel, stegne roko in pokažo na nebo, rekoč: „Polnoč je žo minila; no smeš se dolgo časa muditi, kraljevič, ie so hočeš še denes pokriti z bosniško krono!"
Nehote so stresno Tomažovič. ,,Idimol" — reče, ali neprijazno, da-si je odločen.
„Jaz tu počakam do jutri, da izvem, kako in kaj!" — vikne za Radićem in Tomažcvičem Korvinov sel.
Zavsedcta vsak svojega konja in vrneta so z Vukmanom vred. Brodijo no potoci, dokler ne pridejo tje, kjer sta poprej stopila v vodo. Tu stopijo na suho, zavsedo zopet vsak svojega konja in še nekoliko postoje. „Vukman ! obrne se Tomažovič k županu „ko hitro prideš v trdnjavo, lo precej udari na južno stran, samo na strah ; tam prod skalo na obali čakajo kraljevi perjanici v zasadi; tako mi vse vojske pozornost obrneš na tisto mesto, kjer pokne bojni hrup."
„Prvi ukaz to iz tvojih ust, kralj," — odvrne Vukman, „storim, da bodeš zadovoljen!"
Zdaj švigne konja in dirja v strašni temi v trdnjavo.
Mirno Tomažević gre z Radićem v tabor. (Daljo prih.)
„Zukunft" se ima Zagreb pripraviti na cesarjev sprejem. Cesar pride 8. marc, v Zagreb in gre od tod čez Karlovec v Reko in Senj.
* (Služba rednega profesorja) za staroklasićno filologijo ii, slovenski jezik na gimnaziji v Ljubljani z letno plačo 949 gold. ozironu, 1050 gold. je razpisana in so ima vsaj do zadnjega marca za njo prositi.
* (Godna plača,) Stara naša prijateljica „Presse" si je vzela, ali za prav vlada jej je dala novega vrednika \Varrensa, ki ne bo imel več kakor 20.000 gld. lotne plače.   Za ta denar se že zabavlja Slovanom I
* (Prof. dr. Fr. Maassen v Gradcu) je dobil neki papežev red sv. Gregorja.
* (Ženska post a vodaj a.) V Somogv so stavili nasvet, naj bi postavodaja dala Njenemu veličastvu kraljici pravico, da bi smelo imeno-vati 20 gospej v gosposko zbornico. Res druzega nam zdaj nič več ne manjka.
* (Zaupnico.) Davno že se nam je pravilo, da hočejo Kranjci Dolenjci poslati poslancema dr. Vošnjaku in Hermanu zaupnice zarad njunega krepkega postopanja v deželnem zboru štirskem. Zdaj „L. Tagbl." zopet pripoveduje, da se take zaupnice piipravljajo v Zatiškem okraji. Veselilo bi nas, ko hi so res enkrat iz Kranjsko zaslišal kak vesel glas.
* (Kandidat na Slovenskem.) „L. Tagbl." pripoveduje, da hočejo volilci v Idriji voliti rudarskega svetovalca Marka Lipolda za deželnega poslanca na mesto vit. Gariboldija, ki je prostovoljno odstopil. Za „Tagbl.' glas ne prejemamo nobene odgovornosti.
* (Javni zbor,) kterega je bilo zadnji torok sklicalo mariborsko politično društvo, je izrekel svoje hrepenenjo po neposrednih volitvah za državni zbor, kar je tem umljivcje, ker hi se nekteri gospodje morebiti celo brez volitve radi vsedali na mehke nazlonjače dunajsko lesenjače. Mi ne odrekamo nikomur pravice po svojo pihati v politični veter, ki ravno brije iz Dunaja, to pa moramo opomniti, da Slovenci, v kterib sredi Maribor leži, od neposrednih volitev ne bodo hoteli nikdar nič vedeti. Drugi del večera je večidel izpolnil govor dra Strajnca o naših svečavah z ozimni na plinovo bvečavo, ktero hoče srenjski zbor v Mariboru napraviti. Razen precej po-polarnega govora dr. Strajncovega so kazalo vse druge besedo veliko ne-zaupnost do sedanjega srenjskega odbora. Govorniki so hodili okolo nezaupnice kakor mačka okrog kaše, po njej vendar niso segli menda jim je bila prevroča.
* (Nemškutarski listi) pripovedujejo, da hoče g. dr. Vošnjak svoj mandat položiti, ko bi se g dr. Dominkuš ne izvolil za poslanca. Gosp dr. Vošnjak o tem nič ne ve, kakor nas ni strah, da ne bi bil izvoljen slovenski kandidat.
Dunajska liorvr.ni od 17. februarja.
5°/0 metalike   02 11. 40 kr. Kreditne akcijo 290 fl. 00 kr.
6% mctnlike z obresti v mnji in nov. 02 II. 40 London   122 fl, 80 kr. 5% narod, posojilo  C8 11. 60 kr. Srebro   120 (I. .10 kr.
1800 drž. posojilo   97 H. 60 kr. Cekini  5 fl. 78 kr.
Akcij« narod, banko 723 II. — kr.
Maribor.
Hfearlk piritki
kamna rski mojster
na cesarski cesti (Kaiserstrasse) za gradom v Mariboru se priporoča za vsakorsna zidarska in umetna kamnosekarska dela, nadgrobne kamne itd. itd. po nizki ceni.
Dr. Ferdinand Duhač,
odvetnik v grajskih ulicah Št. 141 v Mariboru,
Oziraje se na oklic dunajskega in deželnega uradnega časnika naznanja
Anton VVibmer,
Izdatelj in odgovorni vrodnik Anton Tomšič.
Lastniki:
p. n. občinstvu, d» jc svoj« odvetniško pisarnico 17. februarja 1.1. v Mariboru h« ,t. 8 na grajskem trgu (Bucgpl.tz) pri tlel, D. oglu prot. vodnjaskin, ulionm (Bmngassel v bili g. Tiso odprl. VO",J'k 5 **- *—Mm*