ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO II. ŠT. 10 NOVEMBER 1978 pex*ULtxiixia.x* Ne odloča o usodi ljudi en sam človek ali nekaj ljudi, pač pa sami neposredno sodelujejo v upravljanju . . . Poprej se je vsako vodenje začelo pri posamezniku, bilo je torej preozko, včasih z več in včasih z manj elementi direktive in prisile. Samoupravljanje pa je odraz samih delovnih ljudi, ki delujejo v družbenem razvoju, predvsem pa v procesu proizvodnje. Zato je izhodišče naše nove ustave delovni človek, človek — proizvajalec. TITO — VSEM SODELAVCEM, KOOPERANTOM IN UPOKOJENCEM ISKRENO ČESTITAMO OB 29. NOVEMBRU DNEVU REPUBLIKE SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE, VODSTVA TOZD IN DELOVNE ORGANIZACIJE TER UREDNIŠTVO PTUJSKEGA PERUTNINARJA S SPREJEMANJEM NOVIH SAMOUPR. AKTOV URESNIČUJEMO ZAKON O ZDRUŽENEM DELU Devetmesečno poslovanje Temeljne organizacije naše delovne organizacije so konec oktobra na zborih razpravljale o poslovnih rezultatih v letošnjih devetih mesecih in odločale o začasni delitvi dohodka na že ustaljen način. Splošna ugotovitev je, da je poslovanje v tretjem trimesečju potekalo v relativno boljših pogojih kot v prvih 6 mesecih in v še ugodnejših kot smo jih priča v zadnjem trimesečju. Fizični obseg proizvodnje je v tem trimesečju večji od ravni proizvodnje v lanskem obdobju za 18,9 %. Ob polletju so TO dosegle porast proizvodnje le za 16,6 %. Načrtovani obseg proizvodnje je tudi 30. 9. 1978 presežen za 3,7 %. Posamezne temeljne organizacije so dosegle do 30. 9. 1978 naslednjo proizvodnjo, izraženo v indeksih na lansko in načrtovano raven: Proizvodnja v primer j. s proizvodnjo Temeljna organizacija v lanskem z načrtovano obdobju proizvodnjo Tovarna krmil Perutninske farme Kooperacija Mesna industrija Servis Commerce Ptujska tiskarna 125 97,6 122,6 95,8 115,8 106,9 113,7 105,3 110,3 103,8 121,7 106,3 113,5 106,4 Delovna organizacija______________118,9_______________103,7 Tovarna krmil je v tretjem trimesečju deloma nadomestila zaostanek načrtovane proizvodnje za 3,1 %. Zaostajanje planirane proizvodnje je deloma objektivne narave. Tudi v Perutninskih farmah je v tretjem trimesečju prišlo do boljšega izpolnjevanja planskih nalog, vendar je zaostanek velik. Zanimivo je, da obe omenjeni temeljni organizacij ivisoko prekoračujeta lansko raven proizvodnje. V načrtovanih nalogah so tudi nove zmogljivosti. Za poslovanje v tretjem trimesečju je še značilno, da je prišlo v drugi polovici julija do delnega povišanja prodajnih cen. Prišlo je tudi do intervencijskega uvoza koruze in prodaje dela rezervnih zalog pšenice za potrebe proizvodnje krmil. To je ugodno vplivalo na poslovanje. Delovna organizacija je dosegla tele glavne poslovne rezultate: Ind. 78/77 Celotni prihodek 2,184.019 131 Dohodek 226.258 118 Čisti dohodek 133.728 126 Iz gornjih indeksov pa na koncu vendarle izhajajo sredstva za poslovni sklad, ki so za 1 % manjša od ustvarjenih sredstev v lanskem obdobju. Pri povečani proizvodnji za 18,9 % ter povečani produktivnosti dela za 9,4 % so sredstva za poslovni sklad manjša od lanskih. V razpravah je bilo precej govora o nevzdržnem položaju na trgu s koruzo. Delovna organizacija kupuje koruzo po ceni 4,50 dinarja in več ter pri tem izgublja zaradi nespremenjene cene mesa okoli 500.000 din (petdeset milijonov starih din) dohodka dnevno. Namesto da bi v zadnjem trimesečju poslovali v normalnih okoliščinah, bomo v tem času izgubili večji del dohodka, ki smo ga prigospodarili v pretekli dobi. Posamezne temeljne organizacije so dosegle tele glavne vrednostne kazalce: v 000 din TO Celotni prihodek Indeks 78/77 Dohodek 78/77 Cisti dohodek 78/77 Tovarna krmil 328.983 138 21.267 84 8.573 55 Perutninske farme 143.978 119 34.217 129 20.369 116 TOK 374.928 11.805 120 5.941 107 Mesna industrija 543.586 121 53.769 110 36.696 111 Servis 43.906 143 25.366 166 20.479 161 Ptujska tiskarna 19.011 142 12.094 147 9.793 150 Commerce 717.206 145 30.914 169 22.479 149 Delovna skupnost 12.421 113 9.930 121 9.397 120 O gospodarstvu v pretekli dobi je razpravljal tudi odbor za gospodarstvo delovne organizacije. Ugotovil je, da je prišlo v poslovanju do velikih tržnih nihanj, posebno še v Tovarni krmil, kar se v zadnjem trimesečju še zaostruje. V tej zvezi je Gostje iz Nemčije so z zanimanjem poslušali živahno razlago (Foto L. C.) Obisk iz Weissenburga Vezi med mestom Ptujem in bavarskim mestom VVeissenbur-gom so se po oktobrskem tridnevnem obisku še bolj okrepile. Dne 20. oktobra nas je namreč obiskala 31 članska delegacija tega mesta. Med njimi so bili razen predstavnikov mestnega sveta, rdečega križa in naših delavcev trenutno zaposlenih v njihovem mestu tudi predstavniki nemških sindikatov. Gostje so si po ogledu valilnice ogledali tudi našo novo tovarno krmil. V prostorih tovarne krmil smo v krajšem pogovoru gostom predstavili Mesokombinat »Perutnino«. Presenečeni so bili nad našo tehnologijo, tehnično opremljenostjo, nad dobro organizacijo posebno, ko so med pogovorom spoznali kako velika je naša delovna organizacija. Z zanimanjem so poslušali o vlogi »Perutnine pri preusmerjanju kmetij, o kooperacijski proizvodnji brojlerjev. Gostje so se zanimali za delo sindikata za oblike organizirano- sti sindikata, za vlogo sindikata pri skrbi za človeka, nadalje so se zanimali za našo samoupravno organiziranost za delo samoupravnih organov za povezanost dela sindikata in samoupravnih organov. Izredno zadovoljni so gostje odšli še na ogled mesta Ptuja naših kulturnozgodovinskih znamenitosti. Zvečer so se udeležili predkongresnega zborovanja v počastitev kongresa slovenskih sindikatov. V naslednjih dveh dneh so imeli pogovore še z predstvani-ki občine in ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Po kratkem športnem tekmovanju so se peljali na ogled Titovega rojstnega kraja Kumrovca V imenu gostov se je zahvalil za izredno prisrčen sprejem predstavnik njihovega mestnega sveta, kateri je zaključil pogovore z željo, da to srečanje ni bilo zadnje. Uredništvo Kar verjeti niso mogli, da imamo tudi pri nas take gigante kot je tovarna krmil (Foto L. C.) sprejel sklep, da pripravijo strokovne službe predlog o omilitvi položaja v tej temeljni organizaciji. Samoupravni akti o dohodkovnih odnosih določajo popravek instrumentov o medsebojnih ekonomskih odnosih. Predstavniki delovne organizacije so zadolženi, da o problematiki glede koruze informirajo najvišje predstavnike v naši državi ter da proučijo možnosti o nabavi in sušenju kmečke koruze. Poslovanje v zadnjih mesecih bo zahtevalo od vseh delavcev in kooperantov velike napore, če hočemo do konca leta zadržati vsaj nekaj že ustvarjene akumulacije. B. M. Pred novim referendumom Delavski sveti TOZD in TOK ter svet delovne skupnosti skupnih služb so za 6. december 1978 razpisali referendum, na katerem bodo delavci in kooperanti odločali o sprejemu nasled-njh splošnih aktov: — samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD oziroma TOK v delovno organizacijo Mesokombinat Perutnina Ptuj, — potrditvi pravilnika o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter drugih osebnih prejemkov delavcev. (O tem odločajo samo delavci), — spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev in kooperantov v TOZD oziroma TOK, — statutu TOZD in — o samoupravnem sporazumu o združevanju v živinorejsko poslovno skupnost (ŽPS) ter živilsko razvojno skupnost Slovenije. Samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij in statut delovne organizacije sta izdelana na osnovi zakonskih predpisov in samoupravnih sporazumov o združevanju delavcev in kooperantov v TOZD oziroma TOK ter statutov temeljnih organizacij, v katerih so delavci opredelili skupno poslovanje in s tem v zvezi določil skupne funkcije na nivoju delovne organizacije. Sporazum in statut torej urejata vsa tista področja, ki so skupnega pomena in jih bomo uresničevali združeno na nivoju delovne organizacije. Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohod- NE PREZRITE • OBNOVA PERUTNINSKE KLAVNICE • SVETOVNI KONGRES PERUTNINARSTVA • OGLED PERUTNINSKIH KLAVNIC • STARA IN NOVA TOVARNA • FARMA NESNIC TRNOVCI ka ter osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in skupno porabo so vse naše temeljne organizacije že sprejele na zboru delavcev (in na delavskih svetih v mesecu januarju tega leta. Mi smo takrat smatrali, da je tak način sprejemanja pravilnika pravilen, saj zakon določa, da se na referendumu sprejmejo samo osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, da pa se pravilnik lahko sprejme po poprejšnji obravnavi na delavskem svetu, kar smo tudi storili. Kasneje pa se je izoblikovalo stališče, da je tudi ta pravilnik potrebno sprejeti z referendumom. Ker je bil pravilnik sprejet na zborih delovnih ljudi z veliko večino, menimo, da ga bomo v enakem obsegu tudi formalno potrdili. Spremembe in dopolni- tve samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev in kooperantov v TOZD oziroma TOK ter statutov temeljnih organizacij se nanašajo v glavnem na dejavnosti, ki jih posamezne organizacije opravljajo. Manjše spremembe so tudi pri imenih posameznih temeljnih organizacij in nekatere druge stilistične dopolnitve. Z referendumom moramo odločiti tudi o pristopu k Živinorejsko poslovni skupnosti Ljubljana in Kmetijsko živilski razvojni skupnosti Slovenije in o sprejemu teh samoupravnih sporazumov. Ker smo bili že dosedaj člani obeh skupnosti in nameravamo ostati tudi v bodoče, se bomo na referendumu opredelili za sprejem sporazumov. V javni razpravi sta v TOZD, TOK in DSSS še pra- vilnike o delovnih razmerjih in pravilnike o razvvidu del oziroma nalog. Prvega bomo sprejeli na zborih delavcev, drugega pa po javni obravnavi na delavskih svetih, do 11. 12. 1978. S sprejemom in dopolnitvami omenjenih splošnih aktov se bomo vsebinsko vskladili z določbami zakona o združenem delu, ki je določil za to rok do 11. decembra 1978. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu predlaga, TOZD, TOK in DSSS ter njihovim sindikalnim vodstvom, da čas javne obravnave temeljito izkoristijo za seznanjenje delavcev in da vsebino navedenih splošnih aktov čimbolj prilagodijo potrebam delavcem. Komisija za izvajanje zakona o združenem delu ---------------------------"i SFR JUGOSLAVIJA ZVEZNI KOMITE ZA KMETIJSTVO Direktorju »PERUTNINE« — Mesokombinata Ptuj Prosim Vas,da v Imenu Zveznega komiteja za kmetijstvo prejmete zahvalo za prijeten sprejem in bivanje v Vaši sredini. Posebno zadovoljstvo mi je, ker lahko ugotovim, da ste kljub določenim težavam dosegli ugodne družbe-no-politične in ekonomske rezultate v vašem razvoju. Ob tej priložnosti Vam želim, da uresničite vse Vaše načrte, katerih cilj je zboljšati kakovost splošnega in osebnega standarda delovnih ljudi. L S poštovanjem ,V.U *»*. * V. Inž Milovdn Zidar, V.V; ^ c - ^ član Z IS in predsednik - : ‘.f' <'■ Zveznega komiteja za -v i kmetijstvo V. » , ■ ■ :||| Mmm : : lg8lli§ ■ - . -T#'- 5 M——1 IB Obnova perutninske Osem mesecev je minilo, odkar so zublji plamenov uničili dobršen del objektov perutninske klavnice. Na najhujše trenutke tistih dni smo že skoraj pozabili, čeprav rane še vedno niso zaceljene. Po uspešnih intervencijah ob samem požaru ter izredni prizadevnosti kolektiva, ki je v rekordnem času ponovno vzpostavil proizvodnjo, se upravičeno sprašujemo, zakaj »rane še niso zaceljene« in zakaj je pred nami še vedno veliko dela, da bodo vsi objekti ponovno služili svojemu namenu. Če želimo odgovoriti na to vprašanje, se moramo ozreti nazaj in pogledati, kako so doslej potekala obnovitvena dela in kako ter do kakšnih odločitev smo prihajali v tem času. Ob jasni direktivi, da je potrebno hladil-niške objekte čimprej usposobiti, so se pojavile tudi številne dileme: — V koliki meri so posamezni objekti prizadeti — zlasti z gradbenega vidika. — Kakšno obliko gradbene se-nacije izbrati, da bo delo lahko čim hitreje potekalo in da bodo posamezne faze sanacije med seboj čim bolj neodvisne, — Kakšne tehnološke rešitve predvideti za razhlajevanje in za zmrzovanje blaga. OBNOVA V DVEH DELIH Že v samem začetku smo glede na prizadetost posameznih objektov in naprav ločili obnovo v dva osnovna dela: a) V ureditev objektov in naprav, ki so bili poškodovani in za katere smo obliko obnove lahko predvideli brez posebnih proučevanj. Takšen pristop so zahtevale zlasti skladiščne celice hladilnega režima ± 0° C in režima — 20° C ter vse inštalacije, ki so potekale preko pogorelih objektov. Poškodovane zidove, izolacije in inštalacije smo začeli popravljati takoj. b) V obnovo objektov in naprav, ki so bili zaradi visokMi temperatur popolnoma uničeni. Za obliko sanacije teh smo se lahko odločali šele na osnovi posebne študije, ki jo je izdelal Gradbeni inštitut Fakultete za gradbeništvo v Zagrebu. Stališče študije je bilo jasno: ostanke starega objekta je treba porušiti in jih nadomestiti z novimi. Na dokončno besedo v tej zvezi pa smo čakali skoraj dva meseca. Potem je delo steklo hitreje. Potrebno se je bilo odločiti za način izvedbe nove konstrukcije, pripraviti potrebne projekte, poiskati najugodnejšega izvajalca gradbenih in inštalacijskih del, itd. Tudi rušenje starega objekta je bila zahtevna naloga. Opraviti jo je morala posebna ekipa strokovnjakov iz Ljubljane. NATANČEN PLAN OBNOVE Komisija za odpravo posledic požara je izdelala operativni plan obnove. Zaradi hitrejše in cenejše ter tudi enostavnejše izvedbe smo se odločili za jekleno konstrukcijo nove stvabe. Za nosilca gradbenih del je bil izbran kot najugodnejši ponudnik Agro-obnova Ljubljana, ki si je sporazumno z nami izbral tudi podizvajalce za ostala dela. Jekleno konstrukcijo je kot najugodnejši ponudnik v razmeroma kratkem času izdelal Klemos iz Lenarta v Slovenskih goricah, inštalacijska dela pa izvajata Termomehanika Zagreb in Elektrokovinar Ptuj. celoti realiziran. Najbolj se je zataknilo pri dobavi in postavitvi Operativni plan žal ni bil v jeklene konstrukcije zaradi pomanjkanja določenih materialov in zaradi neresnosti pleskarjev. To je imelo za posledico premaknitev ostalih del — zlasti gradbenih, tako da smo sedaj v približno enomesečni zamudi. Kljub vsemu pa smo ob upoštevanju vseh okoliščin lahko zadovoljni. Objekt je pod streho, začela so se izolacijska dela, takoj za tem pa bo možno pričeti z instalacijami in montažo opreme. klavnice po požaru mokro ohlajene piščance, po potrebi pa tudi suho hlajene. Zmrzovalni sistem tvrdke Linde bo v celoti uvožen skupaj s hladilnimi napravami hladilnega režima — 45° C, z novim vijačnim kompresorjem ter z izolacijskim ohišjem. Odločitev za takšen zmrzovalni sistem izhaja zlasti iz tehnoloških prednosti. V tehnološkem pogledu izbrani sistem idealno ustreza zahtevi po hitrem zmrzovanju, s čimer je najmanj prizadeta kvaliteta proizvoda. Zmrzovanje mesa katerekoli vrste mora biti izvedeno v najprimernejšem kratkem času po obdelavi. Zmrzovalni tunel tipa Linde omogoča tako zvano »šok« zmrzovanje pri temperaturi — 45” C in kroženju zraka s hitrostjo 5 — 8 m/sek. Pri zelo hitrem zmrzovanju se v mesu formira veliko število zelo majhnih kristalov, ki so po vsem tkivu enakomerno porazdeljeni in ne poškodujejo celic, zato obdrži meso po pravilni odtopitvi prvotni videz in kvaliteto. Predvideni sistem in tehnološki proces zmrzovanja je za nas novost ter je sodobnejši in racionalnejši. Takšne rešitve bodo omogočale kvalitetnejšo proizvodnjo. Ker opravljamo v sedanjih pogojih potrebno zmrzovanje še vedno izven naše TOZD, se moramo še nadalje truditi, da bodo hladilnice čimprej nared za proizvodnjo. Upamo in računamo, da bo to uresničeno vsaj do začetka pomladi. Sistem za razhla-jevanje piščancev pa bi moral biti končan že ob pričetku novega leta, saj je od njega odvisna realizacija naših planskih nalog v sledečem letu. Franc VRABER, dipl. ing.agr. Slike levo: Še pred pripravo projektov in pred ostalimi odločitvami je bilo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje, kakšne tehnološke sisteme bomo predvideli za razhla-jevanje in za zmrzovanje piščancev. Prvi je bil v požaru delno, drugi pa v celoti uničen. Naše mišljenje v zvezi s tem je bilo vseskozi enotno: predvideti je potrebno najsodobnejše rešitve. Takšno stališče je bilo vsestransko podprto in so se z njim strinjali tudi republiški organi. IN KAKO HLADITI? Glede izbire razhlajevalnega sistema za suho hlajenje piščancev, ki gredo v prodajo v svežem stanju, ni bilo dilem. Dosedanja rešitev s transportnim trakom italijanske tvrdke Catta-ruzzi je bila dobra. Del traku je ostal nepoškodovan, zato je bila odločitev za ponovno nabavo traku tvrdke Cattaruzzi logična. Ureditev novega traku pa je boljša: predvideli smo večjo kapaciteto in sodobnejšo izvedbo ve-šal. Hladilne naprave za razhla-jevanje namešča Termomehani-ka Zagreb. Odločitev glede zmrzovalnega sistema je bila nekoliko težja in je padla šele po ogledu pri nekaterih sorodnih proizvajalcih v Holandiji in Zahodni Nemčiji. Sistem deluje avtomatsko, tako, da na eni strani po tekočem traku potujejo odprti kartoni s piščanci v tunel, na drugi strani pa prihajajo iz njega prav tako po tekočem traku zmrznjeni piščanci. Med drugim je velika prednost tega sistema tudi v tem, da ljudje, ki z njim delajo, niso izpostavljeni nizkim temperaturam. Kapaciteta novega zmrzovalnega tunela bo 3000 komadov na uro, zmrzovanje pa bo trajalo 4,5 ure. Zmrzovali bomo praviloma 1. Čiščenje ruševin po požaru 2. Miniranje uničenih konstrukcij 3. in 4. Rušenje med objekti, ki morajo ostati nepoškodovani je zahtevno 5. Porušena strešna konstrukcija Spodaj: Dokončno čiščenje ruševin (vse foto L. C.) Konec je rušenja, dalje bomo le gradili . . . zgoraj: montaža strešne konstrukcije; spodaj: prvi kvadratni metri strehe so že pokriti Vtisi s IG.svetovnega kongresa Farma v Braziliji KONGRES (2. nadaljevanje) Otvoritev kongresa je bila ob fanfarah v veliki dvorani S. D. Pedro I. v hotelu Nacional v ponedeljek, 18. 9. 1978. V častnem predsedstvu so bili poleg funkcionarjev kongresa W, P. S. A. tudi predstavniki zveznih vlad. Glavni govornik je bil zvezni minister za kmetijstvo prof. Alys-son Pauli Nelii. Sam kongres z referati in diskusijo je trajal od ponedeljka popoldan do četrtka, 21. 9. popoldan. Referati so bili razdeljeni v 7 strokovnih skupin po naslednjih področjih: — ekonomika proizvodnje in marketing, — fiziologija, — genetika, — vzreja in vodenje, — prehrana, — patologija, — tehnologija proizvodov. Udeležba na kongresu in razstavi ter pravica do materialov, tiskanih v 13 knjigah je bila omogočena z vplačilom kotizacije v višini 90 dolarjev. Zaradi obširnega materiala, katerega sva prinesla s seboj v dveh izvodih, ne bova o vsebini posebej poročala, ker lahko vsak, katerega teme zanimajo, sam pregleda materiale, ki so na razpolago v Kooperaciji in v Razvojno planskem sektorju, vendar vsaj nekaj značilnosti: V sekciji za ekonomiko proizvodnje sta vzbudila pozornost zlasti 2 referata. Prvi prikazuje razvoj perutninarstva na Filipinih, kjer so iz ekstenzivnega perutninarstva prešli na intenzivno v številnih malih rejah in dosegli visok nivo proizvodnje. Drugi referat D. I. S. Ridchard-sona z univerze Manchester go- vori o ekonomiki, napredku in problemih perutninarske industrije v svetu. Ugotavlja hiter razvoj perutninarstva, kjer se je poslovnost razvila v multinacio-nalne in svetovne kampanije skoraj na vseh kontinentih. Ugotavlja tudi, da je v proizvodnji jajc v svetu znašal porast v letih 1961 — 1970 30 %, v letih 1970 — 1977 pa je začel padati in znaša le 18 %. V proizvodnji mesa je značilen večji porast v zadnjem obdobju. V letih 1961 — 1977 se je svetovna proiz-vodja perutninskega mesa povečala od 11,728.000 ton na 24.192.000 ton ali za 106 %. Medtem se je proizvodnja rdečega mesa v vsem obdobju povečala od 72,303.000 ton na 101.505.000 ton ali za 40 %. Zanimivo je, da je v vsem obdobju indeksno razmerje proizvodnje perutninskega mesa poraslo od 14 % v obdobju 1961 — 1965 na 19 % leta 1977. V Evropi je to razmerje nekoliko nižje in to za 2 — 3 %. Nadalje ocenjujemo referat potrošnjo mesa na osnovi podatkov FAO in podatkov iz posameznih držav: Država 1972 ZDA Japonska Države EGS Avstrija Španija Jugoslavija 1976 Rov. v % 16,8 22,4 33 1,3 7,1 446 6.6 12,3 86 5.6 9,7 73 3.6 19,5 442 3,2 9,4 194 Zanimivi so tudi podatki iz junija 1978 na osnovi angleške valute o ceni perutninskega in ostalega mesa, o potrebnem delu za 1 libro mesa na osnovi zaslužka 207 penijev na uro (2,07 angl. funta) ter koliko gramov beljakovin se dobi za 1 peni. Prikaz je naslednji: Vrsta mesa, proizvod Drobno- prodajna cena v penijih za libro Število minut potrebnega dela za 1 libro produkta moški ženske Cena za kg užitne materije v penijih Število gramov beljakovin zal peni Jajca 28,5 8 11 70,5 1,75 Brojlerji zmrznjeni 44,3 13 17 152,6 1,15 Mlada govedina s kostmi 88,5 26 35 260 0,62 Prekajena šunka 101 29 40 240 0,73 Referat ugotavlja, da so v glavnem ekonomski razlogi tisti, ki omogočajo naglo rast potrošnje perutninskega mesa in da bo tako tudi v nadalnji perspektivi. V strokovni skupini s področja patologija so bili podani referati avtorjev številnih držav iz vsega sveta. Iz objavljenega gradiva je razvidno, da je ob današnji stopnji menjave plemenske in ostale perutnine, pri razmahu splošnega prometa in komuniciranja, pri nabavljanju različnih surovin iz raznih delov sveta, kot tudi pri razširjeni prodaji perutninskega mesa in drugih produktov težko govoriti o posebni zdravstveni problematiki posamezne dežele. Zdravstveni problemi, ki jih obravnavajo v strokovnih razpra- vah predstavniki različnih dežel so zato v številnih primerih podobni kljub veliki oddaljenosti med posameznimi državami oziroma področji. S področja patologije moramo omeniti številne referate, v katerih so avtorji prikazali delovanje različnih kokcidiostatikov z vidika preprečevanja bolezni, pa tudi glede na druge spremljajoče faktorje, kot so prirast, konverzija in drugo. Huchzermeyer (Južna Afrika) opisuje v svojem delu kokcidio-statik LASALOCID (AVATEC) v dozi 75 mg v primerjavi z MO-NENZINOM v dozi 100 mg/kg. Preizkus je potekal na brojlerjih v kletkah, doba pitanja je bila 56 dni. perutninarstva Rezultati testa so prikazani vtabeli: Kokcidiostatik Končna teža Konverzija 1 Lasalocid 75 mg 1828,2 gr 2,18 kg 2 Monenzin 100 mg 1692,2 gr 2,23 kg 3 brez kokcidiostatika 1778,6 gr 2,19 kg Butolo (Brazilija) s sodelavci testu s piščanci provenience Hu- je v referatu prikazal delovanje bbard, ki so bili umetno inficira- kokcidiostatikov in to Salinomy- ni s cistami E. Tenella, E. neca- cina, Monenzina in Lasalocida v trix, E. maxima in E. acervulina. Rezultati Teža, 28. dan Teža, 56. dan Konv. Brez kokcidiostatika 570 1,881 2,252 100/ppm 651 1,913 2,240 75 ppm LASALOCID 700 2,006 2,221 60 ppm SALINOMVCIN 677 1,999 2,200 * *s>38a W w'‘S?'*! %fWf ETeRINAHIA (hubbabd mumtt OdMlT pabhillero avi - vet ^ BR aSRMAN 0B8EZ0 S Našo provenienco Hubbard so na kongresu reklamirale tudi države Južne Amerike Berdnik in sodelavci (ČSSR) so vršili testiranje kokcidiostati-ku Lasalocida, Halofugina in Mo-nenzina. Najboljšo težo je v testu z Ross piščanci dosegla grupa s krmilom, v katerem je bil dodan kokcidiostatik Lasalocid, sledil je Halofugininone in Mon-enzin. Antikokciodalno delovanje Sa-linomycina v primerjavi z Lasalo-cidom in Monezinom je prikazal v referatu Miragi (USA). V tabeli je prikazano, v kakšnem odstotku so bili učinkoviti posamezni kokcidiostatiki v polnih dozah na posamezne vrste eimerij. E. tenella 90 % 85 % 78 % E. maxima 80 % 78 % 88 % E. mivati 100 % 95 % 88 % E. brmetti 70 % 68 % 96 % E. acervul. 100 % 85 % 26 % Ker uporabljamo v naši proizvodnji kokcidiostatik MONENZIN je primerjava rezultatov preiskav z drugimi kokcidiostatiki za nas še posebej zanimiva. V zvezi s problemi erozij in črnin v mišičju želodca je zanimiva ugotovitev Poniaka in sodelavcev (Čile), ki pojav te bolezni povezujejo z ribjo moko, v kateri so prisotne saje, ki nastajajo iz kurilnega olja pri sušenju z optimalnim plamenom. Prav tako naj bi se ribja moka ob sušenju kontaminirala z določenimi žveplovimi spojinami, iz katerih naj bi se v prebavnem traku perutnine ustvarjala žveplena kislina. Zelo zanimiv referat je objavil VVilliams (ZDA) o mikrotestu oziroma metodi za določanje okuž- be z bakterijami iz vrst salmonele, serološke grupe B, C in D. Isto tematiko obravnava v referatu tudi Silva (Brazilija), ki opisuje novo metodo, katere osnova je mikroaglutinacijska pro-ba, in jo primerja z ustaljenim bakteriološkim pogledom. Kolikor bi se te nove metode pokazale uporabne v vsakdanji praksi, bi bile lahko izredno diagnostično sredstvo v vsakdanji proizvodnji. S področja prehrane je bilo med drugim objavljenih precej referatov, v katerih so prikazani rezultati raziskav, kako priti do čim cenejših in boljših surovin oziroma njih nadomestkov pri sodobni prehrani v perutninarstvu. V tej zvezi opisujejo avtorji uporabo detoksiciranega recinsu-sovega olja, več španskih avtorjev posebej navaja teste z moko iz semen rastline iz vrst lupin (Lupines albus). V Braziliji in ZDA je bilo precej testiranj z moko, dobljeno iz zrn sladkega kitajskega trsa. Francoz Gnillaume opisuje uporabo graha in drugih stročnic pri prehrani perutnine. Zanimivejši za bodoči vir beljakovin za prehrano perutnine pa so vsekakor poizkusi z beljakovinami iz mikrobov in drugih enoceličnih organizmov, pridobljenimi z metodo fermentacije. Sambeth (Zapadna Nemčija) opisuje pridobivanje, vrednost in testiranje teh beljakovin, ki se na splošno označujejo s kratico SCP (Single Celi Proteins). Angleški avtor Sloyd razčlenjuje načrt firme imperial Chemical Industries (ICI), da začne v velikem obsegu s pridobivanjem beljakovin in mikrobov. Surovina ima naziv PRUTEN. Pridobivali jo bodo s stalno aerobno mikrobno fermentacijo metanola in amonija. S področja genetike je vzbudil precejšnjo pozornost referat predsednika Euribrida Van den Eyndena, ki je nakazal težnje razvoja brojierske industrije do leta 2000. Sodoben tip brojlerja, pridobljen na podlagi genetskih metod, se je pojavil v obdobju 1945 — 1948. Do danes so doseženi bistveno boljši rezultati, do leta 2000 je skoraj enako dolga doba kot od začetka do sedaj, zato lahko pričakujemo nove dosežke. Nadalnji vidiki razvoja pri broj-lerjih, ki jih z današnjo stopnjo razvoja lahko realiziramo, zajemajo izboljšani prirastek, boljše izkoriščanje hrane, zmanjšanje količine maščobnih depojev, boljšo razvitost skeleta, odpornost proti stresu, miren temperament. V drugem delu referata navaja avtor metode, s katerimi bi bilo možno v bližnji bodočnosti drastično spremeniti stanje v perutninarski proizvodnji: 1. križanje brojlerskega tipa piščancev z ostalimi vrstami perutnine, kot so purani, fazani, jerebice; XVI CMRESSO MUNIMAL DE AVKDIIDRA vVIBUVS POHOT CONGRESS CONGKES MONDLU lEAVKUIPJRE IVEIIKONGRESS EllUGEFlftiElZUCHI j Rio de Janeiro Brusit 17a 21 Sctembro 197J razmerje pri potrošnji hrane, kar je razvidno iz prikazane tabele. Konverz. Proizvd. razmerje Brojlerji 2,0 — 1,8 125 Nesnice 2,6 80 Purani 3,0 — 2,2 50 Zajci 3,1 75 Prašiči 3,1 50 Govedo 5,0 8 V sekciji za fiziologijo je zanimiv prispevek o načinu in trajanju valjenja piščancev z metodo svetlobne pospešitve (photoac 2. vzreja piščancev, pri katerih bi z radiacijo ali kemičnimi sredstvi povzročili genetsko spremembo —• mutacijo; 3. izkoriščanje biokemijske obrambe proti določenim boleznim; 4. pridobivanje perutninskega mesa na celičnih kulturah; 5. vzreja piščancev, ki bi bili popolnoma prilagojeni pitanju za meso — piščanci brez perja, piščanci z golim vratom, piščanci brez kril. Glede na trenutno stanje broj-lerjev na svetu, ki znaša 10 bilijonov piščancev, pričakujemo, da bo leta 2000 potrošnja perutninarskega mesa enkrat večja. Predvidevamo, da se bo tudi v bodoče v največji meri širila proizvodnja brojlerjev, ker je pri teh glede na ostalo perutnino oziroma druge pitance najbolj ugodno celeraion) razvoja piščančjega embrija, ki naj bi pomenila veliko prelomnico v tehnologiji valjenja. Vplivala naj bi na večjo donosnost ne samo zaradi skrajšanja inkubacijske dobe, ampak tudi zaradi povečanja teže em-brijev in večjega prirasta v dobi pitanja. Avtor Marylin iz ZDA opisuje v tem delu rezultate valjenja pri sistemu uporabe 20 vatne hladne fluorescentne žarnice. Doba valjenja naj bi se skrajšala na 18 dni, izvaljeni piščanci naj bi bili v primerjavi z normalno izvaljenimi za 15 % težji. Ker so v prikazu dosedanjih rezultatov dela na tem področju nekateri podatki mnogo manj vzpodbudni, zaključuje avtor, da bi se metoda samo pod določenimi pogoji uporabljala v komercialne svrhe. Ogled perutninskih klavnic v Hnlandiji Avtomatski odpiralni stroj (I. in II. rez) Namen potovanja, katerega smo organizirali preko dveh velikih proizvajalcev opreme za perutninske klavnice — firme MEYN — firme STORK je bil ogled predvidene nove opreme za perutninsko klavnico, v proizvodnih pogojih, proučitev izkoriščevanja perutnine fproiz-vodnja filetov), in iskanje morebitnih boljših rešitev za pakiranje perutnine. Ogled firme MEYN je zajemal ogled tovarne v Ostzaanu in ogled dveh oziroma treh (nova klavnica VAN-MIERT v Breukele-nu, še ne dela, sedaj opravljajo zadnja finalna dela) klavnic za perutnino: —• klavnico »LOTUS« v Rosma-lenu in klavnico »PINCO« v Udenu. V vseh navedenih klavnicah smo videli proizvodnjo svežih piščancev, povsod so pakirali brez vreč,, kar v kartone. Vsakega piščanca pa označijo s posebno plombico (takšne so zahteve za EEG). Ogledali smo si tudi izkoščevanje piščančjih prsi in proizvodnjo filetov. Firma STORK je organizirala ogled proizvodnih prostorov v Boxmeru ter ogled dveh perutninskih klavnic: »HEN-CU« v mestu CUIJK ter klavnico »FRISIA« v HAULERVVIJKU. V vsah klavnicah, katere smo obiskali, smo videli, da se v glavnem preusmerjajo na sveže blago —• zračno hlajeno (to celo povdarijo na embalaži, da je blago zračno hlajeno brez dodane vode). Zanimivo je tudi to, da sveže piščance povsod pakirajo brez vrečk kar v kartone. Samo klavnica FRISIA s kapaciteto 8000 kom/h proizvaja izključno zmrznjeno blago. Njihov končni produkt je slabši od našega, vendar dosežejo dober izgled s pomočjo ročnega dresiranja in estetske embalaže. V vseh klavnicah smo si podrobneje ogledali tudi ročno izkori-ščevanje prsi za proizvodnjo filetov. Te, sicer ročne operacije, se odvijajo na posebnem tekočem traku, kar omogoča boljši delovni učinek. Z manjšimi investicijami v naši lastni režiji bo možno uvesti ta način izkoriščevanja prsi in proizvodnjo filetov. Glede opreme, katero smo si ogledali v proizvodnih pogojih, smo posvečali veliko pozornost primerjavi med firmo STORK in firmo MEYN. Bistvenih razlik med njima ni, ker so si stroji med seboj zelo slični (klavec, eviscerator, spin-chilier itd.). Večja razlika je samo pri odpiralnem stroju. Pri MEY se sestoji iz dveh enot, pri STORK-u pa je en sam stroj. Prvi je sicer enostavnejši, pri drugem pa je bil končni efekt boljši. Pnevmatski transport je zaenkrat preveč kompliciran in se zanj za naše razmere ne bi upali odločiti, čeprav predstavlja prihranek na porabi vode. Barbara Jurkovič Stara in nova tovarna krmil »Končno enkrat«, smo rekli, ko se je pričelo obratovanje rekonstruirane stare tovarne, ki predstavlja v sklopu nove enoto za skladiščenje, ovrečevanje in izdajo krme. Ob tem, za nas težko pričakovanem dnevu, bi radi in težavah, ki so nas spremljale povedali nekaj več o problemih od začetka proizvajanja v novi tovarni krmif. Ko smo začeli s proizvodnjo krme v novi mešajnioi, smo čez nekaj časa pričeli tu še z ovre- čevanjem. Za to je bilo potrebno premestiti staro ovrečevalno tehtnico iz obstoječe v novo tovarno. V planu je bila namreč rekonstrukcija stare tovarne, ki bi se s tem povezala v funkcionalno enoto z novo. (Foto L. C.) Po vseh obljubah in zagotovilih, bi naj rekonstrukcija trajala največ tri mesece. Za ta čas smo predvidevali, da bo najbrž potrebno kupovati večje koliičine ov-rečene krme drugje. Vendar se je kmalu pokazalo, da bi bili to preveliki stroški, pa tudi tako velikih količin ne bi bilo možno dobiti. Roki za rekonstrukcijo so se namreč vedno podaljševali, tako da je nazadnje iz treh nastalo deset mesecev. Mogoče tudi nekaj po naši krivdi, hoteli smo namreč opremo stare tovarne prodati naenkrat, za to pa je bilo potrebno vse očistiti in pripraviti, kar tudi ni zahtevalo malo časa. Nazadnje pa smo, kot je znano, opremo le prodali kosovno. Odločili smo se torej, da se bomo spoprijeli s problemi in skušali vse ovrečevati doma. Prav tako smo morali zaradi rekonstrukcije izdajati rnfuza krmo v novi tovarni. Za ti dve začasni liniji smo morali torej, ker nista brli zajeti v projektu nove tovarne, izvesti provizorij — in to z minimalnimi stroški. Prevelika vlaganja bi bila nesmiselna, ker bi to v provizorij montirano opremo pozneje morali odstraniti. Zategadelj smo si morali pomagati z že obstoječimi linijami za transport. (Nadaljevanje na naslednji strani) Dolge kompozicije vagonov, ki so nam lani dovažali koruzo, so letos le želje nas vseh ZA DAN REPUBLIKE — NOVA DELOVNA ZMAGA KOLEKTIVA FARMA NESNIC TRNOVCI Pod tem naslovom smo vas v lanski decemberski številki Peru-tninarja informirali o tem, da je dograjena prva faza farme Trnovci in da smo jo ob Dnevu republike tudi naselili. Tudi ob letošnji 35. obletnici 2. zasedanja AVNOJ slavimo enako delovno zmago. Dograjena je druga faza farme Trnovci. Te dni so v njej začivkali »novorojenčki«. Ob tem je Nuška Sergo, vodja delovne enote Trnovci zapisala: Ponovno so začivkali piščanci na farmi Trnovci. Ob tem dogodku se mladi kolektiv spominja težav pri vhlevitvi prve skupine. Sedanji porast proizvodnje je rezultat uspešno premaganih ovir in enotnosti kolektiva. Kot vodjo DE so me delavci sprejeli medse in prav uspešno sodelujemo. Kljub neKaterim novostim pri načinu dela s piščanci, so glavne težave odpravljene. Veseli me pripravljenost sodelavcev za odpravljanje tehnoloških napak, katere tudi samoiniciativno odpravljajo. Vsem je v največje zadovoljstvo občutek, da pridobivamo vse večje število za valjenje sposobnih jajc. Odkrit pogovor in pripravljenost pomagati si med seboj nam je osnovno vodilo pri delu in izmenjavi izkušenj. Težko smo dočakali zaključek del pri drugi Pogled na devet novozgrajenih objektov skupini objektov. Zavedamo se, da nas čaka najodgovornejši del proizvodnje namreč vzreja, katera zahteva natančnost in vestnost pri delu. Zato smo si delo razdelili tako, da tudi »stara« jata ne bo zapostavljena. Upamo, da bo pri naslednji skupini (tretji fazi izgradnje farme Trnovci) več posluha za naše pripombe pri montaži opreme ter več nadzora kvalitete pri izvaja- Ančka Drevenšek, ki je pri nas zadolžena za nadzor gradenj, pa nas seznanja s potekom in izvajalci del: ?: izgradnjo II. faze farme nes-nic v Trnovcih smo pričeli meseca marca. Glavni izvajalec del in nosilec pogodbe je bilo podjetje »Agro-obnova« TOZD Gradnje, Ljubljana, ki je opravila vsa gradbena (Foto L. C.) dela s svojimi izvajalci: IMF Ljubljana, TOZD »Elektrokovinar« Ptuj, ki je izvajal vse instalacije, »Oprema« Ludbreg, ki je mon tirala ventilacijo, Kovinarstvo »Maja« iz Ljubljane, ki je montiralo kovinsko konstrukcijo in »Kvarner« Reka, ki je izvajal vsa izolacijska in krovska dela. Celotna investicija gradbenih in obrtniških ter instalacijskih del je znašala 22,000.000,00 din. Tu pa se je pojavil spet eden od problemov. Nad ovrečevalno tehtnico v stari tovarni smo ime-fi več celic, tako da je bilo možno ovrečevanje več vrst krme, pač po potrebi. V novi tovarni pa smo imeli na razpolago samo dve celici — eno od celic za briketiranje krme in drugo nad mlinom za mletje vezalca za pre-mikse. Tako smo lahko s takojšnjo menjavo celice ovrečevali le dve vrsti krme. Ostalo smo morali imeti na zalogi v skladišču v stari tovarni. To pa je bil ponoven problem. Če slučajno ni bilo avtov za odvoz, smo morali krmo prav tako spravljati v skladišče — to pa je zahtevalo ogromno več dela, krma se je namreč dvakrat nakladala in razkladala. Prej v stari tovarni pa je bilo skladišče poleg tehtnice in je bilo zato spravljanje krmil zaradi vseh teh oiniteljev enostavnejše. Toda zaradi kapacitete tehnice smo morali uvesti nočno izmeno za ovrečevanje. Pa tudi ta ni bila uspešna kot bi morala biti. Zaradi nočne izmene smo morali najeti več delovne sile. Vzeli smo pač, kar je bilo, a pri tem nismo imeli vedno srečne roke. Največji problem je za nas predstavljalo transportiranje. Zadovoljevanje surovin, v celice za tehtnico in za polnjenje rinfuza krme smo uporabljali eno transportno linijo. Zaradi tega je prišlo tolikokrat do čakanja na kr- mo in velikega negodovanja šoferjev, kooperantov in ostalih. Mnogo težav smo jmeli tudi zaradi različnih okvar (predvsem na domači opremi) ter zaradi pomanjkljivosti projektov in montaže. Zaradi slabih kompresorjev in pogojev, v katerih ti obratujejo, smo imeli in še vedno imamo velike težave s komprimiranim zrakom, ki pa je prvi pogoj za dobro in pravilno delovanje pnevmatskih loput, zapiral, ventilov, itd. Za ilustracijo, da smo v minulem času le nekaj naredili, naj navedemo nekaj podatkov: Plan do 30. 9. 1978 60.300,00 ton Dos. do 30. 9. 1978 58.836,095 ton Dos. do 30. 9. 1977 47.062,471 ton. Razlika med lansko in letošnjo proizvodnjo je ogromna in kaže na to, da pri proizvodnji krme v novi tovarni ni bilo problemov. Rili so le pri ovrečevanju, in to zaradi mnogo slabših pogojev za dobro delo kot v stari tovarnf. Kot je v uvodu že omenjeno, smo pričeli z obratovanjem starega dela tovarne. S tem je začela obratovati tudi nova tehni-ca za ovrečevanje LIBRA. Tehni-ca je avtomatska, za polnjenje ventilskih vreč po 50 kg. Tudi s polnjenjem rifunza krme smo že pričeli, in to iz starih obstoječih silosov, ki imajo mnogo večji premer iztočnih cevi in je polnjenje tako veliko hitrejše. Veliko izboljšav pa pričakujemo tudi od novih silusov za rinfuza krmo s kapaciteto 400 ton, kjer bo možnost polnjenja treh tovornjakov hkrati. Skratka, upravičeno pričakujemo, da se bodo razmere sčasoma le uredile, da bodo problemi odpravljeni in bo proizvodnja v novi tovarni krmil tekla, kot je to potrebno. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo za premostitev težav in problemov (bilo jih je še veliko več, kot je tu napisano), ki pa vsi še vedno niso rešeni, potrebno veliko truda, prizadevanj in dobre volje vseh sodelavcev. Namen tega članka je pojasniti,, da mnogih ur čakanja, prerekanj in hude krvi ni kriva slaba organizacija ali subjektivni faktorji, ampak v glavnem objektivni, ki se pojavljajo v vseh poskusnih pogonih, in to ne samo pri nas. Olga Mikulec Družbena samozaščita V članku z naslovom Družbena samozaščita, objavljenem v našem glasilu št. 3/77, so bili v kratkem opisani nekateri pojmi o pomenu in organiziranju družbene samozaščite. Podružablja-nje varnosti je določen proces, ki zahteva stalno krepitev zavesti in varnostne kulture delovnih ljudi in občanov, da bodo v danih razmerah znali varovati dobrine, ki jih ustvarjajo in vse tiste pravice, ki so jim dane z našo Ustavo in z zakonom o združenem delu. V Ustavi, zakonih in v naših samoupravnih aktih je pogosto na prvem mestu beseda pravica, za njo pa tudi dolžnost. Ko govorimo o uresničevanju družbene samozaščite, moramo poudariti, da to ni le pravica in naloga vodilnih delavcev, odborov za LO in družbeno samozaščito, delavskih svetov družbenopolitičnih organizacij itd., marveč slehernega našega delavca v okolju kjer dela in biva. POLITIČNI VIDIKI IN PRAKTIČNA VREDNOST DRUŽBENE SAMOZAŠČITE Družbeno samozaščito in njeno vrednost moramo ocenjevati in presojati tudi iz političnih vidikov v skladu z našimi načeli: — notranjih samoupravnih, družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov; — zemljepisne lege in mednarodnega položaja naše države; — odprtosti in povezanosti s sodobnim svetom, ki temelji na naši neodvisni in neuvrščeni zunanji politiki in vlogi Jugoslavije, ki jo ima v neuvrščenih in drugih deželah; — v prizadevanju za utrjevanje in varovanje zakonitosti ter socialističnega samoupravnega sistema na načelih Ustave in zakona o združenem delu. Podružbljanje našega varnostnega sistema je v skladu z razvojem samoupravljanja in neločljiv element v graditvi naše splošne ljudske obrambe. ORGANIZIRANA IN NEORGANIZIRANA SAMOZAŠČITA Naši delovni ljudje in občani vsakodnevno izvajajo razne sa-mzaščitne aktivnosti (na primer: zaklepajo svoje hiše, stanovanja in druge prostore, motorna vozila, se zavarujejo pred mrazom, vročino, ognjem in drugimi nevarnostmi] z namenom, da zavarujejo svojo osebno varnost ter varnost njihovih materialnih dobrin pred tatvinami, poškodovanjem ali uničenjem. V teh primerih govorimo o neorganizirani, mikrosociološki zaščiti. Organizirana, mikrosociološka samozaščita temelji na širših osnovah in varnostnih interesih naše družbe. V njo spadajo: —• varovanje temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve; (Nadaljevanje s prejšnje strani) Gradnja 9. kokošnjakov z zunanjo ureditvijo je potekala po operativnem planu, ki ga je izdelala »Agroobnova« Ljubljana, brez večjih zastojev. Vsa dela so bila opravljena v pogodbenem roku in zaključena 15. septembra 1978. 10. oktobra je bil opravljen tehnični pregled objektov pristojnih občinskih inšpektorjev, brez večjih pripomb. Krmilno in napajalno opremo v kokošnjakih so montirali delav- ci RŠG Velenje in »Agrostroja* iz Ljubljane, investicija opreme znaša 4,165.000 din. Z objekti, ki bodo do konca meseca oktobra 1978 pripravljeni za vselitev matične jate, smo dobili 10.000 m2 nove površine za vzrejo kokoši nesnic. Dograditev teh 9 objektov, v katere je vklevljeno 54. 000 dan starih piščancev, je izredno pomembna, ker nam bo omogočila načrtovano povečanje proizvodnje piščančjega mesa. Urednik Zaključna montažna dela v vzrejnikih na farmi Trnovci (Foto L. C.) — preprečevanje vseh vrst kriminalitete; — varnost ljudi in družbenega premoženja; — prometna varnost; — varstvo okolja itd. V organizirano samozaščitno dejavnost so vključeni: —- pooblaščeni delavci organov za notranje zadeve; — oborožene sile; — razne inšpekcijske službe, komisije, upravni organi DPS in drugi; — delovni ljudje in občani tam kjer delajo in živijo, odbori za LO in družbeno samozaščito, samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela, družbenopolitične organizacije, društva in drugi. Z zakonom o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah SR Slovenije, ki je v veljavi od leta 1976, so podrobno opredeljene pravice in naloge s področja družbene samozaščite. Po dveh letih veljavnosti tega zakona, smo dolžni, da ocenimo, kako smo izvajali določila zakona in kako smo organizirali in uresničevali družbeno samozaščito v naših temeljnih organizacijah. , V prvi polovici leta 1977 so delavski sveti v vseh TOZD ustanovili odbore za LO in družbeno samozaščito kot svoje organe, za opravljanje zadev s področja LO in družbene samozaščite, pa je bil ustanovljen koordinacij-na nivoju delovne organizacije ski odbor za LO in DS. LETA 1978 PRVI POIZKUS VARNOSTNE OCENE V začetku leta 1978 so odbori prvič obravnavali varnostne razmere, izdelali varnostne ocene in programe samozaščitnih aktivnosti in varnosti ukrepov. To je bil prvi tak poskus in menimo, da so odbori s tem delom, seveda z redkimi izjemami, dobro opravili to nalogo in dosegli njen namen. Res je tudi, da so bili odbori premalo pripravljeni in so tudi premalo spremljali varnostna dogajanja in probleme v TOZD. V bodoče bodo morali odbori dnevno spremljati pojave in probleme, da bi jih lahko pravočasno odkrivali in zavzeli določena stališča za odpravo morebitnih škodljivih posledic in vzrokov za nastalo stanje. V ocenjevanje varnostnih razmer se bodo v bodoče morale vključiti tudi družbeno pohtične organizacije in izdelati tudi ocene o političnih varnostnih razmerah v TOZD. Varnostne ocene in predloge programov samozaščitnih aktivnosti in varnostnih ukrepov, morajo obravnavati tudi delavski sveti in sprejeti konkretna stališča in smernice za njihovo izvajanje. Z varnostnimi razmerami in elementi varnostnih ocen moramo periodično obveščati tudi delavce na zborih, vendar vselej, ko gre za izredne varnostne razmere na širšem območju, kadar preti nevarnost, ki ogroža premoženje, osebno varnost ali pogoje dela. Namen družbene samozaščite v TOZD bomo dosegli s tem, da bodo delavci seznanjeni o nastalih varnostnih problemih, o njihovih vzrokih in posledicah in bodo tudi sodelovali pri njihovi odpravi. Brez sodelovanja delavcev si praktično ne moremo predstavljati uspešnega uresničevanja družbene samozaščite in podružabljanja varnosti v temeljnih organizacijah. Zavedati se moramo, da so delavci kot ustvarjalci dobrin skupno odgovorni za varnost objektov in naprav, za njihovo osebno varnost, požarno varnost, notranji red in disciplino in za nemoten delovni proces, zato naj sodelujejo pri reševanju nastalih problemov. V skladu z določbami zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, so odbori za LO in DS v vseh TOZD in DS skupnih služb v prvem polletju 1978 sprejeli varnostne načrte in načrte za delovanje narodne zaščite. V načrtih so med drugim zajete samozaščitne aktivnosti in varnostni ukrepi, ki se izvajajo v normalnih in izrednih razmerah in za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne. S in imenovali njene načelnike. O tem v zvezi so delavski sveti ustanovili tudi narodno zaščito nalogah in pooblastilih pripadnikov narodne zaščite smo seznanili naše delavce v enem od prejšnjih prispevkov v našem glasilu. BODOČE NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V naslednji fazi organiziranja in uresničevanja družbene samozaščite, nas čakajo nekatere pomembne naloge, ki jih bodo morali odbri za LO in DS, sindikat in družbenopolitične organizacije vključiti v svoje programe dela. 1. Odbori bodo morali v okviru sindikalne organizacije organizirati predavanja za delavce o pomenu in praktičnem uresničevanju družbene samozaščite. 2. Organizirati bomo morali posebna predavanja o nalogah in pooblastilih, ki jih imajo delavci, ko opravljajo naloge v narodni zaščiti. 3. Ena pomembnih nalog, ki jo bomo morali opraviti do konca tega leta, je dokončna priprava in sprejem novega pravilnika o družbeni samozaščiti, v katerem bodo podrobno rešena vprašanja o nadaljnjem in praktičnem izjavljanju in uresničevanju družbene samozaščite v naših temeljnih organizacijah. Jakob DIVJAK ZAOKROŽENA ŽIVLJENJSKA SAMOUPRAVNA CELOTA Krajevna skupnost Jože Potrč Ptuj V zadnjem času je v glasilih delovnih organizacij vse več prispevkov o krajevnih skupnostih. Med delovne ljudi in občane vse bolj prodira spoznanje, da mora delovni človek v celoti odločati o pogojih m sadovih svojega dela in življenja. Takrat, ko odloča o celotnem dohodku, odloča tudi o zadovoljevanju svojih skupnih potreb v krajevni skupnosti, kot so otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, izobraževanje, kultura, telesna kultura, rekreacija, ljudska obramba in družbena samozaščita, varstvo okolja, kulturni in drugi spomeniki- komunalne in druge dejavnosti ter razna področja skupnega življenja in dela. V ptujski občini je 35 krajevnih skupnosti, v katerih prebiva blizu 68000 občanov. Krajevna skupnost Jože Potrč je po številu prebivalcev z 2100 osebami med večjimi krajevnimi skupnostmi, čeprav je po teritorialnem obsegu manjša, ker je to središče mestnega stanovanjskega naselja. Od skupnega števila prebivalcev jih je zaposlenih 1016 kar je zelo visok %. Upokojecev je 175. KS Jože Potrč zajema območje med potokom Grajena, Panon-nsko ulico, mejo zazidalnega območja Rabelčja vas, ki poteka za objekti otroškega vrtca, zdravstvenega doma In bolnišnice do Zupančičeve ulice ijn do Potrčeve ceste, Panonske ulice (1-3) ter Potrčeve ceste (1-29 in 2-54). V KS Jože Potrč je bilo po vojni zgrajenih 23 večjih stanovanjskih blokov. Na področju KS Jože Potrč ima sedeže več DO oz. TOZD. Med njimi je tudi Mesokombinat »Perutnina« s TOZD Servisi in TOZD Commerce ter DSSS. V tej KS prebiva 55 delavcev, ki so zaposleni v Mesokombinatu Perutnina. V stanovanjskme bloku v Gregorčičevi 13 ji stanuje 23. Ta blok je investirala naša DO zato ga imenujejo tudi »perutninarski« blok. Poleg že omenjenih TOZD Meso-kombinata Perutnina so tu še TOZD za vzdrževanje železniških vozil, Gradbeno podjetje TOZD Drava, trgovine z živili: »Market« v CMD, »Živila« in Hrana« na Potrčevi cesti, gostilna »Pri grozdu«, več bifejev, prodajaln tobaka, slaščic, zelenjave, več raznovrstnih obrtnikov in drugih. KS Jože Potrč je komunalno dobro urejena in v glavnem prostorsko izpopolnjena. V KS Jože Potrč so naslednje pomembne ustanove: Bolnišnica, ambulante zdravstvenega doma, otroški vrtec, železniška postaja in avtobusna postaja. V teku je tudi nekaj novih gradenj. Največja gradnja je gradnja poslovne zgradbe Mesokombinata Perutnina ob Potrčevi cesti. Ta gradnja bo končana v letu 1979. Še v letošnjem letu bo dograjena nova bencinska črpalka na Potrčevi cesti. Letos ali drugo leto bodo povečali samopostrežno trgovino »Živila«. Po vsej verjetnosti bodo še v letošnjem letu namestili dve javni telefonski govorilnici, eno pred vhodom v bolnišnico, drugo pred avtobusno postajo, obnovili asfalt na nekaterih pločnikih, pričeli z gradnjo otroških igrišč lin morda še kaj več. Kakšni so razvojni načrti? Od leta 1980 do 1990 se v tej KS se v tej KS načrtujejo naslednje nove naložbe v: — hitro cesto ob Osojnikovi ulici in preko sedanjsih vrtov proti Rogoznici, — Dom JLA pred železniško postajo, — Dom kulture ob Potrčevi cesti, — 3 do 5 stanovanjskih blokov za sedanjima blokoma TGA med bodočo hitro cesto in Potrčevo, — centralno toplarno za potrebe celotne KS, — obnovo oz. rušitev dotrajanih zgradb ob Potrčevi cesti, — rekonstrukcijo ceste v CMD in dela Potrčeve ceste, — namestitev semaforov ob važnejših vpadnicah, — otroški vrtec, — garaže in parkirišča za osebne avtomobile, — povečanje avtobusne postaje s pomožnimi objekti, — ureditev pločnikov in avtobusnih postajališč, — zgraditev več otroških igrišč, — ureditev zelenih površin. Za ta razvojni načrt bo KS lahko zagotovila le del sredstev. Večina pa TOZD in občina SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE DELOVNIH LJUDI V KS JOŽE POTRČ. Zelo razvejana samoupravna organiziranost v KS Jože Potrč omogoča našim delovnim ljudem in občanom, da neposredno odločajo o vseh zadevah znotraj KS in v širših DPS. Vse naše DPO, zlasti še ZK, so izredno aktivne in so znale v delo KS pritegniti veliko število delovnih ljudi in občanov. Znale so ljudem približati in jim ponuditi organizirane oblike političnega dela v njihovem najožjem okolju. Tu so si ljudje dosti bolj bližnji, poznajo se med seboj, ustvarjene so bolj neposredne vezi in kontakti. V organih KS, v njihovih komisijah, odborih in delovnih telesih, v katerih spremljajo in preočujejo predloge rešitev za posamezna vprašanja dela 93 občanov. Na letošnjih skupščinskih volitvah je bilo v delegacije KS izvoljenih 60 delegatov. V vseh naših DPO dela kar 154 aktivistov, od teh v ZSMS 54. Na sploh je naša organizacija SZMS v naši KS najbolj razvejana. Poleg pred-stva OO ZSMS imajo še 9 raznih komisij. Tako je v KS aktivnih 307 prebivalcev. Če k temu še prištejemo približno 115 članov hišnih svetov ter nekaj nad 100 članov hišnih odborov CZ, dobimo število, večje od 500. Ker pa je v KS tudi nad 1000 delavcev, so mnogi od njih družbeno politično aktivni v svojih delovnih organizacijah in drugod. DOSEDANJI REZULTATI Oba zelo uspela referenduma, visoka volilna udeležba na skupščinskih volitvah, sodelovanje celotne KS na medrepubliški vaji enot in štabov CZ, lepa udeležba na raznih manifestacijah so veren dokaz, da v KS Jože Potrč živijo in prebivajo zavedni in zavestni ljudje tega jutrišnjega lepšega, boljšega in bolj humanega sveta. Drago Čater ZAHVALA Od skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije Maribor smo prejeli zahvalo s sledečim besedilom: »Za vašo izdatno podporo ob priliki zborovanja absolventov šol za kmetovalce in gospodinje v obliki vaših prvovrstnih izdelkov izrekamo iskreno zahvalo. Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije MARIBOR Tokrat je naš sogovornik Mirko Žgoč Pred osmimi leti smo odpili v Ptuju prvo prodajalno, ki združuje mesnico, delikateso, bife in samopostrežno restavracijo. Za takratni čas je bil to že kar luksuzni lokal. Po teh nekaj letih pa ugotavljamo, da je to čisto povprečno opremljena prodajalna. Vodja te prodajalne je že od otvoritve Mirko Žgeč, s katerim tokrat kramljamo. Mirko, najprej bi nam, prosim, predstavil kolektiv. Pri tem bom kratek. Skupno nas dela 36, od tega je večina žensk. Delo je dvoizmensko. Vsi se trudimo, da čim bolje delamo, zato tudi promet nenehno raste. Kake uspehe beležite in s kakimi težavami se ubadate? Največ težav je bilo v prvin letih, saj je bilo treba upravičiti investicije, tu pa so center komaj urejali, tako smo bili kupcem precej odmaknjeni čeprav v središču mesta. Tudi samopostrežna restavracija je bila novost, ki je občani niso bili vajeni. Sedaj so težave odpravljene, nastopile pa so prav nasprot- ne. Ljudje radi prihajajo k kupovat in tudi na malico aii celo obed jih prihaja vse več. Kuhinjo in »jedilnico« smo si cer že povečali kolikor je bilo možno, vendar tudi tako ne zadošča več. V začetku smo namreč pripravljali okrog 100 porcij piščancev dnevno, sedaj pa jih pripravljamo več kot 1000, ob »špicah« celo do 1500 obrokov. Ostale jedi so manj pomembne saj je piščanec naša špecialiteta in se ga zato tudi največ proda. To, da praktično nimamo reklamacij niti upravičenih pritožb, da so potrošniki s kvaliteto in postrežbo zadovoljni in se zavoljo tega radi vračajo, je naš naj večji uspeh, ki pa odpi ra novi problem. S prometom, ki ga imamo, je dosežena meja zmogljivosti prostora in opreme, za nadaljnjo širitev pa je malo izgledov. Računamo, da bo ta problem za nekaj časa ublažil novi pekač za piščance, ki ga te dni pričakujemo. Kako pa je v ostalih oddelkih? V bifeju ni kakih posebnih težav. K nam ne prihajajo alkoholiki, marveč prehodni gostje, ki popijejo svojo pijačo Kooperant Ivan Korošec invalidsko upokojen Ivan Korošec iz Cigance 17 je postal naš kooperant komaj leta 1971. Pred upokojitvijo je redil 3.300 piščancev v turnusu. Pri delu s piščanci in na kmetiji mu je pomagala žena. Ivan Korošec je eden prvih kooperantov, ki se je pokojninsko zavaroval. Na vprašanje, kaj ga je opogumilo, da se je zavaroval je dejal: »Ko sem bil še mlajši sem delal 10 let v Impolu. Kasneje sem zaradi dela na kmetiji službo pustil. No, ko sem postal vaš kooperant se mi je ponudila priložnost, da nadoknadim zamujeno.« »Ni mi žal« je nadaljeval. »V letih sem že in precej časa že boleham. Otroka sta pri kruhu. Sin je mehanik in dela v Bistrici, hčerka pa je lesni tehnik pri Marlesu. Mislim, da sedaj lahko malo sprežem, zato sem pristal na predlog zdravstvene komisije in se invalidsko upokojil«. Povedal je še, da kmetije ne namerava povsem opustiti, saj si jo je uspel prav z zaslužkom s piščanci mehanizirati, zato delo ne bo tako težko kot je bilo včasih. Ob odhodu v pokoj mu tudi ml želimo mnogo lepih dni v krogu družine. Uredništvo in gredo. Seveda je teh mnogo in je treba tudi tu dobro delati. Imamo pa težave z blagajno. Kupci plačujejo z dveh strani, tako je blagajničarka močno obremenjena. V času večjega prometa pa je situacija skoraj nevzdržna. V delikatesi nam dela preglavice pomanjkanje izdelkov, ki jih označujemo z »boljši«, torej tistih za zahtevnejše kupce. Vedno pa je dovolj svežih izdelkov iz perutninskega mesa. Povem pa lahko, da so kupci sicer sprejeli te izdelke vendar še vedno želijo izdelke iz svinjine in govedine. Težave s svinjskim in govejim mesom so splošno znane. Tu smo odvisni od tržišča z mesom ne od naše pridnosti. Motijo pa me močna nihanja v dobavi. Enkrat mesa ni, drugič pa je spet preveč in dozdeva se mi, da bi kazalo razmisliti o tem, če je z odnosi Commerce — Mesna industrija vse v redu. Pohvalil je, da imajo priročno skladišče, primerno in dobro opremljeno, pa tudi prostor za pripravo blaga. Zato pa ima za »uradovanje« le dobra 2 m2 prostora, česar ne moie pohvaliti. Mirko Žgeč je z delom kolektiva zadovoljen, pa tudi sam se v tej sredini dobro počuti. Vseskozi aktivno dela v družbeno političnih organizacijah, kakor tudi v organih u-pravljanja v TOZD in v DO. Znan pa je tudi v športnem življenju v DO, občini in celo v Jugoslaviji, zato sem povprašal s katerimi športi se ukvarja. Aktivno sem se ukvarjal s kegljanjem in šahom. Prostega časa pa mi je do nedavno vzelo največ organizacijsko delo v karting klubu, ki deluje pri Avto moto društvu Ptuj. Kot aktivist in pozneje kot predsednik kluba sem mnogo potoval. Sodeloval sem praktično na vseh tekmovanjih, katerih so se udeležili tekmovalci našega kluba. To je bilo povezano z občutnimi stroški, še posebej pa z izgubo prostega časa. Nemalokrat se je zgodilo, da me ves mesec ni bilo doma nobeno soboto in nede Ijo. Pri tem je vsekakor trpela tudi vsa družina. Ob tem naj povem, da so v času njegovega predsedovanja bili tekmovalci ptujskega Karting kluba dvakrat državni prvak. Kaj te pri tem klubskem delu razen lovorik najbolj veseli in kaj najbolj moti? Delal sem z veseljem in željo, da prispevam svoj delež tudi pri razvoju športa v naši samoupravni družbi. Vedno sem bil ponosen na uspehe naših tekmovalcev. Tudi dobri odnosi med tekmovalci so me radostili. Moti me pa to, da nekateri ljudje izven kluba in celo izven AMD ocenjujejo organizacijsko delo v klubu, tega dela pa sploh ne poznajo. Taki ocenjevalci največkrat ne ločijo neplačanega prostovoljnega aktivnega ali organizacijskega dela od dela honorarno plačanih delavcev. Ob tem se mi vsiljuje Prešernov rek: »Le čevlje sodi naj Kopitar.« Dejstvo je, da ni možno ovrednotiti dela neplačanih športnih delavcev. Zaradi takih ocen so se skrhali tudi odnosi v klubu, kar se že odraža pri rezultatih. In kaj si ob takih razmerah želiš za naprej? V bodoče si želim mirnejše življenje, več bivanja z družino, saj sem končno le spoznal, da sem se v prejšnjem obdobju preveč gnal in s tem zapostavljal družino. Tudi športno življenje preusmerjam v naravo, kjer pričakujem sprostitev, zato sem se začel ukvarjati z lovom. Ob koncu mu torej zaželimo še več delovnih uspehov in polnih zadetkov. L. C NAŠE GRADNJE Te dni je končno novozgrajeno prodajno skladišče v Banja Luki nared za sprejem blaga. Tudi skladišče embalaže pri Mesni industriji je dograjeno. V gradnji pa je, poleg sanacije perutninske klavnice, še razširitev garderob pri Mesni industriji. Tudi silose za rinfuza krmo pri tovarni krmil in servisne delavnice smo začeli graditi. Več o teh gradnjah v naslednjih števijfkah Perut-ninarja. SPOZNALI SMO PROIZVODNI PROCES Gimnazijci 3. in 4. letnika, ki smo se odločili za praktično znanje iz kemije in biologije, smo si 6. novembra ogledali in bližje spoznali DO Perutnina Ptuj. To smo dijaki, ki nas bolj zanimajo proizvodni postopki, organiziranost, aktivnost in uspehi posameznih delovnih organizacij. Ko smo prišli po končanem pouku pred Valilnico, delovno enoto Perutnine Ptuj, sta nas lepo sprejela predstavnika kolektiva te delovne organizacije. Najprej sta nas seznanila z dejavnostjo in organiziranostjo Mesokombinata Perutnine Ptuj, za tem pa sta nam razkazala prostore valilnice in razložila postopek valjenja piščancev. To je bilo za nas zelo zanimivo, kajti tukaj smo prvič videli, kako se piščanec izvali v inkubatorju. Zelo dobro imajo organiziran transport, tako da že po nekaj urah vozijo piščance kooperantom in prodajalnam v Sloveniji pa tudi po drugih naših republikah. Po končanem ogledu sta nam ob malici, ki so nam jo pripravili, razložila njihovo samoupravno organiziranost možnosti štipendiranja in nam odgovorila na vprašanja, ki so nas še zanimala. Povpraševanje po perutninskih piščancih je zelo veliko in že iz tega lahko sklepamo, da je njihova kvaliteta dobra. Svoje prodajalne imajo organizirane skoraj po vseh republikah. Najmočnejše predstavništvo pa imajo v Beogradu, kjer so prejeli kar tri zlate medalje za kvaliteto njihovih mesnih izdelkov, na kar smo lahko vsi ponosni. Tudi mi vam želimo veliko delovnih uspehov in še več takih priznanj in hkrati vam lahko povemo, da bomo sedaj tudi mi še bolj posegali po vaših izdelkih. Pislak Darinka Gimnazija Dušana Kvedra Ptuj »Skoraj verjeti nismo mogli, da se nam ne bo več skozi okna valil cestni prah,« pravi Kari (Foto L. C.) V Videzu ne požirajo vec cestnega prahu 0 delu in življenju naših kooperantov v Videžu smo že pisali. Ti kooperanti pa niso le dobri delavci marveč tudi organizatorji. Prav kooperanti so bili pobudniki večih akcij za izboljšanje standarda v tej vasici. Med temi akcijami je bilo tudi afaltiranje cest. Kot mnogokje pa se je zgodilo tudi tu, da je sredstev zmanjkalo in tako je vsa leva cesta (v Videž namreč vodita dve) ostala prašna. Ob tem 750 m dolgem kraku ceste živi devet družin, od tega kar pet naših kooperantov. Ni torej čudno da so spet ti dali pobudo in začeli zbirati sredstva. Najprizadevnejši je bil pri tem Karl Vehovar, ki je prispeval tudi najvišji prispevek. Krajevna skupnost Slovenska Bistrica je prispevala 13 starih milijonov, ostanek, to je 25 starih milijonov, prevoze in pomoč pri zemeljskih delih pa so morali prispevati vaščani. To je bila za teh par družin velika obremenitev. Poleg velikih sredstev so dali za »svoj« asfalt tudi 1600 delovnih ur in 500 traktorskih, kar je ovrednosteno s 70 — 80 starimi milijoni. Kljub taki prizadevnosti ni šlo brez težav. Spet je zmanjkalo sredstev za nekaj metrov isfalta. Takrat pa so krajanom priskočili na pomoč delavci Slovenija ceste in jim tistih nekaj metrov podarili. Za ta prispevek so jim vaščani posebno hvaležni, kot našemu kolektivu, ki je prispeval nekaj sredstev. Edino za kar so ogorčeni, je nepopolno informiranje v Večeru, kot je povedal Karl Vehovar. »Čeprav smo jim posredovali v obliki prispevka vse podatke, so pozabili zapisati delež vaščanov« jc dejal. Nadaljeval pa je: »Ne želimo, da nam kdo slavo poje, vendar naj posredujejo celovite informacije. Sedaj izgleda, kot bi nam družba asfalt podarila.« Naj povem še to, da Karl nadaljuje kooperacijsko tradicijo. Na tej domačiji je prvi na bistriškem terenu postal naš kooperant Vinko Vehovar, Karl pa je že tretji rejec na tej domačiji. Z ženo skupaj redita 4500 piščancev v turnusu. Želimo mu lepih rezultatov. Uredništvo DELO IN ŠPORT Delavsko športne igre občine Ptuj so najvišja oblika tekmovanja med delovnimi organizacijami. Po planu in programu komisije za DŠI občine Ptuj potekajo tekmovanja v 12 panogah, in sicer: 1. atletika (kros) 2. mali nogomet 3. šah 4. namizni tenis 5. odbojka 6. košarka 7. rokomet 8. pikado — ženske C. kegljanje — moški in ženske 10. mini golf — moški 11. plavanje — moški in ženske 12. streljanje — moški in žen-skc Tekmovanja so v teku in bodo končana do 20. 4. 1979. Tekmovanja so že končana v 5 panogah. Uvrstitev naših ekip je naslednja: — košarka — 3. mesto —- namizni tenis — 5. mesto — odbojka — 6. mesto — kegljanje moški — 14. mesto — šah nismo se udeležili tekmovanja V mesecu oktobru so bile kvalifikacije v malem nogometu za A skupino v DŠI. Ekipa Perutnine ni uspela v kvalifikacijah in bo igrala v B skupini DŠI. Pri delavsko športnih igrah in tekmovanju med KOKO, PODRAVKO in PERUTNINO je bilo ugotovljeno, da posamezne ekipe niso dosegle pričakovanih rezultatov kljub zelo dobrim pogojem za delovanje. Te panoge so: mali nogomet, kegljanje in šah. Da bi ekipe uspešno zastopale našo delovno organizacijo, bi morali vodje ekip med drugim pri svojem delu spremeniti odnos igralcev do igre, spreminjati in dopolnjevati sestavo ekipe in poskrbeti za več treningov. Delavce, ki se želijo v naši delovni organizaciji ukvarjati s športom, vabimo k sodelovanju. M.Ž. KOOPERANTI IZ LESKOVCA V NOVEM PROIZVODNEM OKOLIŠU SLOV. BISTRICA V vasi Leskovec pri Pragerskem je 6 kooperantov z zmogljivostjo enkratnega vhlevljanja 32.300 DSP. Ti kooperanti so bili dosedaj vključeni v proizvodni okoliš Dravsko polje, v katerega so vključeni večji del kooperanti občine Maribor. S pridobitvijo novih proizvodnih zmogljivosti na področju Mariborske občine se je proizvodnja v okolišu precej povečala. Tudi želja nekaterih kooperantov je bila, ker so upravno vezani na Slovensko Bistrico, da bi se zborov in sestankov bolj udeleževali, če bi bili vabljeni v Slovensko Bistrico. Zato se je strokovno vodstvo kooperacije odločilo, da se kooperati iz vasi Leskovec vključijo v proizvodni okoliš Slo- venska Bistrica z začetkom proizvodnega leta 1979, ki se začne s 7. 11. 1978. Tudi za mene je zavijanje na odcepu za Leskovec pri tako razgibanem prometu kot je na tej cesti bilo včasih zelo nevarno. Upam, da bodo tudi v bodoče kooperanti iz Leskovca dosegali takšne, če ne še boljših uspehov, saj so dobili vodjo proizvodnega okoliša z višjo izobrazbo, kar je tudi eden od važnih faktorjev za doseganje dobrih proizvodnih rezultatov Kooperantom iz Leskovca sem hvaležen za dosedanje medsebojno razumevanje in sodelovanje. V bodoče pa jim želim še boljših uspehov. Stanko Jaušovec Ekipa nogometašev, ki je zastopala kolektiv (Foto Živorad Marinkovič) NAGRADNA KRIŽANKA Z<9. NOVfMJ^ ZNAMK ?IVA mBC&! TOJ-ITIK SIHAMK GLINENf piščal mM£- tična um} |5R)E&£ žMN4 mciFim MNOŽN- Cče&Ni ZAIMEIC REKi ELP, M/Mfi. . LiPMfr Mesrov iAvA ALUMMO T£MHO SIVA UMA W0ISIL0- sapertKi GL-Mesrc &&KJESK AssR mu vifim MtoHNA OKLICA ŠENTOlPa \n SUMStčO x PLBME &C&PA (DALMf r/MSto' AV7VK0& OZNAK šiensK IZ ISTO SAVIN VMM "MjtV&IO SESTAVIL £X>! UflSILlC ?A£NA LOVdNO- (ieL-iiVo Hfllt- memjs ceimcst ilfsKIH DEL IžEEiO- VfUjgLsn' FHANCi PISATFL' NA34- jiva: t€T/V/ goztn; fese« mm MESTONfl K3tošl!feM 3SOEO- v/NsRn VAS PC/ vegoN / Aer/N/ z&om Solnik. M P^f-iZC GSŽKO mesto 36R€EKfi opEAW9 2QM-m TTDCE vsc/to ZAfiAWS PRI RE- ivž4ta utežna Mep/, TRt/oo -‘■SE-—z ME AVNOJ TE L J 'VESBUN su&m milAHo DOPISUJ DOf&lD Dop/SLO L)U£,K ZENSKO /Me SOFIfl eogeN V 2« M>i/0®ae P/ees/- valec -seve-fiA ž4M4K- NJENOST Plutom NTCN ČEHOV DAN PePUS- PH£ %m£E DU0E6A OTOKA SMUČI SPEPIŠCE VgTEAOT ADAM vCTTTO zažtoi SO^T /f6 N j-čm ANTON AAMPC GEšKI JUNAK Kojstvo H muK EVA TAVNN Pisate- ljica PEKOČI PANTIČ delavka mnSM. -UCN% ALfASD NOBEL ODTIS TTOPlNJE HALLOM mm MINATTI IVAN ZOBINUf. vRsrfi Kutina SPZem® TPimv-. ljanjA Jedi OŽINAMA .MpUfiK! ATKIŠVA PTICE GOCLlJiV PLIN ? MAŠIL venska filmska igpAlkA Y^,CEg JEUMPL SRBSKO kcsovEl dodateK žatestj o&te& VAN SePl/8- LIILE MIPC£ AceV. VU&IK VRATA v Plotu otok v južnem jAvmu &«2W PesM/K vkuu- tUTfrV AmB&i SVOJE- \Vosr fUMEMO KjAVA MRVA B/V&9 «- NIČA > sreoKov- NJAKIMJl žAvmi m TANBŽ ABteffT BJVg/MOŽ taOloZ ORANJE NAKA- ZANA Por AVSTpM- MED VBJEL ČPAHSKA VeVffl MoMtill Rešitve nagradne križanke pošljite najpozneje do 20. decembra 1078 na naslov: »Ptujski pe-rutninar«, Potrčeva 8, 62250 Ptuj. Izžrebanec bo prejel leko knjigo. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: Soteska, prostor, na startu, fara, dol, No, prilast, JI, Akadem, Roberta, klen, šotori, VT, mik reva, Al, dir, otonel, meso, Irena, Berar, Leandra, cel, ORF, Joe, Tijek, Adina, rdečina, ukavec, Ital, kaja, Obara, Alekseja, amid, Nysa, last, Vab. REBUS M M M Ptujski perutninar, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Angela Andrejak, Ivan Ciglar Marija Glaser, Jože IlovSek, Just tka Krlatovlč, Martin Mlakar, Franc Potočnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1800 izvodov uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije številka 421-1/72 z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj. ___________________________________