NOVI TEDNIK direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek. rni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 19, lulU 1S90 • številka 29 • leto XUV • cena 8 dinarjev stran 10 Vojniski »Jack Razparač« Sredi Vojnika se za štirimi stenami upokojenskega bloka dogaja tragedija. Udeleženci: invalidka Terezija, Franc Cvetko alias Jack Razparač brez stalnega naslova ter čudna druščina, ki se potika po stanovanju. Terezijo žeja po življenju, Franca - tako pravijo vsi, ki primer poznajo - pa žeja po stanovanju. Stran 10 in 11. NE GREMO NA MORJE V tretji poletni prilogi NT objavljamo: ^ • Lov in ribolov - kje, kako in po čem • Oddih na turističnih kmetijah, drugi del • Ledena lepotica pod Raduho • Jezera na Celjskem - Šmartinsko jezero • Balon in kup reči na Rogli • S kajakom po bistri Savinji • Juhe, očala, moda • Zaklad Šempetra • Za pet dinarjev dobre volje lovarne delavcem - drugič Delnice kot kost za glodanje. Stran 4. Gozdni delavci ¥ Nazarjah zahtevali ponovno proučitev moratorija sečnje. Stran 6. ' stran 9 Maša za srečno vožnjo 2. STRAN - 19. JULIJ 1990 DOGODKI Posebni odpadki - ekoioška bomba Celjski inšpektorji so izvršnemu svetu poro- čali, kako so lani in letos ukrepali ob onesnaže- njih okolja v občini. Pri tem so ugotovili, da so njihove pristojnosti omejene, ovadbe, ki jih po- sredujejo pravosodnim organom, pa le malok- daj doživijo svoj sodni epilog. Zato je izvršni svet sklenil, da je treba pridobiti še informaci- jo o tem, kako je ob ovadbah ukrepalo sodišče. Kmetijska inšpekcija je v svojem poročilu ugo- tovila, da na osnovi raziskav o onesnaženosti zemljišč v celjski občini še ni mogla ukrepati, ker zakonodaja tega ne omogča. Inšpekcija pa je so- delovala pri oceni škode zaradi onesnaženja zem- lje in pridelkov pri prevozu piritnih ogorkov na gradbišče nove Cinkarnine deponije. Ribiška in- špekcija lani ni zabeležila večjih poginov rib, pri onesnaženju vodotokov pa je ukrepala vodnogo- spodarska inšpekcija. Ta ugotavlja, da je prišlo lani do več onesnaženj vodotokov iz industrije, tako Voglajne iz Železarne, Savinje iz Metke ter Vzhodne Ložnice in Hudinje iz Cinkarne. In- špekcija je izdala tudi več odločb zaradi neu- streznega delovanja čistilnih naprav, pomanjklji- vosti pri hrambi nevarnih snovi, kontroli odpad- nih voda in podobno. V skladu z odločbami pa mor^o do konca leta v Železarni, Cinkarni-proiz- vodnji žveplene kisline, Etolu, Petrolu in Aeru pripraviti sanacijske programe oziroma urediti čiščenje odpadnih voda. Sanitarna inšpekcija ugotavlja, da ima nadzor nad Cinkarno, Železar- no, Zdravstvenim centrom in Zdraviliščem Do- brna republiški inšpektor, kar se verjetno odraža tudi v ukrepih. Sicer pa je inšpekcija ugotavljala v glavnem stara onesnaženja zraka iz Emove pro- izvodnje in kurišč. Veterinarska inšpekcija je ugotavljala zlasti oporečnost nekaterih živil ži- valskega izvora zaradi vsebnosti težkih kovin (ledvice divjadi in starejše govedi). Gozdarska' inšpekcija pa se je pri svojem delu srečevala s problemom umiranja gozdov zaradi vplivov onesnaženega okolja. Na območju občine so mo- rah posekati 1500 m'jelk, ki so se posušile zaradi onesnaženega zraka, ocenjujejo pa, da se suši še približno 500 hektarov gozdov. V razpravi na seji izvršnega sveta so poudarili zlasti problem posebnih odpadkov, za katere od- laganje ni urejeno in jih tovarne skladiščijo na svojih dvoriščih. Nekatere imajo od 300 do 500 sodov posebnih odpadkov, ki ne sodijo na komu- nalno odlagahšče in predstavljajo eno največjih ekoloških nevarnosti. Na seji so zato menili, da bo morala imeti ta problematika prednost pri reševanju in da bo treba urediti deponijo, pa čeprav le za celjsko občino. T. CVIRN Peter Vrisk, član izvršnega sveta, je v razpra- vi opozoril na odložena zabojnika v gozdu v Globočah pri Vojniku, za katera krajani ne vedo, kaj vsebujeta in kako nevarna sta. Opozo- rilne table jim prepovedujejo zadrževale v njuni bližini. Požarni inšpektor Alojz Krajnc je pojasnil, da sta zabojnika last Gozdnega go- spodarstva Celje in da sta namenjena shranje- vanju eksploziva, vendar sta prazna. Ker niso vedeli, kam z njima, so ju začasno shranili v Globočah. Za trajno hranjenje bodo potrebo- vali ustrezna dovoljenja, vendar je Peter Vrisk menil, da lokacija za to ni primerna. KOMENTIRAMO Enorog Tisto, na kar smo opozarja- li lansko jesen, postna meso. Spomnimo se: takrat je opo- gumljajoča se opozicija (zdajšnja slovenska skupš- činska večina) formirala pr- ve ešalone za kasnejši uspe- šen pohod na oblast, sociali- stični blok je oblikoval svoje prenoviteljske ideje, bivša slovenska vlada pa je mirno pripravljala absolutno cen- tralizacijo gospodarske in politične moči. Ob večkrat ponovljeni trditvi, da je oblast pač oblast, njena poli- tična obarvanost pa le kolo- rit za slepljenje naše folklor- ne preprostosti, se je torej v mesu potrdilo, da imajo skeptiki največkrat povsem prav. Spremembe slovenske ustave (slavni amandmaji, ki jih je javnost pravzaprav podprla bolj Jugoslaviji v brk) in sisovske čistke (ki so le odpihnile pristojnosti v Ljubljano, administracija pa nam je ostala) so bile na- mreč pisane na kožo vsaki ali katerikoli bodoči oblasti. Zato lahko danes le ponovno ugotovimo, da se o vsem po- membnejšem odloča le v Ljubljani. Praviloma kar po zgledih prejšnje oblasti - demosova vlada dobi v skupščini »sturm und drang« podporo svoje veči- ne. Nikakor seveda ne bi ho- teli trditi, da bi kakšna druga oblast gotovo bila k^ boljša; le da ga tisti, ki so na voli- tvah izgubili, pač nimajo možnost veliko kronati na račun Slovencev. Kako se zadeve kažejo na na- ši lokalni ravni? Kakšen po- šten občinski župan ali izvrš- nik bi rekel, da lahko v občin- ski skupščini odločajo le še o kakšnih zazidalnih načrtih in kvečjemu razbremenitvah go- spodarstva, ki jih poprej po- žegnajo v Ljubljani. Se nam to- rej za časa sedanjih občinskih mandatov, ki bodo tako ali ta- ko končani prej kot v štirih le- tih, po regijskih občinah ne obeta nič svežega, domiselne- ga, vzpodbudnega od lokalnih oblasti? Tako nekako. Pa pri tem ne gre toliko za neizkuše- nost novih oblastnikov, tem- več - ponovimo še enkrat - za pasti, ki smo si jih pustili na- staviti že lani. Slovenija je ob nekaterih opcijah, ki se ji ponujc^jo, vse preveč zazrta v nekatere, ki ta čas morda niso najpomemb- nejše. Tako bi se nam ob dile- mi federacija-konfederacija- odcepitev, ob katere pompoz- nosti se nam čez noč lahko pri- peti zmletje vsemogočih manj- šin - od političnih do kultur- nih ali zgolj mišljenjskih - v enotno brozgo pod podplati Boja Za Slovenstvo, moralo zdeti sila pomembnejše nekaj drugega. Namreč, koliko odlo- čba o življer^u in gospodarje- nju v lastnih in rodnih občinah si lahko priborimo v času tako- imenovane demokratizacije Slovenije. Koliko smo jo ob nujni odpravi »samouprave« tudi po nepotrebnem in v last- no škodo že izgubili? Ali pa se morda motimo, ali se generaci- jam, rojenim po vojni, zdi na- primer slovenska sprava v Ko- čevskem Rogu bolj pomemb- na? Brez dvoma se bodo zdajš- nje občinske garniture morale preskusiti tudi na kakšni zade- vi, ki ne bo v političnem so- glasju z republiko. Kdaj se bo- do s tem pričele ukvarjati? BRANE PIANO Študent naj bo! Šentiurčanl končno doblU podpredsednika občinske vlade Poslanci šentjurskega parlamenta so glasovali o dveh novih kandidatih za podpredsednika šentjurske občinske vlade za področje gospodarstva in financ. V parlamentu z Demosovo večino so vse doslej predla- gane kandidate za to funk- cijo odklonili, na zadnjih volitvah pa končno le izvo- lili Simona Zdolška. Na tajnih volitvah so se z odprto listo odločaU med dvema kandidatoma: Simo- nom Zdolškom, rednim štu- dentom elektrotehnike, ki bo jeseni zaključil študij na II. stopnji in je predsednik šentjurskih krščanskih de- mokratov, ter Matildo Ko- čar, finančno direktorico iz I^elezarne Štore, ekonomist- ko, ki ni navedla strankarske pripadnosti. Predsednik šentjurske vlade Ladislav Grdina je poslance seznanil, da je z obema poprej opravil razgovore. Menil je, da ima Simon Zdolšek vse pogoje, da postane dober gospodar- stvenik, razen tega je ne- o^emenjen z dosedanjo po- litiko in gospodarskimi pri- jemi ter s preteklostjo, zanj pa se je odločil tudi zaradi očitkov, da je doslej premalo upošteval stranke. Tako so se tokrat šentjurski poslanci skoraj soglasno odločili, da bo podpredsednik občinske vlade za področje gospodar- stva in financ Simon Zdolšek. BJ Šola v Špitaliču ostane Krajani Špitaliča so bili ogorčeni zaradi novice, da bo v prihodnjem šolskem letu ukinjena podružnična šola v tem kr£ou. Šolo je lani obiskovalo 24 otrok, za sam kraj pa je še kako pomembna, menijo krajani. Zato so pred dobrim ted- nom dni organizirali zbor krs^anov, kamor so povabili tudi predstavnike matične šole in konjiške občine. Posebej so opozorili na dejstvo, da bi po ukinitvi njihove šole morali malčki vsak dan obiskovati preko deset kilometrov odda- ljeno šolo v Slovenskih Konjicah, cesta med Špitaličem in občinskim središčem pa ne sodi med najbolj varne na našem območju. Na zboru krajanov so se zaenkrat uspeli dogovoriti, da šola v Špitaliču ostane vsaj še prihodnje leto, o nadaljnji usodi pa se bodo odločaU kasneje. IB TRACI niče ■ v Celju smo imeli ' nji teden visok obi^^'^ zgoraj. Mesto je obl^ sam podpredsednik « ske skupščine, Max Celjski inšpektoiji sol dan mislih, da so stolpnico Na zelenici odl^ h divje odlagahšče avto^ bilske pločevine. Pq drobnejših poizvedbah^ ugotovih, da svojo zanJ lo (nekoč v davnih ejt olivno zeleno) stoenkot čisto legalno parkira borec za čisto okolje p^ Kavalar ' Kje so naši brodolomi,: Ko je Antonu BratJ spodletel naskok na SfP je nasedel na direkL skem stolčku v žalski munali. Žalski Demos v svojih vr stah vročično išče spreobi. iyenca, ki smo ga nostno (ni povsem z njjjjg^ vega vrha) ovadiU prejšnji teden. Preiskava je na do. bri poti: krog osum^ence; se širi, širi... Tabloid Kaj je kmalupc volitvah nehal objavljsn Celjske grenivke. Prvipt. vojni demokratično izvo. Ijeni oblasti v Celju spon. čamo: prijatelji, z našo n. briko ne bo šlo taio gladko. Ves čas nas vlečejo za je- zik, zato n^ posledice pri- pišejo seb^ Kje so našeh- dje: mnogi kasneje izvože- ni regijski politiki so se hvalili z urejenim družin- skim življenjem. Zd^jepii mnogih začetna navduše- nost gospe soprog nad povzpetjem ljubih md uplahnila, od dela pa so vse prevečkrat tudi povsem iz- mučeni. Zato so se v nadomestili lotili pehanja drugih v zave: v Celju so določi pooblaščence za sklepm zakonskih zvez. Delo bodil imeli plačano po komiih parov nesrečnežev. Laški občinarji so zajuc na Pivo in cvetje povabi: staro in novo slovensit vlado, med vsemi tudi Sin^ goja in Peterleta. Poli^ gor, politika dol, pivo pH^^ oba. Obenem so gradbin- cem zrihtali nekaj dela, s? bodo morah istega dst z žerjavom preko grajskef zidu pretovoriti na obiii^ sko dvorišče občinske^ bika namerijenega peki- Po 126 členu poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem 4. skupno sejo vseh zborov Skupščine občine Celje, ki bo V PETEK, DNE 20. JULIJA 1990 OB 8. URI V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA V CELJU, TRG SVOBODE 9 PREDLOG DNEVKEGA REDA: 1. Ugotovitev prisotnosti delegatov 2. Poročilo o realizaciji sklepov skupne seje zborov dne 28/6-1990 in potrditev zapisnika 3. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o spre- jetju sprememb in dopolnitev odloka o ZN Ostrožno - sever 4. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na meliora- cijskih območjih občine 5. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del uredi- tvenega naselja Vojnik - enofazni postopek 6. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje bolnice Vojnik - enofazni postopek 7. Osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje na in ob podtalnici v Medlogu 8. Osnutek sklepa o sprejetju kartografskega dela dolgoročnega plana občine Celje od leta 1986 do 2000, dopolnjenega za leto 1989 9. Predlog za imenovanje in razrešitev: - Imenovanje delegata v Svet poslušalcev in gledalcev RTV Slovenije - Razrešitev funkcije namestnice družbenega pravobranilca samoupravljanja 10. Odgovori na delegatska vprašanja 11. Razprave o urbanistični ureditvi Teharij in sprejem osnov- nih stališč 12. Praznik občine Celje - slavnostni nagovor - položitev vencev - obisk Teharij Predsedstvo Občinske skupščine predlaga, da se na tej seji ne uvrstijo v dnevni red Aktualne informacije in Delegatska vprašanja. Predsednik Skupščine občine Celje ANTON ROJEČ, dipl. iur. Teharčani brez razvojnih možnosti Krajani Teharij menijo, da so v preteklih letih doživeli sistematič- ni genocid. To dokazujejo s podatki o številu prebivalcev, ki jih je iz leta v leto manj, z uničenim okoljem kra- jevne skupnosti, z nerešenimi komu- nalnimi problemi in s pomanjkanjem prostorskih načrtov o oživitvi in raz- voju kraja. Vse to so člani sveta krajevne skup- nosti poudarili na pogovoru s predsed- nikom občinske skupščine Antonom Rojcem in s predstavniki izvršnega sveta ter strokovnih služb celjske ob- čine. Povod za pogovor so bih zapleti ob izdelavi zazidalnega načrta za Teharje. Postopki za sprejem so se začeli že leta 1986, vendar se takrat krajani niso stri- njali s predlagano rešitvijo, ki je pred- videvala gradnjo magistrale Vzhod prek Teharij. Menih so, da mora zazi- dalni načrt vsebovati drugačno traso magistrale. Postopek se je s tem usta- vil, krajani pa zato do danes niso mogh opraviti nikakršnih posegov v prostor kot so na primer nadomestne gradnje ah zidave novih objektov. Nazadnje so izvedeli, da so menda sami krivi za zastoj pri izdelavi zazidalnega načrta, ker Zavodu za planiranje in izgradnjo niso posredovali svojih pripomb na pr- votni predlog načrta. Svet krajevne skupnosti je ocenil, da so takšne trdi- tve neresnične in zahteval, da se pri- pravi celovita rešitev bodočega razvo- ja in oživitve kržga. Sporno magistralo skozi Teharje naj bi odslej obravnavali kot mestno vpadnico, saj ne gre priča- kovati, da bodo z gradnjo v bližnji pri- hodnosti nadaljevali. Odgovorni pred- stavniki občine so menih, da bi lahko v kratkem vendarle pripravili zazidal- ni načrt za kraj. Hkrati n^ bi skupščini predlagali spremembo kategoriz^ zemljišč, ki zaradi ugotovitev o v^ nosti težkih kovin niso več prinj^ za kmetijske namene. Celovita ur^ stična zasnova pa bo morala v pri^ nje predvsem razrešiti problem ^ gališč v kraju in vprašanje nadalj^ razvoja okoliške industrije, k^ ^ stvenega pomena pri razvoju Ten^ Lolze Peterle bo obiskal Teharje Nova večstrankarska oblast je prinesla tudi novosti pri obeleže- vanju praznika občine Celje, ki so ga doslej praznovali 20. julija v spomin na ustanovitev Prve celjske čete na Resevni. Letošnje praznovanje naj bi bilo zadnje na ta dan, stranke pa so se tudi dogo- vorile, da se praznovanje tokrat omeji na čim bolj racionalen obseg. V okviru jutrišnjega zasedanja občinske skupščine v Celju bodo posebno točko posvetih obeležitvi praznika. Poslance bo nagovoril predsednik občinske skupščine Anton Roječ. Imenovali bodo dele- gacijo, ki bo položila vence na Re- sevni in na Slandrovem trgu. Ob 12.00 pa pričakujejo v Celju pr^d sednika slovenske vlade LoJ^,, Peterleta, ki bo nato s celjsko dei gacijo obiskal Tehaije in položil^ nec v spomin na teharske žrtve- ^^ Spremljevalnih prireditev, ki ^^ jih bih Celjani vajeni v preteK letih, tokrat ne bo. Tudi Šlandrovj. nagrad letos ne bodo P9 ® rf- V prihodnje naj bi praznovanje P ^ stavili na spomladanski ali J^®® Mg- čas, ko naj bi mesto zaživelo s ^^ vilnimi kulturnimi, športnimi m j bavnimi prireditvami. Pravo vs . no praznika in izbiro n^justrez j šega datuma so prepustili pos^^j, skupščinski komisiji, ki jo Aleš Demšar. DOGODKI 19. JUUJ 1990 - STRAN 3 gredsednik zisa v Gorenju ^^nrenii^^ mori lastništvo družbene lastnine In delavske zakonodaje ^fjlsrHovIč vzpodbuja k večji Izvozni delavnosti pišoji teden se je predsednik T^ega izvršnega sveta Ante Mar- mudil na obisku v Sloveniji. k®^'varjal se je z najvišjimi pred- ff?" jiji slovenskega predsedstva, in izvršnega sveta, nato pa ^■ ogledal proizvodnjo MGA v Na- ^'fah in velenjskega Gorenja ter se ^ pogovarjal s predstavniki kon- J^a^Gorenje. Poslovodni delavci so Markoviču ^stavili Gorenje, njegovo 40-letno i^vnost, mesto, ki ga zavzema zdgj, i svojo razvojno strategijo. Povedali ^ da so vso svojo pozornost usmerili ^'moz, saj še vedno niso odpravili 'j, posledic srbske blokade. V prvih j^esecih letošnjega leta so sicer dose- -li načrtovano koUčinsko proizvodnjo, t vedo pa, kako bo z dohodkom. poslovanju jih ovirajo neuravnane jj^ače in izvozne cene, visoke obrest- ne mere, nelikvidnost kupcev in višje cene vhodnih materialov. Že po prvem trimesečju so izdelah dodatni načrt dejavnosti, s katerim po- skuš^o ohraniti optimalen obseg po- slovanja, spremeniti odnose s kupci in dobavitelji ter zmanjšati naložbe. Prav tako so za 20 odstotkov znižah cene svojim izdelkom. Najpomembnejša novost v poslova- nju Gorenja je razpis obveznic v vred- nosti 50 milijonov mark in organizaci- ja podjetja na podoben način, kot so urejena podjetja v tujini. Strateške cilje v poslovanju Gorenja nsubolj ovir^o vprašanje lastništva družbene lastnine in delavske zakono- deue, težave zaradi visokih obresti te- č^a in jugoslovanskega tržišča. Markovič je v pogovoru povedal, da je obisk v Gorenju prvi izmed obiskov velikih podjetij, s katerimi bi rad sode- loval tudi pri pripravi novih zakonov. S£g lahko njihove izkušnje pripomore- jo k boljši zakonodaji. Za Gorenje je menil, da jih.v njiho- vem poslovanju ovira nizka elastič- nost proizvodnje, da na jugoslovan- skem tržišču ne bodo mogh obstsOati in da je konvertibilni dinar zanje veli- ka priložnost. Meni pa, da so se v Gore- nju vs^ 6 mesecev prepozno odzvali na politične spremembe. Posebej je poudaril pomen razvijanja »lastniške demokracije« s prodno delnic delav- cem. Povedal je, da je to novost za socializem, nikakor pa ne za kapitali- stična gospodarstva, in da bi s pomoč- jo udeležbe delavcev v podjetju lahko povečaU motivacijo ljudi. Markovič je še omenil, da bi morah v Gorenju še povečati izvoz, s^ lahko pričakujemo nadaljnje zniževanje eskontne stopnje Narodne banke in v jeseni tudi zunanjo konvertibilnost dinarja. URŠKA KOLENC Šentjur in Rogašlia mesti Občinski praznik, ki so ja doslej v šentjurski ob- iini praznovah 18. avgu- sta. bodo letos praznovali jlcrati z 80-letnico doma- ie kmetijske šole 6. okto- bra. Takrat bodo tudi slo- \tsno razglasih odločitev Šentjurskih poslancev, da postane Šentjur mesto. Zaenkrat so se odločili, da spada k šentjurskemu niestu središče z deh Hru- ševec in Pešnica v krajev- ni skupnosti Center, dru- gi deh z uličnim siste- mom v Novi vasi in Crno- ici, ki spada v krajevno iupnost Šentjur-Okoh- a,pa bi se lahko priklju- i kasneje. Kraj naj bi tudi preime- ^vali, tako da bi se po- li^ imenoval le Šentjur, irezpridevka »pri Celju«. Staro naselje je imelo do- lej že številna različna mena, zato so nekateri predlagali tudi stara ime- la. sicer pa preimenova- •je ureja poseben po- itopek. Tako sta na Kozjan- ^em ta mesec kar dva oaja dobila mestne pra-- ^ice, saj je bila za mesto' ®enovana tudi Rogaška Slatina. BJ Podražitev vode in icanaiščine Tričetrt vode kupijo Šentjurčani v celjski in šmarski občini. Njihov vo- dovodni sistem na prečrpa- vanje zahteva tudi veliko električne energije. Šent- jurska vodarina je bila zad- nja leta med najvišjimi v Sloveniji. Štiričlanska družina po- rabi mesečno 15 kubičnih metrov vode, kar znese po podražitvi 103 dinarje me- sečnega družinskega prora- čuna. Na področju oskrbe z vodo so imeli v šentjurski komu- nali izgubo tako po lanskem zaključnem računu kot v le- tošnjem prvem trimesečju, pa tudi za prvo polletje spet predvidev^o izgubo. Julija je tako postala voda precej dražja: po novem sta- ne kubični meter vode za šentjurska gospodinjstva 6,90 dinarjev (v Celju 4,94 in v Šm^u 5 dinarjev), za in- dustrijo in druge porabnike pa 11,30 dinarjev (v Celju 10,30, v Šmarju 6,40 dinarja). Cena kanalščine je znašala januarja v šentjurski občini za vse le 30 par (v celjski ob- čini za gospodinjstva 1,58 di- narja, za industrijo 3,45, v šmarski pa 15 oziroma 20 par). Julijske cene pa so višje. V šentjurski občini bodo pla- čevah kanalščino v gospo- dinjstvih po 1 dinar, v indu- striji in drugod po 1,70 dinar- ja (v celjski občini 2,54 oziro- ma 6,04 dinarjev, v šmarski 0,90 oziroma 1,20 dinarjev za kubični meteri BJ Zeieni predlagajo Odbor stranke Zelenih iz Šentjurja je predlagal, naj bi pristojne službe za reševa- nje ekološke problematike v občini dobile matične zadolžitve. Zaradi onesnaženja zra- ka bi morale pripraviti ustrezne ukrepe že pred začetkom kurilne sezone, nadzorovati bi morale pravilno uporabo zaščitnih sred- stev v kmetijstvu ter skrbeti da se odvržena ne bi znašla na nepravih mestih. Pri vseh posegih v okolje zahtevajo sodelovanje z od- borom stranke Zelenih. Zahtevajo tudi takojšnjo sanacijo divjih odlagahšč, kar ney bi uredile krajevne skup- nosti, večji onesnaževalci naj bi poskrbeli za čiščenje vod, zagotoviti pa bi se morala tudi sredstva za izvajanje stalnih meritev v okolju. BJ Za hitrejše delo Redna skupščinska komisya za prošnje in pritožbe je v šentjurski občini obstajala že v prejšnjem skupščinskem mandatu, ven- dar ni bila aktivna. V tem mandatu naj bi postalo njeno delo živahnejše, predvsem v korist občanov, posameznikov in skupin. Ce bi se poslanci pred sejami obračah na komisijo, bi lahko postale seje kr^še. Znižali prispevne stopnje Zaradi repubhškega priporočila o zniža- nju prispevnih stopenj za razbremenitev go- spodarstva so se v šentjurski občini odločih na področju družbenih dejavnosti za 12,3 odstotno znižanje prispevnih stopenj, na področju gospodarske infrastrukture pa za 14,9 odstotka. Skupna razbremenitev znaša 13,2 odstotka. BJ SVET MED TEDNOM Piše: Ljiljana Derič Zahodna Evropa o Jugoslaviji Evropski parlament je na svojem zadnjem zasedai\ju pred poletnimi počitnicami sprejel še eno resolucijo o zati- ranju človekovih pravic na Kosovu - se pravi, že tretjo v zadnjih petnajstih mesecih in slediyaje tudi od vseh treh najbolj ostra. Res je sicer, da je bila udeležba na zadnji predpočitniški seji izredno majhna (navzoča je bila komaj desetina poslancev), a za resolucijo je vendarle glasovalo 50 od 51 navzočih evroposlancev. In kakšne posledice ima lahko resolucija Evropskega parlamenta za našo državo oziroma, kako utegne vphvati na naše bodoče odnose z Evropsko skupnostjo? Povsem jasno je, da v času, ko naj bi Jugoslavija vzpostavila tes- nejše odnose z ES, lahko ta resolucija zadevo precej za- plete. Člani ministrskega sveta Evropske skupnosti se bodo namreč morali kmalu odločiti o tem, kakšne bodo bodoče vezi med Beogradom in Brusljem. Okvirna shema, ki jo je pripravila evropska komisija temelji na treh točkah: pri- druženem članstvu Jugoslavije, tretjem finančnem proto- kolu, ki n£(j bi ga naša država podpisala kot sredozemska država in pomoči iz programa 24 razvitih držav (Phare), kjer ima Evropska skupnost vlogo usklajevalke. Toda, kaj od tega bomo v bližnji prihodnosti res dobili je še nez- nanka. Bolj a/i manj jasno je, da imamo komisijo na svoji strani, toda ta še ne more začeti konkretnejših pogajanj z Jugosla- vijo preden ne dobi zelene luči od ministrov. Za nas zelo ugodna okoliščina je, daje v času, ko se v Bruslju spreje- majo za našo državo tako pomembne odločitve, predsedu- joča v Evropski skupnosti Italija, ki nam je zelo naklo- njena. Od aktivnosti in dobre volje predsedujoče države je namreč marsik^ odvisno. Spomnimo naj na primer, daje Turčija v času grškega pr^sedovanja skupnosti močno izboljšala odnose s svojo sosedo, čeprav nista reših nobe- nega od treh velikih sporov med državama. Atene so takrat dosegle, da so v Bruslju odprU dosje Turčija, pa čeravno je dvanajsterica še ne smatra za dovolj »evrop- sko*, da bi jo kmalu sprejele medse. Nasprotno pa Jugoslavija lahko od Grčije pričakuje kvečjemu, da se bo še naprej trudila kar se da zavreti naše zbliževanje s skupnostjo. Grčija je tudi na zadnji ministr- ski seji pred počitnicami nadaljevala z napadi na Jugosla- vijo, pa čeravno so ji junija v Bruslju že daU vedeti, daje za Evropsko skupnost njen spor z Jugoslavijo - gre za dovo- lilnice za vožnje grških tovornjakov čez jugoslovansko ozemlje, v ozadju tega pa je vprašanje makedonske manj- šine - le problem ene izm^ članic, s katerim se cela skupnost ne namerava posebej ukvarjati, marveč naj ga reši Grčija sama. Namestnik grškega zunanjega ministra Hristodulu je namreč ta teden znova nasprotoval, da bi naši državi odobrili pomoč v okviru programa Phare, češ da še zdaleč ne izpohyuje pogojev, kijih 24 razvitih držav postavlja kot pogoj za črp^e sredstev iz tega programa. A predsedujoči, italijanski zunanji minister de Michelis, gaje utišal z ugotovitvijo, daje Jugoslavya od 4. julija letos v program Phare načelno že vključena in da s tem v skup- nosti preprosto ne bodo več tratili časa. Sicer pa igra Jugoslavija na dve karti - v programu Phare se poteguje za ugodna posojila kot srednjeevropska država, v okviru tretjega fmančnega protokola pa naj bi kot sredozemska dobila dobro milijardo dolaijev izredno ugodnih posojil, delno celo proračunskih nepovratnih sredstev. Spodbudno je, da kljub nenehnim notranjim sporom, Jugoslavija vendarle še uživa simpatije ne le evropske komisije in zdaj predsedujoče države, marveč je tudi ministrski svet nedolgo tega poudaril, da je treba Jugoslaviji gospodarsko pomagati, ker bi ji to omogočilo, da se v političnem smislu razmere v njej uredijo. A po drugi strani je treba vendarle tudi upoštevati, da ima Svet Evrope, s katerim je Jugoslavija sodelovala mnogo prej kot vzhodnoevropske države, čedalje slabše rrmenje o naši državi, kar ne spodbuja ravno k optimizmu. Takšno mne- nje smo si seveda »prislužili« s Kosovim, druga resna napaka pa je v tem, da opozoril iz Strasbourga še vedno ne jemljemo dovolj resno. Vse kaže, da mnenje evroposlan- cev daleč bolj upoštevajo v Bruslju kot v Beogradu, kar utegne imeti za Jugoslavijo povsem konkretne negativne posledice. Denimo, tretji fmančni protokol med Jugosla- vijo in ES bo le mrtva črka na papirju, dokler ne dobi zelene luči v Strasbourgu. Kako pomemben je za jugoslo- vansko gospodarstvo denar, ki naj bi ga dobili v okviru tega protokola, pa najbrž ni treba še posebej poudarjati. Občinski praznik občinskega praznika ne bo. '^ejansko bo. Samo da bo tako, da « Pravzaprav ne bo. ^o^olj jasen? Seveda, kako j^fCeprav bi se filozofsko dalo reči J^sko drugače. Na primer: to je ne- tako, kot kadar nočeš, da nekaj vseeno veš, da mora biti. P^avi, da je občinski praznik Udi hudo podoben gospe Ma- li^T ve, kateri: nihče je noče takoj, iejj/^^ 2daj, vsak bi jo rad prestavil "^oZ p ^^Sam. Tako, kot je napisal »Ne danes, samo ne da- krl drugič!« Predvsem pa nika- .If Po starem. Kakšni partizani le, i^J^Ce^ska četa!? Ta 20. julij ja nič rkffjj ^^ni, pa še gospod župan mora sltijp.Pp^^tnic in dopustov sklicevati A Odbornikov pa pol na mor- ^'^^^Pa v hribih. ^Pr^ ^udi zato je zadnje čase bilo i^ti^i^^S^J predlogov za novi občinski jiiaJo ^^^^nih in drugačnih, bolj ali % fa Po(ne)srečenih. Po globo- [joshp ^^^^eJcu in številnih posvetih -Zivo in Matildo sem se od- p' tudi jaz podam svoj predlog. L^pfp^P^ torej, da občinski praz- ^htp^o na 1. november. Pred- ^ ^^Ijujem z naslednjim: ^^ko "Mrtvih bi lahko glede na celjskega gospodarstva mir- ne duše ohranili, čeprav tudi vsi sveti niso od muh: mogoče bi mu pa res svetniki še lahko kako pomagali. Se- veda pod pogojem, da bi bili zares vsi in da ne bi vsak mimogrede ustanav- ljal še kakšnega privatnega podjetja. S£^j vemo, da so se pod staro oblastjo še svetniki skvarili. 2. To, da bi takrat občani šli na po- kopališča, ne bi smelo motiti. V teh kriznih časih je pač treba upoštevati tudi finančno plat občinskega prazni- ka in ugotoviti, da tako praznovanje ne bi kaj prida stalo. Na pokopališčih ne bo treba kuhati občinskega golaža ali deliti (že spet) občinskih klobas. Muzi- ka seveda tudi odpade, razen budnice (tokrat za žive in mrtve), z opozorilom, jasno, naj mrtvi ostanejo kar lepo tam, kjer so, s^j občina še z živimi nima kam. 3. S tem datumom bi se ne le poeno- tili z republiko, ampak bi končno do- segli, da bi se občani tega praznovanja polnoštevlno udeleževali. Še več: k praznovanju bi pritegnili tako rekoč vse živo in mrtvo, med živimi in mrtvi- mi pa bi se spletala globoka - kot Go- renjeva kabelska TV napeljava - iz- venčasovna vez, ki nima ne konca ne kraja in ki bi jo najlaže opredelili z zna- nim naslovom Od tod do večnosti. 4. Občinske meje bi se tako ne- skončno razširile, občinska politika pa odprla ne le v svet, ampak tudi v veso- lje, s^j bi občinski praznik tako dobil že kar kozmične razsežnosti. Komisiji za mednarodno sodelova- nje se ne bi bilo treba več ubadati z zo- prnim bratenjem po Balkanu, ampak bi z nekaj sreče morda lahko navezali stike s kakšno marsovsko občino. 5. V tem primeru bi se celjskemu, gospodarstvu ponudile izjemne mož- nosti. Komunala bi reševala probleme pitne vode ha Marsu, Aero bi končno nekaj prodal. Cinkarna pa bi namesto na teharsko grobišče vozila svoj smrad v kak zakotni marsovski krater. Cel6 obubožani Razvojni center bi na- vkljub jako redkemu zraku tam gori zadihal. Pa četudi na škrge! Skratka: 1. november - občinski praznik je tista skrivnostna in genialna formula, ki zna rešiti celjsko gospodar- stvo in - negospodarstvo. Kakršnokoli že. Teh pet razlogov najbrž povsem za- dostuje, da se oprimemo novega datu- ma. Na jutrišnji slavnostni seji občin- ske skupščine bi bilo nedvomno zelo potrebno razpravljati o mojem predlo- gu. Vendar se bojim, da bo zmanjkalo časa. Na dnevnem redu so namreč tudi tako jasne teme kot npr. Predlog odlo- ka o spremembah in dopolnitvah odlo- ka o sprejetju sprememb in dopolnitev odloka o ZN Ostrožno - sever. Ali! OBČINSKI TONE KOZERIJA Gorbačov bi morai poiiiteti še ena sovjetska republika je razglasila državno suvere- nost. To pot gre za Ukr^ino, drugo največjo sovjetsko republiko, katere vrhovni sovjetje sprejel deklaracijo, ki med drugim določa, da imajo republiški zakoni prednost pred zveznimi, pravico do lastne vojske in pohcije in uvaja državljanstvo Ukrajine (hkrati je moč obdržati sovjetsko). S tem je pravzaprav zmagala zmernejša varianta, saj so se deputati ljudskega frontnega gibanja Ruh, kije na zadnjih volitvah dobilo četrtino sedežev v parlamentu, zavzemah celo za takojšnjo odcepitev. Ukrajina je suverenost razglasila potem, ko so to že storile tri pribaltske repubUke (te so sicer zd^ začasno te deklaracije zamrznile), Azerbajdžan, Armenija in Ruska federacija, enako pa utegnejo storiti še druge republike, če ne bo skor^šnjih reformskih ukrepov. Gorbačov bo moral pohiteti, če želi rešiti sovjetsko zvezo pred popolnim raz- padom, začeti bo treba pogajanja o zares drugačnem poU- tičnem sistemu oziroma sodobnejši prostovoljni zvezi samostojnih držav. SZ seje s tem, daje privolila v članstvo združene Nemčije v Nato, odpovedala svoji dosedanji vlogi v Evropi in s tem končala umik iz vloge, kije ni več zmogla. Morda bo imel Mihail Gorbačov zdaj več časa, da uredi razmere doma. 4. STRAN - 19. JULIJ 1990 GOSPODARSTVO Tovarne delavcem - drugič Delnice kot kost za glodanje Ključne spremembe najnovejših reformskih potez vlade Anteja Mar- koviča, ki peljejo k spremembi last- ništva, se nagibajo k delavcu. Tovar- ne delavcem - drugič, bi lahko rekli po nekaj desetletnih izkušnjah s sa- moupravljanjem. V okviru sedanjih sprememb pa je vsekakor najslast- nejša kost za glodanje sistem izplače- vanja osebnih dohodkov, ki vsebuje novost - interne delnice. Ali gre res za kost, ki bi odvrnila pozornost od nekaterih drugih pomembnih stvari in ki bi omogočila, da bi lahko spelja- li morebiti kaj takšnega, kar je bilo ob predstavitvi novega reformnega paketa zamolčano, ali pa gre res le za začetek dolgega procesa preobrazbe lastnine? Komentarjev, ki bi se nagibali na eno in drugo stran je veliko, kar samo potrjuje, da bo ob vseh vročih politič- nih in gospodarskih zapletih letošnje poletje bolj razgibano kot vsa doseda- nja lenobna socrealistična poletja. Od dveh možnih poti preoblikova- nja družbene lastnine, ki jih je vlada predstavila, se je brez omahovanja od- ločila za preobhkovanje družbenega kapitala v vse oblike lastnine, nikakor pa ne za prenos te lastnine na državo, kar bi nas vrnilo v čase pred štirimi desetletji. Nova oblika »prodaje« to- varn delavcem malce bolj diši po sta- rih kot po novih, tržno obarvanih ča- sih, kar pa vlada zagovaija s tem, da gre za začetno in prehodno fazo preo- brazbe. Koncept je naravnan tako, da vsem podjetjem omogočijo prodajo dela družbene lastnine zaposlenim, pa tudi bivšim delavcem in upokojencem z neke vrste popusti - prek kupovanja internih delnic. »Prodaja s popustom bi lahko segla največ do vrednosti triletnega zasluž- ka posameznega zaposlenega delavca ah prej zaposlenega v tem podjetju, tako, da bi dobil za vsako leto dela v podjetju dvoodstotni popust pri vrednosti delnice. To vrednost bi dolo- čali na osnovi knjigovodske vrednosti podjetja, popust pa bi lahko znašal največ do 60 odstotkov te vrednosti,« je zapisano v predlogu zvezne vlade. Popust pri nakupu delnic je po mne- nju mnogih dobra rešitev, saj ni vse- eno, ali kupi delnice nekdo, ki je kakš- no desetletje ali dve pomagal so- ustvarjati neko podjetje ali kak zuna- nji interesent. Vendar, če je ta zadeva zadovoljivo rešena, potem bo zagotovo več komedij pri določanju vrednosti podjetja. V obrazložitvi, zakaj se je predlagatelj odločil za knjigovodsko vrednost podjetja piše: ».. .Za knjigo- vodsko vrednost smo se odločili, ker bi vsaka druga rešitev terjala izredno veliko časa za verifikacijo, s tem pa bi se proces odmaknil za nekaj let... Te delnice bi delavci lahko odkupovali v desetih letih, vendar pa bi takoj do- bili pravico upravljanja na podlagi vseh prevzetih ali vpisanih delnic, pra- vico do dividende pa samo na podlagi kupljenih delnic...« Zatakne se torej pri določanju vred- nosti podjetja, ki bi morala biti po mnenju mnogih, ki smo jih v zvezi s tem prosili za mnenje, enaka tržni vrednosti podjetja. Določanje tržne vrednosti bi moralo biti predpogoj ka- kršnekoli prodaje, delavske delnice pa bi bile pri vsej stvari pomembne pred- vsem za dvig delovne zavesti in pri- padnosti kolektivu. Zavest, zavest,... Na karto zavesti, pripadnosti kolekti- vu (in ne samo na to) so nekateri za- igrali že prej. Najprej tisti pionirji, ki so imeli s posebnim dovoljenjem zvez- nega sekretariata za finance možnost izdati obveznice že v času, ko se o tem še ni govorilo preveč naglas. Rogaška, Yulon, Pivovarna Laško, Juteks so pod patronatom mg. Lavrenčiča ugriznili v kislo jabolko. A verjetno je ta ugriz še najslajši, saj skromen obseg ponudbe pač nudi več možnosti za prodajo kot jo imajo vsi tisti, ki so se za delničarstvo v njegovi embrionalni fa- zi odločili danes. Na našem koncu je takšen primer Gorenje, kjer so se od- ločili'za prodajo obveznic predvsem zato, da bi s pomočjo tako zbranega denarja posodobili tehnologijo ter raz- vijaU nove izdelke in sisteme. Za naložbe namreč rabi Gorenje le- tos 630 milijonov dinarjev. Približno 60 odstotkov tega denaija bi morali zbrati sami, zato so se tudi odločili za izdajo obveznic v skupnem znesku 350 milijonov dinarjev. Gorenje koncem jamči s svojim trajnim kapitalom, da bo kupcem povrnil posojena sredstva, in sicer v petih letih skupaj z 10 odstot- nimi letnimi obrestmi. Obveznice bo mogoče kasneje zamenjati v delnice, ponudili pa so jih v nakup poslovnim partnerjem, bankam. Republiki Slove- niji, Federaciji in drugim. Od klasike do... Načrtujejo, da bodo okrog desetino obveznic v višini 35 milijonov dinarjev kupili delavci Gorenja. Nakup je seve- da prostovoljen, doslej pa se je zanj odločilo 65 odstotkov Gorenjevih de- lavcev, ki so kupovali predvsem ob- veznice nižjih vrednosti. Tako so zaen- krat zbrali le tretjino predvidenega de- narja, kar pa je po mnenju Darka Zu- panca, zadolženega za finance v Gore- nju koncem, vseeno uspeh, saj se akci- je niso lotili s kakšno posebno re- klamo. Vendar pa za razliko od tako imeno- vanih internih delnic, kjer naj bi bili delavci, skladno s svojim vložkom upravičeni do popusta, tukaj niso de- ležni drugih ugodnosti razen kreditira- nja nakupa. Ce bo enkrat prišlo, do preobrazbe obveznic v delnice, potem bodo delavci ob tisti del, ki jim gre po zaslugah t. i. minulega dela. A tu ne gre le za Gorenje, gre za vse, ki so obvezni- ce izdali pred najnovejšim predlogom zvezne vlade. A tudi to velja zgo^ za tiste, ki so obveznice kupili. Tisti, ki te možnosti niso imeli ali pa je niso hoteli izkoristiti, v tej igri pač niso. Možnost, da delavci pridejo do dele- ža podjetja in tako postanejo souprav- Ijalci, pa se ponuja skozi izplačilo osebnih dohodkov. V bistvu ne gre za možnost temveč za uzakonjeno dej- stvo, saj nag bi firme, katerih poveča- nje osebnih dohodkov se bo ustavilo med 90 in 110 odstotki repubhških ali pokrajinskih izplačil, morale četrtino tržno priznanih povečanih plač izpla- čati v internih delnicah in obveznicah. Kjer gre za več kot 10 odstotkov višje plače od republiškega povprečja pa bodo morali na vrednostne papirje na- pisati kar polovico viška. Zvezna vlada je izračunala, da na ta način odmrzuje 80 odstotkov plač v državi. Izjema so zaposleni v družbenih dejavnostih, kjer ne bodo prejemali vrednostnih papirjev, ampak bodo njihove plače odvisne od repubhških poprečij v go- spodarstvu, ter zgubaši z nepokritimi izgubami, kjer bodo plače omejene. Iz- jema je tudi elektrogospodarstvo, pro- izvodnja nafte, phna in derivatov, ce- vovodni transport, ptt, zunanja trgovi- na, banke, zavarovalnice - te kot mo- nopoliste pri delitvi plač vlada enači z družbenimi dejavnostmi. Po jugoslovansko Nad predlogom delavci niso pretirano navdušeni, dežurni kritiki ekonomskih dogajanj pa so tudi razdeljeni na nekaj taborov. In kaj menijo v praksi? Za Darka Zupanca je Markovičev pro- jekt sprejemljiv do polovice. Po njego- vem mora namreč imeti upravljalsko moč nekdo izven sistema. Zato meni, da bi, ko iščemo titularja lastnine, bilo ideal- no razmerje tretjinska delitev lastnine podjetja med delavce-upravljalce, upni- ke in tuji kapital. Podobnega mnenja je Emov finančnik Boris Mihelčič, ki vidi hitro rešitev predvsem v tujem partner- stvu. Oba pa menita (in takšno je, sodeč po prvih anketah večinsko mneroe v go- spodarstvu), da so delavske delnice po- membne predvsem zato, ker se z njimi povečuje pripadnost kolektivu, motiva- cija in ker predstavlj^o neko dodatno obliko nagrajevanja. Če nič drugega, je to začetek drugačne- ga pojmovanja lastnine. Tudi v samou- pravni eri je bilo sicer vse naše, a zato ni bilo treba seči tako globoko v žep. Ker gre pri delavskih delnicah za YU inovaci- jo, ki ima kot tržna kategorija v sebi še gotovo veliko primesi starega (dokaz te- mu so že socialistične fraze, ki vabijo k nakupu obveznic, delnic itn. v stilu: nakup obveznic dokaz zaupanja in pri- padnosti) je upravičena bojazen, ki jo iz- ražajo delavci, da bi namreč prišlo do delitev v kolektivih samo na osnovi last- ništva in da bodo tudi delavske knjižice seveda prej obdržali solastniki podjetij. Tudi zato in menda celo zaradi prikritih groženj z odpusti se ponekod odločajo za nakupe obveznic tudi delavci, ki sodeč po njihovih prejemkih za kaj takega ni- msuo niti teoretičnih možnosti. To kaže na specifiko delničarstva po jugoslovan- sko. Pravijo, da je to le prehodno obdob- je. Eno prehodno obdobje dolgo štiri de- setletja, prehod iz socializma v komuni- zem, smo že dali skozi... RADO PANTELIČ PREŽIVITE ZASLUZENI DOPUST BREZ SKRBI! SEF LJUBLJANSKE BANKE VAM V ČASU ODSOTNOSTI VARUJE DRAGOCENE PREDMETE IN DOKUMENTE. VSE INFORMACIJE DOBITE V CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI NA TELEFON 26-815. EKO na sodišče Odpuščeni delavci velenjske Elektrokovinarske opreme še vedno iščejo svoje pravice. Po stečaju tega podjetja seje namreč 300 odpuščenih delavcev znašlo tudi med upniki. Stečajni upra- vitelj je na zadnjem naroku sicer priznal delavcem vse terjatve za plačilo odpravnin, regresa in jubilejnih nagrad. Ker pa ste- čajni senat tega ni priznal, bo o vsem skupaj odločalo sodišče združenega dela. Vendar pa delavci zahtevajo tudi solastniški delež pri premo- ženju podjetja, predvsem tisti del, ki je (po njihovem) brez odškodninske pravice prešlo v last konkurenčnega podjetja Gorenje Glin. Ker zakonodaja takih primerov ne ureja, še ni mogoče pričeti postopka pred sodiščem. Dolgova Aeru in Elkroju Po Elanu se na Gorenjskem obeta še en stečaj. Kot kaže bodo brez denarja ostali varčevalci pred kratkim ustanovljene banke Les v Radovljici. Z našega konca sta dva večja upnika. Gre za mozirski Elkroj in Aero. Slednji je šel v soustanovitelj- stvo banke še z nekdanjimi štirimi tozdi. Med temi je največji upnik tovarna celuloze Medvode, ki pa, kot vemo, ni več v sklopu Aera. Vendar pri obeh upnikih z našega območja ne gre za velike zneske. Elkroj je bil kot poslovni partner soudeležen pri ustanavljanju banke s 100 tisoč dinaiji, Aero s 120 tisočaki. Neglede na to pa v obeh organizacijah upajo, da celotna banka ne bo šla v stečaj, saj banko sestavljata dve pravni osebi. Večja možnost stečaja se obeta tistemu delu, ki je bil vezan na Elan. Propad te banke pa je seveda voda na mlin našim večjim bančnim sistemom, kjer poudaijajo, da v takšnih primerih var- čevalci ne bi ostali praznih rok, ker je pri njih v ozadju jamstvo Narodne banke. V tem primeru pa bodo ostali varčevalci ver- jetno brez denaija. RP OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERge Žrtvena ovčka Od torka naprej im^jo v Srbiji SS (Socialistih^ stranko) Srbije, ki naj bi bila po mnenju prvega pr^d sednika Slobodana Miloševiča porok - kot združen leve sile - za mir in napredek »vseh ljudi v Srbiji« ^ Od torka bo torej v Srbiji čisto drugače, saj je Slo^n dan Miloševič kot predsednik SS (združenih sociaii stov in komunistov) ostro nastopil proti vsem poig vom, ki so Srbijo pripeljah v krizo: proti birokratski samovolji, istovetenju države s partijo, nasilju nad ljudmi, ekonomski lenosti, napadalni nestrpnosti (j! drugačnega političnega mišljenja, stari odbojnosti do izobraženstva, slepilu za interese delavcev in kmetov nagnjenosti k negovanju kulta osebnosti, surovi polj' tični hierarhiji, strahopezdljivosti. Če ne bi bilo tega nastopnega govora, sploh ne bi vedeh, kaj vse je narobe v »zibelki demokracije, v naši »avantgardni repubhki«, za katero zdaj po novem velja: Močna Srbija - slaba Jugoslavija. Med strahopezdljivke pa nikakor ne moremo uvrš- čati Radmile Andelkovič, dosedanje bivše predsed. niče RK SZDL Srbije (bolj znane kot soplesalke nek- danjega predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smo- leta med zadnjim vlakom bratstva in enotnosti v zgo- dovini slovensko-srbskih »prijateljskih« odnosov), kj je privolila v vlogo žrtvene ovčice in se pogumo spu- stila v neenakopraven dvoboj s Slobodanom Miloševi- čem za mesto poglavnika nove (združne) srbske stranke. Rezultat glasovanja je bil prav zabaven: Milo. ševič: Andelkovička 1.228:66 (ob petih neveljavnih glasovnicah). Tako bo zd^j Slobodan Miloševič Srbe naposled lahko nemoteno začel voditi v raj (v njem naj bi bili po prenagljenih obljubah že vsaj tri leta) kot poglavnik SS, medtem ko se mu to ni posrečilo v dolgih letih, ko je bil poglavar srbske partije in kasneje srbske države, kar je še zmeraj. Sicer pa so po Svetem pismu tudi Izraelci kar 30 let potovali čez puščavo... Makedonci se boie Albancev v Makedoniji so napovedali, da bodo imeli večstran. skarske vohtve novembra. Že zdaj so se razdelili v kopico > strank, od skrajnih levih do skrajnih desnih (nacionalistič- nih). Po eni od anket pa več kot tretjina Makedoncev sploh še ne ve, na katero stran se bo nagnila oziroma komu dala svoj glas. Največji favorit do nedavna je bila stranka na oblasti - ZK Makedonije, z dodatkom Stranke za demokratično preobrcizbo, ki jo vodi Petar Gošev, njen član pa je tudi najpopularnejši Makedonec v ožji in širši domovini (in" n^grše oblečen jugoslovanski velmož) dr. Vasil Tupur- kovski. Vendar do te zveze uradno še ni prišlo, v ZKM- SDP pa se je začel razkol, ki so ga povzročili partijci v Kumanovu. Ti »ortodoksni komunisti« - jih pa ni malo, saj se jih je na javnem zboru zbralo kar 7.000 - očitajo Goševu, da je »izdal komunistično ideologijo in Jugosla- vijo«. Vzrok: Gošev se zavzema za Jugoslavijo, za kakršno i se bodo suvereni narodi v njej dogovorili, ne vztraja pri »srbski varianti« zgolj federacije; hkrati se je odrekel oblastniškim funkcijam, ki mu v Makedoniji še zmeržij pripadajo kot prvemu možu stranke na oblasti. Zaradi tega razkola so se precej zmanjšale tudi možnosti ZKM- SDP na volitvah čez dobre četrt leta. Te spore sta dobro izkoristih VMRO (Demokratična stranka za makedonsko narodno enotnost) in SDB (Stranka za demokratično blagir\jo, ki računa na glasove 400.000 Albancev, kohkor jih živi v Makedoniji). VMRO bi lahko bila tudi članica slovenskega Demosa, saj se zav- zema za konfederativni status Makedonije v Jugoslaviji, za zedinjenje Makedoncev, za lastno vojsko in policijo, za makedonsko državno in gospodarstvo, za neodvisno zuna- njo politiko, za drugačen odnos do političnih emigrantov. Prav s konfederacijo si je VMRO začela pridobivati nove in nove pristaše. Močnejša od VMRO pa je že zdaj SDB, v katero je trenutno včlanjenih 50.000 Albancev in je tako po številu članstva na drugem mestu, tesno za petami ZKM-SDP. Med Makedonci je zavladal strah, kaj se zna zgoditi na novembrskih volitvah, saj ni nemogoče, da bi na njih zmagah - Albanci! Gre namreč za to, da bo verjetno vseh 400.000 makedonskih Albancev za svojo narodno stranko SDB, medtem ko bodo glasovi Makedoncev razpršeni na 15 strank! Poznavalci makedonskih razmer pravijo, da je veliko odvisno od tega, komu v korist se bo odločil dr. Vasu Tupurkovski; za sedaj je edini Makedonec, ki mu zaupaj" tako Makedonci kot tudi Albanci, Turki, Romi, kar pomeni, naj bi se zmaga nagnila na stran tiste stranke, za katero se bo odločil član predsedstva SFRJ. Turiste še kar odirajo Tako se po jugoslovanskih repubhkah bijejo vroče polj; tične bitke, nič manj vroče pa ni tudi v naših obmorski" središčih. Zadnje dni je bilo več optimističnih napoved'' zlasti iz vrst zveznih ministrov, ki menijo, da bi lahko leto s turizmom (in s stranskimi dejavnostmi) zaslužili okrol 4 milijarde dolarjev. Veder pogled v prihodnost terneljiJ na tem, da je Jugoslavija v petih mesecih letos že pokas - rala od turistov 700 milijonov dolaijev; hkrati pa pri^j vajo, da bo izkupiček, če bo tak, kot je načrtovan, zgolj n račun (pre)visokih cen zunaj penzionskih storitev, sa) " turistov bistveno manj kot prejšnja leta. . » Jasno je, da noben varčen Nemec ne bo šel nikoli ve • recimo, na Hvar, kjer ga bodo obrali za zasebno so druge kategorije (za 3 ali 4 sobe ena kopalnica in WC) DEM, kjer mora za kilogram jastoga odšteti 100 (sredi Frankfurta je kg jastoga 29,5 DEM!), kjer ga odir« pri pijači, pri hrani, pri zabavi. Nemci pa so doslej Italijanov najbolj »reševali« jugoslovanski turizem- vS osel gre pač samo enkrat na led (beri: predrago, čeP^^^. ponekod še zmeraj lepo modro morje), če ima rad den Kdo ga pa nima... 19. JUUJ 1990 - STRAN S Vtreh mesecih je nemogoče nadomestiti nekaj let Z urejanjem celjskega gradu je več stroškov kot so pričakovali ^ jjsliO turistično društvo je od- j m celjski grad v najem trem za- hniko"^' Marjanu Cretniku, ^loizu Mlinariču in Branku Bezen- iu Vsi trije so iz žalske občine in bili pripravljeni kar največ sto- J 23 temeljito obnovo in oživitev ["radu ter okolice. Čas seveda hitro teče, na prvi po- , d pa je storjenega kaj malo. Vsaj sodijo obiskovalci gradu, ^dsednik Celjskega turističnega ^štva, Žare Frančeškin, se s temi Jdbami ne strinja. Trojica obrtni- kov je po njegovem mnenju storila že kar precej: od ureditve marmor- natih tal do sobe na levi strani pri vhodu. Trije najemniki so obnovih električno in vodovodno ter central- no napeljavo in kanalizacijo. V zgor- njih dehh urejajo kuhinjo, pa jedil- nici in dvigalo, pred gradom pa so postavili kiosk za prodajo pijač in sendviče v ter uredili sanitarije. Ob vsem skupaj je največji problem, da dela zamujajo tudi zaradi neresnih obljub nekaterih izvajalcev del, na projektanta za kuhinjo v zgornjem delu gradu pa čakc^jo že dva meseca. Žare Frančeškin pravi, da se je šele sedaj pokazalo, da so vse napeljave dotrjgane. Investitorje bodo torej vsa obnovitvena dela veljala precej več kot so sprva menili. Za ilustraci- jo zapišimo podatek, da bo zgolj oprema za zgornjo kuhir\jo veljala okrog 700 tisočakov. Koliko denarja so trije ns^emniki že doslej vložili v obnovo, seveda nočejo povedati, je pa to zaenkrat tudi težko izračunati. Marjan Čret- nik pa obljublja, da ne bodo obupa- h, saj bi bilo ob vseh dosedanjih vlaganjih to nesmiselno. In kdaj nžO bi torej Celjski grad na široko odprl vrata obiskovalcem? Po njegovih besedah ob koncu leta, utegne pa se zgoditi, sicer ne še v polnem obse- gu, že v času celjskega sejma obrti. Kot vse kaže, je bilo v začetku preveč optimizma. Obljub, da bo vse nared v dveh, treh mesecih, pa tako ali tako niso resno jemali vsi, ki se kolikor toliko spoznajo na ce- ne obrtniških storitev in obnove starih zgradb, kaj šele takšnih kot je grad. Upamo lahko le, da se^bodo uresničila predvidevanja Žareta Frančeškina, da bo celjski grad že v nekaj mesecih znova v ponos Ce- ljanom. JANEZ VEDENIK Ha gradu nič novega... Sobota. Ura je natanko 15 in 26 minut. Na dvoriš- jču celjskega gradu 6 obi- skovalcev zdolgočaseno strmi v nebo. Sonce neu- smiljeno pripeka. Želez- na vrata Friderikovega stolpa so zaprta. Razbe- ljene zidove grajskega ob- zidja krasijo šopi trave in kopriv. Skozi zaklenjeno ograjo dvorišča pred graj- sko restavracijo pozdrav- lja mešalec za betoh, liružbo pa mu delajo pre- vmjena samokolnica in l^upi ostankov gradbene- ga materiala. Restavracija je zaprta, obiskovalci pa si lahko potešijo največjo žejo I' leseni okrepčevalnici, "ovi najemniki, ki so Ei^ad prevzeli marca letos, so obljubili, da bodo ure- 'iili okolico, očistih zido- % namestili panoramske daljnoglede na Frideriko- yem stolpu, uredih Peh- •^anovo pot in zgradili te- niška igrišča. Doslej še Jobena izmed obljub ni oila uresničena. Branko oezenšek, eden izmed ^■■sn novih lastnikov, je Povedal, da so uredili vso J°^ranjo napeljavo, da bo ptavracija odprta do J onca sezone, vendar pa j^ajo hude težave z de- njihovimi obljuba- m dopusti, g^ostje, ki obiskujejo pa ostajajo nezado- in razočarani. Obi- ;°valka Helena Kranjec Ig^oronta vKanadije bi- j v Soboto prvič na gra- ^^ .Grad ji je všeč kot ra,^ovmska vrednost in rJSledna točka. Vendar Pot v?^ bi bilo predvsem j^^rebno urediti kažipo- djl-^^stavracijo in preure- ^ grad v muzej, njj.^^^o ena izmed osred- 4k c^^jskih izletniških kvw grad, še naprej ugled mesta... SL, UK Gremo v Lašiio, na pirovsico fiaško Od sobote je v Laškem žur, kakršnega pomnijo Laščani ža 26 let, odkar po- teka prireditv Pivo in cvet- je. Če je prvi dan otvoritve- no slovesnost zamočil dež, pa je bilo zato v naslednjih dneh toliko bolj sončno in živahno. Na otvoritveni slovesnosti, kjer je cele tri skladbice za- pela zadarska skupina Riva, so se ljudje ob dežju razkro- pili na vse strani, nekateri pa so se zatekli pod šotor disko- teke Slovenije, ki ima na vo- ljo 1200 sedežev in vsak ve- čer znane estradne umet- nike. V nedeljo so se med sabo pomerih člani Klubov ljubi- teljev Laškega piva. Na tek- movanju so morah Laščani premoč priznati Gorenjcem. Sicer pa je bila v nedeljo do- poldne še vehka prireditev Združenj šoferjev in avtome- hanikov iz celjske regije, kjer so za pašo za oči poskr- bele mažoretke. Laščani so letos pripravili 20 zabaviščnih prostorov, poleg zabave pa nudijo tudi številne etnografske priredi- tve. In kaj se nam do nedelje, ko se bo cvetje osulo, pivo pa popilo, v Laškem še obeta? Danes bo na osrednjem prireditvenem prostoru na Aškerčevem trgu modna re- vija, kjer bodo ponudbo pri- kazale celjske trgovine, za glasbeno spremljavo bo po- skrbela Jasna Zlokič. Prire- ditev se bo pričela ob 20. uri. Jutri bo žur za otroke, .saj ob 16. uri pripravljajo pred Zdraviliščem Laško Popold- ne pod lampiončki. Ob 17. uri pa bodo jutri otvorili več razstav. V prostorih Osnov- ne šole Primoža Trubarja bo- sta na ogled čebelarska in gobarska, razstava ptic pevk bo v osnovni šoli Dušana Po- ženela v telovadnici pa še razstava pasemskih mačk, sicer pa bodo na ogled tudi dobrote kmečke kuhinje in razstava ročnih del inva- lidov. Največ obiskovalcev pri- čakujejo v Laškem v soboto, ko bodo najprej pripravili promenadni vrvež z mažo- retkami, folkloristi in godbe- niki, zvečer pa ognjemet, in kanonado na Aškerčevem tr- gu, kjer bo nastopil ansam- bel Don Juan. V petek bodo na istem prireditvenem pro- storu nastopili Tomislav Iv- čič. Vlado Kalember in Mari- na Torriaševič. V soboto bo tudi organiziran prevoz v La- ško. Od 17. ure dalje bodo namreč iz Celja neprestano vozili avtobusi v Laško in nato tudi nazaj. Po polnoči bodo vozili takrat, ko bo av- tobus poln potnikov. Pivocvetno rajanje se bo sklenilo v nedeljo. Dopoldne bo kmečka ohcet po kozjan- ski šegi, ob 17. uri parada Pi- vo in cvetje ter nato še veselo slovo. Kot zanimivost naj pove- mo, da je še posebej živahno vsak dan pod šotorom disko- teke Slovenija. Tako bo no- coj in jutri ob 23. uri tam ero- tic show z dekleti iz Prage, nocoj pa bodo tam žurirali še Pohorje expres, jutri Obvez- na smer in v nedeljo Pop de- NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Kup Zlatih vilic Revija Praktična žena iz Beograda vsako leto podeli priznanja z naslo- vom Zlate vilice najbolj- šim zasebnim in družbe- nim gostinskim lokalom. Letos so se dobro izkazali tudi gostinci s celjskega območja, saj so Zlate vili- ce prejeli zasebni gostišči Koštomaj iz Celja in go- stilna Bohorč iz Šentjurja ter Grad Tabor Laško. Zdravilišče Laško, Atom- ske toplice iz Podčetrtka, hotel Donat iz Rogaške Slatine in hotel Turška mačka iz Celja, kjer je bi- la prejšnji teden tudi slo- vesnost ob podelitvi. Ob tej priložnosti je zbranim govoril častni predsednik Celjske turistične zveze, profesor Zoran Vudler. Časi gostincem res niso naklonjeni, je dejal Vud- ler, kljub temu pa ni bi- stvenih problemov tam, kjer je ponudba na visoki ravni, kjer je postrežba solidna in kjer znajo upo- števati želje gostov. Da je to res, potrjujejo tudi vsa gostišča, ki so prejela to visoko priznanje. JANEZ VEDENIK Veselo poletje v Peklu v nedeljo je bila pri jami Pekel v Savinjski dolini tra- dicionalna prireditev Veselo poletje v Peklu. Organizator, Turistično društvo Šempe- ter v Savinjski dohni, je le- tošnjemu Veselemu poletju dal šaljivo noto, s^j so obi- skovalce zabavali z raznimi šaljivimi igrami. Plesa in za- bave željne obiskovalce pa je navduševal ansambel Slove- M. ARNŠEK Moped show ni uspel v okviru prireditve Razgibajmo življenje je v četrtek pri hah Golovec na prostem gostovala skupina Moped showa, kije skušala razgibati Celjane. Kljub poznavanju te znane humoristične in zabavne skupine iz Ljubljane, je celjsko občinstvo razočaralo, s^j se je showa udeležilo le okrog 100 veseljakov. Nastop so direktno prenašali tudi na prvem programu Radia Slovenije. Ker je bil program dober, bi bila prireditev lahko bolj uspešna, če bi le prišlo več ljudi. Ob tem pa bi kazalo opozoriti tudi na premajhno informiranje organizatorja RTC Športno rekreativni center Golovec, saj v centru Celja ni bilo opaziti plakatov, ki bi morebitne obiskovalce pripeljah do Golovca. MARJANA ARNSEK, Foto: EDO EINSPIELER PISMO Z OBALE Biti ali ne hiU... Tako se zdaj sprašujejo obal- ni turistično-gostinski delavci in se s strahom ozirajo na mor- je - bo zacvetelo ah ne bo? Če se pojavi še ta algasti ne- bodigatreba, si bodo nekateri kar upravičeno pulili lase, saj se ve, da letošnja sezona že sa- ma po sebi ni posebno blešče- ča. Tuji turisti bežijo iz naše obale, šokirani nad obupnimi cenami, saj ne morejo dojeti, da se pri nas na dopustu ne da nič več prihraniti, kot so bili vajeni doslej. Morda je častna izjema le Portorož, ki že leta naz^ »slovi« po tako močno začinjenih turističnih uslugah, da jih je bolje iskreno odsveto- vati povpečno prebavljivim že- lodcem. Kar se cen in števila gostov v Portorožu tiče, torej nič no- vega. Kljub temu pa bo treba še kaj storiti, da se nekoliko labilen stolček slovesnke turi- stične prestolnice ne bo še bolj razmajal. Zato so za turizem odgovorni gospodje oni dan sedi na svoje (še nerazmajane) stole in rekh nek^j pametnih. Najbolj všeč mi je bila tista o drugačnem pristopu do orga- niziranja tradicionalne Porto- roške noči. Tisti, ki to prireditev redno spremljamo in oživljamo, smo iz leta v leto bolj žalostni, ko opažamo, da se tradicionalno praznovanje poletja, turizma, sonca in morja sprevrže v množično tekmovanje, kdo se ga bo bolj učinkovito nalil, da o ostalih »ekshibicijskih disciplinah« niti ne izgubljam besed. Tako je jutro po Porto- roški noči ponavadi podobno bombnemu napadu ali mno- žičnemu pokolu. Torej, organi- zatorji obljubljajo letos več kulturnih in zabavnih priredi- tev in manj stojnic s pivom. Bomo videli. Tista druga novica, kije pre- senetila celo domačine, pa je odločitev, da se bodo opušče- ne Sečoveljske soline, katerih le še majhen del obratuje, večji pa se pogreza v morje ali se suši in prerašča z rastlinjem, postopoma obnovile. Če pogle- damo na tej naši majhni, pre- natrpani Slovenski obali (kjer v glavni sezoni dobesedno ho- dimo drug po drugem) to 650 ha veliko neizrabljeno površi- no, ki je bila stoletja glavna pridobitvena dejavnost doma- činov, pa tudi izjemen kulturni prostor, ki mu menda ni para celo v evropskem merilu, vidi- mo, da soline kar same vpijejo po obnovitvi. Sečoveljske soline naj bi se ponovno vključile v sodobno življenje obalnega prostora in vrnile sohnarstvu veljavo, soli kakovost. Obali in vsej Slove- niji pa zanimivost, ki jo bo ce- nil vsak, tudi najbolj petičen turist. Načrtujejo, n^ bi v bližnji prihodnosti soline postale na- raven turistični objekt s po- udarkom na ekološkem turiz- mu, ekološkem pridobivanju čiste soli, naravoslovnem tu- rizmu in celo z naravnimi ter- mami (torej brez betonsko-že- leznih škatelj!). Pred meseci so že odprh so- hnski muzej, ki prikazuje kla- sičen način pobiranja soli, in menda namerave^o že letos pričeti obnavljati solinsko na- selje. Pa še marsikaj, seveda, če... Ja, s^ veste, če se bo na- šel primerno močan sovlaga- telj. Želimo si, da bi bilo tako, s^ bo sicer znova ostalo le pri am- bicioznih željah, genialnih na- črtih in besedah, besedah... VLASTA CAH-ŽEROVNIK 6. STRAN - 19. JULIJ 1990 KMETIJSTVO Vinko Arnšek Darinka Verdev Slavka Jelen Ljudmila Verdev Stane Dražnik Kdo bo pomagal živinorejcem? Odkupne cene na Celjskem v glavnem esiajaje enake živinorejci naj bi v prihodnje dobivali 10 dinarjev premije za kilogram žive teže - tako predlagajo zadružniki, ni pa jasno, kje zagotoviti denar za izplačilo premij. Živinorejci že nekaj časa opozarjajo na katastrofalne razmere v tej dejavnosti. Da tožbe niso iz trte zvite, dokazujejo tudi zad- nji izračuni strokovnjakov. Po podatkih kmetijskega inštituta Slovenije so stroški prireje mladopitanega goveda na kmetijah dosegli 32,94 dinarjev za kilogram mesa ozi- roma 30,46 dinarjev za kilogram žive teže. Stroški za liter namolzenega mleka pa so dosegli 4,43 dinarjev. Če bi takšne odkupne cene veljale tudi v resnici, bi bilo razmerje med ceno mleka in mesa naravnost ideal- no, torej približno 1:7. Dejanske odkupne cene se v Sloveniji gibljejo od 16,30 do 18,50 dinarjev za kilogram žive teže, odkupna ce- na za liter mleka pa znaša skupaj s premija- mi in kompenzacijami 4,35 dinarjev. Po iz- računih Kmetijskega inštituta Slovenijfe je tako razmerje med ceno mleka in mesa pri- bližno 1:4, to pa pomeni, da odkupna cena mesa pokrije le dobro polovico stroškov prireje. Slovenska kmečka zveza, zadružna zveza ter direktorji zadrug so prejšnji teden pred- lagali, n^ bi v Sloveniji uvedli posebne premije, s pomočjo katerih bi rejcem zmanjšali razlike med odkupno ceno in stroški prireje. Pri vsakem kilogramu žive teže naj bi rejci dobih 10 dinarjev, tako da bi kilogram žive teže veljal okrog 28 dinar- jev. Načelno predlog podpira tudi vlada, vprašanje pa je, kje dobiti dodatna sred- stva. Zadružniki so nadalje predlagah, naj mesarji takoj zviš^o odkupne cene živine za 20 odstotkov. Kako pa bo v prihodnje z odkupnimi ce- nami v klavnicah na Celjskem? Ob zaključ- ku redakcije so v Celjskih mesninah in v la- ški klavnici povedali, da še vedno čakajo na dogovor v repubhki in odločitev predlagani premiji. V Celjskih mesninah velja cenik od februarja, cene pa so takšne: kilogram mesa v ekstra klasi velja 33,20 dinarjev, prva klasa 31,50 dinarjev in kilogram mesa mladopitanega goveda v drugi klasi 26,60 dinarjev. V laški klavnici dobi kmet za kilo- gram mladopitanega goveda v ekstra klasi 33,05 dinarjev, prva klasa je 29,70 dinarjev in druga klasa 27,10 dinarjev. V šentjurski klavnici so cene takšne; kilogram mesa v ekstra klasi 33 dinarjev, prva klasa 30 dinarjev in druga klasa 27 dinarjev. V šent- jurski klavnici so tudi povedali, da namera- vajo v tem tednu cene povišati, kilogram mesa v ekstra klasi haj bi veljal okrog 35 dinarjev, vendar odločitev še ni bila do- končna. Kaj o razmerah menijo rejci? Vinko Arnšek, Studence: »Sem kmet na 15 ha veliki kmetiji. Imamo 7 ha gozda, ostalo so njive in travniki. Trenutno redimo 11 goved, od teh je devet krav mlekaric in dve tehci. Zase redimo tudi 5 prašičev. Pred leti smo veliko sodelovali z zadrugo in pogodbeno zanjo redili pitance. Zdaj se to ne izplača več, zato smo rejo opustili. Dej- stvo je, da ne dobiš toliko, kolikor vložiš v proizvodnjo, poleg tega je vsako leto slabše.« Darinka Verdev, Podkraj: »Imamo 24 ha zemlje, polovica je gozda, polovica obdelo- valnih površin in travnikov. Od 35 glav živi- ne, kolikor je imamo, je 17 krav mlekaric, ostalo so pitanci in mlada teleta. Postavlja se nam vprašanje, kako naprej, saj je od- t ^ kupna cena mesa prenizka. Njobolip stroškov spoh ne računamo, ker bi d^'! vse opustih. Vrednost mleka se po6^ boljšuje, z rejo pitancev pa so same Vzameš pač tisto, kohkor dobiš, stro«!*'^ skušaš pozabiti. Če bi se cene ureHii I bilo vse dobro, tako pa so osnovne sur ' ^t predrage za cenejšo proizvodr\jo.« ^^ Slavka Jelen, Podkraj: »Sem gosn na 15 ha vehki, v živonorejo usn*^ kmetiji. Na 7,5 ha obdelovalnih po^^ travnikov pridelamo krmo za 27 gi/^l ne, od tega imamo 7 krav molznic, osbP so pitanci, kijih redimo za zadrugo vv*^! je pri pitancih sedaj tako, da se jih nei''^ ča rediti, ker prinašzgo samo izgubo ^ stanje kmalu ne bo izboljšalo, bomo m ^^ rejo opustiti. Da bi bila reja donosna morale cene povečati vs£u za 30 odstotk'' Ljudmila Verdev, Studence: »Delan, kmetiji že petindvajset let in lahko re(i da se nikoli nismo imeh prav dobro, v dar se ob sedanji krizi v živinoreji, miej^ stvu in tudi hmeljarstvu obetajo še sl^ časi. Naša kmetija je vehka 20 ha, 6ha' gozda. Ukvarjamo se pretežno z živinor* imamo pa tudi neksu hmelja. Živine je glav in od tega več kot polovico pitano Na žalost pa si s tem ne moremo ustvS dobička. Z zadrugo imamo pogodbo o ^ nju mladih goved, vendar plačajo preslaS da bi se izplačalo. Cena bi morala biti^ enkrat višja.« Stane Dražnik, Stebovnik: Naša kmetij je vehka 11 ha, redimo pa 20 glav živinel 25 prašičev. Dolga leta smo sodelovali z dj mačo zadrugo, sedaj pa letno zredimo o, 8 do 10 pitancev za Pomurko iz Muri Sobote, ker naša Zadruga premalo pl^ Kljub temu pa je živina še vedno preslabi plačana, ker so stroški za krmila, koruzoi druga sredstva preveliki. Vprašanje je, kA pobere razliko, ki nastane v ceni, vem lek da je ne dobi kmet. Spremembe so poM ne, saj se bo vsak kmet začel sprašeS o smotrnosti proizvodnje in prodaje z^ gi £ili pa bodo ustanovili nove zadrug^ samo obljubljajo, rešitev pa ni. Jaz vi^ rešitev v uskladitvi cen in v zmanjSi birokracije, ki vehk del kmetovega dax odtuji. Na žalost se naša vlada še ne zavi da kmet ni več tako neumen, kot je včasih, in da ne bo več delal zastonj.« 1 MARJANA ARNŠ? IRENA BAS, Bodo gozdarji ostaii brez deia? Gozdni delavci zahtevajo od skupščine, da ponovno presodi o vseh posledicah moratorija V petek so se gozdarji in predstavniki lesne industri- je zbrali na protestnem sho- du v Nazarjah. Protestirali so proti sprejetju zakona o začasni prepovedi sečnje lesa v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in drugimi nepre- mičninami v družbeni lasti. Na shodu so od skupščine Republike Slovenije zahte- vali, naj še enkrat prouči za- kon in vse posledice, ki jih prinaša. Predlagah so, da se iz moratorija na sečnjo v goz- dovih izvzamejo vsi družbe- ni gozdovi, ki so bili odvzeti lastnikom z agrarno refor- mo. Poudarili so, da ne na- sprotujejo vrnitvi gozdov bivšim lastnikom in da noče- jo slabiti proizvodne sposob- nosti teh gozdov^ saj jih last- nina ne moti. Če njihovim zahtevam ne bodo ugodili, zahtevajo gozdarji od repu- blike Slovenije, da jih finan- cira iz svojega proračuna brez prekinitve delovnega razmerja. Od Skupščine so zahtevali tudi sprejem nove- ga zakona v roku treh me- secev. Milan Cajner, direktor Gozdnega gospodarstva Na- zarje, je dejal, da pelje novo zakonsko določilo podjetje po hitrem postopku v stečaj. Poudaril je, da lahko ponov- no govorijo o novih krivicah in da se gozdovi ne počutijo nič bolj suvereno brez pravi- ce do svojega dela, brez kru- ha - na cesti. Razumejo pa prizadetost vseh, ki so jim bile storjene krivice po vojni. Janez Marovt, predsednik sindikata v GG Nazarje: »Mislim, da je bil moratorij prenagljeno in nepremišlje- no sprejet, saj ne moremo po 35 letih dela v gozdovih osta- ti na cesti. Naše zahteve skupščini Republike Slove- nije so jasne, vračanje lastni- ne pa n^ se izvede na način, ki bi bil pravičen in neboleč za vse. Ne bi smeh ostati brez sredstev in brez dela. slovenska vlada pa naj nas financira iz svojega proraču- na. Prepoved sečnje lesa praktično pomeni, da GG Nazarje gospodari samo še na 497 ha gozdov. Na taki po- vršini pa 360 zaposlenih ne more preživeti.« Drago Poznič, 18 let v GG Nazarje: »Za delavce v goz- darstvu je prepoved sečnje vsiljena prekinitev dela, saj lastništvo ne bi smelo vpli- vati na prepoved dela. Za- kon pomeni socialni pro- blem ljudi, mnenje nas vseh pa je, da mora sistem, ki uva- ja spremembe, narediti to ta- ko, da je za ljudi čim manj boleče.« Toni Breznik, 10 let v GG Nazarje: »Moratorij je vehka napaka vlade, ki skuša tako na neprimeren način reševa- ti določene probleme, v tem primeru vračanje lastnine zasebnikom. Mishm pa, da ima vlada vse možnosti in sredstva, da bi težave rešila na drugačen način, kot jih je.« Ivan Zamernik, 23 let v GG Nazarje: »Smo na ce- sti, saj bomo morah pidii z delom". Zame osebno je zelo hudo, saj imam drul in ne vem, kaj bo jutri. Oi bom brez sredstev za ži^ nje, s^ nimam svoje zem in živim od službe.« URŠKA KOLE} Republiški odbor sindi- kata gozdarstva je sprejel posebno izjavo, v kateri ugotavlja, da zakon o pre- povedi sečnje zajema okrog 160 tisoč ha gozdnih povr- šin. Zaradi prekii^ene pro- izvodnje bo po njihovi oce- ni prišlo do 500 tisoč kubič- nih metrov izpada blagovne proizvodnje, manj pa bodo lahko ponudili tudi drv za kurjavo. Nadalje opozarjajo gozdarji na izničenost gozd- nogospodarskih načrtov, iz- pad lesne mase za lesno in celulozno industrijo, zaradi prekinitve proizvodnje pa bo po prvih ocenah izgubilo delo okrog 1800 delavcev. Slovenski gozdarji zato ne nameravajo nositi posledic sprejetega zakona. Zahte- vajo ukinitev zakona ali pa po hitrem postopku spre- jem Zakona o začasnem fi- nanciranju gozdarstva, ki bo upošteval in zagotavljal stoodstotno pokrivanje vseh materialnih in social- nih posledic sprejetega mo- ratorija. Na celjskem območjil zaradi zakona najbolj pil deti v GG Nazarje, kjerj prekinjena proizvodnja l 97 odstotkih s:ozdnih p'^ovnikov povsem obrobna in za Icdanje življenje nepomembna Vendar pa bi za posebno vrsto ^viiikov, za misijonarje, ki so raz- i^ni po vsem svetu, lahko dejali nasprotno - morda tisto kar go- jijo ni res, je pa tisto kar delajo ned- zelo pomembno. Marsikje so edini, ki v oddaljena, od civih- ^e popolnoma umaknjena plemena ^je prinašajo zdravila, medicino ',.jgieno, nova spoznanja, stik z osta- r.;s\'etom. ^po Afriki, Aziji in Oceaniji je raztre- ^ 108 slovenskih misijonarjev - 54 »oJkih in 54 žensk. Mnogi med njimi glaiški misijonarji - zlasti medicin- je sestre, zdravniki, vzgojitelji, učite- i Ukvarjaj o se ne le s plemeni kot so tišmani in Pigmejci, pač pa marsikje isploh z revnim, bolnim, neukim do- latim prebivalstvom. Za svoje delo »marsikje nujno potrebujejo prevoz- jsredstva, saj bi peš le malo opravili. [Zambiji naprimer imajo trije sloven- ii misijonarji župnijo veliko kot je jovenija in v najbolj oddaljeno po- rinico je kar 160 kilometrov. Da bi i pr.olajšah delo, so slovenski verniki I ted štirimi leti začeh z akcijo MIVA iiranje denarja za nakup prevoznih ! Rdstev za slovenske misijon^e po 15tu. V tem času so sofinancirali 22 romobilov. Akcijo vodijo preko av- i^jkega urada MIVE, ki deluje že 40 LDoslej so avtomobile s tretjinskimi fen omogočah slovenski in avstrij- £iemiki ter koroški Slovenci, ki so W'oji pomoči misijonarjem ned- mno svetovni fenomen. Zadnji avto- jrfiil, majhen Nissanov tovornjak, pa f si zadnjo nedeljo lahko v župnišču i«etega Duha v Celju ogledah tudi celjski verniki, ki so se zbrali na maši za misijonarje in za svojo srečno vož- njo po cestah. Bilo jih je več kot 200, kaplan Stane Kerin iz Smartnega pod Šmarno goro, ki vodi slovensko akcijo MIVE pa je na parkirišču ob cerkvi blagoslovil 107 avtomobilov. Najprej je bil blagoslov namenjen seveda misi- jonskemu avtomobilu, ki bo odpoto- val k misijonarju lazaristu Radu Suš- niku na Madagaskar. V tej otoški drža- vi v Indijskem oceanu je tudi n^več slovenskih misijonarjev - leta 87 jih je bilo kar 21. Mnogi se ukvarjajo z go- bavci, ki jih je na Madagaskarju kar 60 tisoč. Sicer pa so avtomobili z oznako MI- VA Slovenija že na Papui Novi Gvine- ji, v Zairu in Zambiji, na Slonokoščeni olDali, pa tudi na Madagaskarju jih je že nekcO- V naslednjem letu, ki se začne na lO-ištofovo nedeljo, ker je bil Kri- štof pač zavetnik popotnikov, pa jih nameravajo kupiti kar sedem, pri če- mer so avstrijski verniki namesto se- danje tretjine obljubili kar polovico potrebnih sredstev. Geslo akcije,,ki jo poznajo še na Nizozemskem, v Švici, Južni Koreji ter v New Yorku, je dinar za vsak srečno prevožen kilometer, vendar pa Stane Kerin, ki je akcijo pred 4 leti v Sloveniji tudi začel, pravi, da se zaveda, da bi to dandanes bilo malo preveč in zato vernikom, ki bodo darovali za misijonske avtomobile predlaga 10 par za vsak kilometer na števcu njihovega avtomobila oziroma kolikor pač kdo zmore dati, saj nočejo. da bi akcija za vernike postala nekakš- na prisila. Poleg tega pa nameravajo kmalu pričeti z akcijo »MIVA - sode- lavci«, v kateri naj bi bilo merilo vsak mesec darovati tohko kot velja liter bencina. MIVA je le ena od oblik po- moči misij onom in ne pomeni le naku- povanja avtomobilov, pač pa tudi mo- torjev in ponekod tudi konjev oziroma n^raznovrstnejših prevoznih sred- stev, ki naj pomagajo misijonarjem priti v odročne kraje. Sicer pa misijo- nom finančno pomagajo različne med- narodne dobrodelne organizacije, veli- ko pa pomeni tudi zbiranje zdravil - la- ni so jih slovenski verniki zbrali kar tono in pol, opogumil pa se je tudi ljubljanski Lek in daroval precej po- trebnih zdravil, kaže pa, da bo tudi novomeška Krka kmalu kaj prima- knila. Plakati, ki so vabili na zadnjo nedelj- sko mašo, so z dvema afriškima otro- koma in geslom o dinarju za vsak kilo- meter sprva zbujali tudi marsikake pi- kre pomisleke. Neverujočemu se cerk- veni obredi pač pogosto zdijo le lepa embalaža za čudno vsebino. Tokrat pa je bilo ravno obratno - v tu in tam čudni embalaži (»Vodi jih. Gospod, vse, ki uporabljajo prevozna sredstva), je bila tokrat lepa vsebina. Pomoč do- brodelnežem po svetu, pravzaprav po- moč tistim, ki jim lahko tabletka proti ghstam dobesedno reši življenje. Če jim jo kdo lahko pripelje, seveda... INES DRAME Foto: EDO EINSPIELER Biserna Vršniicova iz Vojniica Vojnik niso samo bolniš- nica, dve cerkvi ter odličen mesar, ampak tudi idilična hišica v gozdu, kjer živita skupaj s sinom, a v ločenem gospodinjstvu Janez in Ana Vršnik, ki sta nedavno praz- novala šestdeset let skupne- ga življe^a. Tako čiUh in zdravih »bi- sernikov«, kot sta ta dva, še nismo srečali. Oče Janez je dopolnil oseminsedemdeset let, mama Ana pa enain- osemdeset. Njun spomin je iz vrsten, čeprav včasih boleč. Še posebej boleč je na njuno prvo ženitev leta 1930 v Do- brniču na Dolenjskem. Niče- sar nista imela, niti toliko, da bi bilo pri poroki kaj svatov, le dve priči sta prišh in du- hovnik, ki je posvetil njun zakon. Rodilo pa se jima je bogastvo; štirje otroci so pri- vekah na svet, deklici sta umrh, dečka pa sta zrasla v pogumna fanta. Oče ju je kot gozdni delavec skromno preživljal, a vzgojil ju je v za- vedna državljana, zlasti ker je s svojim zgledom močno vplival na njuno rast in za- vest. Oba - Janez in Ana - sta sodelovala v partizan- skem gibanju, v Celje pa sta prišla leta 1958. Oče Janez se je zaposlil kot cestar, mama Ana pa je doma kar seje dalo varčno gospodinjila. Rodile so se jima tri vnuki- nje in trije vnuki, pravnukov pa pričakujeta mnogo več. Ko so se pred desetimi leti zbrah na zlati poroki, je bilo prisotnih petdeset svatov, le- tos pa prav toliko. Obe zad- nji ohceti sta opravila v Celju pred matičarjem in v cerkvi pred bogom, sama sta ju tudi organizirala in financirala. Ko se bodo ponovno zbrali čez pet let, ob diamantni po- roki, pa bosta vse prepustila mlajšim, tako vs^ pravita, čeprav imata njuna sinova že tudi okrog šestdeset let in ni- sta več ta]ko mlada. Vršnikova dva prav nič ne tarnata nad življenjem. Vsak dan jima je prekratek, še zla- sti očetu Janezu, ki je stra- sten gobar in s prodajo lisičk zasluži še kakšen dinar pri hiši. Stiskaški pa ni prav nič, se ve, da je gori rastel takrat, ko je bilo meso redko na mi- zi ali pa ga sploh ni bilo. Zato pa znata oba, Janez in Ana, ceniti vsak dinar in invahd- ska pokojnina jima zadostu- je, da se preživita in prav nič se ne pritožujeta. ZDENKA STOPAR Ogenj med gasiici in krajani ^ pred leti so se začele z gasilskim domom pOstrožnem, ki so se zdru- nesoglasjem s tam- f^Djo krajevno skupnost- L ^^dnjem času z različ- P aktivnostmi le posku- ^ nekatere probleme re- njih pa pripoveduje ^dnik gasilskega dru- C, Ostrožno Albin ■Vnsek: potekajo pred- 3 na relaciji gasilci in ; jvna skupnost ter kako ; JJ živeti pod eno streho. ^. gre za več proble- ^i lciRn',^ ko smo podprsa- um o graditvi večna- ^Oega prostora k obsto- Vat S^silskemu domu. i^n rt^^® v sporazu- ii^^j^vorjeno, da bo kra- ^Pnost dogradila ga- ■ogfglP^^pstore in ko bodo ti se bodo gasilci v nove prostore, Prepustih krajevni ^ Žal ^^ njeno dejav- l'' j® prišlo kasneje %^ejšnjih sprememb. NCpr ^^ požarno var- Jsvojp''® je v celoti izpolni- ^jelj.^bveznosti do novo Prostorov, med- Sl "-ega ni storila krajev- Ta bi namreč iz Nno^oprispevka morala ? 'n iii^^ dograditi prosto- 'l^ato gasilcem, s^ f^i bilo narejeno, so poštah naši člani nejevoljni in čakžgo na sredstva, da se prostori le dogradijo. Prosto- ri so praktično še vedno v su- rovem stanju. Glavni vzrok je torej v pomanjkanju de- narja, ki ga krajevna skup- nost nima in tako ne more vlagati v novogradnjo ter iz- polniti svojih obveznosti iz sporazuma. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da je treba sporazum izpred desetih let dopolniti in sicer najprej v tem smislu, kdo je lastnik objekta in kakšen bo medse- bojni odnos. Ali bo podna- jemniški ali drugačen. To bomo videh, ko bodo na ob- činski gasilski zvezi sestavili nov sporazum v sodelovanju pravnikov. Prej do pogovo- rov ni prišlo, ker so bile vse novogradnje iz negospodar- stva ustavljene, tako da je sporni objekt zgrgjen do po- lovice. Gasilci smo naredih več, kot je bilo dogovorjeno, pozidah smo vmesne stene, položili tlake, več pa kljub požrtvovalnosti ne moremo. Tako še vedno niso urejeni društveni prostori, delavnice in orodišče. Zlasti starejšim krcoanom pa ni vseeno kar tako prepustiti star gasilski dom, v katerega so vložih ve- liko dela in sredstev. Zd^ je vse odvisno od novega spo- razuma in osebno upam, da bo zapletena situacija rešena v dobrobit vseh, ki živimo na Ostrožnem.« TONE VRABL Veselo v Matkah in Zrečah Gasilsko društvo Matke in Zveza kulturnih organizacij iz Žalca sta v nedeljo v Mat- kah organizirala izbirno tek- movanje za zlato harmoniko Ljubečne in za harmoniko Savinjske. Prireditev, ki jo je finančno in v obliki izdelkov podprlo kar 180 podjetij jn obrtnikov, je vodil Vinko Ši- mek, ki je staro in mlado spravljal v dobro voljo. Med dvajsetimi nastopajočimi harmonikarji so prevladova- h mladi, občinstvo pa je n^- bolj nadušil Vojko Bregar, zdomec iz Duisburga, ki so mu poleg nagrade občinstva in izbora v polfinale dodelih tudi naziv n^boljšega har- monikarja Savinjske. Stro- kovna žirija, v kateri sta bila predstavnik iz ljubečne Heri Kuzma in profesor na žalski glasbeni šoli Marjan Koz- mos, je izbrala devet polfina- hstov, ki bodo nastopili 18. avgusta v Rogaški Slatini. Nagrado občinstva pa je po- leg Vojka Bregarja prejel še Matej Vrečko. Po končanem tekmovanju in po podelitvi nagrad so zbrane zabavali Stoparji. Prav tako pa sta RTČ Unior večnamenska dvorana in Turistično dru- štvo Zreče organizirala po- dobno tekmovanje pri Ba- zarju na prostem v Zrečah. Med osmimi nastopajočimi so se v polfinale uvrstih štir- je, po končanem tekmova- nju pa so se mnogi obisko- valci zabavali z narodnim an- samblom Fantje izpod Rogle. MARJANA ARNŠEK Slivničani so praznovaii že spomladi so v krgjevni skupnosti Gorica pri Slivnici v Javorju položili 800 metrov asfalta, v Bukovju pa prepla- stili cesto. V teh dneh so v krajevni skupnosti zaradi pre- nove starega vodovoda Gorica-Jayorje geologi. S prenovo bi imeli v Gorici čistejšo in več vode. To je trenutno največji žulj te krEgevne skupnosti, kjer so v soboto za krajevni praznik slavnostno otvorili 3-kilometrsko cesto Stopa-Pari- dol in 700 metrski odsek za Zapuže. Krs^ane je prišel pozdra- vit predsednik šentjurske občinske vlade Ladislav Grdina, kije kr^anom čestital in izrazil zadovoljstvo zaradi razvoja, slavnostni govornik predsednik krajevne skupnosti Floijan Potrata pa je govoril o nadaljnih razvojnih potrebah, ki jih bodo lahko tudi v prihodnje reševali le s pomočjo samopri- spevka. BJ 10. STRAN - 19. JULIJ 1990 REPORTAŽA Vojniški »Jack Razparač« brez stalnega naslova TrageaUa Invalidke Terezlle Golob, ki lo klofutata žlvljenle In sla no nJem Mesec dni bo od takrat, ko je Franc Cvetko, star 40 let, iz Brežic, sedaj pa že tri leta začasno stanujoč v Vojniku, potrkal na vrata našega uredništva. Skušal je pridobiti novinarja, ki bi mu pomagal najti pravico, v podobi dovo- ljenja za prijavo stalnega bivališča v stanovanju 45-letne Terezija Golub, na Keršovi 5 v Vojniku. Terezijo je pred trinajstimi leti multipla skleroza priklenila na posteljo in jo naredila z leti popolnoma nesposobno skrbeti zase. Cvetko naj bi bil, po lastnih besedah, tisti, ki ji edini nesebično pomaga. Ker sem se z delom obotavljala, je Cvetko potrkal še drugič. Očitno pa je pričakoval, da bomo objavili le njegovo verzijo, ne pa tudi vseh ostalih. In pri odkrivai^u podrobnosti njegove »humanosti«, je prišlo do razkritja nekaterih gnusnih podrobnosti in do soočei^a s tragedijo, ki se dogaja med štirimi stenami upokojenskega stanovanjskega bloka v Vojniku. Franc Cvetko je torej mastno pljunil v lastno skledo, v kateri meša gcdljo svojega življenja... Ko sem kasneje, po delč- kih, odkrivala Terezijino živ- ljenjsko zgodbo, bi jo pred pričetkom bolezni v krat- kem lahko strnila takole: pred petnajstimi leti Terezi- ja Golub ni bila zanimiva za širšo javnost, saj je živela urejeno družinsko življenje ob prijetnem in skrbnem možu ter dveh hčerkah. Pri vzgoji otrok ji je izdatno po- magala mati, Terezija pa je službo hodila k Fotoliku, kjer je bila tiskarka. Bolezen, ločitev in živahno življenje Terezije v drugi polovici sedemde- setih let so se pričele prve psihične težave in prvi znaki zahrbtne bolezni, ki jo je kas- neje priklenila na posteljo. Terezija se je odločila, da se želi razvezati (po besedah njene mame, Ljudmile Ča- ter, za ločitev ni bilo nika- kršnega pravega vzroka), vzgojo triletne in trinajstlet- ne hčerke pa je prepustila materi. Ta je oba otroka ves čas tudi finančno podpirala zgolj s svojo pokojnino in z denarjem, ki ga je redno zanju odštel njun oče, ki je z deklicama vse do danes ob- držal stike. Mama Terezija se zanju ni pretirano zmenila, še posebej redko pa je zanju odrinila kakšen dinar. Prese- lila se je celo v Okrogarjevo ulico v Celje in materi zabru- sila, da želi živeti svoje življe- nje. In ga je. Pričeli so se vrstiti sumljivi moški, njena bolezen je napredovala, leta 1977 pa se je invalidsko upo- kojila, ker ni bila več sposob- na opravljati dela. Na celj- skem Centru za socialno de- lo je zaprosila za stanovanje in ga tudi dobila v upokojen- skem bloku v Keršovi 5 v Vojniku, okoli 500 me- trov proč od hiše, v kateri je živela njena mama z obema Terezijinima hčerkama. Ljudmila Čater danes pri- poveduje: »Prej, ko je bila še poročena, je bila poštena ženska. Kako pedantna je bi- la, pa kako zrihtana in lepa. Povem vam, da ji ni bilo ena- ke v Vojniku! Potem pa...« Po Ljudmilinem pripovedo- vanju, ki so ga potrdili sosta- novalci v bloku, kjer živi Te- rezija, pa komandir vojniške mihce Vinko Kodrič, social- na delavka Mira Krušič ter sekretarka vojniške krajev- ne skupnosti Nada Močenik, so se v Terezijinem stanova- nju pričeli zbirati sumljivi moški, klateži, pa takšni, ki so imeh opravka z milico. Vsi so ostali le za kratek čas, da so Terezijo, z njenim pri- voljenjem izkoristili, ji vzeli kakšen dinar in odšh. In to je trajalo leta. Leta 1987 je Terezija dala v Ljubljanski dnevnik oglas, da išče moškega, ki bi prišel živeti k njej. Na oglas se je prijavil Franc Cvetko. Od ta- krat, ko se je pri njej naselil, pa do danes, v stanovanju ni miru. Stanovanje pa je, tako pravijo, zbirališče ljudi sum- ljive vrste ter žensk, s kateri- mi si Cvetko ob prisotnosti Terezije krajša čas. »Gre izkoriščevalske namene Cvetka do Golubo- ve,« je dejala sekretarka kra- jevne skupnosti Nada Moče- nik. Terezija je očitno pod njegovim vplivom. Krajevna skupnost je dostikrat ne- uspešno posredovala, pove- zali smo se s Centrom za so- cialno delo, vendar brez uspeha. Letos smo jo dah za nekaj mesecev v Dom upo- kojencev v Celje, vendar jo je od tam Cvetko vzel in od- peljal domov. Cvetko se zna- ša tudi nad njenimi svojci, zato je hčerki ne obiskujeta, kljub vsemu pa prihaja mati, ki sicer fizično ni sposobna skrbeti za Terezijo, saj je sta- ra čez sedemdeset let. Mati je zanjo ogromno storila, nena- zadnje ji je vzgojila oba otro- ka. Za Terezijo je edina reši- tev Dom, ki pa ga odklanja. V stanovanju Golubove se zadržuje tudi druščina, ki pi- jančuje, razgraja. Cvetko pa se razburja, ker ne dobi pri- jave na njenem naslovu.« Na celjski Stanovanjski skup- nosti so Cvetku res zavrnili vse prošnje in pritožbe, ker menijo, na podlagi poročil iz krajevne skupnosti, da Cvet- ko Golubovo le izkorišča. Sosedi, socialna delavka in miličniki obtožujejo Cvetka Ko sem pred stanovanj- skim blokom, v katerem sta- nuje Terezija, v pogovor za- pletla prijetno upokojenko, je ta iskreno dejala: »Joj, go- spodična, ko bi vam uspelo to revo spraviti v dom. Ne veste, kako hudo trpi. Že res, dajo on včasih i^e na zrak,, toda kolikokrat^ iz stano- vanja shši jok in prošnje na pomaganje. Sosedi smo vča- sih velikokrat priskočili na pomoč, sedaj pa se nočemo več vmeševati v njuno življe- nje. Če joče, že pride kdo in ji na hitro kaj postori, sicer pa je reva veliko sama. Tisti mo- ški jo zanemarja in jo želi le izkoriščati. V stanovanje vo- di čudne tipe, s katerimi raz- graja, pa tudi žensk sumljive vrste se ne brani.« Anton in Zofija Lampret- Selčan, predsednik in bla- gajničarka hišnega sveta, sta povedala podobno zgodbo: »Problem jev tem, ker je Te- rezija večkrat sama in sliši- mo, kako joče. Čeprav ima lepo pokojnino, pa že od ja- nuarja ni plačala stanarine. Ta moški jo je iz doma ver- jetno vzel zato, ker je šel tam ves njen denar za stroške in ga ni mogel uporabiti on. Ta- kega človeka si sama že ne bi nakopala na glavo. Tereziji- na mama bi morala bolj po- sredovati. Moji starši v takš- ni situaciji tega že ne bi do- volili. Zadnje čase je pri Go- lubovi malo mirneje, morda zato, ker si Franc prizadeva za stanovanjsko pravico.« Toda kaj naj stori njena mati? »Meni se bo zmešalo,« je skrušeno dejala Ljudmila Čater. »Veste, kaj sem pretr- pela? Prej, preden je prišel ta moški, sem jaz skrbela zanjo. Vsak dan sem ji nosila hra- no, ko je prišel on sem, ji ga odsvetovala, jo prosila, joka- la, pa nisem nič dosegla. Se- daj ne rečem nič več, ker me je zaradi tega že tudi ona toh- ko žrla. Naj ga ima, jaz ne bom več posredovala.« Toda mati kot mati ne more iz svo- je kože in hčerko obiskuje. Pa čeprav jo Franc gleda po- strani, pa čeprav jo je obdol- žil, da je hčerki ukradla zlato zapestnico. »Svojemu otro- ku da bom kradla?« je vpra- šala bolj sebe kot mene. »Pojdite k celjskim zlatar- jem in raje vprašajte pri ka- terem jo je dal pretopiti on in koliko tega denarja, ki ga je dobil, je porabil v Celei za pijansko druščino?« »Preden je šla v Dom upo- kojencev, je mlajši hčerki posodila televizor, ko se je vrnila, gaje po posredovanju Franca zahteval nazaj. Pa sem ji rekla: Pusti ji vsaj ta televizor, če že celo življenje nisi naredila nič zanjo! Bolje je, da ga ima ona, kot da bi ga tisti njen moški prodal in de- nar zapravil,« pripoveduje zagrenjeno Ljudmila-.^jgr. '^Njen obraz izdaja en 'ranfjte- lik obup, oči seji nasmejejo le ko pogleda pravnukinjo, hčerko starejše vnukinje. »Kolikokrat mi je Franc že prepovedal vstop, pa sem le šla k njej, saj je končno še vedno moj otrok,« je dejala. »Ta človek še gat ni imel, ko je prišel k hiši, sedaj pa se oblači... Jaz pa sem tako nervozna... Ne morem skr- beti zanjo, zares bi ji bilo boljše v domu.« Tudi na vojniški postaji milice vedo povedati marsi- kaj. Komandir Vinko Ko- drič, pravi, da so morah v stanovanju Golubove veli- kokrat intervenirati sredi dne. Nekoč jo je Cvetko v stanovanje celo zaklenil in odšel za nekaj dni. Šele s po- močjo gasilcev, ki so v stano- vanje prišli skozi okno, so ji lahko pomagali. Terezija na- mreč ne zmore ničesar sama. Kadar so intervenirali mi- ličniki, je šlo vedno za to, da je v stanovanju razgrajala Cvetkova druščina. »Lani nas je nekoč Golu- bova sama prosila, naj ga od- stranimo, ker je bil agresi- ven, toda kaj, ko se Terezija očitno boji in takšne izjave hitro prekliče.« Na postaji milice so jo tudi odvračali, da bi Cvetka poblastila za dvig pokojnine iz njene hra- nilne knjižice. Zato, ker v Vojniku tega v banki niso hoteli storiti, je Cvetko poo- blastilo s Terezijo uredil v Celju. Franc Cvetko, ki se razglaša za Terezijinega dobrotnika. Terezija Golub, invalidka s stanovanjem in slo po živ- ljenju. Na Centru za socialno delo v Celju, kjer se je s Tereziji- nim primerom ukvarjala so- cialna delavka Mira Krušič, vedo povedati masikaj. Med drugim so avgusta 1988 pre- jeli pismo, ki ga je v Tereziji- nem imenu, nje same roka namreč ne uboga, napisal eden izmed njenih znancev in kjer med drugim piše: »Prosim socialno službo, da mi omogoči, da se čimprej znebim Cvetka Franca, ki že več mesecev živi pri meni in nehumano ravna z menoj. Skoraj vedno me telesno in duševno muči, tako da se moje zdravstveno stanje za- radi tega slabša. Jaz sem isto zadevo že enkrat prijavila, potem pa zaradi strahu pred Cvetkom preklicala, sedaj pa, ko je zabranil celo moji hčeri in mami, da hodita k meni, in me večkrat udaril, prosim socialno službo, da me čimprej reši tega člo- veka.« Mira Krušič ve tudi pove- dati, da je Terezija, kadar sta bili sami, priznala, da jo Cvetko ijiuči in pretepa, naj- bolj pa je trpela, ker je v sta- novanje vodil ženske. Mera je bila polna letos, ko je po pripovedovanju njene ma- me, Ljudmile Cater, pripeljal Cvetko v stanovanje eno iz- med žensk in z njo spal na isti postelji, kjer leži Terezi- ja. Zato ju je oba spodila in prosila mamo, naj ji uredi prostor v Domu upokojen- cev. Ob posredovEUiju kra- jevne skupnosti. Centra za socialno delo in uvidevnih delavcev v Domu upokojen- cev, je sobo skorajda čez noč dobila, kot skrbnica pa ji je bila določena mati. Mati jo je po zatrdilih Centra za social- no delo pogosto obiskovala, ji nosila priboljšek, lepega dne pa se je zopet pojavil Cvetko in želel Terezijo od- peljati domov. Zahteval je tudi, da 200 dinarjev žepni- ne, ki je pripadala od pokoj- nine Tereziji, dobiva on, če- sar seveda ni dosegel. Po dolgem prepričevanju je Te- rezija zopet začela odklanjati mater in se uklonila njegovi volji ter podpisala list, na ka- terega je Cvetko sestavil be- sedilo v smislu, da želi Tere- zija prostovoljno iz Doma. Ker je polnoletna, so morali v Domu temu sredi aprila ugoditi. Povsod, kjer sem bila, so mi tudi dejali, da ženske, ki jih Cvetko vodi v stanovanje pod pretvezo, da pomagajo bolni Tereziji, služijo pred- vsem zadovoljevanju njego- vih potreb. Tako je Mira Krušič tudi povedala: »Cvet- ko je obljubil neki n*. ki jo je negovala, Jj^ uredil, da bo tudi ona J' i Ijena na Terezijinen^ ^ifi vu. Ta ženska je bila žic in sojo policisti naeJ^S stanovanja. Potem pa f^j šla k nam na skrbstvo i^ sila za denar za vožnjo d''t ma. Kasneje seje vrnila ^ dar v Celje, in lani junjl^^ se lepega dne pojavili dJ?"' na dvorišču vsi trije- t ^ ja, Franc in Džurdža, z nom, da Terezija pritr? se oba prijavita na n^ naslovu, sestavljen pa p tudi dopis v njenem ki gaje očitno podpisala? prisilo. Seveda smo jih" pravili po hitrem postotJ ker smo videli, da gre sto izsiljevanje.« ^ Celjanka Cvetka ta čas gospodinji Tereziji. Razburkano življenji Franca Cvetka Na celjskem Centru za i cialno delo so se pove* z brežiškim in ugotovili,; ima Cvetko v Brežicah g novanje, ki ga oddaja diiij iz Bosne, tamkajšnja socj na delavka pa je dejala, da v Brežicah zvabljal mladoli nike, jim dajal nasvete inji bil kot neke vrste vzorih Po nepreverjenih podata celjskega Centra za sociali delo pa ima Cvetko tu v Celju opravka z mladc^i nicami. Tako jih zvečer o( vaija na železniški postaji: jim ponuja prenočišče. H katere, ki mu nasedejo, al gredo z njim zavestno, p tem odpelje v.^^stanovai v Vojniku. ' - Francu tudi zapori ni neznanka, tako je nek^ it preživel v zaporu na Poid tovi v Ljubljani. Kot mi povedal sam, ko sem vprašala, pa je bil zaradi ki dve leti zaprt tudi na Dol Mimogrede je imel opravi z vojniško milico, ko se pretepal, ovadili pa so ga I di pred letom in pol, ko skupaj še z nekim moški napadel žensko. SkratkaJ za »humano« bitje, ki gotfl »brez zhh namenov« skrbi: bolno Terezijo. Terezijina zgodba Seveda sem jo obisti Ko sem prišla prvič, je ta doma sama. Bila je prip« Ijena na moj prihod, zato tudi vedela, kaj mora govo ti. Najprej sem pozvoni Zashšala sem glas, ki povabil, naj vstopim. ?™ nila sem na kljuko, ki se takoj vdala, in vstopila v« kaj urejeno stanovanje-1» ce me je stiskalo v grW'' sem se sprehajala po w stanovanju. Našla sem v postelji. Koščeno že^ temnih, kratko pristni^ las. modrih oči, bledo m' hotnega nasmeha. Neko^ gotovo morala imeti svoj^ sten šarm, sem poinifl V otožnih očeh, ki so^ blago vame, se je zre* marsik^, pa k^, ko m* znala vsega prebrati. tila sem lahko, tipala. Sprva sva se merili s ^ gledi, nerodno sem stala > di sobe, dokler mi ni po"^ la stola. In potem sva s^. klepetah. Po žensko- . sem presenečena, da br ^ žav komunicira z % Franc Cvetko me je n.a'^^ opozoril, da ni čisto pr^ in da je sugestibilna. Malce je potarnala, ka^^j boli, kako je vesela, ^^L^ ma, in ne v Domu upo^ ^ cev, in kako je vesela^ ima ob sebi Franca. tepa jo ne, tudi grdo nei j z njo. Le to dajo jezi-Nj izgubil službo. Malce duje nad mamo, ki bi ^ rada znebila. Toda požrtvovalen kot »Kje je še kakšen, ki^ REPORTAŽA 19. JULIJ 1990 - STRAN 11 . . rt^anol* je dejala. Nato biti' Qiiilo... i^ftooila je Cvetka, ki že teden skrbi ob do- '"'iSevih zanjo. »Frančekjo pravi. Cvetka je f i^nka, mlada, pet let brez- CeU^na z majhnim otro- P'' Malce zoprno mi je de- '""^lo ko je poljubila Terezi- se prijazno vrtela okoh /%orda ji delam krivico, f ored njo je bila pri hiši ^ ska, vendar je Terezija re- Aa^^ bila zanesljiva, zato •^mnček našel drugo. i^Mcto ie dejala, kako zelo si r da bi Franček dobil do- jenje za prijavo stalnega ?iišča pri njej. In potem je rir sama zase govorila: »Ta- umiram počasi... Ce mi k^vijo še Frančka... Dom ne grem... Tam ča- *, le na smrt, iz dneva dan Dokler ne bo dala Sta- aiijska soglasja za Franč- vTtako dolgo ne bom plača- ^^stanarine.« Iz pogovora sem razbrala, 1 jj Tereziji moški zelo veliko I Lenijo in da trpi, ker jo je J ujezen prizadela tudi kot I ijnsko. Se posebej v zad- 1 letu se ji je bojda po- \ ^^bšalo. Ko sem skušala ' i\Ttati iz nje priznanje, da jo i rpanček vendar ne zanemar- ; da ravna lepo z njo, i j^sem dosegla ničesar. Po- ' (jlovili sva se, do naslednjega [ žne-- : soočenje ; sFrančkom in ; lerezljo > Prihodnji dan sta bila do- li saoba. Tokrat je bila Terezi- ivvozičku. Cvetka je kuha- la kosilo. Vse kar se je v me- '' š nabiralo v teh dneh, ko ^ iem se ukvarjala s Terezijino ^ sodbo, sem med štirimi ste- ami povedala. Jezilo me je, I ierje Franc Cvetko trdil, ka- !j skrbi zanjo, povsod dru- j.sd pa sem izvedela vse kaj i t']gega. In potem sem pri- ii zashševati, vpričo Tere- [ pa čeprav je bilo mučno. I nepomembno povedati, 4 je bila tega dne Terezija . tlio slabotnejša, komaj da i 1 lahko govorila, nasmeh se ^ njene ustnice ni prikra- '■i morda pa se mi je samo ~elo, da mi z očmi pritrjuje, w sem Francu povedala •^j del tistega, česar ona ne •pa. Seveda. Ona mora ; 'njim živeti. ; vprašanje, ah ima dru- , P ženske je dejal, da tega ne ; in da to tudi Tereziji j Ne, domov pa da jih ne I »Pred tremi leti, ko sva ; ^spoznala, je Terezija še bi- I ^Jenska, sedaj pa ni več. Še i J" ne more, zato si pač po- I jem kakšno drugo.« Pogle- 1 sem Terezijo in na obra- IJ opazila veliko bolečino. ! povzročala le zahrbtna I Ji ezen? Vsake toliko časa i J*nila čisto tiho: »Tako il^do, najraje bi umrla... hudo.« ; Jj^jf' tepel je pa nisem!« je i jo^no zanikal Franc in de- [ kar sama potrdi, če ni ; »ij]^'^®- Seveda mu je priki- v jo je . vua njena mama, pa če- se je Terezija tega ote- Pa";' seje pridušal. Terezija • loi® ^Prla usta, dejala: »O, etr, potem pa ob njego- biij Jogledu utihnila, se zgr- I dejala: »Da, res talj J l^ko.« In nato sem vr- W J® in spraševala o tisti iov^^; s katero je bil v sta- Izmuzniti se ie ho- tel, pa je Terezija slabotno dejala: »Težke stvari so se godile tu... Ta oseba je bila klateška. Vse hlače mi je po- brala.« »O, to pa ne!« jo je zavrnil Franc in nato utihnil. Mimogrede je povedal tudi, da je Terezija nezakonska hči in da zna podedovati del kmetije svojega očeta, če pa bi šla v dom, bi to gotovo pobrala socialna. Pa sem ga vprašala, zakaj se ne poročita? Franc je od- vrnil, da se ne nameravata, nato pa: »Saj očitno res ne bo šlo drugače!« Terezija je tokrat prvič odločno pribila: »Enkrat sem se poročila in nikoli več!« Kaj pa Franc pravi na to, da Terezija pogosto joče, da jo slišijo sosedje? Joče zato, ker je ne obiščejo otroci, je umno odgovoril. Tudi njene- ga denaija Franc bojda ne jemlje, sl^atka, noče se z njo okoristiti. Toda, ah jo ima rad? Na to vprašanje nisem dobila odgovora. Ko sem mu naredila še moralni poduk, da če se je za tujo žensko, ki je invalidna, odločil skrbeti, bi se moral odreči tudi kakš- nim tuzemskim užitkom, je molčal in si mishl svoje. Tragedija brez konca? V nedogled bi lahko po- navljala prepletajoče se zgodbe. Veliko inštitucij sem obiskala, se pogovarjala z ljudmi, toda vem, da v treh dneh ni mogoče odkriti, kaj se med štirimi zidovi Terezi- je Golub dejansko dog^a. Obsoditi Franca Cvetka, da jo želi izkoristiti ne smem, lahko pa si mislim svoje. To- da koneckoncev je Terezija polnoletna oseba, ki zaen- krat še misli s svojo glavo, ki očitno potrebuje moškega in zato tudi prenaša vse muke in tegobe, ki ji jih povzroča. Seveda pa sem prepričana, da se ga boji. Ne upa mu po- kazati vrat tudi zato, ker ve, da potem ne bo nikogar, ki bi toliko skrbel zanjo, da bi lahko bila še med zidovi svo- jega stanovanja. Kajti v Dom Terezija zares noče. V njenih otožnih, kalnih modrih očeh ni iskrice vese- losti, ponižna je, ko poleg nje sedi Franc, ki se trka po pr- sih, kaj vse je naredil zanjo. Res jo včasih oI-*opa, jo pelje na stranišče, jo pelje na spre- hod. Toda ure in ure ga tudi ni doma. Pa čeprav tega ne prizna. Sedaj je izgubil še za- poslitev v Žični, kjer je delal za določen čas in bil delavec, čez katerega nadrejeni niso imeli pripomb, zato bi po tej plati lahko bil sedaj doma tu- di dopoldne. Prav gotovo pa popoldne. Toda istega dne, ko mi je zatrjeval, da je do- poldne poleg nje vedno kate- ra izmed žensk, ki jih je pri- vedel, popoldne pa zagotovo on, sem ga ob 15.30 uri sreča- la v Celju, ko je taval po me- stu. Ko sem potem odšla do- mov in se v mesto vrnila ob 20.30, sem ga na mestnih uh- cah videla s tremi prijatelji. Pet ur je bila torej tistega dne Terezija gotovo sama. In v petih urah se človeku rado primeri, da mora na po- trebo ... Pa še to: na Centru za soci- alno delo v Celju je Mira Krušič dejala, da so ženske, ki jih je Cvetko pripeljal za »pomoč« Tereziji, Franca imenovale vedno nič druga- če kot Jack Razjiarač. NATAŠA GERKEŠ PAKISTANSKI ZAPISKI Piše: Srečko Šrof Arheologi na šest tisoč metrih Vsakodnevno sneženje je postalo zoprno tudi v . baznem taboru, ker je bil sneg na tej višini bolj moker in težak. Tako smo kar naprej stresali šotore (še posebej zoprno je bilo to ponoči), krajši konec pa so odnesli tisti, ki so se odločili za šotor »Cas- sin«. Prva sta ga kupila Uroš in Hri- ček ter ga potem priporočila še Zobe- ku, češ da bo te šotore imela odprava na Everest (Alpe-Jadran), v Cassina pa smo naselili tudi zveznega ofi- cirja. Ker me je Zobek povabil za sostano- valca, sem bil med tistimi, ki so najbolj vneto stresah šotore že ob najmanjšem sneženju, zakaj Cassin seje takoj začel sesedati. Zobek je nekaj nergal, potem pa se domislil inovacije - na šotor sva našila nekaj trakov, ga dodatno pritr- dila na nosilne pahce in potem še kar shajala tudi ob sneženju. Na gori je padel bolj suh sneg, ki je sproti splazil, zato so imeli tam težave predvsem s snežnimi slapovi. En tak- šen divji sestop v snežnih slapovih z dvojke na enko sta Mijo Zorko in Slavko Cankar posnela na dia film. K sreči sta bila ves čas pripeta na vr- veh, zakaj takšni slapovi so drugače tudi »karta« za hiter sestop v dolino. Napenjanje vrvi nad dvojko je šlo nekoliko počasneje od rok; poznala se je že višina, poleg tega pa je bilo po- trebno že precej daleč nositi vrvi in drugo opremo. Večina drugih odprav sije postavila šotore drugega višinske- ga tabora nad skalnim delom, nekoli- ko višje od naše dvojke. Tam je bila potem prava Meka za amaterske arhe- ologe, ki so v dneh, ko zaradi sneženja ni Mlo mogoče plezati, neutrudno ko- pali v led. Večina se je potem v bazo vrnila s spominki - od težke korejske jeklenke za kisik, do korejskega cepi- na, največ pa je bilo vponk in klinov. V steni je ostalo tudi precej sidrišč in vrvi od odprav iz prejšnjih let, ki pa so se jih fantje skrbno izogibali, še pose- bej ker je bojda lani zdrsnil s skal nad našo dvojko korejski alpinist, kije pre- več zaupal starim vrvem. Ustavil se je šele na koncu snežišča (v višini naše enke) in korejska odprava seje konča- la z žalostnim sprevodom... Vsi smo upali, da bo po skalah nad našo dvojko lažji teren. Nekaj časa je sicer res šlo nekoliko hitreje - tako je na primer Miro Pogačar na svoj rojstni dan 14. junija skupaj s Smiljanom na- pel 200 metrov vrvi, kar v takšnih raz- merah ni bilo malo. Toda sanje o laž- jem terenu so se kmalu razbhnile. Uroš, ki je bil vseskozi med bolj ne- učakanimi, si je tako že zelo zgod^ nabasal šotor za trojko v nahrbtnik, a se potem sam prepričal, da bo po- trebno napeti vrvi čisto do trojke. Ta- koj nad skalami je sicer nekaj lažjega sveta, toda potem se je spet začela str- mina in zoprn vodni led. Tako je Uro- šev šotor še kar precej časa potoval do trojke. Tohko pričakovano trojko pa je na- zadnje le postavil Uroš. Skupaj s Sep- pom (iz nemške odprave) sta jo dose- gla 17. junija in na \ašini pribhžno 6.800 metrov postavila Šotor. To noč je v dvojki prespala naša druga naveza, v enki je že bila pripravljena tretja. »Zdaj gre zares«, sem ta dan zapisal v svoj dnevnik. Dejansko se je začelo zares; že na- slednji dan so na trojko prisopihali še štirje naši in pa dva poljska alpinista, tako da je bila tudi na višini 6.800 me- trov že kar gneča, 19. junija pa se je Uroš odločil, da skupaj s Poljakoma poskusi z naskokom na vrh. Pogumna (in tvegana) odločitev je bila to, s^ so bih vsi trije slabo aklimatizirani (nihče med iyimi ni bil pred tem niti en dan na višini nad 7 tisoč metri), čakal pa jih je tudi zloglasni plato nad sedem tisoč metri, ki je vsem prejšnjim odpravam delal največ težav in tudi mi smo se ga najbolj bah. Za nameček so šle k vragu vse radio zveze z višinskimi tabori, ta- ko smo tudi v bazi naslednje tri dni živeli v tesnobnem pričakovanju. K sreči se je vsaj vreme izboljšalo. Dalje prihodnjič Šotora na enki. Fotografija je posneta konec maja, ko sta bila na enki samo naša dva šotora (Nemci so svojega postavili kakšnih 50 metrov višje). Kasneje so nas tudi na enki popolnoma obkolili; Bolgari in Japonci so postavili po en šotor desno oziroma levo od nas, Korejci pa dva šotora pod našim (enega ravno na jami, ki smo jo mi izkopali, da smo vanje metali odpadke). Tako tudi na enki ni bilo pravega miru. Alkohol V Pakistanu se kar precej strogo držijo prepovedi (ki jim jo nalaga Islam) pitja alkohola. Tudi zakoni so tej verski prepo- vedi prirejeni: za k^enje hašiša je pred- pisana le denarna kazen, če pa organi oblasti dobijo na javnem mestu kakšne- ga okajenega državljana, ga za šest mese- cev vtaknejo v keho. Mi smo si med postankom letala (na poti v Islamabad) v Istambulu privoščih zadnje pivo. Vendar pa se je kmalu izka- zalo, da le ni zadnje. S posebnim dovolje- njem smo potem nek£o steklenic kupili tudi v Islamabadu (vsak je dobil v na- hrbtnik dve steklenici), imeli pa smo tudi nek^ viskija in domače slivovke. Da nas ne bi obtožih kakšnega tihotapstva alko- hola, smo shvovko zapakirali kot »medi- cinski alkohol«. Precej dlje so šli Bolgari - žganje so doma zapakirah v pločevinke, na katerih je pisalo »paradižnikov sok«; tudi z arabsko pisavo v pakistanskem jeziku. Sicer pa se v vseh boljših hotelih dobi- jo alkoholne pijače v trgovinah, podob- nih našim duty free shopom. Res so pre- cej podobne tem našim trgovinam, saj smo v njih srečali tudi precej domačinov z zvezami pri trgovcih. Tako smo ugoto- vih, da se Pakistanci le ne držijo tako strogo te prepovedi in na skrivaj tudi kaj popijejo. Gospod Variš čeprav je bil naš zvezni oficir, gospod Vari^ star komaj 24 let, jih je kazal precej več. Se posebej, ker je pred seboj tovoril precej obilen trebuh. Po svoje je kar pri- jeten možak in tudi solidno izobražen. Pripovedoval je, daje bil naprej pri letal- cih, potem pa je zrušil letalo, srečno pri- stal s.padalom, a se takoj prepisal v - pe- hoto. Pešačenje je Varisu delalo precej težav, zato je bil vse štiri dni marša do baznega tabora na repu kolone. Tudi v bazi se je bolj slabo počutil in je precej časa prež- del v šotoru, ponoči pa ni mogel spati, tako da je zdravnici Evi načel zalogo uspavalnih tablet. Kar prav mu je prišlo, da sta se Bojan Batistič in Matjaž Fištra- vec vrnila v dohno že 28. maja. To mu je bil dober izgovor, češ da ju kot zvezni oficir mora spremljati. V bazo seje vrnil šele 16. junija. Čeprav je bilo takrat v bazi že precej drugih zvez- nih oficirjev, ki so si vsak dan v kakšnem taboru privoščih manjšo pojedino, se ni počutil dobro. Kljub temu se je Variš okorajžil in se podal tudi na enko (bojda za takšen podvig dobi višji čin). Čeprav je hodil brez nahrbtnika, smo imeli ta dan zelo dolg »sprehod« do enke. Bojan Krajnc ga je vseskozi spodbujal in pozno popoldan se je Variš privlekel do enke, kjer smo mu čestitah. Bil je pono- sen, a izmučen. Tako je brez vprašanj posrebal govejo juho, ki smo mu jo ponu- dih (čeprav Pakistanci ne jedo juhe iz govedine, ki ni bila obredno zaklana). V bazi pa je bil zvečer spet pravi petelin - bil je pač edini med zveznimi oficiiji, ki se je povzpel do enke. Gospod Variš (v sredini) si kot vojak m mogel kaj, da ne bt preizkusil orožje, ki so ga nosili domačini. 12. STRAN - 19. JULIJ 1990 ŠPORT ŠPORT Petnajst medalj za celjske plavalce v Ljubljani in Beogradu se je končalo republiško prven- stvo za pionirje ter absolutno državno prvenstvo. Lep uspeh so dosegli plavalci Kli- me Neptun iz Celja, ki so na obeh tekmovanjih osvojili petnajst medalj in so tako med najuspešnejšimi plaval- nimi klubi v Jugoslaviji V Ljubljani je bilo repubh- ško prvenstvo za pionirje, kjer so celjski plavalci dosegli na- slednje uvrstitve: najuspešnej- ši je bil mlajši Jurak, kije zma- gal in postal republiški prvak na 1500 m kravi,ob tem pa je osvojil medalje še na 400 m kravi in 100 m prsno, kjer je bil tretji, ter 200 m prsno in 100 m kravi, kjer je bil drugi. Odlična je bila tudi Kranjčeva med pi- onirkami, ki je bila dvakrat druga na 100 in 200 m prsno. Dve medalji so dodali še pi- onirji v štafetah 4 x 100 m in 4 X 200 m kravi, kjerso bili tret- ji oz. drugi. Ekipno so Celjani osvojili peto mesto, predstav- niki PK Velenje pa so bili dva- najsti. V Beogradu je bilo absolut- no člansko prvenstvo, kjer celjski plavalci sicer niso osvo- jili naslova državnega prvaka, pač pa šest medalj in dve drugi dobri uvrstitvi. Starejši Jurak je bil na 400 m mešano drugi, na 200 m prsno in 400 m kravi pa tretji. Tešovič je bil tretji na 400 m mešano in 1500 m kravi ter 4. na 400 m kravi. Vračun je bil 3. na 200 m prsno. Presene- tila sta Tankova s 6. mestom na 200 m hrbtno in Košar z 8. na 400 m kravi. Določeni so bih tudi plaval- ci, ki bodo koncem meseca so- delovah v jugoslovanski repre- zentanci na balkanskem pla- valnem prvenstvu, ki bo tokrat v Skopju. Iz Slovenije je v re- prezentanci devet plavalcev, od tega trije iz Celja, Jurak, Vračun in Tešovič. Vsekakor lep in obetajoč uspeh ob more- bitnem ponovnem vzponu celjskega plavanja, ki daje po- memben delež k celjskemu športu. TONE VRABL Kladivar - Ljubljana V Ljubljani so na repu- bhški nogometni zvezi iz- žrebali pare za naslednje prvenstvo, ki se bo začelo 19. avgusta. V ligi bo 16 mo- štev po naslednjem razpo- redu: Steklar Rogaška Sla- tina, Mura Murska Sobota, »Klub X« (ker se je tekmo- vanju menda odpovedal El- kroj Mozirje), Rudar T. Ve- lenje, Ingrad Kladivar, Ce- lje, Rudar Trbovlje, Medvo- de, Naklo, Slovan Ljublja- na, Nafta, Elan, Ljubljana, Partizan Hmezad Žalec, Domžale, Jadran Lama in Vozila Nova Gorica. S celjskega območja na- stopno trenutno tri ekipe, ki se bodo v 1. kolu pomeri- le takole: Steklar iz Roga- ške bo doma igral z Vozili iz Nove Gorice, povratnik v ligo Ingrad Kladivar s po- vratnikom Ljubljano, zani- miv derbi pa bo v T. Vele- ' nju med Rudarjem in Parti- zanom Hmezad Žalec. TV NA KRATKO strelci v Novem Sadu člani SD D. Požene! iz Rečice pri Laškem so se udeležili držav- nega prvenstva z MK orožjem, ki je bilo za vse kategorije v Novem Sadu. Med mladinkami je Valeri- ja Kufner osvojila 5. mesto, med članicami pa Ksenija Maček dva- najsto. Ker seje pokvarilo orožje njihovi najboljši članici, Heleni Lavrinc, pa so dekleta iz Rečice ekipno osvojila 6. mesto. Če ne bi prišlo do te nesreče, bi celo osvo- jile eno izmed medalj. V konku- renci članov z MK hitrostrelno pištolo je Vinko Lavrinc osvojil 12. mesto, med predstavniki Slo- venije pa je bil peti. V sobota za pokal v Rečici v soboto, 21. julija, bodo na strelišču v Rečici pri Laškem pri- pravili občinsko prvenstvo za po- kal občinske strelske zveze La- ško. Tekmovalci se bodo pomeri- li z MK puško, tekmovanje pa se bo začelo ob 8. uri in bo trajalo paktično ves dan. Mednarodna zmaga Igorja Viranta v Wolfsbergu v Avstriji so pri- pravili enega izmed petih teni- ških turnirjev za letnike 12 let za pokal Alpe Jadran. Izredno lep uspeh je s prvo mednarodno zmago dosegel Igor Virant, član teniškega kluba Zlatarne Celje, ki je v fmalu premagal Muleja iz TK Domžale 6:3 in 6:2. Kolesarski maraton V Žalcu Tudi letos bo kolesarska sekci- ja pri Partizanu v Žalcu pripravi- la zdaj že 6. kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 12. avgusta s star- tom na prostoru pri Nami v Žal- cu. Maraton se bo začel ob 8. uri, na cilj pa se bo treba vrniti do 12. ure. Proga je dolga 70 kilome- trov, speljana pa iz Žalca skozi Veliko Pirešico, T.Velenje, Pes- je. Gorenje, Mozirje, Žekovec, Dolina Suha, Rečico ob Savinji, Nazarje, Mozirje, Letuš^ Braslov- če. Polzelo, Založe^ Šempeter, Gotovlje in nazaj v Žalec. Nasto- pijo lahko vsi, ki so starejši od 15 let, osnovnošolci pa morajo imeti opravljen izpit iz CPP in se lahko udeležijo vožnje v spremstvu polnoletne odgovorne osebe. Pri- jave sprejema kolesarska sekcija pri Partizan Žalec kar na dan ma- ratona na startu od 7. ure dalje. Okrepčevalnica bo pri hotelu Tu- rist v Mozirju, kjer bo potrebno tudi žigosati kartonček o sodelo- vanju. Startnina je 50 din, vsak pa prejme spominsko medaljo. Organizator ob tem pripravlja še nekaj drugih prijetnih presene- čenj. TV Nogomet v Laškem Invalidsko društvo v Laškem bo med praznovanjem »Piva in cvetja« pripravilo zanimiv turnir v malem nogometu, ki bo v sobo- to, 21. julija ob 17. uri, na igrišču osnovne šole Primož Trubar v Laškem. Zanimivo je, da bodo sodelovale ekipe samo z igralci starejšimi od 35 let in sicer Mari- bor, Kladivar Celje, Rudar Tr- bovlje in Pivovar Laško. JOŽE KOKOTEC Pet medalj v Postojni v Postojni je bilo letošnje re- publiško prvenstvo v atletiki za mladince, kjer so predstavniki Kladivaija osvojili pet medalj, AK Velenje pa tri. Iz Celja so bili uspešni: Kocu- van je zmagal v tekih na 200 m in 400 m ovire, Straškova v metu kopja, Radmanovičeva v skoku v daljavo, medtem ko je bila Jaz- binškova tretja v teku na 300 m. Med Velenjčani je zmagal Po- har na 1500 m, Steblovnikova je presenetila z drugim mestom na 400 m, Mrazova pa je bila tretja na 1500 m. Čeprav so predstavniki Celja in Velenja osvojili osem medalj, pa s tem glede na dosežke pred leti ne moremo biti zadovoljni. Res je, da se atletika vse bolj uve- ljavlja tudi v manjših kr^ih, ven- dar bi ob tem morala hitreje na- predovati tudi v nekdanjih cen- trih. To pa še posebej velja za Celje. TV Medalja za Lučko Cankar V Fhsuiju je bilo 3. mladinsko svetovno prvenstvo s kajaki in kanuji. Lep uspeh je dosegla Lučka Cankar, kije sicer iz Ce^a, vendar v zadnjih letih nastopa za Rašico v Tacnu, kjer pač ima boljše vadbene pogoje. Osvojila je tretje mesto in s tem bronasto medaljo. Jeseni športni razred v Celju Zdaj je že vse pripravljeno za ustanovitev športnega raz- reda v Celju na gimnaziji. Gre za eksperimentalni športni razred, v katerem naj bi se zbrali perspektivni športniki, katerim bi s prilagojenim ča- som pouka in vsem ostalim omogočili, da bi lahko več trenirali in tako dokazali svoj talent. Vrhunski šport postaja ved- no bolj zahteven, mladi ljudje pa vsega ne zmorejo. Tako se velikokrat zgodi, da se poten- cialno dobri športniki raje od- ločijo za šolo, kajti to jim kas- neje pomeni kruh, tako pa iz- gubimo vrhunske športnike. Eden izmed pobudnikov za uvedbo športnega razreda s prilagojenim programom je profesor telesne vzgoje na celj- ski gimnaziji, sam nekoč dober športnik, predvsem atlet, Igor Topole: »Uvedli bomo tri razrede. V Ljubljani, Mariboru in Celju. Repubhški eksperiment bo trajal štiri leta in v tem času bomo na vse možne strokovne in analitične načine spremljali razvoj tistih, ki bodo v tem raz- redu. Dobih smo okoli 40 pri- jav, razred pa bo obiskovalo med 20 do 25 dijakov, kar je normalno za dobro delo.« V razredu ne bodo samo športniki ene panoge? »Ne, ampak mnogih, skratka tistih, ki imajo perspektivne športnike in ki so se odločili za športni razred.« Bodo v i^em samo Celjani? »Ne, k^ti pred začetkom smo o uvedbi športnega razre- da obvestili vse občinske zveze za telesno kulturo na celjskem območju tja do Zasavja. Tako bodo v razredu tudi dijaki iz šmarske občine, mozirske, ve- lenjske in drugih.« Kako bo potekal pouk? »Šolski program bo isti kot za vse ostale dijake gimnazije, sprememba bo v tem, da se bo pouk začel ob 10. uri in trajal do 15. ure. Dopoldanske tre- ninge bom za cel razred vodil jaz, seveda ob sodelovanju tre- nerjev, ki skrbijo za posamez- nike. Po končanem pouku pa bodo delali individualno po klubih. Urejeno bodo imeh tu- di prehrano, drugačen bo na- čin spraševanja, ki n^ bi pote- kalo v dogovoru s ^ sorjem.« ^''ilki Kaj pa otroci, ki so tudi spekivni športniki, pa J odločili za gimnazijo ah,"^ za učiteljišče, tehnično no poklicno šolo... % »Tam pa bo vse odvish. dobre volje profesoijev bodo po svojih močeh nn,?^ šali ob šolanju zagotoviti t** normalne pogoje za trening razvoj.« M Program ste pripravili v ^ delovanju s fakulteto za tf>iJ no kulturo? »Tako je, kajti hočemo del?, strokovno in dobiti realne v zultate o našem ekspJ mentu.« ^ K^ pa, če se med šola^ kdo iz športnega razreda^ že kot »neperspektiven«? »Takoj bo lahko.šel vda, normalni oddelek, s^ bol program, kot sem že rekel,» vse enak.« Ste imeli pri uvedbi špo^ nega razreda kaj težav? »Bih so manjši odpori, v« dar upam, da bo s septeij brom, ko se bo začelo novoSoi sko leto, vse normalno steklo., Financiranje? »ZTKO in klubi, kjer tnlaj trenirajo.« Želja? »Predvsem zagotoviti (j rednem pouku z drugačni) urnikom talentom, da postan« jo tudi dobri športniki.« TONE VRABl Obnavljanje športnih objektov Kljub poletju in času dopu- stov je v pisarni sekretarja ZTKO Celje, Tineta Vebra, do- besedno vroče. Obnov ah po- sodobitev športnih objekotv, ki niso namenjeni samo šport- nikom ampak tudi rekreativ- cem, je ta čas vehko. »Pripravljen imamo projekt obnove športno rekreacijskega centra na Gričku,« pripovedu- je Tine Veber. »Tako bomo zgradih dve teniški igrišči, otroški poligon, pokrih vrt ob restavraciji, uredih parkirišča ter s plastiko prevlekh eno iz- med skakalnic. Teniški igrišči bosta prekriti z zeleno maso, da ne bosta motih okolja. Pro- blem pa je pri skakalnici, kajti klub je v razpadu in brez ska- kalcev, plastika pa zložena v kontejnerjih. Dobih so jo od planiškega komiteja in nekaj je z njo pač treba narediti. Ob- stojajo tudi določeni problemi s KS Savinja, kjer je Griček, vendar upamo, da se bo vse uredilo. Ko bomo začeli z deli, mora biti vse končano v enem mesecu.« Letni bazen? »V glavnem urejen, počasi pa še dopolnjujemo kakšno potrebno zadevo.« Drsališče? »Dela so v teku, urejujemo dotrajano strojnico.« Kladivarjeva dvorana? »Potrebna je obnove in pi žili bomo nov tartan.« ŠPORT V CELJU 1890 Ostalo? »Nekaj novosti bo na Skah kleti, ob tem pa skrbimo tud za vse ostale športne objett Lahko rečem, da delamo v« kot smo načrtovah. Ko botni vse to izpolnili bomo lah*! s ponosom proslavili 100 leto co telesne kulture v' Cel]« Osrednja proslava bo 23. m vembra v Narodnem doi^ združena s podehtvijo Bloi« kovih priznanj.« ^ ^^^ REKLI SO Martin Skubic, krojaški mojster z Ložnice pri Žalcu: »V veliko zadovoljstvo mi je, da bodo dekleta kegljaškega kluba EMO Celje nosila moja oblačila. Odločil sem se, da jih s svojimi izdelki podprem, saj vem, da gre za vrhunske šport- nice, ki niso samo državne in pokalne prvakinje, ampak tudi svetovne, ob tem pa dosegajo ob rednem delu še več drugih uspehov. Dekleta morajo samo priti k meni in vse se bomo dogovorili. Sicer pa bom mod- ni butik s svojimi izdelki odprl po 15. avgustu na Mariborski cesti v Celju, zd^ pa me je možno dobiti v večernih urah v delavnici v stari sušilnici hmelja nasproti gasilskega do- ma na Ložnici pri Žalcu.« Marjan Goleš, tehnični vo- dja nogometašev Kladivar Celje: »Uvrstili smo se v repu- bhško hgo, kjer se bo prven- stvo v sezoni 90/91 začelo že 19. avgusta. S pripravami bomo začeli v ponedeljek, 23. julija na igrišču Olimpa, ker smo igrišče na Skalni kleti obnovili in ga pripravljamo za prven- stvo. Zaenkrat iz kluba ni od- šel nihče, v novem prvenstvu pa bo ekipo ponovno vodil Bo- jan Prašnikar. Dobili smo tudi nekaj novih igralcev kot Džuri- ča iz Sremske Mitrovice, Gro- belška in Hrena iz Elkroja Mo- zirje, Jelenka iz Dravinje Slo- venske Konjice^, Dolžana in Selmanoviča iz Žalca pa še ko- ga, ki je v »ognju«. Trener bo imel na seznamu 24 igralcev. Sestanek tehnične komisije je bil včeraj, kjer smo se pogovo- rih o pripravah in prijateljskih tekmah do začetka prvenstva. Problemi pa so vedno isti, fi- nančni.« TV Pravilni odgovor je Ivo Bajec Za 126. nagradno šahovsko igro smo tokrat dobih 51 dop^ s 37 pravilnimi odgovori (Ivo Bcgec). Srečne nagrajence je bala predstavnica Žične v Celju, Marica Čadej, nagrade pa dobili: 1. Nataša Korže, Okrogarjeva 7, Celje, 2. Slavica ca Preloge 19, Šmarje pri Jelšah in 3. nagrada Gregor Šerceijeva 10, Šoštanj. Skrivnostni gost v oddaji je bil z"' športnik in športni delavec iz Celja Ernest Marguč, katerem spoznal Dušan Vajs, Milčinskega 11, Celje. Vse nagrade v oglasno naročniškem oddelku NT-RC in jih izžrebanci lai dvignejo v roku tridesetih dni. Šahovska nagradna igra 127 Le enkrat se je zgodilo, da je moral udeleženec veleturnirja oddigrati poteze preko teleprinterja. To se je zgodilo leta v Havani, ko je poteze preko teleprinterja »vlekel« kasnejši svetovni prvak. Kdo? Robert Fisher Mihail Botvinik Maks Euwe Nagrajuje TIM Laško ZASTAVA AVTO LJUBLJANA AVTOMOTOR CELJE POSEBNA PONUDBA Omogočamo nakup novih vozil programa Zastava ter rab- ljenih avtomobilov različnih tipov z našim brezobrestnim kreditom do 10.000,00 din, kar pa ne izključuje možnosti, da kupec najame kredit tudi pri svoji področni banki. Dobavni roki izjemno kratki, za nekatere celo takojšnji. Še vedno je izredno ugoden nakup po sistemu »staro za novo«, pri čemer omogočamo uporabo rabljenega vozila do izdobave novega. Priporočamo se na naših prodajnih mestih: Celje, Miklošičeva 5, tel. (063) 24-211, 26-133 Velenje, Šaleška 18, tel. (063) 853-267 Maribor, Grajska 7, tel (062) 212-654 Trbovlje, Savinjska 36, tel. (061) 21-463 Slovenj Gradec, Glavni trg 51, tel. (0602) 41-461 Ravne, Dobja vas, tel. (0602) 22-352 obzornik NE GREMO NA MORJE 19. JULIJ 1990 - STRAN 13 POČITNICE POVSEM DRUGAČNE Balon in kup reči na Rogli Gnom je škrat, ki v zemlji skri- va ogromen zaklad, in škratje so čisto prijazni možički, če le zna- mo z njimi prav ravnati. Takšni škratje, gnomi, so tudi naši otro- ci. V sebi skrivajo nešteto zakla- dov, ki jih starejši velikokrat ne znamo odkriti, jih iz njih izva- biti. Za pustolovsko pot takšnega iskanja se je lani odločila skupina ljubiteljev otrok in strokovnjakov, kije ustanovila organizacijo z ime- nom Gnomi šport, s sedežem v Ljubljani. Med drugim so orga- nizatorji otroških počitniških ko- lonij in prav takšno smo odkrili na Rogli, kjer vsakih deset dni veselo počitnikuje skupina okoli trideset otrok z vseh vetrov Slovenije. Or- ganizacija Gnomi šport se je na- mreč povezala z zreškim Unior- jem, ki ima s številnimi športno- rekrativnimi objekti otrokom za- res kaj ponuditi. In kaj počno otroci v počitni- škem kampu Rogla 1990? Igrajo tenis ali se ga učijo, na programu so vse vrste iger z žogo, plavajo, planinarijo, učijo se jahanja, igrajo namizni tenis, učijo se tujih jezi- kov po lastni izbiri, sami si lahko izberejo inštrument, ki se ga želijo učiti, plešejo, ustvarjajo velike umetnine v glini in se ukvarjajo z lutkarstvom. Seveda smo kaj iz- pustih, saj je življenje otrok na Ro- gli spontano, vse je podrejeno nji- hovim željam, zlasti želji po ustvarjanju, ki nudi pravo pašo za burjenje domišljije. Vselej in v vsakem trenutku pa so otrokom v pomoč strokovnjaki Gnomi športa: profesorji telesne vzgoje, psihologi, profesorji tujih jezikov, glasbeniki, akademski slikaiji, lutkarji, plesni učitelji in še števil- ne vzgojiteljice, ki znajo pregnati domotožje, če se to slučajno pri- krade v ta svet čudovitih dogo- divščin. Eni takšnih smo bih priče minu- li četrtek, ko se j^ visoko v zraku pozibaval največji balon, kar jih je otroški svet kdaj videl. In v ta ba- lon, v njegovo košarico, so vstopa- li otroci; posamično, po trije, sku- paj s »pilotom« Milanom. In če je imel kateri od otrok pred poletom z balonom strah pred višino, ga je iskrivi škrat gnomi gotovo pre- gnal za vselej. Poslovili smo se od enaintride- setih srečnih otrok na Rogh. Dvaj- setega julija bo v počitniški kamp prišlo novih trideset otrok, avgu- sta bosta spet dve desetdnevni iz- meni, ki bosta spoprijateljili slo- vensko mladež. Ce pa bi se tudi vaš otrok rad srečal s škratom, ki mu ga ni para, naj se po telefonu obrne na Roglo, na številko 751- 322, najbolje v večernih urah. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER imezad EXP0RT-IMP0RT S POLNOKRVNIMI ANGLEŽI PO GOZDNIH POTEH ZREŠKEGA POHORJA Turno lahanie Jahaige postaja tudi pri nas vse bolj mikavna oblika športne in rekreativne dejavnosti, ki omogoča ubrano sožitje človeka s plemenito živaljo, kot je konj in z neokrnjeno naravo. Še posebej to velja za takoimenovano turno jahanje. S to dejavnostjo se od lanskega septembra ukvarja Vid Jurič, last- nik konjev, ki jih je mogoče najeti pri Uniorjevi planinski koči na Pe- sku ah jih odpeljati iz hleva na Klopnem vrhu. Za turistino oziro- ma turno jahanje ima na voljo dva- najst mladih konj, polnokrvnih, angleške pasme, dva pa sta hlad- nokrvna, mirnejše narave, name- njena otrokom. Vseh štirinajst ko- njev je v teh dneh polno zaposle- nih, saj je zanimanje za jahanje v naravi veliko tako med domači- mi kot tujimi gosti. Izpred planinskega doma na Pe- sku krene vsako polno uro na ja- halni pohod večja ah manjša sku- pina gostov oziroma izletnikov, za njihovo varnost pa skrbi vodič - če je potrebno, odvisno pač od jahalne izkušenosti posameznika. Konja je mogoče najeti tudi za ves dan, seveda pa je v tem primeru treba seči globlje v denarnico. Ura ježe stane 90 dinarjev. V ponudbi je tudi šola jahanja za otroke in odrasle, desetdnevni dveurni do- poldanski tečaji, ki so vabljivi zla- sti za^idružine, ki se odločijo del poletnega oddiha preživeti na Ro- gli oziroma na Pesku. Ljubitelji jahanja v naravi imajo na izbiro troje različno dolgih gozdnih poti: enourno od Peska mimo Mašin žage do hotela Rogla in nazaj, poldrugo uro do dve uri je dolga ježa od Peska do Klopne- ga vrha in nazaj (ali v obratni sme- ri), najdaljša pa je tura od Peska mimo hotela Rogla do Lovrenških jezer in nazaj do Peska. V planin- skem domu na Pesku na višini 1382 metrov se je mogoče okrep- čati z dobrotami iz kuhinje, na vo- ljo pa so tudi prenočišča. MARJELA AGREZ Foto: EDO EINSPIELER Dejan Vivod, vodič in učitelj ja- hanja: »Za varnost smo dobro po- skrbeli tako da do kakšne težje poškodbe do zdaj še ni prišlo.« ^ijbolj uživajo otroci, za katere imajo pripravljene bolj ubogljive in '^'rjeae konjičke. Sn ^^.^^om na enourno turo. Drugi z desne je mladi Hajdukovec Robert Vladislavič, ki je prav ta dan "la. dan. Zgovorni Dalmatinec je »gorsko« klimo komentiral: »Teško se diše, a »bronhija« ovdje ■ ^a samo pepermint« 14. STRAN - 19. JULIJ 1990 NE GREMO NA MORJE OBZORNIK N' TURISTIČNI RIBOLOV NA CELJSKEM OBMOČJU Kie in kako lahko ribarimo Na Celjskem je več kot tri tisoč organiziranih športnih ribičev, veliko pa je tudi turistov-ribičev, tako domačih kakor ti^ih, ki se zanimajo za reke in jezera na celjskem območju. Ribolovna sezona je letos že na višku, marsikateri ribič se je že nekoliko naveličal svojega revir- ja, oziroma bi si kot ribič rad ogledal še druge revirje in poiz- kusil ribiško srečo. Zato tokrat objavljamo podatke o možnosti ribolova na območju vseh deve- tih ribiških družin na Celjskem. Naš prispevek, v katerem so na- vedeni kraji, kjer je mogoče kupiti ribolovne dnevne dovolilnice, ce- ne ribolovnic in možnosti ribolo- va, naj bi še doprinesel k razvija- nju turističnega ribolova in naj bi ribičem odprl nove ribolovne re- virje in nove užitke. RD Celje Ribiška družina Celje ima orga- niziran športni ribolov na dnevne dovolilnice le na Smartinskem je- zeru. Lovi se lahko ob celotnem jezeru, razen v drstiščih, ki pa so posebej označena z opozorilnimi tablami. V jezeru so ciprinidi, za katere ribolovna dovolilnica stane 80 dinarjev, dovoljeno pa je uloviti enega amurja ali dva krapa ali 2 kg ribjega drobiža (zelenka, rdeče- oka, rdečepierka, androga, črno- okai Dnevna ribolovna dovolilni- ca za roparice stane 110 dinarjev, dovoljeno pa je uloviti enega soma ali enega smuča ali eno ščuko. Za lov roparic je dovoljena kot vaba tudi mrtva riba. Dnevne ribolovne dovolilnice lahko kupite v ribiški koči na po- lotoku Brezova ob Smartinskem jezeru, Darinki Božič, Runtule 8, Emiliji Razgoršek, Brezova 44 a, pri pregradi jezera v bifeju Raj, v bifeju Irene Jamnišek, Šmarjeta 27 iri v pisarni Ribiške družine Ce- lje, Čopova 18. RD Laško Ribiška družina Laško ima do- voljen turistični ribolov v Savinji od podvoza železnica-cesta v Tre- maijah do cestnega mostu v Zida- nem mostu, v Gračnici in v ribni- kih na Marofu. V Savinji je dovoljeno uloviti štiri ribe, od tega je lahko en krap. V ribnikih na Marofu pa so pretež- no krapi, podusti, kleni in babu- ške. Dnevna ribolovna dovolilnica za Savinjo kakor tudi za ribnike stane 100 dinarjev. V Gračnici pa je dovoljeno ulo- viti tri lipane ali tri postrvi. Ribo- lov je dovoljen le na umetno muho in blestivko od št. 3 navzgor, pri kateri morajo biti stisnjene vse tri zalusti. Ribolovnica stane 160 di- narjev. Prodorna mesta dnevnih ribo- lovnic so: Recepcija Zdravihšča in hotela Hum Laško, gostilna Lovec v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, gostilna Ana Krivec v Zidanem mostu, Franc Lubej, Veliko Šiije 84 in Maks Vrhovšek, Mrzlo polje 6, Jurklošter. RD Ljubno Družina upravlja s Savinjo od Izvira do jezu v Grušovljah, ki je razdeljena v tri ribolovne revirje, kateri so označeni na ribolovni do- volilnici. To je čisti salmonidni re- vir, kjer se lahko lovi samo z umet- no muho. V 1. in 2. reviiju se lahko ulovi enega lipana in dve postrvi, oziroma tri postrvi, v 3. revi^u pa dva lipana in eno postrv, oziroma tri postrvi. Dnevna ribolovnica stane za tu- rista, člana ribiške družine 150 di- narjev, za nečlana pa 200 dinarjev. Nabavite pa jo lahko v Ljubnem v gostilni Ledenica in v Lučah v bifeju Brežnik. RD Mozirje Turistični ribolov v vodah Ribi- ške družine Mozirje je dovoljen v Savinji in Dreti, ob sobotah in nedeljah pa tudi v ribniku v Sa- vinjskem gaju. V Savinji in Dreti je na dan do- voljeno uloviti tri postrvi ali tri lipane. Lovi se lahko samo z umet- no muho. Dnevno ribolovno dovo- lilnico lahko kupite v Turist biro Savinja v Moziiju, v gostilni Ivan Fricl pri Gornjem gradu in v go- stilni Ivice Arhč v Nazarjah. 200 dinarjev bodo zanjo plačali člani ribiških družin, nečlani pa 300 di- narjev. Za ribolov v ribniku v Savinj- skem gaju pa kupite ribolovnico v ribiškem domu ob ribniku. Ri- bolovna dovolilnica stane 120 di- narjev, ulovite pa lahko dva krapa ali dve podusti ah enega soma ali eno ščuko. RD Paka Ribiška družina Paka ima dovo- ljen turistični ribolov le v Druž- mirskem jezeru. Dnevne ribolov- ne dovolilnice prodajajo za ropari- ce po 70 dinarjev, za ciprinide pa po 50 dinarjev le v ribiški koči RD Pake vsak dan popoldne razen po- nedeljka, v soboto in nedeljo pa tudi dopoldne. Dnevno dovolilni- co pa si lahko ribiči kupijo tudi za en dan naprej. V Družmirskem jezeru je dovo- ljeno uloviti ehaka krapa ah tri li- nje ali tri ploščice ali tri klene. Če boste lovili roparice pa lahko ulo- vite eno ščuko ah enega smuča. RD Sotla Ribiška družina Sotla iz Podče- trtka ima organiziran turistični ri- bolov v Sotli in v ribnikih v Šmar- ju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Kozjem. V vseh ribolovnih vodah se lahko lovi le na eno palico in en trnek. Nočni ribolov je vsepovsod prepo- vedan, kakor tudi uporaba kostne- ga črva in krvi ter žive ribe za vabo. V Sotli se lahko ulovi pet cipri- nidov ah eno roparico. V ribnikih pa dva krapa ah pet kilogramov ribjega drobiža. Dnevna ribolovni- ca za Sotlo stane 60 dinarjev, za ribnike pa 100 dinarjev. Kupite jih lahko v hotelu Atomske Toplice, Bifeju Betlehem v Rogaški Slati- ni, glavni recepciji Zdravilišča Ro- gaška Slatina, v gostilni Pri treh ribnikih v Rogaški Slatini, gostilni Pri ribniku v Kozjem in Jožetu Artnaku v Šmarju pri Jelšah. RD Šempeter Ribiška družina Šempeter je največja na celjskem območju. Turistični ribolov je dovoljen v Braslovškem jezeru, ribniku v Presarjah in reki Bolski. Cena enodnevne dovolilnice je 85 dinarjev, pri vračilu dovolilnice vam vrnejo 5 dinarjev. V Braslov- škem jezeru in v ribniku Presarje lahko ulovite na eno dovolilnico dva krapa ah tri poduste ali enega soma ah 1 kg ribjega drobiža. V re- ki Bolski pa tri komade postrvi ah lipana ali podusti ali mrene ali klena. Dnevne ribolovne dovolilnice lahko kupite pri Acotu, Plevčku, »Gostišče ob Savinji« Šempeter, Ani Dolšak, Podvrh 90, Braslovče in v domu ribičev v Presarjah v ča- su obratovanja. RD Velenje Dovoljeno je loviti v Paki, Velenj- skem jezeru, jezeru Škale in jezeru Pesje. V Paki lahko na dan ulovite dve postrvi in enega lipana ali tri postrvi. Na jezeru, če lovite ropari- ce, eno ščuko ali soma ali smuča. Če pa lovite ciprinide lahko ulovi- te enega krapa ali enega amurja ah 1 kg ribjega drobiža. Dnevna ribolovna dovolilnica za Pako stane 100 dinarjev, za ribiče- turiste, ki nimajo izpita za šport- nega ribiča, pa je potrebno sprem- stvo, za katerega se doplača 20 di- narjev. Za ribolov na jezerih stane dovolilnica 80 dinarjev za roparice in 70 dinarjev za ciprinide. Za Pa- ko, Velenjsko jezero in jeze^ ■ le lahko kupite dovolilni^^š^ mu ribičev ob Škalskem je? jezero Pesje pa v restavra^^l zero. 'Ji \ RD Voglajna Turistični ribolov je v Shvniškem jezeru in v VoS'" V jezeru je dovoljeno ulovip krapa ah dva hnja ali štiri ni^ ah 50 kom. ribjega drobiža vite roparice pa eno ščuko ali ga soma ah enega smuča. V Vn2 ni pa štiri podusti ah štiri klen štiri mrene ali eno ščuko ali ^ smuča. ^ Ribiška družina VoglajnTi^ po urejen dom na Tratni. sj' gozdni jasi neposredno ob W Dom ima bife, kuhinjo, 3oo^ njih in notranjih sedežev, sknl! ska in individualna kurišča i v^ pritiklinami za organizirane ^ ke, na voljo pa sta tudi dve štS steljni sobi za letovanje. Dom J goča čolnarjenje, jadranje na ^ rusko kegljišče, igre z žogo mizni tenis. Za organizirane skupine (po, ki) sprejemajo pisne rezervacijt, naslov^ »Ribiška družina što 63220 Štore« oziroma naročila, telefonu na številko 27-411 ali 411 interna 460 najmanj en tt^ pred načrtovanim obiskom. Dnevne ribolovnice lahkoti te v glavni vratarnici Žele^ Store, v gostilni Mulej-Gologri Prožinska vas. Pri mostu, Šenfi pri Celju, Hvaleč, Nova vas inU jak. Gorica pri Šlivnici, pri Vi Kokošar, Gorica pri Slivnici,? vlu Menhardu, Rakitovec, Ka Artičeku, Drobinsko in v ribiški domu na Tratni. FRANJO BOGA JEZERA NA CELJSKEM Dobro in slabo o V Smartinskem lezeru Pet kilometrov iz Celja proti Šmartnemu v Rožni dolini je Šmartinsko jezero, kjer se ustavi največ ribičev. Na jezerskem po- lotoku imajo svojo kočo, ki jo upravlja Ribiška družina iz Celja. Oskrbnica koče Marija Kopriv- nik pravi, da jo obišče dnevno pri- bližno 30 ribičev. Na obrežje Šmartinskega jezera prihaja veli- ko domačinov, nekco pa je tudi tujih ribičev, ki iščejo ribiško sre- čo. Letos so imeli na obisku dva tujca in eden od njiju je imel ne- verjetno srečo pri ulovu. Na suho je potegnil pet kilogramov težko ščuko, a jo je takoj zatem vrgel nazaj v jezero. Marija Koprivnik pripoveduje, da je to značilno zla- sti za avstrijske ribiče, ki lovijo zgolj zaradi užitka in ne zato, ker bi si z ulovom »ribe velikanke« priskrbeli kosilo ali veljavo v očeh drugih ribičev. In to je potem res- nično pravi športni ribolov. Tudi ribiče iz drugih krajev Slovenije pripelje pot do Šmartinskega jeze- ra, saj so ribiške karte tu cenejše kot drugod. Malo je takšnih, ki jim uspe potegniti ribo iz vode, ne da bi kupih ribolovnico, kajti ob jeze- ru se nenehno sprehajajo nadzor- niki in preverjajo karte, pa tudi število ulovljenih rib ne sme pre- segati predpisov ribiškega zakoni- ka. Za morebitne prekršitve velja mandatna kazen v višini zneska treh dnevnih ribolovnic, v težjih primerih kršitve pa sledi obisk pri sodniku za prekrške. Užitek za kopalce Kljub opozorilnim tablam, da je kopanje v jezeru prepovedano, je veliko »pogumnežev«, ki ravno za- radi prepovedi še z večjim užit- kom skočijo v vodo. Vedo namreč. da jih nihče, razen morda oskrbni- ce ribiške koče, ne bo preganjal, saj jih že leta na prepoved opozar- jajo samo »mrtvi« napisi na ta- blah. Zaenkrat pa ni v veljavi no- bena kazen, ki bi udarila po žepu tistega, ki izziva lastno usodo, saj je kopanje v jezeru zaradi mulja izredno nevarno. Če namakanje v jezerski vodi ni dovoljeno, pa je zagotovo dovoljeno sončenje na obah ob jezeru. Sončijo se zlasti ženske in naleteh smo tudi na takšne, ki so si poiskale mirne in bolj zakotne kotičke ter odvrgle zgornje dele kopalk. Beda za goste In kaj lahko poleg ribiških^ kov, kopanja na črno in so" Šmartinsko jezero ponudi ®^ valcu? Razen lepe in prije^S lice ter narave zelo malo-. ^^ zarasle trim steze ah dok^ jena jezerska obrežja? /^-gj^ pa, če si boste zaželeh vozrt ^jj! nom ah surfom po jezeru, plovilo morali poskrbeti k^jgM kajti povedah so nam, ■'^o;^ Šmartinskem jezeru« neo^^ SANDRA Marjan Zupane, letošnji ribiški car celjskih ribičev, kije na tek^"^ nju v Šmartinskem jezeru ulovi! krapa težkega 6,70 kilogram^ obzornik NE GREMO NA MORJE 19. JULIJ 1990 - STRAN 15 KMETIJE - PREMALO JIH POZNAMO Zdrava domača hrana in oddih v prejšnji počitniški prilogi predstavili z osnovnimi po- si^Jj zgornjesavinjske in pohor- Ip turistične kmetije, v tej šte- iki pa nadaljujemo s kmetija- ■ iz celjske, velenjske in šmar- fe občine. Vse po vrsti se uk- Hajo z izletniškim turizmom, /en obeh šmarskih kmetij pa J ponujajo tudi prenočišča. iv-ornikovi v Paški vasi in Ve- ^ v Rimskih Toplicah se i turizmom ne ukvarjajo več. Nad Celjem, ob cesti na Sveti- je turistična kmetija Marije Sonak, ki sprejema izletnike in " nudi prenočišča s hrano ali brez nje. Hoijakovi gospodinji se največ ukvarjata s pripravlja- njem gostij. Na sicer turistično razvitem Kozjanskem sta v bli- žini Atomskih toplic le dve (iz- ključno izletniški) turistični kmetiji: Gubenškova v slikovi- tem Virštanju, domovini znane- ga vina, ter Jakopinova v Olim- ju. Gubenškovi razmišlj^o, da bi ponudbo razširili s turistični- mi^ posteljami. Če ne greste na morje - spoz- najte vsaj svojo deželo. Turistič- ne kmetije, na katerih se ohra- nja starožitnost lepe dežele, so za to mikavna možnost, ne na- zadnje pa tudi ena cenejših. BRANE JERANKO Foto: LJUBO KORBER LEGENDA: IT - izletniški turizem, PP - polni penzion, POL - polpenzion, PZ - prenočišče z zajtrkom TURISTI PREPUŠČENI IZNAJDLJIVOSTI Prospektov oa ni V Celju imamo osem turistič- nih agencij, ki se ukvarjajo pred- vsem z organizacijo potovanj po domovini in tujini, turistom, željnim ogleda znamenitosti Ce- lja in okolice, pa lahko ponudijo bore malo. O Celju in njegovi okohci obsta- jata dva turistična prospekta a ju ne tiskajo več. Agencije valijo krivdo na turistično društvo, le-to pa se pritožujejo zaradi denarja. Denar za tiskanje turističnih pro- spektov dobijo predvsem iz turi- stične takse. Tej je zaradi lansko- letne inflacije upadla vrednost, re- valorizirali je pa niso. Tako bodo izgubo nadoknadili šele naslednje leto. Turistično društvo ima na zalogi še nekaj takšnih prospektov v tu- rističnih poslovalnicah pa jih sko- raj ni moč dobiti. V Montenegro- turistu in DAS-vi takšnih prospek- tov sploh nimajo, v Izletniku in Slovenijaturistu jih dobijo menda le tuji turisti, ostaneta samo še Kompas in Emona globtur, kjer lahko dobiš turistične prospekte brez večjih težav. Turistično društvo Celje name- rava v prihodnje izdati nov turi- stični prospekt o Celju in okohci, video kaseto, turistično karto ter smerokaze, s katerimi bi opozorih goste na turistične zanimivosti. Zdaj je spet vse odvisno od denar- ja. Tiskanje prospektov n^ bi fi- nancirale tudi gostinske organiza- cije, del denarja pa naj bi dobili tudi iz občinskega proračuna. KS, BR Foto: EDO EINSPIELER Nekateri pa taborijo ... f^očitnice preživljajo šolarji in dijaki vsak po svoje, nekateri gredo ^oije, drugi v kolonije, nekateri na potovanja, nekaj pa je takih, ^^oje počitniške dni preživljajo pod platnenimi strehami. jih^^^ temi so taborniki Odreda iz zelenih Dobrovelj iz Letuša, ki oHi mentorica Mateja Brinovec. Letos so se že drugo leto 'Očili za taborjenje, ki so ga organizirali sami. Taborilo jih je 22, 'i Pa so nedaleč od Letuša pod dobrovljami. V času taborenja so Poznavali taborniške veščine, red, ki mora biti v taboru, in drugo. ^^ sUki: medvedki in čebehce z mentorico Matejo Brinovec. T.TAVČAR 16. STRAN - 19. JULIJ 1990 NE GREMO NA MOR)E POČITNICE PO LOVSKO Dobra puška, oster pogled in globok žep Počitnice so čas, ko si človek že- li stran od hrupnih mest in prena- trpanih urnikov. Marsikdo ceni neokrnjeno naravo, kjer najde mir in harmonijo. Tako varno zaveUe ponujajo slovenski gozdovi. Ce vas poleg gozdov privablja še lov, je pravi naslov najbližje lovsko društvo, saj so gozdovi polni naj- različnjše divjadi, lovska društva pa organizirajo lov tako za doma- če kot tudi tuje turiste. V celjski regiji, ki se razteza od Solčave do Bistrice ob Soth, ima- mo kar 47 lovskih društev. Vanje je vključenih približno tisoč lovcev, sem pa prihaja lovit še vrsta že kar stalnih gostov. Za odstrel je name- njena petina divjadi. Če kakšen gost odpove, ga običajno zamenja sorodnik ali znanec. Če hočete loviti, je najbolje, da to sporočite dan aU dva prej, preden se odpravite na lov. To lahko stori- te na Zvezi lovskih družin, ki ima svoj sedež na Tomšičevem trgu 12, ali pa pokhčete po telefonu 24-956, saj vam morajo določiti lovca, ki vas bo spremljal, in poiskati prime- ren teren, ki bo ustrezal vašim že- ljam in sposobnostim. Cene lova so enake po vsej Sloveniji. En lovni dan stane 560 dina^ev, trofeje pa se še posebej točkujejo. Čim lepšo tro- fejo boste ulovih, več točk boste dobili in več boste morali plačati. Za povprečno trofejo boste od- šteli 14 tisočakov. Povpraševanje po tej vrsti lova je kar precejšnje. Sed^ je lovna doba za srnjake, av- gusta se prične lov na gamse in muflone, nato na divje prašiče, je- seni pa se odpre sezona lova na race. Če imate torej dovolj cekinov in če si želite streljati, se obrnite na Zvezo lovskih družin. Pa dober lov vam želimo! TINA BLAZINŠEK Foto: L.KORBER 45 let naše poti v svet LEDENA LEPOTICA Snežna jama na Raduhi člani jamarskega kluba Črni ga- leb iz Prebolda so za ogled uredih Snežno jamo na Raduhi. Domačini pripovedujejo, da so za jamo vedeh že pastirji, ki pa si vanjo zaradi vra- ževerja in strahu niso upah vstopi- ti. Preboldski jamaiji so jamo od- krili leta 1981, letos pa so jo do- končno zaščitili in jo uredili v turi- stične namene. Jama je s stranskima rovoma vred dolga približno 1300 metrov, za ogled pa je najbolj primernih pr- vih 700 metrov. Je najvišje ležeča visokogorska kraška jama, njena zanimivost pa je tudi v tem, da se ne razprostira v notranjost Raduhe, ampak leži na njenem pobočju. Jamarji so želeh ohraniti jamo čim bolj nedotaknjeno in nespre- menjeno, da bi se tudi obiskovalci počutili kot raziskovalci podzem- nega sveta. Na začetku jame si je možno ogledati ledeno dvorano z ledenimi kapniki, pot naprej pa vodi mimo posameznih skupin kapnikov in manjših jezerc. Kaj kapniki predstavljajo, povedo že njihova imena: Veliki steber. Snež- ni gozd. Grad... V jami so odkrih okostje 20-letne jamske medvedke, ki je živela pred približno 20 tisoč leti. Temperature v jami so nizke, vendar jamaiji trdijo, da se ni po- trebno pretirano obleči, saj se med hojo obiskovalci razgrejejbj j a temperatura je v Ledenil okrog O stopinj Celzija, nap so namerili v »jedilnici«, kj( že živo srebro tudi 4 stopil ja. Jamarji posebej opozar potrebno hoditi po oznai teh in se čim manj dotika kov ter mehkih delov. Ogled jame je poleti m( dan med 9. in 17. uro, orj obiski pa bodo ob 12. in Seveda v jamo ni možno " ča, ki bo čakal obiskovali na Loki pod Raduho. Ogl« traja približno 3 ure, v »je pa postrežejo s šilcem dot Za obisk jame se lahko p^ govorite pri jamarjih v Pi (telefon 723-211) ah v turistt dajalni Bazar v Lučah (844J Za radovedneže naj izd* vodi pot v jamo po ledei^. cah, ki so vsekane v zalead bočje. Potem se je potrebo skloniti, narediti nekaj ^ ko se vzravnaš, se pred ociH že čudovita ledena dvoran* nim kapnikom. URŠKA Kj' Foto: EDO ElNSl^ TOMAŽ ŠKO? NE GREMO NA MORJE 19. JUUJ 1990 - STRAN 17 še drugače S kajakom po bistri Savinji b-iakom je izziv za vse, IJ Sživeli naravo v vsej F i vožnjo med brzicami, r^g prijetno utrujenost k veslanju in brezskr- v veseli družbi. 'v,čtvo je popolnoma pre- ^ na Savinji, ki je sicer Sitevna, ni pa nevarna, iL^lnoma nov občutek,« ?Juijevec. Edi je lastnik J^ce kajakov in vse po- lome Šport center Prod- blizu Ljubnega ob pri nas si lahko izposodite ino, ki jo pri k^akaštvu ^te poskrbimo tudi za uči- Imaga pri prvih vesljajih ^ do bolj zahtevnih spu- Opremo sestavljajo kajak, vesla, posebna obleka, čevlji, čelada, re- šilni jopič in krovnice. Letos bo na voljo 30 kajakov s popolno opremo. Prijavite se lahko tudi na teden- ske ah vikend tečaje, kajakaške iz- lete (teden na reki Tari, slovenskih, koroških ah italijanskih rekah) ali posebne tečaje. Nudijo tudi vikend tečaje varovanja na vodi, individu- alne tečaje in ure. V Šport centru pravijo, da je za popolne začetnike potrebno le to, da znajo plavati in da so starejši kot 8 let. Vse potreb- ne informacije dobite v Juvanju ah po telefonu 840-071. Naslednji četrtek bodo pripravili prireditev Razgibajmo življenje. Takrat se boste lahko tudi brez- plačno popeljah po Savinji. URŠKA KOLENC ko sonce pogreje zares... Nekai čisto 1 vsakdanjega Ste med tistimi, ki so se letos od- ločili, da ne bodo videli morja in tudi morje ne njih? Niste edini, to gotovo že veste, zato nikar ne imej- te slabe vesti, če vam uspešnost ali neuspešnost letošnje turistične se- zone, pa morebitno cvetenje, pa ce- ne z okusom pelina, sploh niso glavna skrb! Kar nekaj vas je, ki boste letošnje poletje preživeli bolj ali manj delovno, kot ponavadi, v domačem okolju, nič posebnega torej. Lahko pa si čisto običcone dni v službi, v mestu, učinkovito pope- strite s skrbno in okusno izbrano poletno garderobo. Ja, govorim o mestni klasiki, namenjeni vsem letnicam in vsem postavam, posebej tistim, ki s svojim oblačenjem ne želijo preveč izstopati ah celo šokira- ti okolice. S klasičnim načinom oblačenja ne morete nikdar zgrešiti, so govorile že naše babice. In prav so imele, vendar so pozabile dodati, da je kla- sično brezhibno samo, če je »pravo«, torej angleško. Ne smemo zapostavi- ti ostahh dežel, a tisto enostavno, udobno modo so vendarle prvi ustvarih Angleži. Seveda pa vas zdajle ne pošiljam v Anglijo, da bi si nabavili lepo klasično garderobo. Še posebno, ker se je v zadnjem času pojem klasike močno razširil, tako da lahko danes prištevamo med kla- sična oblačila tudi hlačni kostim in športno ukrojen blazer. Takšne gar- derobe pa je ta hip tudi v naših trgo- vinah resnično dovolj o. Za nakup si vzemite le nekoliko več časa, da bo izbor res pravilen, morda pa vas pri tem lahko prav majčkeno nevsiljivo usmerim. Kra- ljica ženske garderobe - obleka je seveda najbolj priljubljeno, to polet- je pa še posebej modno oblačilo. Ve- hko smo že govorili o tem, da so letos moderni vehki in m^hni cvet- lični vzorci, pa pike in črte, zato le še beseda, dve o krojih. Ležerni so, lah- ko padajoči, bogato nabrani, krila so lahko položena v gube. Zelo elegant- ne boste v beli barvi, ki je letos hit barva poletja. Črno-bela kombinaci- ja v Chanel stilu je tako klasična kombinacija, da jo lahko nosite prav ob vseh priložnostih. Ker pa nam vreme tudi to poletje včasih ponaga- ja, moramo računati z njegovo mu- havostjo in se pripraviti tudi na kak- šen nenaden padec temperature. Za takšne priložnosti so seveda kot na- ročeni sukr;jiči in jope do pasu, ki jim lahko rokave poljubno zaviha- mo. Takšen model bo zelo dobrodo- šel tudi v prvih jesenskih dneh! VLASTA CAH-ŽEROVNIK Kozmetični nasvet (ako naj se ženska neguje po petdesetem življenju ženske je ,7® "vljenje rada in ga In to se pozna tudi Ij- na obrazu, drži, na dvajsetih ima dekle ji je dala narava, C" ali pri šestdesetih »blil? kot si ga je k.v Gube na obra- Hiei.7' ki jih je vsaka žen- ali pretrpela, zato '"Usm u ® sramujte. Z ve- * ruh sprejmite vsa- itki?!! po petdesetih 'C.. s kozmetičar- sejjar iz Ljubljane. ob rojstvu in z leti. Koža, '^■^bp^^ počasi spreminja- NtiP sčasoma po- SseK^^ada koža je nape- OK. ^ veliko vode, ceh- >cio t^Jjajo. Z leti koža % g ^olagenska vlakna Jedst^-Primemimi kozme- ^^odp • ° upočasnimo ^ ^^^gubanje. Zatoje napačno mnenje, da lahko vse živ- ljenje uporabljamo iste kreme. V razhčnih starostih ima koža raz- hčne potrebe. Zato v starosti ni po- trebno uporabljati več kozmetike, ampak si pomagamo z drugačno kot v mladosti. V meni postane tudi prej mastna koža suha ali vsaj nekoliko manj mastna. Krema mora biti torej za nego dosti bolj mastna kot za mlado kožo, vsekakor pa mora biti kar se da vlažilna. NeO pametneje je vpraša- ti izkušeno prodajalko v drogeriji ali lekarni, kaj svetuje. Pri tem sploh ni res, da so najprimernejše kreme tudi ne^dražje, saj niso nare- jene iz najdražjih surovin. Ker je starejša koža bolj občutljiva in bolj nagnjena k alergijam, morajo biti kreme za starejše narejene iz pre- prostejših, naravnih surovin. Posebno pomembna za žene po petdesetem letu sta čiščenje in ne- ga obraza. Ker se cehce počasneje obnavljžuo, je treba odmrle odstra- njevati, sicer je koža sivkasta. To lahko opravimo sami s čistilnim mlekom in ustrezno gobico, z man- deljnovimi otrobi ah kakim drugim sredstvom, ki ga dobimo v lekarni ah drogeriji. Temeljiteje seveda na- redi to kozmetičarka, vendar je red- na dnevna in tedenska nega doma učinkovitejša kot obisk v kozmetič- nem salonu vsakih nekaj mesecev. Koristenje losion za osvežitev kože, vendar mora biti blag in brez alko- hola. Poleg tega potrebujemo mast- no hranilno kremo za noč in vlažil- no za dan. Pri vsakdanji negi ne smemo po- zabiti na nego rok in vratu. Nesmi- selno se je bojevati proti rjavim pe- gam, ki se z leti pokažejo na rokah, ker bi bil boj neuspešen. Računati moramo na to, da se starejša koža počasneje obnavlja in jo je treba za- to bolj kakor mlado varovati pred škodljivimi vphvi vetra, mraza, pralnih in pomivalnih sredstev. Isto velja za kožo na vratu. Neko- liko je nagubana, malce povešena, ni pa potrebno, da bi bila zmečkana in sivkasta. Torej jo moramo nego- vati obenem z obrazom in ne tiščati brade ob vrat, ker to lahko naredi dvojni podbradek tudi ženski, ki je vitka in nima odvečne maščobe. Koži na telesu vs£U po temeljitejši kopeli, če že ne vsak dan, privošči- mo masažo z mlekom za telo. Ne bo le mehkejša, voljnejša in lepša, tudi srbela ne bo, kar se pri suhi koži rado dogcua. O dekorativni kozmetiki za žen- ske po petdesetem letu starosti pa več v naši naslednji prilogi. ZDENKA STOP AR Brez skrbi nad hrenovke širijo se govorice, da so hre- novke nevarne za otroke in da lahko zelo hitro pride do za- strupitev. Ali je to res? Andrej Planinšek, direktor Zavoda za socialno medicino in higieno, ter Bojan Koželj, vodja oddel- ka za osnovno diagnostiko na Zavodu za veterinarstvo in ži- vinorejo, pravita, da ni. Hrenovke so poltrajne kloba- se, izdelane iz mletega mesa, in imžyo zelo kratek rok treganja, zato je treba z njimi pravilno ravnati. Hrenovke je potrebno hraniti na takšnih temperatu- rah, da se organizmi ne razmno- žujejo, nzObolje v hladilniku pri štirih stopinjah Celzija. Pri ne- pravilnem hranjenju na previso- ki temperaturi pride do hitrega razmnoževanja mikroorganiz- mov, kar lahko škodljivo vpliva na zdravje ljudi, ki uživajo takš- ne hrenovke. Kar se tiče kemič- ne kakovosti hrenovk, ki jo kon- trolira Zavod za socialno medi- cino in higieno, večjih težav ni. V Zavodu za veterinarstvo in ži- vinorejo pa opravljajo kontrolo klobas, preden gredo v prodajo, kasneje pa tudi v trgovinah. Hrenovke niso nevarne za otro- ke, če so pravilno hranjene. So tudi toplotno obdelane in jih je potrebno samo pregreti, zato jih nikar ne kuhajte, sicer bodo po- čile. In še nasvet - ne kupujte izsušenih ali nagubanih hre- novk, ki niso lepe roza barve. SIMONA BRGLEZ 18. STRAN-19. JULIJ 1990 NE GREMO NA MORJE obzornik KO KUPUJEMO OČALA Ne pozabimo na nos Sončna očala nas ne ščitijo sa- mo pred beleščečim soncem, am- pak so tudi prikupen modni do- datek. Ko pa jih izbiramo, ven- darle ne bomo pazili samo na barvo in obliko očal, ampak bo- mo pozorni tudi na kakovost. Res bomo za bolj kakovostna očala odšteh nekaj več, a oči nam bodo hvaležne, če bomo segli ne- koliko globlje v žep. V Optiki Ir- man v Žalcu, kjer smo tudi posne- h nekaj modelov sončnih očal, smo snašli očala že za 70 dinarjev, boljša, uvožena, pa stanejo od 300 do 550 dinarjev. Cena je pri sončnih očalih kar precej dobra orientacija za njiho- vo kakovost. Dražja očala so obi- čamo tudi bolj kakovostna. Ce hočemo imeti kolikor toliko dobra sončna očala, se bomo odre- kh navadni plastiki. Izbrah bomo steklena očala ah plastična z UVX filtrom. Okvirji naj bodo čim lažji, še posebej, če sicer ne nosimo očal, s^ naš nos v tem primeru ni vajen nositi tega optičnega pripo- močka. Za barvo se bomo najverjetneje odločah po svojem okusu in barvi svojih oblek. Očem najbolj prija sivo-modra barva stekel, dobra je tudi zelena, najmanj prijetna za oči pa rjava. In kaj narekuje letos moda sonč- nih očal? Ljubi poudarjeno zgornjo linijo okvirja, še posebej ji je všeč po- udarek v zlati barvi. O sončnih očalih govorimo predvsem poleti, pozabimo pa, da jih pravzaprav še bolj potrebuje- mo pozimi, še posebej, če je sneg, saj je takrat svetloba za naše oči še mnogo bolj neprijetna. Črna očala v stilu starega Hollywooda bodo všeč predvsem mlajšim generacijam. Na fotografiji je eden od modelov v tem stilu. Okvir je polepšan z drobnimi bleščicami in kamenčki. Rjava barva je letos v modni milosti. Takšne barve so tudi očala na fotografiji. Oblika se poda predvsem k oblačilom v safari stilu. Sivomodra plastika z UVX filtrom in z zlato barvo poudarjen okvir - prijeten za oči in moderno. JUHE Zelenjavna juha Potrebujemo: 10 dag cvetače z hsti vred, 6 dag graha, 5 dag stočjega fižo- la, 5 dag zelene, 8 dag korenja, 4 dag margarine ali olja, 2 dag moke, 11/41 juhe iz koncentrata ali kostne juhe, sol, poper, muškatov orešček, 1 ru- menjak, 1/2 dl kisle smetane, zelen peteršilj. Očiščeno zelenjavo poljubno zre- žemo in jo kuhamo v juhi. Proti kon- cu kuhanja naredimo svetlo prežga- nje iz margarine in moke ter ga zali- jemo z juho. Juho začinimo in v juš- niku legiramo z raztepeno smetano in rumenjakom ter potresemo s se- sekljanim peteršiljem. Po okusu ju- ho lahko okisamo z hmoninim so- kom, belim vinom ali domačim kisom. Mineštra Potrebujemo: 2 dag olja, 3 dag sla- nine, 5 dag čebule, 35 dag poljubne zeleryave (zelje, ohrovt, korenje, ze- lena), 2 stroka česna. 15 dag svežega paradižnika, 11/41 kostne juhe, 3 dag riža, špagetov ah makaronov, sol, rdeče vino, zelen peteršilj, 2dag par- mezana. Na olju popražimo na kocke zreza- no slanino in sesekljano čebulo, pir- mešamo na rezance narezano zele- njavo, olupljen in na kocke narezan paradižnik ter sesekljan česen in du- šimo. Med dušenjem dodamo riž ah testenine in dušimo do mehkega. Nazadnje juho okisamo z vinom, po- tresemo s sesekljanim peteršiljem in naribanim parmezanom. v Štajerska juha iz kislega mleka Potrebujemo: 3 grame kumine, sol, 1/21 vode, 2 dag moke (pšenične ah koruzne), 7 dl kislega mleka s ki- slo smetano, 20 dag kuhanega, olup- Ijenega kromprija, narezanega na kocke, in 1 žlico sesekljanih zelišč (peteršilj, drobnjak, pehtran, koper, bazlika). Vodo, kumino in sol zavremo, do- damo podmet iz kislega mleka in moke. Kuhamo 10 minut, nato pri- mešamo narezan krompir in sesek- ljana zelišča ter po okusu okisamo z domačim kisom. Hladna juha iz zelja Potrebujemo: 20 dag svežega zelja, 5 dag masla ali margarine, 11/2ljube iz koncentrata, sol, poper, mleto ku- mino, 2 dl kisle smetane, 2 rumenja- ka, 1 žhco sesekljanega peteršilja. Zelje, zrezjino na rezance ah krpi- ce, pražimo na maščobi, malo zalije- mo, dušimo do 20 minut in juho zači- nimo. Nazadnje dohjemo še preosta- lo čisto juho in jo legiramo s smeta- no in rumenjaki. Primešamo še se- sekljan peteršilj, juho ohladimo in hladno ponudimo. Na enak način pripravljamo hlad- ne juhe iz razhčne zelenjave. Hladne juhe odlično osvežijo in popestrijo zdravo prehrano. Hladna paradižnikova juha Potrebujemo: 11 olupljenega, sve- žega, v mešalniku zdrobljenega pa- radižnika, sladkor po okusu, 1 žlico nastrganega hrena, 1 žličko vegete, 4 žlice goste kisle smetane, peteršilj po potrebi. Vse sestavine razen smetane in pe- teršilja zmešamo, juho dobro ohladi- mo. Ko jo ponudimo, po vrhu doda- mo žlico smetane in okrasimo z hsti- či peteršilja. Sadno-zelenjavna juha Potrebujemo: 10 dag korenja, 5 dag zelene ali rdeče pese, 5 dag ja- bolk ah breskev, marelic, hrušk, h- monin sok in sladkor po okusu, 5dl mineralne vode ali mleka, 1 dl bele- ga vina, 15 dag sadja, narezanega na kocke, za jušni vložek, nekaj kock ledu. Očiščeno korenje in gomolj zelene ali rdeče pese (vse surovo) naribamo in stresemo v mešalnik. Prilijemo vi- no, limonin sok in sladkor ter zmeša- mo. Nato prilijemo mineralno vodo ali mleko. Mleko se ne sesiri, če ga prej prekuhamo s škrobno moko (11 mleka, 1 dag škrobne moke). V zmiksano juho vložimo na koc- ke narezano sadje in nekaj kock ledu. JOŽICA ŠTRUK POSTOJTE ZA TRENUTBi Zaklad Šempetra Kljub temu, da smo pred leti na odmevni razstavi ZAKLADI JUGOSLOVANSKIH TLEH v Parizu predstavih tudi zaklad Šerap - kip matere božje, izklesane v kamnu pred več kot 650 leti - pa j malo ljudi ogleda to čudovito umetnino. Tehta preko 400 kg, v tel naslednjih dneh pa je v šempetrski cerkvi obkrožena s številnimi Ijenjskimi risbicami, ki so jih narisali najmlajši. Če bi se za obisk cer odločili izven ur cerkvenega obreda, vam priporočamo, da se p hodno najavite v župnijskem uradu. O materi božji iz Šempetra je leta 1936 zapisal v kroniko taki župnik, dr. Jančič: »Dne 24. 8.1936je obiskal našo cerkev umetnostni zgodovinar Dr. stav Hackl iz Donavic na Zgornjem Štajerskem. On išče po ceii raznih držav umetne slike in kipe, ki izvirajo iz davnih stoletij. K omenjeni gospod naletel v naši cerkvi na kameniti kip Marije z Jes kom v stranskem Marijinem oltarju, se ni mogel dovolj načudii izredni umetnini. Izjavil je meni, župniku dr. Jančiču, daje našel vi cerkvi slični pa iz lesa izklesani kip, ki pa po svoji finesi od dalff dosega našega kipa. Izrazil se je, da je naš kip bil z vso gotovi izdelan 1. 1320 in je to na posameznih potezah kipa dokazoval. Reke je: Vi Šempetrani niti ne slutite, kakšno dragoceno umetnino ii v tem kipu Matere božje. Vredna je ta tako umetno izdelana st najmanj 500.000 din. Dr. Hackl je kip natanko fotografiral in f* v posebni knjigi priobčil in popisal. Tukaj bodi omenjeno, dajeb 138cm visok kip skozi stoletja na glavnem oltarju nekdanje Novokli ske dominikanske cerkve v Založah. Novokloštrski posestnik ^ Osterlain je 1826 cerkev podrl, ko je poprej cesar Jožef II. 1787 sama razpustil. Leta 1826je torej prišla Marijina statua iz nekdanje ske cerkve v Novem kloštru sem doli v Št. Peter in se torej že iJ' ozirajo Marijini častilci naše fare na prelepo podobo Marije z Jezu^ EDI MASf ZA PMt DIN DOBRE VOU Tokrat objavljamo drugi kupon za sodelovanje v naši akciji Za pet din dobre volje. 45 srečnežev bomo 11. avgu- sta popeljali na drugi izlet v Logarsko dolino. Današnji kupon in pa tistega, ki je bil objavljen v prejšnji številki, prUepite skupaj na dopisni- co, pripišite svoj naslov in dopisnico pošljite v naše uredništvo. Upoštevali bomo vse dopisnice, ki bodo pri- spele do 27. julija. Udeležen- ce izleta bomo izžrebali na ra- diu Celie 30. julija. Generalni pokrovitelj akcije Za pet din dobre volje jje Ex- port Import Hmezad Žalec. Pokrovitelja drugega izleta sta ŠRC Golovec Celje in Po- potnik Celje, pokrovitelja pr- vega izleta sta bila Kovino- tehna Celje ter Vofra Žalec, pri akciji pa nam pomag^o še: Toper Celje, Aero Celje, trgovina Bum Šentjur, gostil- na Matjaž Polzela in trgovina Papillon Celje. 2. KUPON ZA 5 DIN DOBRE VOLJE popotnik turistično podjetje za mlade po srcU PISMA BRALCEV 19. JULIJ 1990 - STRAN 19 ODMEVI «.cev iSloajeve 2a smo peticijo, ki so P^Jpisali stanovalci Mal- |d P° 2a, ki se nanaša na Qst i5rometa v križišču ^^ omenjeno stolpnico in Goiralni čas Vrtnice. Sta- Jce Malg^eve 2 a po- ^ rt razumemo, kajti zave- V se j® potrebno dejstva, ? e človek, tako posamez- v skupini, bori za iriboljšo življenjsko okolje. Mv zaradi tega z različnimi Javnostmi posega v nara- in jo spreminja v svoj J pri tem pa večkrat po- ?bl)a na negativne učinke ^•oie dejavnosti, ki mu sča- "ma povzročajo težave, na ijtere različno reagira, na bi spremenil in izbolj- fe negativne posledice, de- je na več načinov in izbira ^tne poti. Kakšno pot iz- pa je odvisno tudi od ■,iolice in od tistih, ki pri tjnkretni stvari kaj imajo, ^orkoh že, so se tudi sta- •nalci Malgajeve 2 a odloči- r^a poskušajo nekaj spre- meniti, izboljšati, kar je, se- sda, pravilno. Statični promet je v Celju .^ojevrsten problem, h kate- jmu je potrebno pristopiti n-so resnostjo, pri čemer pa ;ora vsak od pristojnih od- irati svojo vlogo. Takšnih mblemov pred raznimi sta- novanjskimi stavbami je ve- »0. Če, naprimer, vprašamo aiovalca z Zidanškove uli- s, icje je v Celju največji E)blem parkiranja, bo ta govoril, da je to Zidanško- s ulica. Če postavimo isto ^šanje stanovalcu v Ulici i^olovskih žrtev, bo naj- W!i problem zopet tam. V odgovoru nameravamo auzati nekaj statističnih »datkov o ukrepih Postaje alice Celje zoper kršitelje Ktnoprometnih predpisov. Watki so za obdobje prvih *tih mesecev tega leta, pri- aeijani z lanskim prvim pet- Msečjem. ^Lani se je do konca maja -občini Celje pripetilo skup- W 99 prometnih nesreč, le- 80. Lani so se s smrtnim Jtiom končale 4, letos 3. Te- poškodovanih oseb je lani 78, letos 73, nesreč ^^aterialno škodo je bilo la- •" lUetos pa le 5. ^ukrepi si prizadevamo ^ijšati stanje v cestnem f nietu. Tako je bilo lani do *J"camaja opozoijenih 1422 ^anov, letos 1433. Predlo- ' sodniku za prekrške je lani 702, letos 995. Man- kaznovanih je bilo ,^ulem letu oziroma pet- J^^ju 4045, letos 5576, šte- 5 odvzetih vozniških do- pa lani 182 in letos ^'avedenih je le nekaj Pov milice na področju cestnega prometa ^oma zoper kršitelje cest- {'j^etnih predpisov. Gre SffuF^st ukrepov za hujše 25 drugi strani pa HietJ^anjšanje števila pro- Clr Vehk del ak- r^^ Postaje mihce Celje 3a uc prometa je seve- na tiste točke, lajvpA kot črne in kjer je veihujših kršitev in n^j- logrio petnih nezgod. Ana- ^ftio l^u je seveda posle- ^ Hen miličnik ne mo- pojavljati na istem kraju in to ^al so udeleženci da upošte- ■M/jedpise le takrat, ko ^oca, .Jih nekdo nadzira Cim setaodstra- "okuit, Pozabijo na promet- in na predpise. M Sf^J štirikrat mesečno i^P^avlja poostrene "^^^et^ varnostne akcije tu. Gre za skupinsko delo miličnikov na določe- nih točkah, kjer se dosledno ukrepa zoper vse kršitelje cestnoprometnih predpisov. Skupinsko delo je, seveda, veliko bolj učinkovito, zato nameravamo s takšnimi oblikami dela nadaljevati. Tudi pogoste kontrole hitro- sti so v Celju prisotne, naj- bolj pa jih občutijo tisti, ki na eni in isti cesti kar trikrat zapovrstjo naletijo na kon- trolo hitrosti ipd. Napačno parkirana vozila v Celju odva^o že od marca letos. Do 10. julija je bilo od- peljanih 601 napačno parki- ranih vozil, v 165 primerih pa je lastnik takšnega vozila še pred odvozom prihitel na kraj in s tem plačal le polo- vični znesek kazni za tak prekršek. Ti številki torej go- vorita, da ima »p^ek« v Ce- lju vendarle ksg početi. Veh- kokrat občani napak preso- jajo uporabo tega vozila in od njega pričakujejo preveč. Gre namreč za povsem jasno določene pogoje, kdaj sme pooblaščena uradna oseba odrediti odvoz napačno par- kiranega vozila (ZVCP, člen 147, ZTVPC, ki govori v 70., 74. in 75. členu o parkiranju). Vehko bi bilo lahko še po- vedanega v zvezi z odvozi vo- zil, v zvezi z odpiralnim ča- som gostišč ipd. Vendar naj kljub temu zaključimo z mi- slijo, ki naj bo marsikomu v razmislek. Gre v bistvu za nekaj vprašanj, in sicer: Ali je možno vzpostaviti red in disciplino na cesti zgolj z re- presivnimi ukrepi? Ali ni tu- di kanček problema pri sami vzgoji voznikov ali celo otrok? Kdaj kaznovati, ali nsoprej nuditi vse potrebno, da je kaznovanje izjemno de- janje, ah pa kar kaznovati in nič storiti za odpravo takš- nih razmer? Postaja mihce Celje že od nekdaj opravlja svoje osnov- ne naloge, med katere sodijo tudi tiste s področja promet- ne varnosti in s katerimi bo tudi nadaljevala. Vendar pa so stvari v vsaki družbi ne- koliko ločene, opredeljene, zato je treba vsekakor vede- ti, kdo je za kaj pristojen in od koga je kaj pričakovati. SREČKO KROPE, komandir Postaje mihce Celje, inšpektor Pirnat naj odstopi! V rubriki »Prejeli smo« z dne 5. 7.1990 je pod sestav- kom z gornjim naslovom podpisan tov. Igor Ponikvar, Celje. Bralcem bi rad pojasnil, kdo je tov. Igor Ponikvar, Celje. Igor Ponikvar je doma iz Kamnika. Zakaj je po voj- ni prišel v Celje ne vem. Kamničani sedaj nekaj mr- mrajo, mogoče bodo tudi glasno povedah. V Celju je tov. Igor Ponik- var vseskozi predstavljal »persono grato« boljševiške celjske elite. Njegova delov- na mesta in funkcije so bila vse skozi povezana s politiko režima. Bil je tajnik vojniške komune, sodnik za prekrške, sindikalni delavec, delegat itd. Njegove korenine so čr- pale znanje in obnašanje v bivših komitejih partije v pravem pomenu besede. Partija je na mesta, ki jih je zasedal tov. Igor Ponikvar postavljala samo preverjene osebe ah osebe z maslom na glavi, kajti take je bilo najlaž- je obvladati. Tov. Igor Ponikvar imate vso pravico kričati in zahte- vati odstop (vs£o enkrat v življenju) ministra gospoda dr. R^ka Pirnata. Vendar ah resno mislite, da bo JLA na- padla Slovenijo ter vas izbra- la na podlagi vaših izjav, za celjskega prisilnega župana. Če mislite tako zaradi svoje- ga preživetja, vam ne za- merim. JANEZ ČRNEJ poslanec ZO Celje, Demos Žalska noč tudi drugače v prejšnji številki ste obja- vih prispevek Ljuba Korber- ja, ki je na skop in precej neobjektiven način ocenil turistično prireditev Žalska noč. Že sam posnetek sodi bolj v njegovo umetniško zbirko, še n^manj pa priča o namenu in poteku priredi- tev, ki so bile v sklopu Žal- ske noči. Če bi se avtor po- trudil, bi gotovo lahko našel primernejši posnetek na glasbenih večerih, v kmečki kuhinji, šranganju in še kje. Res je v programu prišlo do nekaterih časovnih spre- memb kar je pri takšni prire- ditvi za organizatorje še po- seben problem. Za to se čuti- mo prizadeti, zlasti tisti ki si prizadevamo pripraviti kar najbolj pestro in zanimivo prireditev, delo pa opravlja- mo prostovoljno. Bolj kot prispevek Ljuba Kprbeija, za dobronamerne pripombe smo mu hvaležni, nam pa je pomemben obisk (30.000) na Žalski noči, kar nam potrju- je, da obiskovalci radi priha- jajo na to prireditev. Ta pa nam je tudi največja nagrada in vzpodbuda. Po mnenju mnogih, pa je tokratna Žal- ska noč bila ena najuspeš- nejših v zadnjih letih. JANEZ KROFLIC Oblast je oblast Odprto pismo za javnost Že pred letom 1990, ko še nihče ni shšal za DEMOS, smo v ZSMS ugotavljah, da v naši občini (analogno pa tudi drugje) vlada sicer zveza komunistov (partija, rdeči), vendar ne komunisti kot DPO, temveč občinsko upravna skupina ljudi, ki so seveda vsi bih člani ZKS. Torej je šlo za pripadnost ideologiji stolčkov in ne ide- ologiji statuta in dnevne po- htike ZKS. Značilno za to oblast je, da se je vedno tudi obnašala kot oblast. Oblast pač hoče vedno imeti prav. Za oblast je tudi strinjasti se z njo premalo. Oblast si želi, da ji pritrdimo, kako je njeno dejanje n^bolj demokratič- no, najbolj ljudsko in zadnje čase najbolj narodno. Vse skupaj spominja na tisti zna- ni grafit: »Ni dobro kazati s prstom za poštenimi ljud- mi, ker te lahko ubijejo.« Leto poprej smo imenovali leto konfliktov s to politično strukturo, ki pa je dala čutiti, da se zaveda svojega ideolo- škega konca. Čeravno druž- beno politični organizaciji sociahstov in komunistov zadnji dve leti nista bili vplivnejši kot društvo sufra- žetk sta postajah dojemljivi za novo politiko, t.j. politiko argumenta in dejanj v korist javnega dobra, ki smo jo za- čeh vpeljevati v lanskem letu. In potem so prišle volitve, ki jim gre oznaka nsobolj de- mokratičnih volitev po vojni doslej. Na teh volitvah je zmagal DEMOS, koahcija dotedaj opozicijskih strank. Ocenjujem, da bi Demos zmagal, tudi če bi bih na nji- hovih listah dojenčki, kajti ljudje niso volili za Demos, temveč so volih proti partiji. Ta prihod na oblast je bil nenaden in je ljudi, ki so člansko in funkcionalno za- polnjevali vrste Demosa, zmedel. Njihova slaba orga- niziranost se je ohranila, kaj- ti Demos je svoje člane spre- menil v uslužbence upravne birokracije na občinah, iz- vršnih svetih in na raznih re- pubhških organih. Plurah- zem, ki smo ga nedavno vsi zahtevali (vključno z Demo- som), je pozabljen. Demos je na vsa ključna mesta posta- vil svoje ljudi. Danes Demos težko imenujemo opozicij- ska stranka, kot se mimogre- de še vedno imenujejo v ob- čini Žalec, kjgti stranka tako nikoli niso bili, opozicija pa niso več. Opozicija je danes sestavljena iz bivših DPO, veijeli ah pa ne?! Partija se bo seveda težko navadila, da je vehk projekt zgodovine KOMUNIZEM v popolnem outu in da ljudje ne bodo ko- munistom zaupah še neg- manj deset let (mislim na vo- litve). Demos ponosno kaže na svojo zmago na volitvah in se šopiri z ničemer, pri tem da ugotavlja, kako se je. prva vsega spomnila; moram trezno ugotoviti, da nobena oblast nima pravice trditi da je ljudska (ali narodna) in torej tista, ki edina ve k^ je prav in najboljše za to ljudstvo. Nobena oblast ni dobra za ljudstvo. Zato smo uvedli v našo družbo ustavni pluralizem. Ni boljše kontro- le oblasti kot je opozicija parlamentarne demokracije. Poslanci ene ali druge stran- ke v takšni družbi, naj ne bi bih glasovalnf aparat enako- mislečih, temveč razhčnih trezno mislečih ljudi. Tako je nova oblast v Žal- cu kaj kmalu ugotovila, da v občini ne pfotrebujemo profesionalnih politikov in se pri tem sklicevala na ne- delo bivših DPO SZDL in ZKS in na trditev, da končno imamo pravo slovensko oblast. Neumna je tako trdi- tev, kot tolmačenje samo. Nedvomno pa priča o tem, da je DEMOS brez ustrezne- ga kategorialnega aparata in dojemanja politike kot druž- beno koristnega dela. Podobno je tov. Boris Kranjc, predsednik IS Žalec, dejal, da se njemu zdi škoda namenjati sredstva za stran- karske boje. Prvič je tov. Kranjc pozabil, da on nikoh ne bi bil predsednik IS, če ne bi bilo teh strankarskih bo- jev. Drugič delo stranke ni strankarski boj, temveč re- alizacija začrtanih progra- mov. Tako smo v ZSMS zbobnali z vehko truda in sredstev skupaj SKZ Spod- nje Savinjske doline, organi- zirali veliki kmečki zbor v Trnavi. G. Marjan Ribič je pozabil, da sem ga jaz napi- sal na prvo mesto na volilni hsti, čeprav se je dolgo upi- ral in vse ostale tako naprej kakor so bih izvoljeni. Tudi to se je pozabilo, da smo vse potne in materialne stroške (pisma, kopije, računalniški tisk in vse ostalo) plačali v ZSMS. Sam sem bil tudi predsednik vohlne komisije, urejali smo vam korespon- denco, vabili vaše Uudi iz re- pubhk in se z njimi dogovar- jali. Jaz osebno sem napisal vaš pravilnik SKZ in poslu- šal očitke na občini. Ustano- vili smo Zelene, se borili za avtocesto in se še borimo za- njo, radikalizirali smo ekolo- ške probleme, dobro sodelo- vah v kulturnem prostoru (plačali in bih soorganizator kulturnega praznika v Žal- cu), naredih nešteto drobnih stvari za majhne ljudi (od pravnih uslug, proslav za ostarele in nebogljene, mar- sikaj za otroke in mlade v ob- čini, pomagali invalidu po- kriti hišo itd.), priredili kon- cert za prizadete v neuiju v Laškem in Šentjurju, kar nek^krat na svoje stroške sprejeli delegacijo iz Biogra- da (mislim na lastne osebne in stroške prijateljev in po- kroviteljev), med prvimi smo zmanjšah zaposlene in materialne stroške, toda kaj bi še našteval. Dragi moji, to ni denar za strankarske boje, to je denar za uresničevanje projektov, ki nam omogoča; da se je ogromno ljudi včla- nilo v našo stranko in da so ponosni, ker so naši člani. Mi skrbimo tako za kvaliteto kot za ugled stranke in se ne bojimo nobenemu človeku v občini in širše odkrito po- gledati v obraz. Tretjič se nam zdi jemanje denarja strankam čista uzurpacija oblasti. Najprej so zmanipu- lirani volilci. Le-ti so na voli- tvah namreč dajali svoje gla- sove strankam in posamez- nikom, republiška zakono- d£ya pa je stvar formalno pravno tako uredila, da so stranke dobile toliko denar- ja, kohkor so jim zaupah vo- lilci (po številu delegatskih mest v skupščini). To je bila javno razglašena podpora stranki. Denar, ki smo ga za- to dobih, pa daje neko realno možnost delovanja (profesi- onalnega in strokovnega), s katerim lahko izpolnimo ti- sto, kar smo pred volitvami obljubljali. Na predlog De- mosa, da stranke ne potrebu- jejo denarja za svoje delo, (in rad veijamem, da ga oni, ki so na oblasti ne potrebujejo) se ta realna moč odvzame in ne vem, zakaj so potem volil- ci sploh šli na volišča. Danes smo torej mi ZSMS LS čud- ni, ker se ne strinjamo z ne- kom, ki je oblast in ki nam trobi, da oni vedo, kaj je de- mokracija. Ta predlog se se- veda džOe v manipulirajoči obhki, da s tem, ko bomo »prišparali« 600 starih mili- jard v enem letu, razbreme- njujemo gospodarstvo. Lari- fari. Sredi leta se, proračuna ne da zmanjšati. Če je g. Mi- lan Dobnik obljubil Braslov- čanom denar za šolo, ga naj najde tako, da ne bo hkrati ustvarjal monovladja in obremenjeval gospodarstva. Naj se enkrat objavi, koliko znaša celoten znesek bruto plač vseh zaposlenih na ob- čini! In naj samo povem, da bi zmanjšanje zaposlenih na občini za trideset ljudi pri- hranilo gospodarstvu v obči- ni okroglih 10,000.000,00 KD letno. Zanima me, zakaj se IS tako upira zmanjšanju prispevnih stopenj za gospo- darstvo?! Ali naj ugibam: če te po žepu udarijo, se najbolj braniš. (Nadaljevanje na 20. strani) GRADBENO PODJETJE CELJE p.o. Ulica XIV. divizije 10, 63000 CELJE Tel: (063) 26-634 Telex: 33626 GRACEL Telefax: (063) 25-711 GIP »GRADIŠ« IN GIP »INGRAD« CELJE objavljata javno dražbo poslovnega objekta na Trgu V. kongresa 7, v Celju. Objekt meri 2.078,45 ml Je v celoti podkleten ter ima pritličje, I., 11. in III. nadstropje ter izrabljeno podstrešje. Objektu pripada 40,05 m^ garaž ter funkcionalno zemljišče v izmeri 323 ml Izklicna cena je 18.848.849,30 din. Varščina znaša 10% izklicne cene in se plača pred pričetkom dražbe na ŽR GIP »GRADIŠ« štev. 50700-601-11828 pri SDK Celje ali pri blagajni podjetja. Namesto plačila lahko dražitelj predloži bančno garancijo. Zdražitelju bo varščina upoštevana v kupnini, ostalim bo vrnjena v roku 8 dni. Kupec plača vse dajatve v zvezi s prodajo nepremičnine in njenim prenosom na svoje ime. Dražba bo 31. 7.1990 v sejni sobi GIP »GRADIŠ« CELJE v Celju ob 8.00 uri. 20. STRAN - 19. JULIJ 1990 PISMA BRalcev (Nadaljevanje iz 19. strani) Za zdaj nova vlada ni stori- la nič koristnega, kar bi nas delalo bogatejše. Pri tem, da nas hočejo nekatere utišati, kar jim seveda ne bo uspelo, se pojavljajo tudi takšna mnenja kot je misel g. Dob- nika na zadnji seji IS SO Ža- lec: »Zakaj ne morejo otroci nap. hoditi v šolo peš, kot so to nekoč počenjah njihovi starši in bi tako dosti prlhra- nih.« Svetujem g. županu in isotmislečim, naj si pogleda- jo podatke o prometu pred 30 leti in današnje. Nenazadnje naj se dotak- nem odnosa nove oblasti do javne besede. Izjava g. župa- na, da novinarjev niso vabih na seje IS zato, ker so grdo pisali o Demosu, je več kot otročja. Vsekakor pa priča o pripravljenosti nove obla- sti do sprave: Zamenjati vse »tardeče« direktorje in ured- nike. Bravo demokracija, bravo znanje in sposobnost in bravo novi čarovniški ča- si. Marjan Brus, član Demo- sa je na prvi seji izdajatelj- skega sveta Savinjskega ob- čana izjavil, da sem preveč nestrpen, da bi bil lahko član uredniškega odbora (zraven pa še glavni urednik, nepro- fesionalna funkcij pri časo- pisu, op. G. V.). Dragi g. Brus, najbrž ne veste, da sem jaz osebno predlagal, naj bo predsednik Izdajateljskega sveta g. Mi- lan Dobnik, ker se mi je to zdelo skladno z njegovo funkcijo v občini. Tudi pred- lagal sem, naj se v Izdajatelj- ski svet vključi več članov Demosa. Kdo je zdaj nestr- pen, vi ali jaz? Vi ste bih tisti, ki ste iz nestrankarskega uredniškega odbora (odbora pišočih ljudi) naredili, ali bo- lje, skuhali na svoji seji strankarski odbor. In vi ste kot zelo toleranten človek zabrisali iz odbora tri pišoče ljudi (Natašo Jah, ki je kot predsednica Zelenih pokri- vala ekologijo, Francija Ža- garja, bivšega glavnega urednika in mene kot preveč pišočega človeka). Vendar veste, delo uredniškega od- bora ni v sortiranju in odlo- čanju, kaj se bo in kaj se ne bo objavilo, ker cenzura je bila ukinjena že v rieči pre- teklosti, obstajajo tudi zako- ni o informiranju javnosti ter seveda novinarska etika in kodeksi. Da sploh ne govo- rim o svobodi govora in ti- ska, ki ga vi sploh ne razu- mete ali nočete razumeti. Vaša naloga, draga nova oblast, ni utišati drugače mi- sleče. temveč narediti to do- lino, deželo spet bogatejšo. Vse te začetne napake in ne- umnosti vam bom javno oprostil in se vam opravičil, če boste kmalu začeh delati na tem in seveda kiO naredi- li, da bomo jutri vsi mi, ne le vi, bolje živeli. GREGOR VOVK, ZA ZSMS LS Žalec »Varčevalci LB, pozor« Pisanje g. Milene Ravnak v dveh številkah Novega ted- nika in iskanje informacij naših varčevalcev ter drugih obiskovalcev naše banke nas je vzpodbudilo, da spregovo- rimo tudi o provizijah. Provizijo računajo vsa po- djetja, ki opravljajo finančne in druge storitve in sicer v ta- ki višini, da lahko pokrijejo svoje stroške. Višina provizije v LB Splošni banki Celje je 1% oz. največ 100,00 din. Največ pripomb je gotovo zaradi provizije, ki jo banka zaraču- nava pri plačilih s položnica- mi. Položnica ni bančno pla- čilno sredstvo ampak plačil- no sredstvo SDK. Pri plači- lih s položnicami je nemogo- če preverjati kdo je varčeva- lec banke in kdo ni, ampak so zato mnoge storitve za varčevalce naše banke brez- plačne, kot na primer: - izpiski po tekočih, žiro in deviznih računih - mnogi bančni obrazci - stroški vseh računalni- ških obdelav za občane - čekovni blanketi - vsa plačila preko traj- nikov - vpogled v stanje na žiro računu preko magnetne kar- tice Poleg naštetega nudi ban- ka tudi točno, ažurno in za- nesljivo poslovanje ter var- nost za vložena sredstva, ki so ji zaupana v hrambo! Prav tako nekateri radi primerjajo provizijo oz. stro- ške domačih in tujih bank, vendar je taka primerjava neprimerna, predvsem zara- di enostranskega primerja- nja stroškov. Nekatere banke (tudi tuje) zaračunavajo vse usluge in so zato višine posameznih stroškov nižje, druge pa ima- jo nekatere usluge brezplač- ne (med njimi je, kot je raz- vidno iz tega zapisa, tudi LB Splošna banka Celje). LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje Pomembno je, kjer si doma Ob prispevku »Pomemb- no je, kje si doma«, ob pre- gledu počitniških dejavnosti za naše šolarje »drobna« pri- pomba: ti podatki niso točni! Ze več let nazaj, v PD Zabu- kovica že osem let, posamez- na planinska društva organi- zir^o planinske tabore za pi- onirje in mladince. Tako je tudi letos! Ob pomoči Kovi- notehne Celje, Radenske Ra- denci, ob pomoči zasebnih obrtnikov, posameznih ob- činskih skupščin. Zvez za te- lesno kulturo in še bi lahko naštevali bodo letos letovali na Jezerskem: Prvi tabor organizira Pla- ninska sekcija Kovinotehne Celje, skupaj z vodstvom bo taborilo 43 mladih, sledi Pla- ninsko društVo Žalec, 80 jih bo taborilo, tretja izmena v taboru bo kombinirana, ta- bor skupaj organizirajo Pla- ninsko društvo Prebold, Slivnica in Zabukovica, 77 je dosedaj prijavljenih. Ti bodo taborih 10 dni, drugače so ta- bori po sedem dni. Sledili bodo najmlajši člani PD Za- bukovice, cicibani in mlajši pionirji, 45 jih bo taborilo šti- ri dni; zaključili bodo mladi PD PTT Celje, Gornje Rad- gone in Šempetra, 75 je dose- daj prijavljenih. Torej se bo v skupnem taboru na Jezer- skem zvrstilo najmanj 320 udeležencev tabora. Organi- zacija je skupna, menjajo se le vodstva tabora. To je veli- ko cenejše, pa tudi pomoč ki jo recimo nudi Kovinotehna, Radenci je potem skupna za vse izmene (prevozi, razhčen materijal itd.). Če povza- mem: so še dalovne organi- zacije (Kovinotehna, PTT, Radenska preko PD Raden- ci), ki poskrbijo za letovanje otrok svojih delavcev, so društva, ki jim ni mar, kako preživijo poletje njihovi člani. FRANC JEZOVNIK, Griže PREJELI SMO Podicupnine in trače v Celju obstaja piratska radijska postaja, ki se oglaša od časa do časa na frekvenci Radia Celje. Njena priljub- ljena tema so med drugim tudi podkupnine, brez kate- rih v Celju bojda ni mogoče priti ne do stanovanja in ne do poslovnega prostora. V tej srhljivi kriminalki, ki se predv^a v nadaljevanjih, imam običajno glavno vlogo. ' Lastnika in sodelavce te pi- ratske radijske postaje seve- da posebej ne odlikujeta niti junaštvo, niti srčna kultura. Gre za organizirano sprego ljudi, ki se skrivajo za nevid- nimi radijskimi valovi in ki z razširjenjem lažnih infor- macij zasledujejo določene cilje. Pri tem pa njihov po- glavitni namen sploh ni pre- ganjanje korupcije, temveč človeško n^bolj nizkotna diskvalifikacija, ki naj bi slu- žila njihovim nepoštenim in- teresom. Ker je podkupovanje tudi sicer priljubljena ulična te- ma pogovorov in ker vedo mnogi zelo veliko povedati o tem, kakšne vsote nemških mark naj bi za razne usluge menjale lastnika, sem začel razmišljati, kdo so ti ljudje. Na hitro bi jih lahko nekako razporedil v tri skupine. V prvo skupino spadajo v glavnem ljudje, ki pred- vsem radi vzbujajo vtis, da so vedno »dobro obveščeni«, ki radi premlevajo aktualne trače, ki uživajo v senzaci- onalističnih novicah, ki so pri pripovedovanju radi »za- nimivi« in ki največkrat do informacije, ki jo poslušajo ali prenašajo, nimajo kakš- nega posebnega osebnega odnosa. Taki ljudje običajno zavestno niti niso prehudo zlonamerni. V drugo skupino bi bilo mogoče uvrstiti ljudi, ki v življenju niso bili nikoh po- sebej uspešni, ki jim za ures- ničitev svojih ciljev običajno manjka sposobnost, ideja ali denar, ki so premalo kritični do sebe in do drugih, katerih življenje je sestavljeno iz sa- mih pravic, ki radi pozablja- jo na svoje dolžnosti in ki so večno nezadovoljni. Skupna značilnost takih ljudi je tudi nevoščljivost in občutek, da se jim kar naprej godi krivi- ca. Krivdo za vse svoje ne- uspehe pa vedno iščejo izven sebe. Taki ljudje se tudi zelo radi prepričujejo, da bi mar- sikdaj uspeli, če bi bih pri- pravljeni ponuditi podkup- nino. Najnevarnejši, vendar red- kejši, pa so ljudje, ki sodijo v tretjo skupino..Ti običajno ne izbirajo sredstev, da bi dosegli svoj cilj. Tudi izsilje- vanje v raznih pojavnih obli- kah jim ni tuje. Zelo radi se poslužujejo raznih oseb, ki se jim zdijo vplivne. Prav ra- di pa posežejo po raznih me- todah pritiska, da bi tisti, ki mu je pritisk namenjen, klo- nil. Včasih je bil zelo upora- ben politični pritisk, zdaj pa so bolj pripravne razne me- tode moralne diskvalifikaci- je, med katere sodijo tudi na- tolcevanja o podkupljivosti. Tak pritisk je seveda najbolj nevaren, saj meri direktno na rušenje osebnega dosto- janstva in pohtične integrite- te, kar dokazano tudi vse bolj občutim. Ko takole razmišljam, na koncu sploh ne vem, kam bi uvrstil tiste zelo, zelo redke naivneže, ki so kdsgkoli po- skusili s ponudbo kakšne materialne ugodnosti. Za sebe in za svoje sode- lavce lahko z vso odgovor- nostjo trdim, da ni nihče od nas nikoli sprejel niti en sam najstarejši dinar podkupni- ne. Vsakogar, ki je prepričan o nasprotnem, vabim, da se s polnim imenom, priimkom in naslovom ter z dokazi obr- ne na organe kazenskega pregona, ki so po uradni dolžnosti dolžni preganjati in sankcionirati vsakršno korupcijo. Soglašam, da se taki dušebrižniki z dokazi oglasijo tudi v Novem ted- niku. Ker so govorice o podku- povanju že presegle običajno mero tračev, bomo tistim, ki jih najbolj vztrajno širijo in ki jih poznamo, stopili na pr- ste. S piratskim radiom pa bo prej ali slej- morala opravi- ti Radiotelevizija Slovenija in Uprava za notranje zadeve v Celju. MIRO GRADIČ, Strokovna služba za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo OKUPVO Občine Celje Ta monarliija! Mnoge nas je pri srcu stis- nilo ter nas zasrbela roka, ko smo videh, da si je gospod Peterle dovolil sneti Titovo siko ter jo odnesel v staro šaro. Kakšni smo ljudje, kaj vse si dovolimo. Kje ste bili tova- riši komunisti, da mu tega niste preprečili ali še več - mar ni doslej ta isti Peterle užival tiste sadove, ki mu jih je dajala partija s Titom na čelu? Sedaj je končno jasno kdo je komaj čakal, da se Ti- tu ohlade noge, jasno je tudi kakšna je bila politika zad- nja leta. Potrebno je bilo par- tijo spraviti na kolena, državi pa nakopati čim več dolgov, na koncu pa si zamisliti plu- ralizem ter na ta način priti na oblast. Pred volitvami so nam ob- ljubljali med, sedaj kot vrab- ci letijo delavci na cesto, sa- mo zato, da bi partijo prika- zali za krivca, pri tem pa si pridobih čim večjo moč nad oblastjo. Kako dolgo bo še tako šlo? Veijetno bodo stru- ne kmalu popustile, kajti na- rod je nestrpen. Nadalje: Markovič polni zvezno bla- gajno s tem pa siromaši slo- vensko gospodarstvo. Kako dolgo se bo še smejal? Sicer pa koncu koncev ni čudno, da gre vse k vragu, ko pa zopet belogrardisti in do- mobranci dvigajo glave. To- da ne bo jim uspel celotni načrt - komunisti so zmagali in še bomo. Podrepneži pra- vijo, da bo sedaj bolje, a je 40 tisoč ljudi brez dela. Mar vla- da misli, da bo šlo naprej gladko? Kdo še verjame v to monarhijo, ki je oživela? V predvojnem času se je narod upiral monarhiji, dan- danes je spet zaživela, ven- dar se ne zaveda, da si sama prižiga svečo. Kar se tiče Ku- čana - sram naj ga bo! Prej ugledni komunist, dandanes pa je ministrant. Proletarci, komunisti, združimo se danes, nejutri, ter rešimo državo. Živela partija! TONE VANGERLI, Tinsko Edina rešitev - Icraja ali samomor? Spoštovani občani ' ke občine Celje! PredR^ Ijam, da v IS naše obS^ dijo ljudje, ki so si zJ hiše s poceni krediti realsocializma, ah pa ' dovolj visoke OD J"*! z lahkoto sprejeh ske podražitve stan^ komunalnih storitev"^ bih so na mase tistih ? ostali brez zaposhtve in^ ki smo že po sedanjih rj dobivah OD za golo prp^ je. To je tisto, ko sitlag ne verjame, da umira d? kote, ali se lahko zgoT' preden umre lačen ^ »požre«. ^ Zato predlagam in | ram na vse hišne svete b hove stanovalce občine! Ije, da bojkotiramo pia^J j nje vseh pretirano podj, nih storitev, vse do tedaj kler IS občine Celje ne'! kladi povišanja cen s poJ njem OD. Ti so se samo j nekod po statističnih po] kih v povprečju povj^ dobrih 60%. Opozaijami tiste, ki krojijo našo usj da če se bo nadaljevalo tj no povišanje cen, OD pa mo, da nimamo vsaj v vel podjetij od kod povišei da nam mnogim ne bo pi stalo drugega kot sarooi ali pa kraja. M. S.,Q (naslov v urediiiSi Frankolovski bazen! Na pobudo Društva zai stvo okolja Celje, okoH pletov zasipa starega baz in gradnje novega, je pr nja Komisija za druil nadzor Skupščine ob< Celje ugotovila, da je kri pri OKUPVO (Občinski mite za varstvo okolja in 11 janje prostora) in Komi Celje. Oživljanje razgovl med Frnakolovčani, Oa in Komunalo pomenij^ tek gradnje novega bali Pri tem bi radi opoz(ffl nekatera dejstva. Stari« v Frankolovem je bil last! spoda odvetnika dr. J« Karlovška iz Celja. Sed dedič za njim je dr. Mi Karlovšek dipl. ing. ka iz Ljubljane. Stari baza bil ograjen z tri metre vis leseno ograjo, za kopan)« je bilo treba plačati vsto! no. Bazen je bil uničen U sut v času uporabe fr^ lovskega kamnoloma,» bil uporabljan za gradnjo ste Celje-Maribor medu ško okupacijo. Po vojni je bil bazena onaliziran. Turisitčno ' štvo Frankolovo ga j^/lj v upravljanje kot del ^ nega ljudskega premof® Prihaja denacionaJJ in s tem vprašanje lasti» starega bazena in zenU^ okoli njega. Stari bazen paj s periščem in mai^, zenom za otroke je b" rabljan kot javno o", Frankolovčanov. MoC^ vir izjemno čiste vode .1 no temperaturo od | J 19°C je nudil ugodno^ nja perila skozi vse leto- tako je voda iz baze"^ vodno preprečevala nitev Tesnice v zin^^^gji su, s tem pa ugodno o j nje mlinov in žag- je bila Tesnica izredno no drstišče za potoč"^ vi. Ker je Tesnici odv^ tok velike kohčine r^ tople vode bo s tem ^ na možnost oživitve ^ mhnov in žag v m^i trične centrale (kar je ^ prihodnost) in s tem ^ vir preživljanja ne pr ' gatih krajanov. Bazen, ki je bil s s^ v< rističnega društva P očiščen in obnovljen J^j^ j kopalcem najbolj ^ žensko vodo v Sio^^^ radi močnega izvora t' CLUB CASABLANKA vabi ljubitelje glasbe in plesa vsak konec tedna v njihove prostore V Zavodu Golovec Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. HOLD ON - VVILSON PHILLIPS (5) 2. INSIEME - TOTO COTUGNO (9) 3. WHAT DID I DO TO VOU - LISA STANSFIELD (4) 4. HOW CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON (8) 5. WHAT ARE VOU DOING WITH A FOOL LIKE ME - JOE COCKER (4) 6. DO VOU REMEMBER-PHILCOLLINS (2) 7. TEŠKO JE BITI ANDŽEO - ATOMSKO SKLONIŠTE (9) 8. PEPI ŽBARADORIJA - IZTOK MLAKAR (3) 9. KINGSTONE TOWN - UB 40 (8) 10. TVOJE OČI - CHATEAU (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. VSE SE UREDI-FANTJE z VSEH VETROV (5) 2. ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN-DOBRI ZNANCI (9) 3. TIBOŠMOJA-KLAVŽAR (4) 4. KORAJŽNO BOM ZAPEL - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (8) 5. TOPLE NOČI-KLINC (5) 6. GLAŽEKJENALIT-MIHELIČ (10) 7. POROČNA-VESNA (3) 8. Z OPLOTNIŠKEGA MESTA-BRATJE IZ OPLOTNICE (7) 9. RAJ POD TRIGLAVOM-SLAK (2) 10. BABICA, ŽELIMO TI VSE NAJBOUŠE-ALPSKI KVINTET (9) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. Predlogi za lestvico zabavnih melodij: TI SI MOJ SAN - OLIVER DRAGOJEVIČ IN ZORICA KONDŽA KAKO GA ČUTIM - PANDA THE SILENT SUN - GENESIS Predlogi za lestvico domačih melodij: KO BI VEDELA DEKLETA - BENEŠKI FANTJE PLANINSKI POZDRAV - RUŠEVCI MOJ FANT JE VOJAK - ŠTAJNER KUPON lestvica zabavnih melodij. izvajalec__ lestvica domačih melodij. izvajalec- ime in priimek. naslov. Nagrajenca: Nataša Zalokar, Ipavčeva 11, Šentjur Mateja Zupane, Veliko Širje 42, Zidani most Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v prodajalni MELODIJA v Celju. PISMA BRALCEV - ROMAN 19. JULIJ 1990 - STRAN 21 vode v samem dnu, v njem zamenjala r lure tako da ni bilo IJeP vodo nikoli klori- lf'"'filtrirati. V poletnem čez dan kopalo ^^pjiiio domaČih otrok ii^-ilekov. Otroci so se pf učili plavanja. V ve- fijf urah pa so se prišli Homačini utrujeni od < kmečkih del. ^•^^ariamo Frankolovča- OP^fo si pustili te dobrine odvzeti od Občine Komunale Celje. Se- ^ Dogovarjate še vedno r® i ljudmi, saj uradniški ■^5,ainskega komiteja za okolja in urejanje rt se personalno ni -imer spremenil, prav tudi ne pri Komunah 5, Za izgubo zgoraj na- \ dobrin je samo nova ■Jg bazena premalo. I^ajte na dodatnih zahte- fimate vso pravico. JANEZ ČRNE J, DUO Celje fršnemu svetu 'S ,avas se obračamo spod- U z napovedjo, da naj bi . i^ka Slatina in Šentjur ' .'Celju še letos poštah J ^ Vlagamo, da IS RS za- i pd da bodo mesta lahko ; ki so tudi ekološko j jena. To pa pomeni, da bi iaje, ki že imajo status j «a,določih rok, ne daljši ^ fjlet, da uredijo ekološke kletne, sicer bi jim status K j odvzeli ali proglasih "jegradirana mesta. Kar nove kraje, pa bi ti tali, preden postanejo ; (Sla, ekološke probleme ! »iitiše pred razglasitvijo. ;; primeru Rogaške Slati- r 3Šentjurja posebej moti, «iamata urejene komunal- ne odplake. Predvsem bi naj oba kraja, preden bosta po- stala mesto, uredila čistilno napravo. To pa tudi pomeni, da naj ne bi smela razglasiti, da sta mesto, preden ne iz- polnita pogojev, ki jih bo do- ločil IS RS. PETER KAVALAR, DVO Celje Kronične zastrupitve domačili živali Psi in mačke so kot vrsta (mesojedi) uvrščene na kon- cu prehranjevalne verige. Kratek prebavni sistem (enostaven želodec, kratka črevesa) je prilagojen preba- vi količinsko mah, vendar energetsko, mineralno in vi- taminsko zgoščeni obliki hrane. Kvaliteta te hrane (meso, maščobe, kosti rastli- nojedcev In škrob rastlin) pa je odvisna od kvalitete oko- lja v kateri je nastala. Težke kovine se vežejo na beljakovine celičnih open, fluor izpodriva nujno po- trebni kalcij iz kosti, poliklo- rirani bivenih pa se vežejo na maščobna tkiva živah in pa- rafinske snovi rastlin. Zaradi zgoraj navedenega je posledica težkih kovin motena presnova vsega or- ganizma, posledično pa zmanjšana življenjska kon- dicija in imunska odpornost. Fluor prizadeva tvorbo in obnavljanje kosti, zgradbo zob ter funkcijo sečil. Posle- dica so zmanjšane gibalne sposobnosti kot osnove za preživetje mesojedcev, mo- tena mehanična predelava hrane kot predpogoj za ke- mično prebavo ter moteno izločevanje odvečnih in škodljivih telesnih tekočin. Poliklorirani bifenili pa pov- zročajo motnje v reproduk- cijski verigi v obliki zgod- njih abortusov, mrtvoroje- nih in deformiranih plodov. Navedene snovi so tudi ra- kotvorne in dedno-kvarne. Zdravstvene posledice se lahko javljajo že po dveh le- tih delovanja. Dalj kot je or- ganizem izpostavljen, več je teh posledic in bolj drama- tične so. Daljnosežni učinki so lah- ko usodni za posamezen ose- bek in škodljivi za vrsto kot celoto. Načini prehranjevanja me- sojedov in ljudi so si zaradi biološke sorodnosti n^bolj blizu. Prav tako tudi posledi- ce, ki so zaradi daljše živ- ljenjske dobe pri ljudeh lah- ko še bolj dramatične in usodne. Naša strokovna znanja in možnosti so na tem področju zelo pičla. Tudi tu je režim- sko usmerjena blokada zna- nja, uspela. Diagnostika zgo- r^ naštetih kroničnih zastru- pitev je v svetu poznana in učinkovita. Laboratorijska preiskava kemičnih snovi v urinu, krvi ter izvlečkih ko- sti je hitra, sigurna in relativ- no poceni. V sedanjih razme- rah pri nas pa so živali in ljudje prepuščeni svojim lastnim naravnim odporno- stim. Stroka in bolniki so brez moči. Dovolite mi, da na koncu zapišem še en čustven vzkhk - O Bog, kje smo še! JANEZ ČRNEJ, dipl. vet. PRITOŽNA KNJIGA Trim Icolesarjenje po žaisifo Prejšnjo soboto so v Žalcu le spravili pod streho kole- sarsko Trim akcijo. Spravih že, toda kako? Organizacija že sicer ni bi- la kdo ve kako dobra, pred- vsem pa je prišlo do spodrs- ljaja, ki si ga ni be smel pri- voščiti noben organizator. Ko je najmlajši udeleženec kolesarskega trima, komaj petletni Aleš Jurhar, prevo- zil celotno traso preko Žalca, Petrovč, Kasez, Griž, Šešč, Prebolda, Šempetra in Vrb- ja, ga na cilju ni čakal nihče več. Aleš je prišel na cilj ob 11.30, akcija pa naj bi trajala (tako je bilo zapisano tudi v časopisu) do 13. ure. Tudi iskanje organizatorjev na se- dežu kolesarkega kluba je bilo zaman. Ko se je ob 13. uri le pojavil eden od organi- zatorjev na cilju, je dejal, da bi v času, ki je bil na razpola- go, vsakdo relacijo prehodil že peš. Morda on - petletni fantič pa je dosegel že pravi podvig, da je progo prevozil s kolesom. Poiščimo torej krivca? Vsekakor so to člani Kole- sarkega kluba Žalec, tako da bi moral gospod Kralj, sekre- tar TKS Žalec, v prihodnje dobro premishti, komu dati tistega nekaj denarja, ki je na razpolago za tovrstne akcije. Lahko pa tudi presodi, ali je za to,funkcijo sploh sposo- ben. Še nekaj. Mnoge nagra- de, ki so jih imeh organiza- torji za udeležence kolesarke akcije, so zagotovo končale v rokah tistih, ki že dolgo ča- sa niso sedeli na kolesu. IVAN JURHAR, Žalec Nepomemben dogodelc, vendar... Kraj dognanja: glavna av- tobusna postna v Celju. Pri postajahšču št. 5 stojijo mladenič in dve mladenki. Nekoliko stran, v živem po- govoru, dva moža že precej v letih. Mladenič, v družbi deklet, je jedel hot-dog. Jedel je tudi zelo spodobno, saj zadeve ni držal z golimi prsti, kot to počne marsikdo, ampak je imel jed lepo zavito v papir- nato servieto. Ko je dal v usta zadnji zalogaj, ga do- bro prežvečil in pojedel, se je, kot dobro vzgojen človek, lepo obrisal okrog ust in prti- ček lepo, mirno spustil na tla pred svoje noge, segel v žep in izvlekel cigarete. Eden izmed obeh starejših možakarjev, ki je to videl, je vljudno opozoril mladeniča. »Oprostite, papir vam je padel na tla.« Mladenič ga je prav začu- deno pogledal, kot da je pri- letel z lune in končno dejal: »Kaj pa VAS to briga?« »Moti me, ker že tako pov- sod ležijo odpadki in je naše mesto že dovolj onesnaže- no ...« je dejal mož. Mladenič se je na široko zarežal. »Če vas pa ta servieta tako moti, jo pač poberite.« In k^ je storil stari mož! Mirno je stopil k družbi, se sklonil, pobral papir in ga vr- gel v koš za smeti, ki je bil pritrjen v bližini. Ljudje, sto- ječi tam okoli, so nemo opa- zovali ves dogodek in s sim- patijo gledali za možem, ki se je spet vrnil k prijatelju s katerim sta nadaljevala svoj pogovor. In mladenič? Smeh mu je izginil z obraza, ko se je ne- k^krat ozrl okoh sebe, nato pa počasi, v družbi obeh de- klet, odšel na drugo stran pe- rona. IVAN STRMOLE Zaiiaj odrasli uničujejo zelenice vrtca? že dalj časa opazujem, ka- ko naša nadebudna mladina počasi, vendar zanesljivo uničuje igrišče in zelenico vrtca na Hudinji. Tudi v do- poldanskem času malčki ni- so varni. Popoldan pa je vr- tec pravi poligon za motori- ste in prostor, kjer se mladi- na kratkočasi z igranjem kart. Odvečno energijo sproščsOo z razbijanjem ste- klenic. Igrala so namenjena najmlajšim, ne pa odrasli mladini. Višek takega počet- ja pa je bil v sredini junija, ko so ti nadebudneži onesna- ževali zelenico in zrak s svo- jimi motorji, v času ko malč- ki na igrišču čakajo svoje starše. Upam, da si predstavljate skrb vzgojiteljic in staršev. Ali smo jih res tako slabo vzgojili, da ti naši veliki otro- ci uničujejo ta vrtec? Razlo- žimo otrokom, da so na Hu- dinji še malčki, ki bi se radi igrah na svoj način in zato potrebujejo svoj prostor. Nadaljnje razmišljanje pa bi posvetila vsem lastnikom štirinožnih prijateljev. Zve- čer, ko v vrtcu utihnejo gla- sovi motorjev, se tam pojavi- jo razni štirinožci, ki oprav- ljeno različne življenjske po- trebe. Krivi niso psi, ampak lastniki. Nič nimam proti psom, vendar bi si njihovi lastniki lahko izbrah drug primernejši kr^. Na koncu pa samo še nekaj besed o vrt- cu na Hudinji. V njem imam sed^ že tretjega otroka. Osebje v vrtcu lahko zelo pohvahm. Pri svojem delu se trudijo in skušajo delati naj- bolje za otroke. To jim naj- večkrat tudi uspe. BREŽNIK HELENA, Celje ^I^TON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI Takrat mu je postalo mnogo lažje. Dobil je svoje ?3te|;e, tam, kjer je delal. Lahko je delal več kot osem j® je od ljudi dobil napitnino, ko so prišli po avtomo- ^ Tako je tudi materialno postal bolj samostojen, i^očnik Vinko, ki je prišel pred dobrim letom ^Isvnico, ga je pritegnil v svojo družbo, a ni bila ^na. V podjetju so na črno popravljali avtomobile, ^ rezervne dele in jih prodajali strankam. Mojster tega ni opazil, potem pa je pomočniku le stopil na "^m ga dopustil. Vojko je še naprej ostal vajenec, ker '^^^oučenci zagovarjali, češ, da gaje pomočnik zape- ^njateljstvo med njima pa se ni nehalo. Popoldan 'godila skupaj v kino ali po bifejih, Vinko ga je tudi da sta enkrat za praznik ukradla fička ter se ^ odpeljala na Gorenjsko, kjer ju je milica prijela. so zaprli^ potem pa ga poslali v Radeče v mladin- '^Poboljševalni dom. I^Jo pa je pri Vojku pustilo sledi. Vedno bolj si je ^aa bi se lepo oblačil in se vozil naokrog z avtomo- Sam si avtomobila ni mogel kupiti, ker tudi pega izpita še ni imel, vendar ga to ni motilo, da ne v^ozii izposojenih avtomobilov, ki jih je sprva ' 3cai na mesta kraje, nato pa puščal drugod ter se gnj vračal v Celje. očetu seveda povedala, da fant ne spi doma. ostra šola, ki se je končala s pretepom in ker je navadno odšel od doma, ni pa imel ^^ 2a hrano in prenočevanje. \p^^^}^oretičnega dela šolanja je bil popoldan doma s sošolci učil; dopoldne je hodil v šolo, kije ni K'oj p^jA ker se mu je zdelo, da s tem zapravlja čas. tgg .'Oje napravil z dobrim, drugo z zadostnim, zad- Hojj^^pa veijetno ne bo končal, ker ga je ujela t^^^f.^ončal bo v arestu ali v najboljšem primeru P^^oljševalnici ali v posebnem oddelku celj- begavčke. p^^ koga naj bi se bal? S^ so tudi tam ^'^a K ^^ se bo že prebil in to je najvažnejše. Člo- ^^(jj °"^obja, ko globoko pade in se hitro pobere, so kijih nikoli ne more popraviti in ostane za ga niso pripeljala daleč, ker so bila ^(iasp P^šna in se vseh posledic še ni zavedal. Upal '^erkako rešil in pristal v radeški poboljševal- Svi^ ^^^od pa ni vedel. ' minevali. Bolečino v nogi je vse manj Sedel je že lahko ob robu bolniške postelje. naslonjen na jedilno mizo. Odstranili so mu infuzijo, le tu in tam je še dobival zdravila proti bolečinam. Danes so mu celo rekli, da bo šel za nekaj dni v drugo sobo, čez dober teden pa bo že lahko zapustil bolnico. Milica ga ni več nadlegovala. Iz Celja je prišel oče v spremstvu nekega civilista, ostro gaje prijel, ker je kar na lepem izginil, očitno pa še ni vedel, daje on storilec dejanja na celjskem gradu. Morda pa mu v bolnici tega ni hotel očitati, ali pa mu je policija to izrecno prepove- dala. Oče je bil videti prizadet in preplašen, kot da bi doživel nekaj velikega. Spremljevalec ves čas obiska ni črhnil besedice in tudi njegovi postelji se ni približal. Ob vstopu v sobo je le namignil nanj. V novi bolniški sobi se je dolgočasil. Poleg njega so ležali starčki, le dva sta bila ml^ša, skoraj njegovih let. Z njima se je lahko pogovarjal in si od njiju izposojal časopise. Govoril je malo, ker se mu je zdelo, da je najboljši molk. Tisto, kar ga teži, bo odnesel s seboj. Bral je lokalne časopise, Dela ni bilo. V bolnici je ležal dva tedna. Prosil je sestro, če mu lahko prinese še časopise od drugih bolnikov. Pazljivo je prelistaval zla- sti strani v prometnih nesrečah in drugih tekočih dogodkih, vendar svojega primera ni našel. Časopisi so bili preveč novi. Odložil jih je na posteljo, spustil 'noge na tla, obul natikače in stopil k vznožju posteče ter obstal. Oči somu topo strmele na temperaturni list, kjer je bilo ob zgornjem levem robu napisano: Cerar Vojko rojen 4. aprila 1946. Postalo mu je toplo in prijel seje postelje, ker bi sicer padel. S težavo je prišel nazaj v posteljo. Zadeva je torej jasna in polička ve, kdo je, ker je te podatke povedala osebju bolnišnice, da so jih lahko vpisali v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Slepo- mišje sed^j ni več mogoče. Čez kakšen dan bo odpuščen iz bolnice. Nobenega pomena nima, da bi simuliral in igral bolnika, ko pa to stvari samo podaljšuje in ne bo ničesar pridobil. Ce se je to že zgodilo, potem se n^ še vse drugo, kar lahko pride. Razmišljal je, kc{j vse bi se lahko zgodilo z njim. Zdelo se mu je vredno analizirati vse možosti, ker bi potem v njih lahko iskal luknje in celo možnosti za pobeg. Če ga je policija popolnoma odkrila, ga bodo zagotovo odpeljali v Celje. Najbrž je tudi do Reke že prišla tiralica z njegovo sliko in podatki, zaradi storjenega dejanja pa že teče sodni postopek pred celjskim sodiščem. Sodil mu bo sodnik Panjko, ki mu ne bo prizanesel, kakor tudi ni številnih drugih obdolžencev. Ta možnost je najbolj ve^etna. Če tiralice na Reki še ni, bo izpuščen domov. Šele pozneje ga bodo klicali na razpravo in mu tudi izrekli kazen, če ga nista Tone in Franc preveč očrnila ali ga mogoče celo proglasita za glavnega krivca. To mu ne bo prineslo nič dobrega, ker ga bodo enostavno vtaknili v preiskovalni pripor, dokler ne bodo ugotovili vseh podrobnosti in okoliščin storjenega dejanja. Morda pa ga bodo še nekaj dni pustili v bolnišnici. Potrebni so še kontrolni pregledi, preiskovalni sodnik pa lahko računa z možnostjo, da ne bo pobegnil, dokler ne ve natančno, česa ga sumijo. Možno pa je tudi, da ga bodo premestili v bolnico kazenskega doma v Zagreb in bo tam počakal na sodni proces in prehodna zaslišanja. Zadnje dni seje bolje počutil. Kljub temu ga ni nihče nadlegoval ali celo zasliševal. To je znak, daje postopek v obdelavi in da čakajo na ugoden čas. Dnevi so hitro tekli. Obiskal gaje preiskovalni sodnik in ga vprašal po priimku, imenu, rojstnih podatkih in kraju bivanja. Bilje korekten, hotel je vedeti, če v bol- nici kaj pogreša. Zanimal seje, zakaj je ukradel avto in kako je prišel iz Celja do Slovenskega primorja in nato do Reke. Vojko na vprašanja ni odgovarjal ah pa je izustil samo da ali ne. Administratorka je njegove izjave zabeležila s pisalnim strojem, na koncu mu je pomolila zapisnik v podpis s prošnjo, n^ ga prej prebere. Vojko ni hotel prebrati zapisanega niti podpisati papirja, zato je administratorka vtaknila lista nazaj v stroj ter dopi- sala: Odklanja osebni podpis, napisano ob 10.30 v pro- storih kirurgičnega oddelka, soba 10, bolnica Reka; v navzočnosti preiskovalnega sodnika Josipa Belija in zapisnikarice Frane Ovič. »Torej je to vse,« je na koncu komaj slišno izdavil Vojko.« Za danes vse. Čez nekaj dni se zopet oglasim,« je odvrnil sodnik in vstal. Oba z administratorko sta odšla. »Sed^ nekaj več že vedo o meni in počasi bodo še več,« je razmišljal Vojko. Svojega dejanja ne bom nikoli priznal, pa n^ pride, kdor koli hoče. Z druge strani pa to ni važno. Sodišče ugotovi dejstva, skuša izslediti krivca in če ga najde, mu sodi, kot predvidevajo zakoni, okol- nosti in družbeni značaj storjenega dejanja. Torej rpe- govo sodelovanje niti ni važno in lahko živi v prepriča- nju, da teh kaznivih dejanj ni napravil. Enostavno je moralo tako biti, zato nima smisla, razmišljati o vzrokih in odgovornosti. Prinesli so kosilo in to je prekinilo njegovo razmišlja- nje. Juho je hlastno posrebal, krompir pa odklonil in meso pojedel s koščkom kruha. Legel je na posteljo in zaspal. Ničesar ga ni oviralo, mirno je spal in niti droben občutek krivde se ni oglasil v njegovi zavesti. Prebudila gaje sestra in ga prosila, naj gre z njo. Vstal je in ko mu je ponudila obleko, je vedel da bo odpuščen. »Kam pa bom šel, sestra ?«je tiho vprašal. »Paja neznam, vjerovatno kuči. Podžite sa mnom!« 22. STRAN - 19. JULIJ 1990 OTROŠKI VRTILJAK Popotovanje Pomaranče Čebljanče žabec je zaplaval k nesrečni Čeb- Ijanči ter si jo spretno posadil na hrbet. Nato sta odplavala k bregu in poma- ranča si ni mogla kaj, da ga ne bi prav posebej pohvalila. »Z zadnjimi nogami delaš prav takš- ne valove kot ladijski vijak. S svojega drevesa^sem dostikrat gledala plovbo ladij!« Žabca je pohvala resnično nav- dušila. Na bregu ji je dejal, da mu vrst- niki prav zaradi hitrosti pravijo Rečna ladja. Mimo je pribrenčal kačji pastir in i^pravil nekaj pravilnih krogov okoh Čebljanče. »Le nikar mu tega ne verje- mi. Boluje namreč za neozdravljivo boleznijo, ki se ji pravi - hvalisanje!« Nato se je prešerno zasmejal in takoj odletel. »Če tega pastirčka ne bom v krat- kem pomalical, naj se ne imenujem Rečna ladja!« je besno zapihal žabec. Čebljanča se je iskreno zahvalila svojemu nesebičnemu rešitelju in po- prosila, naj se nikar ne jezi na kačjega pastirja. »Mlad je še. In Zaletav. In verjetno niti ne hudoben.« »Saj bo to menda še najbolj držalo!« je počasi pokimal žabec. Nato je prija- teljsko pomahal Čebljanči in lenobno skočil v mlako. Čebljanča je tako ostala popolnoma sama. Pomislila je na sestrice, ki so bile gotovo zelo, zelo daleč, in skoraj bi zajokala. Vendar seje dobro zavedala, da enostavno ne sme obupati. Napra- vila je še nekaj korakov, nato pa sedla na pločnik s trdnim namenom, da te- meljito premisli o svoji prihodnosti. Toda komaj je dobro sedla, žeje huš- knil mimo iye vehk tovornjak in ni mnogo manjkalo, da je ni stisnil. Čeb- ljanča je uvidela, da pravzaprav ni pre- več varno posedati po pločnikih, zato je nemudoma vzela pot pod noge. »Pretrapasto, da bi me po vseh peri- petijah spremenili v pomarančno mar- melado!« je pomislila in se napotila po neznanih ulicah. Močno utrujena seje skorajda sesedla pred veliko neometa- no hišo. »Saj se je ljudem čisto utrgalo,« je mrmrala pri sebi, »da so napravili tako prostrane ulice. Prav noro!« Ted^, tedaj pa, kot da ne bi bilo že dovolj nesreč na kupu, seje Čebljanči primerilo nekaj, kar si niti v najtem- nejših sanjah ne bi mogla predstavlja- ti. Debelušna ženska v črni halji je prav takrat stopila iz trgovine, nad ka- tero je z neveščo pisavo pisalo PRO- DAJA SADJA, grobo je zgrabila Čeb- Ijančo ter jo odnesla v prodajalno. Nič k^ nežno je ni vrgla v lesen zaboj, kije stal prav pri tehtnici sredi prodajne mize. Čebljanča se je takoj prerinila med ostalimi pomarančami, ki so povsem otopele čepele v zaboju, na vrh in se zvedavo razgledala po tr- govinici. Takoj se ji je posvetilo, da ima imenitno priložnost za beg, ker v prodajalni ni bilo nobenega kupca, žal pa so bila vrata zaprta. Želela sije, da bi šla groba prodajal- ka še kaj na cesto in da bi pozabila zapreti vrata. Vendar se ni zgodilo nič takega. Prodajalka je, kot da bi brala skrivne Čebljančine misli, ves čas udobno sedela na praznem zaboju. Končno so le zaškripala vrata. Vsto- pil je mladenič in naročil cel kilogram pomaranč. Prodajalka je prav v Čeb- Ijančini bližini izbrala nek^j plodov in jih dala v papirnato vrečko. Vrečko je odnesla k tehtnici, Čebljanča pa sije prav pošteno oddahnila, kajU niti malo ni bilo po njenem okusu, da bi jo že kar takoj pomalical kak sladkosned- než. Vendar se je tokrat Čebljanča prezgodaj veselila. Prodajalka seje na- mreč vrnila, zagrabila prav njo in jo skupaj z ostahmi prodala. (se nadaljuje) Počitnice malo drugače Občinska Zveza prijateljev mladine prij, v juliju in avgustu Počitnice malo drugače. in četrtek, od 9. do 15. ure, nsg bi se pri splavar mostu čez Savinjo zbrali otroci, ki bi želeli o^^S rano preživeti počitniški dan. Ob torkih bodo pod vodstvom pedagoga od«i Celjsko kočo ah na Stari grad, ob četrtkih pa ^a ^ ček. Tam se bodo igrah, risali, se pogovarjali z zna ^ športniki, kulturnimi delavci, skratka z znanimi^ nostmi. Udeležba je brezplačna, otroci, ki bi ^ v torek ah četrtek na ta način preživeti počitnice ti lahko na Občinski zvezi prijateljev mladine nrii, * vsak dan od 8. do 10. ure. ^^^ N.g Geslo Prijateljica me prepričuje, naj se ravnam po geslu, ki pravi: »Ni- koli ne bodi cvet enega samega metulja, kajti noben metulj ni metulj enega samega cveta.« To- da jaz ljubim le tebe; ti le mene, zato se ne bom ravnala po tem geslu. Čao geslo, živela ljubezen v dvoje! ATHEA Prva ljubezen Oh, moja prva ljubezen, kje si, kod hodiš, kaj se dogaja s tabo? To je prvo, na kar pomislim. Dolgo sem premišljevala, kaj naj storim. Bila sem mlada, hodi- la sem vsa srečna v šolo in, seve- da, vsak dan srečala tebe. Tebe, ki si mi in mi še pomeniš toliko kot nihče drug. Spoznala sva se lepega dne, ko se je približeval tih večer. Prišel si. To je bilo za- me najvažnejše. Sprva sva se sa- mo pogovarjala, a v tvojih očeh je bilo nekaj drugega. Kar naenkrat je prišel tisti trenutek. Prijel si me za roko in mi rekel, da me imaš rad. Tudi jaz sem te imela rada, in to že daJj časa. Solze mi tečejo po obrazu. Se- veda, to so solze sreče. Sreče, ki si mi je dal ti. Ti, ki te imam tako rada. Ljubila sva se. Tvoji dotiki rok so bili tako nežni in tvoji poljubi polni upanja do življenja. Spre- hajala sva se po poteh, kjer so cvetele rožice. A prišel je dan, ko je vse to minilo. Že prvi dan po odhodu sem potočila solzo, solzo v spomin nate. Lepo je bilo. Hva- la ti za vse, kar si mi dal, za ljube- zen, srečo in veselje. A še iščem tvoj pogled, čeprav v tvojih očeh ni več ljubezni. Morda si me imel za igranje, imel si me za svoje igfg. vedno mislim, da hodiš vji sec z drugo. Ampak ^ jamem. Mislim, da me ljubiš, eepa vem, če je to res. Kadar p^ zvoni, mishm, da si to tj. Oh, življervje bi dala, dat še enkrat poljubil. Milj Ko bi vedel... Ko bi vedel on, da sem i rada njegov pramen las, pt, njegovih temnih las, in da rada slišala njegov glas, ko h del, kako rada sem mu zrla, in čutila toplino njegovih j Ko bi vedel on, da sem | njegov nasmeh in sanjala | o naju dveh. Ko bi vedel oaj bil vzrok mojih nesreč. KoK del on, da sem zaradi njega J la črno barvo, ko bi vedel, j sanjam vse noči in mi njegm smeh vedno pred očmi leH Ko bi vedel res, on, to, dal rada poljubila in rekla mu:i bim te!« 1 Jlojo /ma/ f kmj vicA^ ^^idlai f in hrana v hiši. Telefon Jl-226. LESENO gradbeno barako 6X 3m In Zastavo 750, I. 84, registrira- no, ugodno prodam. Tel. 784- 102, po 17. uri. KOZOLEC s štirimi okni ugodno prodam. Simon Zaje, Brode 8, Vransko^-lil^l 1-231 dopoldan. NOVO OKNO 180X50 z roleto, 80 m telefonskega kabla - 6 žil in Super Color televizijo, pro- dam. Telefon 741-793 - Šentjur. MERCEDES BENZ, tip L 319, leto proizvodnje 1965, neregistriran, prekucnik, vozen z B kategorijo In termoakumulacijsko peč, pro- dam. Tel. (063) 701-709. MOTORNO KOLO APN 6 S, novo, ugodno prodam, šivalni stroj Bagat in večjo količino domače- ga vina, prodam. Tel. 741-931, v zgodnjih ali večernih urah. JABOLČNIK prodam. Martin Pre- ložnik, cesta v Šmartno 4, Vojnik. DOMAČE RDEČE vino iz okolice Virštanja, prodam. Inf. na tele- fon 34-533. MOPED 14 - TLS in BRAKO, dobro ohranjeno, prodam. Posamezna cena 1.000 DEM v dinarski proti- vrednosti. Tel. (063) 713-617, med 8. in 10. uro. NOVO testirano vlečno kljuko za JUGO in R 4, prodam po izredno ugodni ceni. Tel. 742-386, po- poldan. KUPIM HIŠO - starejšo ali novejšo, ali parcelo v okolici Celja, po mož- nosti ob Mariborski cesti, do Vojnika, primerno za gostinsko obrt, kupim. Ponudbe pod šifro: »Mlada gostinca«. ELEKTROMOTOR, 2,2 KW in 2.800 obratov, rabljen, kupim. Telefon 36-119. VEČJE ZEMUlŠČE brez objektov ali z objekti, ob cesti Celje-Gro- belno-Dramlje, kupim. Tel. 741- 008, po 20. uri. STANOVANJA SOBO oddam mlademu paru brez otrok. Šifra: TAKOJ. OPREMLJENO SOBO oddam so- stanovalcu. Ana Fartel, Doboj- ska 36, Hudinja, 63000 Celje. UČITELJ najame stanovanje v Ce- lju, nudi predplačilo. Šifra: PREDPLAČILO. ZDRAVNIK specialist išče oprem- ljeno garsoniero ali manjše enosobno stanovanje. Ponudbe na tel. 27-721/361 od 7. do 14. ure. ZAKONSKI par brez otrok NUJNO išče enosobno stanovanje ali garsoniero v Celju ali okolici. Ponudbe pod: POŠTENOST. V CEUU oddam sobo s soupora- bo kuhinje in kopalnice. Šifra: TAKOJ. DVOINPOLSOBNO stanovanje s centralnim ogrevanjem naj- manj za eno leto oddam. Šifra: OTOK. ZAPOSLITEV če se želite ukvarjati s plastiko (Poliester), se oglasite na tel. (063) 783-237. Če si podjeten, marljiv In odločen, imaš možnost dobrega zasluž- ka. Šifra: Telefon - avto. Za čiščenje stanovanja in umiva- nje oken, iščem pomoč. Ponud- be: »URA 30«. STAVBNEGA kleparja ali izolater- ja zaposlimo. Inf. tel. 748-008. GOSTILNA »MIT«, Mostičje pri Ko- pru, sprejme takoj v redno de- lovno razmerje natakarja in ku- harja, možnost stanovanja, ostalo po dogovoru. Inf. na tel. (066) 59-150, vsak dan po 12. uri. DENAR... VIŠJI STANDARDI Za- sebno podjetje MAKSIM iz Mari- bora vam nudi z akvizitersko prodajo na področju Celja z okolico, v prostem času, izje- men dodaten zaslužek. Plačilo takoj. Telefon (062) 301-000 (sob. in ned.). ŠTUDENTI, DIJAKI in ostali. Nu- dim vam honorarno delo na te- renu. Informacije na tel. 776-196 in 857-319. Prodaja čistil! RAZNO GOSTILNO ODDAM v najem za daljšo dobo. Šifra: ODKUP IN- VENTARJA. POTREBUJEMO PREVAJALCA iz slovenščine v hrvaščino. Inf. (063) 27-601. HITRO, KVALITETNO, poceni vam očistimo na domu talne obloge. Telefon 24-382. MONTAŽA VSEH VRST rolet. Tele- fon 31-776, zjutraj ali zvečer. HITRO IN KVALITETNO poprav- ljam pralne stroje in štedilnike Gorenje. Toni Kitek, Kasaze 107 a, Petrovče, telefon 776-854. INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angleško strokovno literaturo. Telefon 21- 971. INŠTRUIRAVA matematiko, kemi- jo in angleški jezik. Telefon (063) 776-208. MONTAŽA toplotnih črpalk, sonč- nih kolektorjev, centralnega ogrevanja in dobava potrebne avtomatike. Telefon (063) 32- 648. NAJBOUŠEGA PONUDNIKA za žetev, 10 ha pšenice, iščem. An- drej Vešenjak, Jagoče 5, Laško. LESENE STROPNE in stenske obloge polagam kvalitetno in poceni. Tel. (063) 33-424, po 20. uri zvečer. UGODNO! PODJETJE SE-KU, Lin- hartova 18 ima na zalogi po naj- nižjih cenah obnovljene motorje za pralne stroje Gorenje po 700 in 800 din. Se priporočamo: SE- KU d.o.o., telefon 29-259. PREKLICUJEM dva potna lista na ime ADOLF COKAN in DARIN- KA COKAN. NOVOST GOSTILNE PODPEČAN na LJubečni (mimo Plinarne) Od 27. julija naprej vam bodo ponudili ribe in morske specialitete, odojka na žaru, meso iz tunke, specialitete šefa kuhinje, sladice in še mnogo drugih dobrot. Nudijo tudi okusne malice, poslovna in poročna kosila ter večerje. Pričakujejo vas vsak dan med 9. in 22. uro, še posebej pa vas vabijo na OTVORITEV v PETEK, 27. JULIJA ob 17. URI. Če jemo mesa vse manj, naj bo vsaj tisto vedno sveže. Prenovljena mesnica Leijal( v l\/larl(etu Ostrožno sl(upaj s Trgovsidm podjetjem Potrošnil( Celje Speclallteta mesnice: odlična teletina Pridite in prišli boste še večkrat CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 Ljubečna Celje telefon (063) 33-421 ne RAZVOJNI CENTER, d.o.o. Projektiva CELJE objavlja po sklepu Upravnega odbora družbe licitacijo naslednjiti osnovnih sredstev: 1. RC Generator MA 2605 2. Osciloskop MA 4048 3. DC Napajalnik MA4160 4. Uporovna dekada MA2115 5. Elektronski števec MA 3861 6. Funkcijski generat. MA3733 7. Ločljivi nastavek trato MA4802 8. Dekadni kondenzat. MA2404 9. Pisalni stroj Olympia Profesional 10. Kopirni stroj Ricoh 1200 Licitacija bo v torek, 24. 7. 1990, ob 12.00 uri v pro- storih avle RAZVOJNEGA CENTRA, Ulica XIV. divizi- je 14, CEUE. Interesenti morajo pred začetkom licitacije plačati varščino v višini 10% izklicne cene. V izklicno ceno osnovnih sredstev ni vračunan pro- metni davek, ki ga je dolžan poravnati kupec. Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo uro pred pričetkom licitacije. Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Moziije, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmaije pri Jelšah, in Žalec. . _ ■ . Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc Redakcija: Maijela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični uTednik: Fratxjo Bogadi. T^nica redakcye: Mojca Aužner. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je 30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V. kongresa 3 a, Ce^je. Telefon: 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Boljše kot katerekoli delnice ali obveznice se vam v tem trenutku obrestujejo vloge v HRANILNO KREDITNI SLUŽBI AGRINE V ŽALCU - vloge na vpogled 33% letna obrestna mera z mesečnim pripisom - vezave nad 3 mesece 35% letna obrestna mera z mesečnim pripisom ^ vezave nad 6 mesecev 37% letna obrestna mera Z mesečnim pripisom Varčevalci, dobri gospodarji, vabljeni v Blagovnico AGRINE v Žalcu. ^.^^slovni stik in naikup posteineta hairmonija izpolnjenih želja 15 LET 32. STRAN - 19. JULIJ 1990 PisMa Brai NOČNE CVETKE • Ženska nad žensko, ata nad mamo, sin nad star- še, sosed nad sosedo, mož nad ženo, ženska nad mo- škim... S^j to ni res! Kar vsi povprek in počez, na- mesto da bi se ljubili med sabo. In medtem ko prav v teh dneh na veliko piše- mo in govorimo o strpnosti in spravi, se za našimi hiš- nimi in gostilniškimi zidovi odvija prava vojna, s katero imajo opravka policaji, ki vsaj v Sloveniji s tem resor- jem res nimajo nič skupne- ga. Zdaj pa kar lepo po vrsti: • V ponedeljek zvečer sta si pred blokom Ob že- leznici skočili v lase Jožica in Vladka, ki sta na sceni imeli veliko hvaležne pu- blike. Ta je namreč name- sto kriminalke v TV dnev- niku spremljala kar dvo- riščno. Da bi bil spektakel popolnejši, se je v dvoboj vrinil še Vladkin sin. • Naslednjega dne je prišel klic v sili iz Trnovelj. Ata Stanko F. se je ob enih ponoči spravil nad mamo. Kajpak iz tega odnosa ni nič dobrega ratalo, sicer bi se prizadeti ne obrnili na miličnike, ki pa to noč niso imeli priložnosti srečati se z razgrajaškim Stanetom. Ta jo je še pred njihovim prihodom popihal, roki pravice pa le ne bo ušel. • Pri sredi smo. Maijan K. iz Ulice frankolovskih žrtev je zgod^ dopoldne te- pel svoje starše, s tem pa zasedel prvo mesto na cvet- ni top lestvici tega tedna. Tudi Maijan se je v hlače podelal in jo pred miličniki pobrisal. • V četrtek gutrsg je na policijsko postajo prišla Jo- žica V. in opisala, kako jo je prejšnji dan bunkal sosed. Ker si tudi sosedov ne mo- reš sam izbirati in jih me- njavati po mili volji, predla- gamo, da se Jožica in njen sosed na dan vstaje sloven- skega naroda pobotata in spravita. Če sta to storila, n^ nam povesta. ^ • Četrtkova cvetka No. 2 je prisilila Daliborko C., da se zateče k sosedom v zavetje pred pretepaškim soprogom. Pa so sosedje včasih le za kaj dobri. Tudi možiček Miodrag C. se je ustrašil in se vrnil potem, ko miličnikov že zdavn^ ni bilo več doma. • Četrtkova cvetka No. 3: proti večeru se je pred trgovino na Dolgem polju ulegla neznana oseba. Da je bila pošteno alkoholno zde- lana, govori podatek, da je morala najprej v bolnišni- co. Stjepan G. je moral pla- čati participacijo, zaradi le- žišča na javnem mestu pa ga čaka še kazen. • Četrtkova cvetka No. 4: podobna prejšnji, s to razliko, daje pognala na Ir- šičevi ulici in da je bila žen- skega spola. Jožica L. je ve- černi in nočni streznitveni počitek nadaljevala v stav- bi na Ljubljanski cesti. • Petek, pa še trin^sti povrhu, je bil za Carmen S. neugoden dan. Iz restavra- cije v Novi vasi so namreč v pozni večerni uri sporoči- li, da se tam dva prepirata. In ker ni bilo tretjega, tudi ni bilo dobička. Ker je Car- men tepla Fadila, bo za to nezaslišano dejanje odgo- vapala. Sicer pa tudi dedec najbrž ni stal križem rok. Zaenkrat učinkovita le kaznovalna politika Problem statičnega prometa je bolj ali manj problem vseh večjih mest v Sloveniji, le da se ga pone- kod lotevajo bolj, drugje manj uspešno. Med mesti, kjer se ta pro- blem kaže kot vedno bolj pereč, je tudi Celje, predvsem samo mestno jedro. Problem parkirišč in tovrst- no zmedo pa občutijo tudi v prene- kateri blokovni stanovanjski so- seski. Med tistimi, ki na problem neure- jenega statičnega prometa najdlje in najostreje opozarjeuo, so delavci Zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo iz Celja, ki bi, v pri- meru požara ali kakšne druge ne- sreče, marsikdaj v mestu sploh ne mogli posredovati oziroma reševati. Pajek, najučinkovitejša tovrstna pridobitev, problema ne more reši- ti, še manj kazni prometnih milični- kov. Za nepravilno parkiranje je po nedavno spremenjenem Zakonu treba odšteti 150 dinarjev, s čimer si res ne kaže prehudo beliti las. Tudi ne prehudo zaradi 700 dinarjev zara- di odvoza s pajkom in vzporedne mandatne kazni, ki jo mora plačati tisti, ki z vozilom, zaradi napačnega parkiranja, ogroža varnost v cest- nem prometu. Da je s statičnim prometom v Ce- lju res nekaj zelo narobe, je vnovič pokazala akcija poostrenega nadzo- ra statičnega prometa, ki so jo mi- nulo sredo izvedli mihčniki Postaje mihce Celje. Seveda to še zdaleč ni popolna sUka tega stanja, k^ti že sama prisotnost moža v modrem napravi preplah med vozniki, ki po- stanejo naenkrat bolj disciplinirani. Odhod miličnikov pomeni spet vr- nitev na staro stanje. Nadzorovalna oziroma represivna pohtika je torej še vedno edina, ki kaj zaleže. V dveumi akciji, v kateri je sode- lovalo deset mihčnikov, so v mest- nem jedru izrekh na kraju prekrška 28 denarnih kazni in izdali 6 plačil- nih nalogov. Za brisalce nepravilno parkiranih vozil so zataknili 86 ob- vestil o prekršku. Še pred stoijenim prekrškom so opozorili 16 vozni- kov, s pcukom pa je bilo , odrejenih 5 odvozov. ^ 9i| N^več nediscipline je v o Lilekovi, Kocenovi in Cud^S ci, zlasti tam, kjer je proiiJ^ tornimi vozili nedovoljen ^ i nikih parkirana vozila pa JJ^J varnost in nemoteno pešcev. S takšnimi akcijami bo p milice Celje nadaljevala, cestnoprometnih predpisov bodo spet hudovali zgolj nad'"' niki, ki najbrž niso edini pou? in izvoljeni za urejanje teh c^ težav. 'i marjelaagi Pretep na veselici Družabna prireditev, ki jo je v soboto organiziralo ga- silsko društvo Letuš v tam- k^šnji večnamenski dvora- ni, se ni dobro končala. V nedeljo okoli druge ure naj bi tam prišlo do prepira in pretepa. Po zaznavi delavcev Posta- je mihce Žalec je zaenkrat osumljen B.R., ki naj bi se pri izhodu iz dvorane prepi- ral z znancem. Da bi ju pomi- ril, je mednju stopil J. T. iz Letuša, eden izmed organi- zatorjev te gasilske veselice. Osumljeni B. R. naj bi ga na- to udaril, tako da je J. T. pa- del in z glavo udaril v beton- ska tla ter obležal v nezavesti s hudo telesno poškodbo. Nezavestnega in v kritičnem stanju so ga pripeljali v celj- sko bolnišnico. O incidentu je obveščen preiskovalni sodnik, ki za osumljenega B. R. ni odredil pripora, podana pa bo kazen- ska ovadba na Temeljnem javnem tožilstvu Celje, v enoti Titovo Velenje. M. A. PROMETNE NESREČE Smrtna nesreča v Dramljah Prometna nesreča, ki je zahtevala življenje, se je zgodila v četrtek, 12. julija, v Dramljah. Voznik osebnega avtomobila Josip Bukovec iz Celja je vozil osebni avto iz smeri izstopne postaje Dramlje proti regionalni cesti. Ko je pripeljal do križišča, je vanj zapeljal naravnost preko regionalne ceste v trenutku, ko je iz smeri Dramelj pripeljal voznik tovornega avtomobila Boris Klad- nik iz Javorij. Kladnik je močno zavrl, vendar je s prednjim delom tovornjaka trčil v Bukovčevo vozilo. Josip Bukovec je na kraju nesreče umrl, njegovi sopotnici Marija Bukovec in Vlasta Vodišek pa sta bili huje telesno poškodovani. Usahnilo mlado življenje Prometna nesreča, ki se je končala s smrtjo mladega človeka, se je pripetila v ponedeljek, 17. julija ob 19. uri na regionalni cesti izven naselja Sedlarjevo. Iz smeri Golobinjeka proti Bistrici ob Sotli je vozila osebni avto 19 letna Mojca Brence iz Lastniča. Ko je pripe- ljala v Prelaskem po klancu navzdol v oster desni ovinek, je zavozila na bankino, nato pa na travnik. Tam se je vozilo večkrat prevrnilo preko strehe in obstalo na levem boku. V nesreči se je 15 letna M. B. iz Lastniča tako zelo telesno poškodovala, da je med prevozom v Zdravstveni dom Smaije umrla, težje pa sta se poškodovali voznica in 13 letna S. V. iz Celja. M. A. Pogrešajo ga Tretjega julija je odšel od doma in se še ni vrnil 24 letni Anton Avberšek iz Paškega Kozjaka, orodjar po poklicu in brez zaposlitve. Ob odhodu je izjavil, da si gre iskat službo. Pogrešani je oblečen v modre kavbojke, rumeno majico, ska^asto vetrovko rjave barve, obut pa je v nizke črne čevlje. Visok je 178 centimetrov, vitek in svetlejših, daljših las. Kdor bi ga videl ali kaj vedel o njem, n^j to sporoči svojcem ali najbližji postaji milice. Previdno preko tirov Vse kaže, da se je »šport« lomljenja železniških zapornic tudi v celjski regiji zelo razširil. Tako so železničarji prejšnji četrtek v bližini Rogatca odkrili voznika, ki je zlomil krak železniške zapornice in pobegnil, nekaj kasneje pa so podobno opazili tudi na železniškem prehodu v Grobelnem. Ker je bilo v letošryem prvem polletju poškodovanih že 138 železniških zapornic, železničarji opozarjajo na večjo previd- nost, saj je možnost hujših nesreč precej večja. M. ARNŠEK Šoferji praznovali člani Združenja šoferjev in avtomehanikov občine Žalec so svoj stanovski praznik, 13. julij, praznovali v soboto dopoldne na avtopoligonu v Šempetru. Na priložnostni slovesnosti so pode- lili več priznaru. Vlada Huša so imenovali za častnega poveljnika ZSAM Žalec, priznar^je vzornega voznika pa so prejeli Večeslav Satler, Franc Krivec, Franc Tekavc in Anton Sepec. Osrednji govor na slovesnosti je imel predsednik ZŠAM Žalec Jože Bevc, v imenu republiške organizacije pa je srečanje pozdravil Stane Žirovnik. Na sliki: s slovesnosti ob podelitvi priznanj vzorni voznik. T.TAVČAR Letušani z novo gasilsko avtocisterno v Letušu je bila v soboto pomembna slovesnost. Članom tamkajšnjega gasilskega društva je s pomočjo Občinske gasilske zveze Žalec, krajevne skupnosti Letuš, krajanov in botrov uspelo nabaviti novo gasilsko vozilo-avtocisterno, ki lahko naenkrat pripelje kar 52001 vode. Na sloves- nosti, ki jo je v večernih urah zmotil tudi dež, je spregovoril predsednik GD Letuš Jože Rosenstein, ki je poudaril, da so sredstva za novo avtocisterno zbirali kar tri leta, velik del pa je prispevala Občinska gasilska zveza Žalec. Novo avtocisterno je predal namenu najstarejši član društva Franc Vodovnik. V nedeljo je bil še blagoslov nove avtocisterne, obred pa je opravil braslovški gospod župnik Jože Zidanšek. Na sliki: Nova avtocistema in botri. -p -pAVČAR V petek, 13. julija, je karw celjskih stolpnicah zbolel« galo, zaradi česar je bolela, tudi stanovalce (zlasti tiste šinskem delu) na Škaplno«; na Malgajevi 2 a. Za celjsl« klicne gasilce je bila oajL dvigal pravi mačji kašelj i vajeni marsičesa hujšega Le zakaj se nekatera m klenejo, odkleniti pa se ne« S te vrste muhavostjo so i lavci Zavoda za požarno, m no in tehnično službo vi dni srečali kar štirikrat: vi na Ljubljanski cesti, na ^ vem trgu, v Milčinskega 4 v prodajalni Jadran. S c^ vrati se bo treba enkrat re® govoriti. Tudi alarmni napravi v I Nami bi kazalo posvetiti p nost, saj se je spet po nep( nem oglasila. Kaj pa, če je j zapostavljena in hoče z oM oglašanjem samo vzbujati] nost! Eno pa drži: za reii njenega problema niso pd gasilci. 1 Če je kdo pomislil, da so! nulem tednu iskali utoji v Savinji, se je zmotil. (5 spust s čolni po tej reki samo za vajo. , Na spisku opravil je I kratno prevažanje pitn^ v občino Laško, 18 CM metnih reševaiv) in ra» nje ubojnih teles v občini! Delavci Zavoda se vsepcj je srečujejo z neprijetn(^ »vlamljanju« v stanovanja, last ločenih zakonskih pa jev. Ti na obeh straneh, svoje, dokazujejo pravico I novanja. V takšne prostore] j Ijajo zgolj v prisotnosti tsl; kov in članov hišnega sv« ko se bo morala občanka C' G. sprijazniti z dejstv« v njeno stanovanje celja klicni gasilci niso vlomilij' le zahteva. Še eno pojasnilOi št. 92 naslavlja na omenja varišico: dvajsetletne oseM polnoletne in odgovarjaj^ ja dejanja, torej njena »h« ni mladoletnica. TAKO SO SODILI NEKOČ Iz »Krvosodnega reda« Karla V., kazenskega pravdnj reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v vel nad 200 let. I O uvedbi postopka zoper ovadenega hudodelc^ tožnik zahteva pravico. 1 Če tožnik zahteva od sodišča, da nekoga zapre zg krvne tožbe, mora svoj sum opravičiti. Šele, ko to stoi^ se obtoženi vrže v ječo, tožnikove podatke pa je "J zapisati. Posebej je treba poudariti, da n^ se ječa ureflij prinor, ne kot sredstvo za mučenje jetnika. , .fl Če je več jetnikov, naj se jih med sabo loči, da bi s j • mogli dogovoriti za obrambo. ^ O pojmovanju besede »ovadba« ^ | Kjer stoji zapisano »poštena-verodostojna ovadba*J je mišljeno tudi pošteno svarilo, miglj^, sum, obdo 3 ali domneva. \\ Brez verodostojne ovadbe je nedovoljeno zasliš®^ z mukami .p. Kjer ni obstajala in ni bila dokazana verodo ^ ovadba hudodelstva, ne sme biti nikdo ^asi J z mukami, in če je bilo vendarle kaj ugotovljeno s P". ,, trpinčenja in zlostavljanja, se temu ne sme verj^ koga na osnovi takih prizriarg obsoditi. Ce je nekje gosposka ali sodnik tako ravnal, mora^j;) pravno mučenega primerno oškodovati za povzroče moto, bolečine, stroške in škodo. .^uf Tudi n^ nobena gosposka ah sodnik v tem podpira ali ščiti naklepa razžaljenca, da se bo m® namesto da bi iskal zadoščenje po pravni poti. ^^ ZLATARSTVO KRAGL ŽALEC