UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj In draznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ‘ : : . sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSiljanjem na dom za Avstl'f' Ogrska in Rosno K 21'GO, mlletna K 10-80, xetrtlelna k 5'40, mesečna K t -S0; za Nemčijo celoletno . .i'40; za : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno Iv 36-—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .■ .• ob pol 11. dopoldne. UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelonburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati : enostopna petitvrstlca 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. i 1 Reklamacije lista so poštnine proste. - Štev. 322. V Ljubljani, v četrtek dne 4. julija 1912, Leto II. Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in tane naročnina Za avstro-ogrske kraje: celoletna.................................K 21 60 polletna................................... 1080 četrtletna................................. »540 180 mesečna celoletna . "■''Metna . turtlctna . mesečna . Za Nemčijo: • • • • • • • • • K 26 40 n 13 20 „ 660 * 220 Za ostalo Inozemstvo celoletno 36 kron >n sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka 8 vin. v administraciji 10 tobakarnah: Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-n i š t v o .Zarje" v Ljubljani. Sttirgkh Heinoldova vlada. Zasedanje državnega zbora se približuje zaključku in vlada, ki se ozira na bogato žete\% se bo jutri z velikim veseljen poslovila od i»o-•icev. Zakaj gospodoma Stiirgkhu in Hei-noidtt je parlament najljubši takrat, kadar ga ni. Glasno sicer vedno kliče delovno večino, ali največje dopadajenje ima nad večino in manjšino, ki sploh nič ne dela, temveč se hladi na počitnicah. Jasno govori baron Heinold o kon-s ucionalni vesti svoje vlade, ali najsrečnejša bi bila ta ljuba vlada, če ne bi imela nobene konstitucionalne odgovornosti in nobene parlamentarne kontrole. To so dejstva, ki jih čivkajo v Avstriji že v'>bci po vseh strehah. Ko je grof Stiirgkh prevzel Oautschevo dedščino, so vse stranke smatrale njegovo imenovanje za pripravo § 14. Ministerskemu predsedniku se je to tudi povedalo, in kar je grof Sttirgkh odgovoril, je bilo pač zelo diplomatično, prepričati pa ni moglo •nikogar, da so vladni nameni res strogo ustavni. Odkar imamo sedanje ministrstvo, je bil § 14. neprenehoma na obzorju; kadarkoli je hotela vlada kaj izsiliti, je namignila meščanskim strankam, da ima sredstvo, s katerim si zna popolnoma nadomestiti parlament. In sanio neznanskemu strahu meščanskih strank pred absolutističnim paragrafom ima zahvaliti, da Jo Je spremljala do konca povsem nezaslužena sreča. . Ce se namreč danes, ob koncu zasedanja, c ro pogleda, kje Je pravzaprav zanesljiva Večina, na katero se more vlada opirati, se vidi, da je ni. Res Je, da se je za najtežavnejš predloge dobivala tudi dvetretjinska večina; res je, da se Je izvršilo v državnem zboru vse, po-fc—vno in negativno po volji vlade; kljub teinu le res, da vlada nima svoje večine. Drugod bi se ljudje nemara čudili temu ku-rioznemu položaju. V Avstriji pa je absurdnost tako vsakdanja institucija, da je skoraj najverjetnejše, kar je najbolj nezmiselno. Zato se tudi nihče ne čudi, da gospoduje Sttirgkh-Heinol-dova vlada že osem mesecev in da ji gre vse po loju, kljub temu, da nima večine. Nima je, a pravzaprav Je od vsega začetka ni imela. Ko se je grof Stiirgkh po Gautschevi demisiji predstavil parlamentu, ni bilo v zbornici nikogar, ki bi bil novemu minstrskemu predsedniku dejal, da mu zaupa; demonstrativno so od vseh strani doneli klici: »Brez nas ne pojde!« in na vseh klopeh je bilo razpolo-žer.lc opozicionalno. Ali opozicija meščanskih strank v Avstriji je nekaj posebnega. Njen zmi-sel ni boj proti vladi, ne krepko varovanje svojega stališča, še manj pa dosledno izvrševanje svojega programa proti odporu vlade. Program je za menščanske stranke v Avstriji večinoma legenda. Ako bi bila Sturgkhova vlada takoj v za- j četku seštela vse opozicionalne izjave, bi bila morala demisionirati, še preden so se njeni člani naselili v ministrskih palačah. Zakaj v teoriji je bila večina državnega zbora opozicio-nalna. Toda Stiirgkh se je bolj zanašal na prakso, in to je bilo z njegovega stališča in z ozirom na korenjaštvo politične buržvazije popolnoma prav. Najbolj gromovito so povdarjali svoje opozicionalno stališče slovenski klerikalci, in najodločneje so šli vladi pomagat slovenski klerikalci. Tako so storile tudi druge velike stranke in tako se je vlekel vladni voz čez drn in strn. obložen z najbogatejšimi darovi, ki jih je nanj nakladala patriotična in lojalna opozicija. Zdaj, ko je vse lepo pospravljeno, kar Je vlada zahtevala za poletje, in vse odklonjeno, kar ni dišalo vladi, se pa naenkrat oglaša vprašanje, kje * je pravzaprav vladna večina. Stranke, ki so ves čas vlekle Stiirgkhov voz, pa presenečene spoznavajo, da te večine ni, kljub temu, da Je glasovala za brambno reformo in za proračunski provizorij, kljub temu, da je poteptala vse predlagane vojaške olajšave in pokopala Tomschikov in Diamandov predlog. Čudno — te večine resnično ni. Nemški nacionalci so ves čas služili grofu Stiirgkim kakor lakaji, ki se najbolje počutijo v livreji. Ali njihovo razmerje do vlade je zelo hladno, zakaj minister, ki gre kakor Hussarek v Prago gledat in »počastit« Sokolsko slavnost, ne more navdušiti pravega neinško-nacional-nega srca in klofuta, ki zadene nemškega študenta na praških Prikopih, odmeva v ušesih vsega nacionalističnega nemštva. Gospodje so glasovali za proračunski provizorij, ali vladna stranka niso in ne marajo biti. Čehi niso pristaši vlade. Preveč je njihovih zahtev še neizpolnjenih, premalo gotova je usoda sprave na Češkem, da bi se mogli zapisati kakšni avstrijski vladi. Glasovali so za vladne zahteve, ko bi jih biil lahko pokopali s svojimi glasovi; ali vladna stranka niso. Tudi slovenski klerikalci so opozicionalci. Kdorkoli jili vpraša, mu povedo, da je tako. V debati o proračunskem provizoriju je pa tudi načelnik poljskega kola izjavil, da je zaupanje Poljakov do vlade zelo omajano, in zahteval je parlamentarno vlado, ki se more sestaviti le na tak način, da odstopi grof Stiirgkh. Torej nedvomno opozicionalna večina. In vendar je vlada vodila parlament, žela, kakor je hotela, odklanjala, česar ni marala, skratka gospodarila in gospodovala, kakor da ima najmočnejšo in najtrdnejšo večino in mijglobokeje vkoreninjeno zaupanje v parlamentu. To je storil strah meščanskih strank pred paragrafom 14. in pa njih neskončni bizantinizem. Klečeplazenje pred militarizmom in pred dvorskimi krogi je predvsem omogočilo brambno reformo tako, kakor jo je Tisza s svojo bečarsko brutalnostjo iztlačil iz ogrskega parlamenta. Heinold bi si bil lahko prihranil svoj korporalski nastop, ker bi bil brez njega lahko dosegel enak rezultat, in če bi bolje poznal psihologijo avstrijskih meščanskih strank, se ne bi bil trudil z nepotrebnim žuganjem. Popolnoma bi bilo zadostovalo, če bi bil dejal: »Gori žele to in to . . .« Strah pred § 14. je pa ob drugih prilikah storil svojo dolžnost. To je za gospodujoče stranke avstrijskega parlamenta najbolj značilno. Bledi obrazi, upadle oči. drgetajoča kolena, to so simptomi, ki jih povzroča ta paragraf, čim se le omeni. Dvetretjinska večina trepeče pred njim, v najponosnejših glavah zaskeli plašno vprašanje: »Kaj bo iz nas?« čim se iz daljave pojavi paragrafova senca. In večina, ki vlada, večina, ki ukazuje, slavna, bahava večina se ne zgane, da bi pograbila meč nad svojo glavo in ga zlomila, da bi odpravila paragraf, ki ji goni mrzel pot na čelo in povzroča kurjo polt! Zato gospoduje Stiirgkh-Heinoldova vlada po mili volji, kljub temu, da nima večine. In jutri, ko pojdejo poslanci z Dunaja, se bodo ministri na tihem nasmehnili: »Hvala Bogu, da smo se za par mesecev iznebili te družbe. Kadar se pa vrne, naj nam je Bog ohrani tako opozicionalno kakor doslej.« Volitve v Ameriki. Meseca novembra bodo v Zedinjenih državah severne Amerike volili presednika republike. Volini boj se je že davno pričel in sedaj Je že vse po severni Ameriki razburjeno In razbeljeno. Preludij za letošnjo volitev je tudi. za amerikanske razmere nenavaden. Po stari tradiciji se bojujeta za vlado dve stranki, izmed katerih se ena imenuje republikanska, druga pa demokratična, ne da bi bilo s tema imenoma povedano kaj značilnega. Severna Amerika je republika in nikjer ni najmanjšega sledu, da bi kdo koprnel po monarhiji. Repub-ličanska bi morala biti vsaka stranka, ki tatn 'nastopa. Ce se smatra demokracija za nasprotje aristokracije, je samo po sebi umevno, da Je vsaka velika stranka v Zedinjenih državah tudi demokratična; čeprav si kupujejo miljar-derske hčerke kneze in prince za soproge, je vendar aristokracija v Ameriki neznana in v meščanskem smislu je republika demokratična. Politične diferenciacije so v Ameriki dokaj drugačne kakor v Evropi. Vsaj izražene so veliko jasneje kakor pri nas. kjer se pravi nagoni skrivajo za ornamentalne fraze. Vsa nasprotja v Ameriki izvirajo iz gospodarskih razmer, in to dejstvo se tudi večinoma ne zatajuje. V deželi, v kateri je kapitalizem tako silno razvit, je naravno, da segajo izrazi njegove moči v vse javno življenje, da se razodevajo nasprotja med gospodarskimi interesi EMILE ZOLA: raznih slojev in skupin, in da so vsa ta nasprotja tudi najmočnejši vplivi v politiki. Politične stranke v Ameriki so torej eminentno gospodarske stranke. Ali tudi na tej podlagi bi ostala ločitev v republičansko in demokratično stranko nerazumljiva; v eni in v drugi so namreč zastopani raznovrstni interesi. v eni in drugi se kažejo razne struje in se bojujejo za odločilni vpliv. Tradicije iz preteklosti. ko je bila vsaka stranka še enotna po svojem programu in ko so bila nasprotja med obema še enostavna in so se lahko spoznala, imajo še toliko pomena, da drže stari stranki za silo skupaj. Ali le za silo. Da je moč tradicij že zelo opešala, je pokazal dosedanji volilni boj. Pred kratkim je takozvana republičanska stranka imela na zboru v Chikagu določiti svojega kandidata. Kakor le znano, se je razvil besen boj med pristaši sedanjega predsednika Tafta in njegovega predhodnika ter sedanjega nasprotnika Roosevelta, ki se ie zaključil s tem. da je Taft dobil malo večino in je zdaj oficielni kandidat republičanske stranke. Roosevelt pa je takrat namignil, da ustanovi novo stranko in njegovi najzvestejši pristaši še vedno pričakujejo, da res stori to. Boi na chikaškem zboru je bil tak, da bi se po evropskih nazorih vsekakor republičanska stranka morala razdelili; najmanjši očitek, ki so si ga metali pristaši obeh kandidatov v obraz, je bil ta. da so bili delegati na zbor goljufivo izvoljeni. Drugih ljubeznjivosti. s katerimi so se pitali, je bil cel debel slovar. Zdaj se je zaključil tudi zbor demokratične stranke v Baltimoru. Tudi tukaj so se pokazala taka nasprotja, kakor da zboruje pet, šest sovražnih taborov, ne pa ena stranka. Šestinštlridesetkrat se je morala ponoviti volitev. preden je bil profesor Woodrow Wilson proglašen za kandidata demokratične stranke. Wilson velja za voditelja skrajnega levega krila v stranki, za radikalca; svojo izvolitev ima glavno zahvaliti dejstvu, da Je kandidat republičanske stranke Taft konservativec. Ali WiIsonov radikalizem se bo marsikomu zdel dvomljiv. V zgodovini Zedinjenih držav, katero je spisal, se najde marsikaj konservativnega in celo reakcionarnega. Tam Je n. pr. ostro obsojai. da se dovoljuje miljonom Poljakov. Italijanov. Rusov in drugih Evropejcev. da se naseljujejo v Ameriki in je zahteval stroge odredbe proti takemu priseljevanju; to se seveda ne strinja z radikalizmom, in na levem krilu demokratične stranke steji dosti takih, ki mislijo, da je Wilson le zaradi tega postal radikalen, ker sicer ne bi bil mogel upati, da ga bo stranka kandidirala. Najmanj hrupa dela socialistična kandidatura. Ali to se nikakor ne more smatrati za slabo znamenje. Trušč »republikancev« in »demokratov« 'e zelo umetno povečan. Socialistična agitacija je mirna, ker hoče pridobiti pristaše z argumenti, ne pa s pijanostjo. Četudi razmere v Ameriki še niso tako dozorele, da bi bilo upati na izvolitev socialista za predsednika. bo stranka vendar gotovo lahko zadovoljna z uspehom, ki ga sme pričakovati. Nedvomno se bo šte.vilo socialističnih glasov, Rim. Wa) Vsi trije so vstopili v skupno izbo. Notri je bila že povsem tema. Dasi je vroča letna doba minila, se Je že na pragu slišalo brenčanje celih rojev muh. Oster chih po kislem vinu in po žaltavem olju Je stiskal grlo. Čim so se oči nekoliko privadile temi, so lahko razločevale predmete v veliki, začrneli, skuženi, s klopmi in mizami iz debelega, komaj za silo ostruganega lesa enostavno urejeni izbi. Bilo je videti prazno, taka popolna tišina je vladala v njej; samo muhe |o letale semintja. Vendar je sedelo dvoje molkih mimogrede nepremično in nemo pred polama kozarcema. Na nizkem stolu pri vratih, kjer Je bilo še nekoliko dnevne svetlobe, je sedela domača hči, suho, rumeno dekle. Tresla se je od mrzlice in je držala čvrsto sklenjene roke leno med koleni. Grof, ki je opazil, kako neprijetno se je počutil Pierre, je naročil, da se prinese vino vun. »Veliko prijetneje bo. Saj je zrak tako mil.« Ker je mati iskala jajca, oče pa v bližnji kolnici popravljal kolo, je moralo dekle trepetajoče od mraza vstati ter odnesti steklenico in tri kozarce na mizo v lopo. Vteknila je šest centeznnov za steklenico in se je vrnila brez besede, s čemernim obrazom, ker je moralo napraviti tako pot, na svoj prostor. Ko so vsi trije posedali za mizo, je Prada Veselo napolnil kozarce, kljub Pierrovim prošnjam, da naj mu prizanese, češ da ne more piti Vina ined zajtrkom in obedom. , »Ej, kaj trčili boste že z nama. Kajneda, «obe, to vince je fino? . . . No, na papeževo dravje, ker je bolan!« Santobono je jzpj| na dušek in tlesknil z je-slc u1' Postavil je košaro pazno, z očetovsko srink,ostJ°, P°le8 sebe na tla, se odkril in se dovi? oddahnil. Večer Je bil res čaroben; ču-r&zn ^5*0> 0Žr0mn0, nežno zlato nebo se je ki nac* neskončnim morjem Kampanje, le pripravljala, da zadremlje v vzvišeni negibčnosti in pokojnosti. Lahkotni veter, čigar dih je pihal skozi veliko tišino, je opojno dišal po travi in po poljskih cvetlicah. »Moj Bog, kako je prijetno!« je Pierre očaran zamrmral. »Kakšna puščava večnega miru, kjer človek lahko pozabi na ves ostali svet!« Ali Prada, ki je vnovič natočil župniku in izpraznil steklenico, se je, ne da bi kaj rekel, zabaval ob komičnem prizoru, ki ga je začetkoma le sam opažal. S pogledom je upozoril mladega duhovnika, in zdaj sta oba kakor vesela sokrivca opazovala pripetljaje, ki so se menjavali. Nekoliko mršavih kokoši je brskalo po rdečkasti travi, iščoč skržade. Zdaj je ena teh kokoši, majhna, črna, bleščeča in skrajno predrzna živalica opazila košaro na tleh in se ji je približala. Ko pa je bila že prav zraven, se je uplašila in umaknila. Iztegnila je vrat in vrtela z glavo; njeno okroglo oko se je žarelo. Nazadnje je zmagala strast in ker je ena smokev gledala izmed listja, se je približala brez naglice, visoko dvigaje noge; naenkrat je s kljunom krepko vsekala v smokev in jo pretrgala, tako da se je sok pocedil. Prada se je dotlej komaj premagoval; zdaj pa se je srečen kakor otrok glasno zasmejal. »Pozor, abb6, pazite na svoje smokve!« Santobono je pravkar s pobožno zadovoljnostjo izpil drugi kozarec z vznak sklonjeno glavo in k nebu dvignjenimi očmi. Planil je pokonci, pogledal, in ko Je opazil kokoš, je takoj razumel. Iz njega je izbruhnila jeza, kakor da je pobesnel. S silnimi kretnjami je glasno preklinjal. Ali kokoš, ki je ta trenotek zopet kavs-mla v smokev, je ni več izpustila; prijela Jo Je s kljunom in jo s frfotajočimi perotmi tako urno in tako komično odnesla, da so prišle Pradi in celo Pierru solze od smeha nad brezmočnim basom Santobona, ki jo je nekaj časa preganjal z žugajočo pestjo. »To imate sedaj, ker niste pustili košare na vozu,« je dejal grof. »če Vas ne bi bil upozoril, bi Vam bila kokoš vse požrla.« Ne da bi odgovoril, je župnik, še vedno mrmrajoč kletvice, postavil košaro na mizo, razgrnil listje in umetno preložil smokve, da je izpolnil vrzel; potem, ko je zopet vse pokril z listjem in popravil nezgodo, se je umiril. Bil je že čas za odhod; solnce se je popolnoma nagnilo na obzorju, bližala se je noč. Grof Je postal nepotrpežljiv. »No, kje so jajca?« Ker tti nikjer videl žene, jo je šel iskat. Stopil je v hlev, pogledal v kolnico, ali žene ni bilo nikjer. Nato je šel za hišo, da bi pogledal v kaščo. Ali tukaj ga je ustavilo nekaj nepričakovanega. Na tleh je ležala mala Črna kokoš, mrtva. Iz kljuna ji je tekel tenak curek lilaste krvi. Izprva je bil le začuden. Sklonil se je in jo potipal. Bila je topla, mehka in ohlapna kakor krpa. Nedvomno kap. Ali potem je nenadoma strašno pobledel. Prikazala se mu je resnica in odrevenel je. Kakor da je udarila strela, je vstal pred njim bolni Lev XIII. — potem Santobono, hiteč li kardinalu Sanguinettiju po vesti in nato v Rim, da prinese kardinalu Boccaneru košaro smokev za dar. In spomnil se je na razgovore po poti iz Frascatija o eventualni smrti papeža, o mogočih kandidatih za trojno krono, na legendarne povesti o strupu, ki še vedno plašijo papeževo okolico; videl je zopet župnika, kako drži z očetovsko skrbnostjo košarico na kolenih; in zopet je videl malo črno kokoš, kako kavsne v košaro in kako beži s smokvijo v kljunu. Mala kokoš leži pred njim, mrtva, kakor da jo je strela zadela. Njegovo prepričanje je bilo tisti hip trdno. Ali niti toliko časa ni imel, da bi se bil vprašal, kaj naj stori, zakaj za njim je zaklicalo: »Glej, glej, mala kokoš! Kaj pa ji je?« Bil je Pierre; pustil je Santobona, da je sedel na voz, pa šel potem tudi okoli hiše, da bi pogledal razvaline vodovoda pod pinijami bolj iz bližine. Še vedno trepetajoč, kakor da je krivec, Je Prada odgovoril z lažjo; ni je premislil, temveč se je le vdal nekakšnemu instinktu. »Mrtva je . . . Pomislite, tukaj je bila bitka. Prav ko sem prišel, Je planila ona druga kokoš, ki jo vidite tam doli, na to, da bi ji ugrabila smokev, ki jo je ta še vedno držala. S kljunom ji je prekavsnila črepinjo. Vidite, še teče kri.« Zakaj je dejal to? Sam se je čudil, medtem ko si je izmišljal te reči. Ali je hotel ostati gospodar situacije, nikomur ne zaupati svojih misli, da lahko ravna po svoji volji? Kar ga je vodilo, je bila tudi nekakšna plašnost vpričo tujca, nekakšno osebno nagtienje za nasilnost, ki je vmešavala v njegovo pošteno ogorčenost nekaj kakor občudovanje, pa Uiua žeita, (ta preišče vso zadevo s stališča svojega osebnega interesa, preden kaj sklene. Poštenjak je bil; gotovo ne bi bil dovolil, da se zastrupljajo ljudje. Pierre, ki je bil usmiljen z živalmi, je gledal kokoš s tistim lahkim drhtenjem, katero povzroča vsako nenadno uničenje življenja. Stvar se mu je zdela povsem naravna. »Oh, te kokoši! Tako abotno divje so, da jim še skoraj človek ni enak. Doma sem imei kokošinjak in nobena si ni mogla poškodovati noge, ne da bi je bile začele vse druge, ko so ugledale kri, takoj kavsati; in požrle so Jo, da so ostale same kosti.« Prada se je takoj oddaljil. Iskala ga je tudi žena s štirimi jajci, ki jih je bila s težkim triu-dom nabrala po vseh kotih. Naglo je plačal, pa poklical Pierra, ki se Je Še obotavljal: »Hitiva, hitiva! Zdaj bo že trdna noč, ko pridemo v Rim.« Na vozu sta našla Santobona, ki Je mimo čakal. Sedel je zopet na zadnjo klopico, s hrbtom se je trdno upiral ob kozlič, noge je bil potegnil podse, malo košaro z lepo zloženimi smokvami pa je zopet imel na kolenih in jo ščitil s svojimi grobimi, grčavimi rokami kakor kaj redkega in krhkega, čemur bi najmanjŠ S"nek koles lako škodoval. Njegov talar Je bil videti kakor velika temna pega. V njegovem robatem, prstenem obrazu — v obrazu kmeta, ki se je čvrsto držal svoje divje grude in ga )• par let bogoslovnih študij le malo ugladiio — so navidezno živele samo oči. Svetile so se *! temnem, razjedajočem ognju strasti. Inočno pomnožilo; to Pa ne bodo Klasovi, ki lih veter ob prvi priliki zopet razpiha. Čas. ko zmaga socializem v Ameriki, pa tudi še pride. Nova stranka v Istri. Pulj, 1. julija. Zadnji čas je naša istrska politika nekako bolj zanimiva. Doslej je šlo vse po starem tiru, enakomerno naprej, ampak nenadno je kolo počilo in treba je kolarja in kovača, da popravita, kar se je potrlo. V Istri obstoji že dolgo vrsto let stara hrvaška narodna stranka. Stari politiki s svojo klerikalno taktiko so mislili, da bo trpela stranka na veke, kakor je trajala že celih dvajset let, ko se je vse pokorilo njih sklepom in ukazom. Ampak sedaj je vse drugače! Ze celi dve leti se neprenehoma kritizira v »Novem listu«, »Pokretu« itd. odbor političnega hrvaškega društva za Istro. Kritizirapa se iz naslednjega enostavnega razloga. V Istri je nekaj mladih inteli-gentov, ki so močno željni časti in osebnih koristi. Ko so spoznali, da tega ne morejo doseči v stari stranki, so jo pričeli v listih srdito napadati, in ko tudi po tej poti niso prišli do cilja, so ustanovili novo stranko, ki so jo imenovail narodno zajednico za Istro. V programu naglasa ta mlada stranka, da hoče delati za narodove kulturne in materialne koristi, zlasti na polju poljedelstva, obrta, industrije in trgovine. Nadalje naglaša program, da hoče nova stranka priskrbovati istrskim delodajalcem vajence in obrtne ter trgovske pomočnike. Torej trgovanje in mešetarjenje z domačimi delovnimi silami. Gospoda pač išče pristašev svoji stranki in dobiti Jih hoče s trgovanjem s siromašnimi delovnimi močmi —- namreč trgovce in obrtnike. Nam je to jasno. Mlada inteligenca hoče iztakniti nekaj, s čimer bi pobijala svojega nasprotnika in s čimer hoče prisiliti staro politično stranko, da prizna mlado inteligenco in ji odstopi del komande,s pomočjo katere se hoče dvignitiv višino in do reklame za lastne koristi. Če podajo Stari mladim inteligentom roko, bomo kmalu slišali o slogi med obema strankama, če pa ne, pa bomo imeli priliko opazovati besno borbo med njimi — ne za pravice in koristi naroda, kakor bodo kričali — ampak za svoje lastne koristi. Saj bi še potrpeli z novo stranko, ako bi bila res koristna istrskemu ljudstvu. Ampak trdno smo uverjeni, da ni vodilnim osebam v novi stranki do ničesar drugega kakor do lastnih koristi in časti. Nova stranka ni nič druzega kakor stremljenje mladih advokatov in popov za materialnim in vplivnim egoizmom. Ako bi bilo novim strankarjem resnično do istrskega ljudstva, bi vstopili v socialno demokratično stranko, ki se edina najodločneje in brezobzirno bori za ljudske pravice. Nova stranka pa se hoče imenovati demokratično, in vendar gospodujejo V njej izključno doktorji in popje. In od take inteligence, ki se bavi v politiki izključno s špekulacijo lastnih koristi, ljudstvo nima ničesar pričakovati. Tako vendar ne more iti. Gospoda si hoče najprej zagotoviti osebne sebične interese na škodo ljudstva. V odboru nove stranke je nad 30 oseb, a med temi je le pet posestnikov, 'drugi so odvetniki in popi. Stara stranka je klerikalna, a nova je sestavljena iz popov, ali more biti potemtakem antiklerikalna? Ne! To je isto kolo, samo prelomljeno; in kadar ga kovači in kolarji zopet zložijo, bo teklo lepo enakomerno po starem tiru... Istrsko ljudstvo ne more ničesar pričakovati ne od ene ne od druge stranke, ker sta obedve popovski, in popje so glavni krivci kulturne in gospodarske zaostalosti v Istri, zakaj ravno popje nastopajo z vsemi sredstvi proti vsakomur,, ki se drzne pobrigati za istrsko ljudstvo. Istra je tužna krajina, večinoma črna. Ali luč je začela sijati vanjo in ta luč je socialna demokracija. Luč svobode in napredka, ki jo širi socialna demokracija, je vedno bolj svetla, in v znamenju te luči bo zmagala socialna demokracija, pa naj ukrene protiljudska in dema-goška gospoda, karkoli ji drago. Gospodje imajo sedaj dve stranki, a istrsko ljudstvo bo spoznalo, iia ste obe protiljudski in da se borita le za interese advokatske in popovske garde. Prejali-slej pride to spoznanje; tedaj pa bo za večno od- OSKAR WILDE; Znamenita raketa. (Nadaljevanje.) »Sebičen vzrok,« — je srdito pripomnila raketa. »Kje je vaša pravica, da ste srečen? Mislite tudi na druge. Mislite name. Tudi jaz mislim vedno nase in pričakujem toisto tudi od 'drugih. To se imenuje simpatija. Lepa čednost je in obvladujem jo v veliki meri. Vzemimo na primer, da se ni nocoj kaj zgodi kakšna nesreča bi bila za ves svet! Princ in princesinja me bi bila srečna nikoli več; vse njiju rodbinsko življenje bi bilo uničeno. In kar se kralja tiče, sem uverjena, da bi tega ne preživel. Resnično, iče razmišljam o svoji velepomembnosti sem ganjena do solz.« »Če pa hočete ustreči drugim, je najboljše, 'da ostanete suha.« je pripomnila rimska sveča. »Seveda!« je zaklicala bengalska luč, ki je bila že bolje razpoložena, »to zahteva že preprosta pamet.« »Preprosta pamet?« je dejala raketa zaničljivo. »Pozabljate pač, da nisem preprosta, temneč prav znamenita. Preprosta pamet je dana .vsakomur, kdor nima fantazije. Jaz pa imam fantazijo in nikoli ne mislim o rečeh, kakor so y resnici; vedno sf jih predstavljam čisto drugače. Kar pa se tiče suhote, ga ni nikogar, ki bi prav ocenil mojo blago nrav. K sreči mi je ito tudi vseeno. Edina opora v življenju je za-ivest o silni inferiornosti drugih in to čuvstvo sem zmerom negovala. Ampak vsi tu ste brez srca. Smejete se in veselite, kakor da se princ in princesinja nista pravkar poročila.« < s »Zakaj pa ne?« je vzkliknila drobna ognjena kroglja. Nenavadno vesela je prilož- klenkalo popovskim in advokatskim demagogom in istrsko ljudstvo, ki je skozinskoz prole^ tarsko, bo nujno našlo svojo pot v socialno de mokracijo. Ljubljanski in okoličanskl sodrugi in sodru-žice se gotovo udeleže izleta, ki ga priredi pevska podružnica Vzajemnosti v nedeljo 7. julija k Dolničarju v Šmartno ob Savi. Za neprisiljeno zabavo je preskrbljeno s petjem in raznimi igrami; za poskok pa bo na šmartinskem »salonskem^ plesišču skrbel ondotni mešani orkester na pihala. Glavno zbirališče ob pol 3. popoldne v društvenem lokalu, Šelenburgova ulica št. 6, odkjer odkorakamo skupno čez Loke na cilj izleta. Sodrugi pa lahko tudi v drugih poljubnih skupinah pridejo k »Dolničarju«. Ljubljana in Kranjsko. — Klerikalna nesramnost. V »Slovenčevem« uredništvu so položili svobodno misel in Antona. \škerca na secirno mizo in zdaj ju z navdušeno vnemo secirajo, režejo kos za kosom in jih kažejo svojim uplaŠenim, od groze drgetajočim vernikom. Zlasti peče te navdušene klerikalne sektorje s prosektorjem Terseglavom in Lampetom na čelu, da se je Anton Aškerc brezobzirno boril za resnico in da se ni ustrašil povedati našim Rimljanom tistega, kar jim gre. Arnpak nezaslišano nesramnost ob tem hijenskem poslu pa je, da še neprenehoma blju-jejo svojo strupeno lavo na mrtvega pesnika in na udeležnike njegovega pogreba. Anton Aškerc je bil pesnik, ki mu gre častno, da, eno prvih mest, v slovenski literaturi, in že zategadelj je bila dolžnost javnosti, da ga je dostojno počastila s spremstvom na njegovi zadnji poti. In javnost je to tudi storila, kar ji je bilo le v čast. Dokazala je, da ve spoštovati poeta, ki je odlično obogatil književnost. Le hijenam v »Slovenčevem« uredništvu je njih strankarska strast zastrupila vse mišljenje in udušila v njih ysa plemenita čuvstva, zato denuncirajo vsevprek in bljujejo ogenj in žveplo na mrtvegr pesnika in na tiste, ki so počastili njegov spomin. Vsak pošten človek se mora z gnusom odvrniti od take propale klike! — Namen, v katerega se porabijo klerikalni časopisi. V kakšen namen se porabijo klerikalni časopisi? Škof Jeglič pravi, da v povzdi-go verskega mišljenja. Tisti, ki mislijo z zdravimi možgani, so trdno uverjeni, da služi le v po-neumnjevanje ljudstva pod krinko vere. Ani-, pak včerajšnji »Slovenec« nas uči, da nimajo ne eni ne drugi prav. »Slovenec« namreč popolnoma jasno pravi, da se porabljajo klerikalni listi v brezplodno razmetavanje. »Domoljub« namreč praznuje nekak jubilej svojega pone-umovalnega rokodelstva, zategadelj so ga natiskali nekaj več. In »Slovenec« ob tej priliki krepko zabičuje svojim vernikom, kako naj porabijo list, ker »ga ne bo prav nič preostalo za" brezplodno razmetavanje«. Iz tega jasno sledi, da klerikalci kaj radi svoje liste brezplodno razmetavajo. »Slovenec« in nie^a verniki pač sami vedo, koliko je vredno njih časopisje. — Elsnerjeva rainolastnbst. Za Ribtiikarn jevo afero, ki se bo obravnavala pred deželnim sodiščem danes in jutri, je v Ljubljani mnogo zanimanja. Ampak gospod predsednik Elsner mora imeti gotove kaprice, in zgoditi se mora po njegovi volji, pa naj ukrene kaj še tako ne-modrega. Tako ni hotel dovoliti za razpravo o Ribnikarjevi aferi porotne dvorane, kamor bi šlo mnogo več poslušalcev kakor v tisto tesno dvorano, kjer bo obravnava. Ali ima gospod Elsner strah, da se utegne javnost pohujšati pri obravnavi? Če bi bil ta strah upravičen, potem bi itak odredil tajno razpravo. Ali pa je morda, ta odredba zgolj nagajivost? Naj bo že karkoli, modra čisto gotovo ni. — Sobotna priredba ljubljanske »Vzajemnosti« je uspela nad vse pričakovanje sijajno. Vrt »Narodnega doma« je bil prenapolnjen, da je proti večeru jelo pomanjkovati prostora. Napeto pozornost je zbujala godba bratskih organiza* cij v Trbovljah, ki je po komaj šestmesečnem obstanku prav povoljno rešila svojo nalogo. Mo-ščanski tamburaški zbor na prostem sicer ni prišel do tiste veljave, kakor v zaprtem prostoru, toda pokazal je kljub temu, da vidno napreduje, za kar je žel obilo pohvale. Pevski zbor je mo- nost in inem v zrak, bom pripovedovala o tem zvezdam na nebu, pa bodete videli, kako br pomežikovale zvezde, ko jim bom pravila o ,, 'pi nevesti.« 7 Vo vsakdanje gledate na življenje,« je dejala raketa. »Sicer nisem od Vas nič drugega pričakovala. Prazne ste in votle, brez vse vsebine. Kaj pa če se princ in princesinja naselita v deželi, skozi katero teče globoka reka, in če dobita sina-edinca, malega, svetlolasega dečka z očmi — vijolicami, kakor jih ima princ. In če se gre deček sprehajat s svojo dojiljo in dojilja zaspi v senci španskega bezga; ali ne more deček pasti v globoko vodo in utoniti? Kakšno gorje! Joj nesrečnikoma, ki sta ob sina-edinca! Prestrašilo je, tega ne prenesem! »Ampak sina-edinca še nista izgubila,«, je pripomnila rimska sveča. »Nobena nesreča se jima še ni zgodila.« »Tega nisem trdila,« je odgovorila raketa, »ampak mogoča je taka nesreča. Če bi bila že ob sina-edinca, bi bila odveč vsaka beseda. Sovražim ljudi, ki jokajo nad razlitim mlekom. A če mislim na to, da leliko izgubita sina-edinca, sem vsa iz sebe.« »To verjamem,« je pripomnila bengalska luč. »Bolj afektiranega bitja še nisem videla.« >A vi ste največja sirovina, kar jih poznam,« je odgovorila raketa, »in moje prijateljstvo do princa Vam je nedoumljivo.« »Saj ga še ne poznate,« je zamrmrala rimska sveča. »Tega nisem rekla,« je odgovorila raketa. »In mislim celo, da bi ne bila njegova prijateljica. če bi ga poznala. Poznanje prijateljev je zelo nevarna reč.« »Glejte raje, da ostanete suha«, je rekla ognjena kroglja. »To Je glavna stvar.«, ral pri vsaki točki še kaj dodati in je tako nemalo pripomogel, da je veselica v vsakem oziru kar najlepše uspela. Vsi, zlasti pa vrle sodružice pod vodstvom sodr. Štebijeve, Michlerjeve in Kovačeve, ki so neumorno delale do pozne noči, zaslužijo najlepšo pohvalo. Veselični odbor, se-stoječ iz samih mladih sodrugov, na čelu jim sodr. Val. Sajovic in Viktor Zore, se je s to priredbo izvrstno upeljal in daje najlepše upanje, da nam bo priredil še več tako zabavnih — ne, koristnih veselic. Premalo imamo prostora, da bi navajali imena vseh sodelujočih, pa upamo, da ni med njimi nobenega, ki bi ne imel najlepše zadoščenje v tem, da bo dobila »Zarja« par stotakov! — Požigalec. 321etni Janez Koprivnik iz Domžal se je 24. junija po prekrokani noči vrnil natrkan na domovanje svojega očeta. Ko je izvedel, da je oče zdoma, je šel na dvorišče in hotel zanetiti z žitnim snopjem obložen voz, kar pa je v bližini zaposlen delavec preprečil. Koprivnik, ki se je bil namenil zažgati očetovo domovanje, je neopažen odšel v steljnico in je zapalil steljo. Ogenj so k sreči o pravem času opazili in zadušili. Koprivnik je po svojem zlo-dejstvu odšel v krčmo in se jezil, da so pogasili ogenj, ki ga je doma podtaknil. — Svoje dejanje je zagrešil nedvomno iz jeze, ker mu oče neče izročiti gospodarstva. Koprivnika so zaprli in oddali okrajnemu sodišču v Kamnik. — Zasačen tat. Te dni sc je pri koldvorski blagajni na Podnartu oglasil ŠOleten slabo opravljen mož in zahteval vozni listek do Ljubljane. Potnik se je zdel železniškemu uradniku sumljiv in ga je vprašal, če ima voznino, kar je leta zanikal. Uradnik je dal moža odstraniti s kolodvora. Pol ure kasneje so moža zalotili, ravno ko je hotel vdreti v zaklenjeno stanovanje nekega železniškega uslužbenca. Izročili so ga občinskemu uradu, kjer so dognali. da je Janez Cankar, doma iz Šenčurja pri Kranju. Odvedli so ga y zapore okrajne sodnije v Radovljici. — Rop. 24. minulega meseca je prišel Maksimilijan Erhardt doma iz Zg. Štajerskega, ki dela pri zgradbi belokranjske železnice k 79Ietrii kajžarci Neži Jurmanovi na Gabru pri Črnomlju, kjer stanuje njegova ljubica. Od starke je zahteval, da mu odpre stanovanje; ko je žena ugodila njegovi zahtevi, je hišo zaklenil in zahteval denar. Ker mu ga ni prostovoljno hotela izročiti, je pograjbil za nož in jo z njim tako dolgo obdelaval. da se Je starka nezavestna zgrudila. Potem ji je vzel 64 kron odklenil vrata'in odšel. Jurmanova. ki se je iz nezavesti zbudila vsled mnogoštevilnih ubod-ljajev šele zvečer, je sporočila ves dogodek zločinčevi ljubici, ki se je vrnila šele zvečer domov. Ta je ovadila Erhardta, na kar so predrznega roparja, ki se je skrival pod napačnim imenom Lorenca. Pri njem so rfašli še 3G kron in 70 vinarjev, oropanega denarja, izročili so ga okrajnemu sodišču v Metliki. — Stražnice državne policije. Kakor ču-jemo, bode državna policija ustanovila naslednje policijske stražnice; 1. na Cesarja Jožefa trgu, 2. pri cerkvi sv. Petra, 3. na Dolenjski cesti v bližini dolenjskega kolodvora, 4. v bližini trnovske cerkve, 5. pri kavarni Evropa, 6. pri domobranski vojašnici na Poljanski cesti, 7. na sv. Jakoba- trgu, 8. v Vodmatu v bližini orožniške postaje, 9. v Spodnji Šiški v bližini cerkve, 10. na Glincah v bližini cerkve. Za službeno poslovanje bodo povsod potrebni štirje prostori in uradno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo. — V morski hospše v Gradežu se je včeraj zjutraj s poštnim vlakom ob 5. odpeljalo 43 otrok. V hospicu ostanejo šest tednov. Oskrbovalne stroške prevzel je za 26 otrok deželni odbor kranjski, za 10 otrok, mestni magistrat ljubljanski, za 6 otrok »deželno pomožno društvo za bolne na pljučih«, za 2 otroka pa Eliza-betna otroška bolnišnica. En otrok, ki se je nekoliko poškodoval na nogi, pride šele čez par dni v Gradež. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Macedoncev, 10 Hrvatov in 39 Slovencev, nazaj je prišlo pa 12 Hrvatov. — Konjski uzmovičl. V noči od 25. na 26. junija so, kakor smo že poročali, neznani tatovi odvedli Francu Skrabetu v Brestu dve »Glavna stvar nemara za Vas, a jaz jočem, kedar mije potreba.« In v resnici so jo zalile resnične solze, ki so ji kakor deževne kaplje polzele po palici in skoro utopile dva hroščka, namenjena domov, da si poiščeta suh kotiček. »Raketa je zares od sile romantična,« je dejalo ognjeno kolo, »joče, ko ni vzroka za solze.« In ognjeno kolo je globoko vzdihnilo in zasanjalo o leseni pušici. Ampak rimska sveča in bengalska luč sta bili močno vznejevoljeni in sta ves čas šepetali in govorili o neumnih čenčah. Od sile praktični sta bili in če jima ni bilo kaj po godu, sta vselej označili za neumne čenče, V tem je na nebu zasijala luna kakor srebrn ščit, zvezde so zasvetile in godba se je razlegala iz dvorca. Princ in princesinja sta zaplesala. Plesala sta tako lepo, da so visoke bele lilije polukale skozi okno in strmele za njima in veliki rdeči mak je zamajal z glavico in udarjal takt. Potem Je v grajskem stolpu odbilo deset, enajst in dvanajst In ob poslednjem udarcu polnočne ure je vse privrelo na teraso in kralj je poslal po dvornega pirotehnika. »Začnite z umetalnim ognjem«, je velel kralj in dvorni pirotehnik je z globokim priklonom odšel na drugi konec vrta. Z njim je bilo šestero pompčnikov in vsak od njih je nesel nažgano bakljo na dolgem drogu. To je bil v resnici čudovit prizor. »Zzzz! Zzzz!« je zašumelo ognjeno kolo in se stikalo vse hitreje in hitreje. »Bum, bum!« pa je zletela kvišku rimska sveča. Potem so zaplesali po vsej terasi mali švi- komli, vredni 1000 kron. Mestna policija je bila obveščena, da se klati po barju večja ciganska tolpa. Policija je odposlala večji oddelek stražnikov na lov na cigane, ki so se ob prihodu policije razpršili na vse strani. Vendar jih je policija polovila in aretirala 191etnega Franca Le-vakovca in 291etnega Valentina Mudoroviča, ki sta osumljena konjske tatvine, in ju izročila ljubljanskemu deželnemu sodišču. Policija domneva, da so kobili njiju pomagači odvedli na Hrvaško. — Nasilni vojaki. Ko je danes ponoči prišel z neke kavarne na Starem trgu delavec Vinko Zorc, so ga na trgu brez povoda vojaki začeli pretepavati in suvati z nogami. Ko je to opazil kavarnar, je takoj prihitel napadancu na pomoč. Trije napadalci so zbežali proti Trnovem, enega je pa policijski stražnik ujel ter odvedel v osrednjo policijsko stražnico, kamor je prišla ponj vojaška patrulja. — Nesreča. Ko je včeraj 161etni posestnikov sin Rudolf Mesar iz Dobrave pri Radečah obiral čeišnje, je padel 6 m visoko raz drevo ter si pri tem zlomil levo nogo in se sploh na rokah in po celem životu silno poškodoval. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Ukradena je bila- včeraj dopoldne na Vodnikovem trgu posestnici Frančiški Dolni-Čarjevi iz Šmartnega črna vrečica, v kateri je bilo za 7 K jajc. , — Konjski tat. V nedeljo dopoldne je bil ukraden posestniku Franu Maroltu v Obrijah iz odklenjenega hleva 800 kron vreden konj. Storilca je sedaj orožništvo prijelo v osebi nfekega lSletnega dninarja baš ko je gnal konja na Ško-felco, ter ga oddalo deželnemu sodišču. Konja je dobil lastnik nazaj. — Izgubljeno in najdeno, Mizarski vajenec Ivan Jegrišnik je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel čez 8 K denarja. — Kočarica Terezija Žagarjeva je izgubila prost bankovec za 10 K. — Sedlar gospod Jožef Kohler je našel moški suknjič, katerega dobi izgubitelj na Dunajski cesti št. 19. — Trafikantka Marija Ojstri-ševa je našla zavitek likanega perila, katero se dobi na Poljanski cesti št. 38. — Promenadni koncert »Slovenske filharmonije« bo ob ugodnem vremenu danes od pol 7. do pol 8. zvečer v Zvezdi. Spored; 1. Suppč: »Lepa Galatea«, uvertura. 2. Schubert; »Pri morju«. 3. Donizetti; Sekstet iz opere »Lucia di' Lammermor«. 4. Ziehrer: Valček iz op. »Ljubezni valček«. 5. a) Sattner: »Za dom med bojni grom«, pesem; b) Dvofak: »Slovanski ples št. 4. «6. Bizet: »Carmen« fragmenti. Važno za perutninorejce. Kdor hoče Imeti red v kokošnjaku ima sedaj priliko si za male novce oskrbeti. Zaklopna - gnezda, lesene in plehnate tružice za krmo, da ne gre hrana v kvar. napajalnike, v katerih ostane voda v§d-no čista, razne fino in praktično izdelane ktir-nike, kakor tudi take opdtanje perutnine (velike važnosti za gostilničarje, da opita žival v osmih do 14 dneh) in razne druge za vzorno rejo perutnine praktične in neobhodno potrebne predmete. Ograje ža perutnino in vrtove v raznih dimenzijah. Ročna železnica 400 m. rad\ s tremi vozovi. Prodaja- se do 15. t. m. radi opustitve podjetja v perutninarskem zavodu v Šiški. Dalje bo dne 5. t. m. cel dan prostovoljna javna dražba tega zavoda, kateri je parce-liran na 22 prcel (med tem so stnovnjske hiše, gospodarska poslopja in stavbene parcele). Interesenti naj ne zamude ugodne prilike, ker so cene skrajno nizko stavljene. Štajersko. — Kako je lep vojaški stan! Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: Naše c. kr. dragonce, ki že mesec dni sučejo kose po travnikih namesto sabelj, je zalotila toča na polju in jih neusmiljeno oklestila; razentega so bili premočeni do kože. Toča jim je prizadejala krvave rane po licih. Premočeni in oklesteni so srdito preklinjali svoj vojaški stan in se rotili, da poromajo še enkrat k generalu v Maribor, ampak ne v paradi, temveč kot kosci s kosami in grabljami na ramenih, da se general na lastne oči uveri, kako orožje nosijo c. kr. dragonci poleti v naši Bistrici. General se jih tedaj gotovo ustraši in jih bo smatral za begunce z Balkana. Morda pa MU3KX-.rc Ji'j—:- galčki in bengalska luč je rdeče ožarila vso okolico. »Na svidenje!« je zaklicala ognjena kroglja in šinila v višino sipajoč sinje iskrice. »Bang, bang!« so odgovarjale ognjene žabice od navdušenega veselja. Vse se je imenitno obneslo izimši znamenito raketo. Od solz se je tako zmočite, da se niti vnela ni. Najboljše v njej — smodnik — Je bilo tako premočeno, da rri bffo za nič. Vsa siromašna* žlahta, ki jo le sicer prezirala, je odletela k nebu kakor zlate rože in ognjeno cvetje. »Živio, živio!« je kričal ves dvor in princesinja se je smejala od zadovoljstva. »Gotovo me prihranijo za posebno slovesnost«, je dejala raketa. »Ni dvoma, da je tako.« In ošabneje je gledala kakor kdaj. Naslednji dan so prišli delavci, da vse pospravijo. »To Je očlvidno deputacija,« ]e dejala raketa, »sprejmem Jo s primernim dostojanstvom^ Kvišku Je zavihala nos in napravila obraz, kakor da razmišljiije o kdovečem. Ampak delavci se zanjo niso zmenili; šele ko so odhajali, Jo Je nekdo zapazil. »Glej, slabo raketo!« Je vzkliknil in jo vrgef preko zidu v jarek. »Slaba raketa, slaba raketa!« Je ponovil« raketa. »Ni mogoče! Zarekel se Je: prava raketa. Slaba — prava, zveni podobno In itnal često enak pomen. In ob teh besedah Je padla v blato. (Konec prihodnjič.! Jim spet prisodi vojašnični ali garnizijski zapor. Dragonci bi bili baje s tem zadovoljni. . Grozna nevahta. Iz Slovenske Bistrice nam^ pišejo: Danes 2. t. m. je besnela pri nas strašna nevihta. Grmelo je in treskalo, kakor da bi se rešilo nebo. Od Konjic je privršala suha debela toča in krenila na Ptujsko polje. Zlasti je prizadeta Slovenska Bistrica. Vse, vse je uničeno. Obup prebivalstva je nepopisen. Kjer so se preje širile lepe zelene njive in polja, obeta-jača plodonosno jesen, se nam je čez par minut nudila strašna slika opustošenja. Nimamo besed, da bi popisali grozno nesrečo. Prebivalstvo ?e od lanskega leta strada, in letošnja žetev in setev je popolnoma uničena. In davki rastejo, draginja je vedno večja. Eksekutor vedno pogosteje zahaja v hiše. da zarubi obubožanemu kmetu vse razen otrok. Lrnosuknježi pa nas tolažijo z »božjo voljo«. Radovedni smo, kaj bodo ukfenile merodajne blasti in ali nam bodo naložili še večjih davkov. Dolžnost vlade je, da prizadetim takoj nakloni zdatno pomoč. Davki se morajo y letos odpisati, škoda se mora pravilno oceniti in kolikor možno poravnati. Goriško. — Okrajna organizacija v Gorici vabi vse strankine pristaše na zaupni sestanek, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 10. zjutraj v »Delavskem domu« v Gorici, ulica Tre Re 16. Med drugim se no razpravljalo o delavski veselici, ki jo priredi °rganijzacija v prid »Zarje«. Sodrugi so napro-jtoni, da se tega sestanka udeleže v velikem Številu. ~ Družk&ki bah&k&r za ft. !913. ki ga izda *vzajemnost« v Ljubljani v korist »Zarje«, sprejema tudi oglase, vsled česar se vabijo sodrugi. da opozorijo na to delavstvu naklonjene obrtnike, trgovce i. dr. Cene so zmerne in jih zveza na željo sporoči. Zadostuje na vVadna dopisnica na naslovi Zveza »Vzajemnost« v Ljubljani. r — Nesreča železniškega čuvaja. V ponedeljek ponoči ob pol 1. je moral železniški čuvaj v St. Petru pri Gorici, Ivan Blažiča, čakati na vlak št. 20. Usoda je hotela, da je omedlel in se ni prebudil niti, ko je prisopihal vlak. Železniški stroj ga je vrgel kakih 20 korakov. Pri tem je dobil več ran. Prenesli so ga v bolnico Usmiljenih bratov. Njegovo stanje je opasno, a vendar skoro gotovo okreva. Trst. — Nezgoda pri delu. V luščilnici za riž v (Trstu se je podrl velik kup Žakljev riža in padel na dva delavca. Ponesrečenca so sicer takoj potegnili ven, kljub temu sta se tako težko poškodovala, da so ju morali odpeljati v bolnišnico. — Dva utopljenca. Med Lloydovim arsena-lom in Stabilimento tecnico v Trstu se je kopal voznik rr. Dikaboldo. Ker tam morje zasipajo, so tla Pokrita z globokim blatom. Mož je zabre-aei v to blato in se začel pogrezati. Klical je na pomoč, toda ko so prišli ljudje na mesto, je bil ponesrečenec že mrtev. Na obrežju pri skladi- ut iZa ^es ,I)()C* Skednjem je našel stražnik kup 11' v*4el v bližini nikogar, je odpel v bližini pripet čoln in je odveslal na morje. Po K[atkem iskanju je našel nedaleč od obrežja Utopljenca delavca Josipa Hrvatiča, ki je bil zaposlen pri plavžih v Škednju. — Lov na tatove. V pondcljek zvečer, dne 1. t. m. se je vrnil trgovec Tonsich s Svojo soprogo s potovanja domov v Trst. Ko popita v stanovanje, vidita, da gospodarijo tatovi v njunem stanovanju. Tatovi so zbežali strehe sosednih hiš. Policija je hitro za-stražifa vse hiše v bližini in preiskala vsa podstrešja, a tatovi so odnesli pete. Obleganje hiš to trajalo pozno v noč in velika množica ljudi St je zbrala, ki je zasledovala delovanje po licije. Tatovi so odnesli veliko: ,ves nakit, precejšnjo svoto denarja in vse srebrno namizno orodje. >v — Rane so posojen denar. V tržaško bolnišnico so prepeljali precej oklanega Riharda ueisommi. Ko so ga vprašali po storilcu, je deri:. da so rane P°s°3en denar, katerega bo vrnil takoj, ko pride iz bolnišnice. Čudaka niso mogli dalje zaslišavati. van 40 vin., neimenovan ip vin, A. Naglaj 30 vin., M. Juvan 40 vin., Zabojnik 20 vin., I. Poiipečriik 40 vin., Pr. Kajtna 100 vin., J. Škufca 36 vin, Fr. Medvešček 10 vin., dve sodružici 30 vin., na predavanju .Vzajemnosti* na Viču po sodrugu Buda 182 vin., v kavarni Prešern 200 vin , Babnik 30 vin., na veselici v .Narodnem domu* nabral Edvard Hostnik 1257 vin. in gdčnn. Urbančeva 2152 vin., Slanic 100 v1 rt, viljonu Dražil ;8 in, zadržani na vesu.u> v ,N. D.* po sodrugu Turku: gost. Cvctlič 100 vin., Vernik 30 vin., Turk Goreuag 100 vin., Girodnm 30 vin, Sedej 30 vin., Kanzier 30 vin, Jurjovčič 40 vin, Benel 40 vin., ker je na jezo klerikalcev 29. junija solnce sijalo 47 vin., vesela družba pri Zrimšku po sodrugu Muharju 80 vin., Rakovec, ker je Etbinu gospod rekel 50 vin., občni zbor . Vzajemno-' ‘e jo sodrugu Siegl 232 vin., vesela dražba v Bavarskem dvoru, ab si naročen na delavski list .Zarjo": A. Očko vin, Fr Sovine 20 vin., J. Jerina 40 vin., Fr. Mave 20 vin , A. Kanzier 30 vin., P. Jank 30 vin.. A. Verčič 20 vin , Fr. Brus 20 vin., Fr. Bežan 20 vin , J. Osterman 10 vin., Jože, ker ni šel na veselico v .Narodni dom 100 vin. Skupaj 138828 + 8367 =147195 vin. Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje. Vestnik organizacij. Odborova seja lesnih delavcev bo danes 4. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenih lokalih. Moste. D a n e s 4. t. m. je v gostilni .pri Dimu* zaupen sestanek moščsnskih zaupnikov, na katerem bo poročal predsednik dež zastopstva stranke. Centralni odbor »Vzajemnottl" v Ljubljani ima v red ^ *' m’ °'J zvcčcr (po seji šentjakobskega odbora) tnm nJescčno sejo za pretekli mestc, na kafero se vabijo s°drugi nadzorniki in veselični odbor. Mladinska podružnica »Vzajemnosti" ljubljanske j.,°dborovo sejo v petek dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Šentjakobski odbor »Vzajemnosti" ima v petek 5. t. ■ ob 8. zvečer v zveznih prostorih jako važno sejo, na atero se vabijo tudi sodrugi nadzorniki in ostali sodrugi iz legn okraja. »ion ..;>05Is,to'PolJanska podružnica »Vzajemnosti" ima v no d » m' °b.?°! 10- dopoldne v gostilni g. Bončarja vflhti t*n c? *. „ recien mesečni sestanek. Člani so vabljeni na polnoštevilno udeležbo. v necieH»f^el?Ska >>Vza]e'"n°st“ ima svojo odborovo sejo Vabllen so mm v«i šfiLi i (‘“Poldne v društvenem lokalu. 1, vinarjev za tiskovni sklad „Zarje“ :: 30. izkaz: v?£er gospoda 30 vin., Dolničar 20 vin., Brozovič bosf d' MlchlerJeva zbirka 1079 vin., na veselici v N. D. v i “^iHvIIcVu tUUtld i\Ji V Vlil., Ilci VLoCllLl V 1N» V »uniL . 5ak *p. ^lška P° Se- M- Kovač 196 vin., Rus Gro-»iJji?* Ker Je bil zadržan na veselico v N. D. 100 vin., za-Ordi', iV i?ki: J- Sešek 30 vin., Fr. Bogataj 20 vin., Ivan J. k! 20„vin" v restavraciji v Št. Petru: K. Bitenc50 vin., 30 vin., J)o sodr. A. Čanžeku Trbovlje: I. Goro- v.» 10 vin,, J. Perhl 10 vin, J. Hafner 10 vin , J. Zupan vin'* £r‘ ^ak to vin, O. Ramšuk 10 vin, neimenovan Vin A. Dimnik 200 vin, J. Barovič 20 vin, M. Ratajc Mici p’J- Letnik 100 vin, Molič 100 vin, J. Božič 60 vin, 160 vin ^cnik 40 vin. Fr. Pistotnik 20 vin, Kati Vidmajer ■* Sofija Pust 40 vin, neimenovan 40 vin, neimeno- posledice nastanejo, če niso vojaški sodniki ne-zavisni na vse strani, tudi navzgor. Justični minister Hochenburger slavi predlogi kot veliko kulturno delo. Dr. Schacherl (nem. soc.) kritizira določbe o zagovornikih in naglasa, da javnost postopanja ni dovolj zajamčena. Nadalje govorita še Olesnicki (Rusin) in Miihlv/ert (nem. nac.), potem generalna govornika dr. Stelnhaus in dr. Rcdlich ter poročevalec Isopescul. Oba zakona se sprejmeta brez izpremeinbe v drugem in tretjem čitanju. Nato sledi razprava o nujnem predlogu zaradi vinogradov z ameriškimi trtami, ki naj se uvrste v nižji razred. K temu predlogu govori Jarc. —Konec seje ob 7. zvečer. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Državni zbor. Dunaj, 3. julija. Danes je zbornica po dolgi dobi opravila nekaj resnično koristnega: Sprejela je reformo vojaškega in domobranskega azenskega reda in s tem odpravila škandal, ki je že smrdel do nebes. Kar se je doslej tako imenovalo, ni bil nikakršen »red«, temveč strašen ostanek inkvizicijske dobe, zbirka raznih določb, ki jih je vojno ministrstvo leta 1884. sestavilo v nekakšno celoto, ki pa izhajajo iz davno pokopane preteklosti. Jedro tega vojaškega »kazenskega reda« je »strogi sodnijski red« Marije Terezije z dne 31. decembra 1768, Postopanje je bilo inkvizitorično, tajno, avditor je bil preiskovalni sodnik, tožnik, zagovornik in končni sodnik v eni osebi. Obtoženec ni imel ita razpravi takorekoč nič govoriti; preiskava je bila v aktih, te so mu na razpravi prečitali in ga vprašali, če ima še kaj povedati, in potem so ga odpeljali pa razpravljali brez njega. Neodvisnosti sodnikov ni l ilo, javne kontrole n, bilo, obtoženec ni imel nobenih pravnih sredstev z odgodilno močjo. Skratka: Kdor je prišel vojaškemu sodišču v roke je bil približno na tem kakor »krivoverec«, katerega je pograbila »sveta inkvizicija«. Desetletja je trajal boj zoper to justično sramoto, desetletja brez uspeha. Reformo so obljubovale vse vlade, ali obljube so ostajale obljube,' vedno so bile na poti kakšne »težave«, kakšne »zapreke«, kakšne »nemogočnosti«. Po dolgih dolgih bojih je zdaj naposled izdemi. nov kazenski red za vojsko in za domobranstvo, ki sicer ni v vsakem oziru idealen, vendar pa močno modernizira vojaško justico in jo postavlja na solidnejšo podlago. Novi zakon vpeljuje načeloma javnost razprave, loči funkcije sodnika, preiskave, obtožbe in zagovora, za* gotavlja obtožencu pravna sredstva, mu daje zagovornika in vpeljuje sodniško neodvisnost. V marsikaterem oziru bi bile točnejše določbe umestne; tako je n. pr. garancija za javnost razprave premajhna, zakaj javnost se lato izključi zaradi »nevarnosti za vojaške službene interese«, kar je tako širok pojm, da se z njim omogočijo zlorabe. Vprašanje zagovornikov ni tako rešeno, da bi se lahko smatralo za vzorno. Zaradhega so bili vloženi nekateri izpreminje-valni predlogi, ki bi se bili laliko sprejeli, če bi bila imela večina dobro voljo. Ali stranke večine nimajo druge misli kakor to, da pridejo hitro na počitnice; zato nimajo časa, da bi kaj premislile, da bi kaj razpravljale. Mudi se jim, torej se mora vse odkloniti ka. bi povzro količkaj dela. Ker je tudi justični minister ldo-chenburger hvalil reformo kakor idealno delo, so se čutile patriotične stranke tembolj zavezane, da preprečijo izpremembo vsake besedice. V petek mislijo rešiti ves dnevni red, in potem se imajo takoj pričeti počitnice. Seja se je pričela ob ll. dopoldne. Proračunski provizorij, ki je bil včeraj sprejet v drugem čitanju, se danes sprejme še v tretjem čitanju Snoči se vladne stranke niso upale riskirati glasovanje, ker se ne bi bila več dobila dvetretjinska večina. Potem prihaja na dnevni red poročilo ju-stičnega odseka o vojaškem kazenskem redu za vojsko in domobranstvo. To sta dva zakona, razpravlja se pa na predsednikov predlog o obeh obenem in sicer se vodi generalna in specialna debata skupaj. Poročevalec dr. Isopescul pravi, da gre pri obeh predlogah za zakonodajno delo, ki bo imelo veljavo za celo stoletje; vendar opušča velik govor, ker čutijo vse stranke važnost obeh zakonov (pa ker se tudi njemu mudi na počitnice). Odkar se je zbornica bavila s sedaj veljavnim civilnim procesom, ni imela sklepati o justičnih zakonih takega pomena in obsega kakor danes. S tem da sprejme zbornica oba zakona, naj dokaže, da je dovolj močna za veliko zakonodajno delo; potem tudi vlada ne bo imela izgovora za zavlačevanje drugega nujnega dela na polju pravosodja, za uzakonitev ; materialnega kazenskega prava. | Poročevalec manjšine dr. Liebermann (poljski socialist) pozdravlja predlogi, ki pomenita velik napredek napram dosedanjemu pravnemu položaju. Treba je bilo dolgo časa, preden se je dosegla ta reforma, ki odpravlja resničen škandal. V nekem oziru je predloga prehitela meščanski kazenski proces. Nekatere pomanjkljivosti hočejo socialni demokratje odpraviti, zato priporoča manjšinske predloge. Poročevalec manjšine dr. Leo WI«ter (češki soc.) naglasa, da neodvisnost zagovornikov ni dovolj zavarovana in priporoča zato svoj predlog. Poročevalec manjšine dr. G mer upozarja na potrebo, da se neodvisnost sodnikov popolnoma zagotovi; sodniki morajo biti neodvisni od vsakega vpliva razun od pravnega prepričanja. Proces proti Ferrerju je pokazal, kakšne J 'A 4 J I A vesti, STAVKOVNO GIBANJE. Podjetniška strahovlada. Dunaj. 4. julija. V premogovniku Zillings-dorf pri Dunaju, ki ga je bila kupila dunajska občina, je izbruhnila stavka. Povod so dale mezdne zahteve in ker so delavcem prepovedali organizirati sc. V zadnjih dnevih so odpustili 37 delavcev, ker so bili organizirani v socialno demokratični organizaciji. Ta nezaslišana provokacija je delavstvo razburila do skrajnosti, in odgovorilo je nanjo š stavko. Doslej stavka 76 rudarjev. Stavka poljedelskih delavcev. Budimpešta. 4. julija. Na posestvu grofa Roberta Zelcnskega v arabskem komitatu so stopili rumunski žanjci neposredno pred začetkom žetve vs tavko. Zahtevajo povišanja mezde. Njim so sledili še ogrski delavci. Nad stavkujoče so takoj poslali žandarme. Nekateri delavci so se dali oplašiti od žandarmske provokacije. 30 pa so jih odpeljali v aradske ječe. Ta nasilnost pa je predramila delavce, ki so se že vrnili na delo. in so pričeli vnovič stavkati. Razredna justica je divjala najbrutalneje; štiri voditelje so obsodili vsakega na dva-mesečni zapor. Neorganizirani in v gospodarskih bojih neizvežbani delavci so se vnovič dali uplašiti; 60 jih je pobegnilo ter jih zašle, duje žandarmerija. ki z veliko vnemo ščiti grofovsko izkoriščanje. Topot se je tudi vlada lotila sramotne od vseh poštenih ljudi obsojene obril stavkokaštva; na odredbo poljedel skega ministra so poslali z državnih domen 200 žaiijcev na posestvo izkoriščovainega grofa Zelenskega. Pekovska stavka. Arad. 4. julija. Pekovski pomočniki so stopili v stavko. ZAHTEVE DRŽAVNIH URADNIKOV. Dunaj. 3. julija. Centralna zveza avstrijskih državnih uradnikov je priredila včeraj velik shod. na katerem so vsi govorniki soglašali v tem. da je že skrajni čas. da vlada že enkrat izdela službeno pragmatiko in časovno avanzlranje. Govorniki so ostro napadali vlado. Izjavili so. da pričakujejo od vlade rešitev službene pragmatike v zmislu sklepov poslanske zbornice. Zahtevali so tudi ureditev starostnih doklad. MANDAT GOSPE VIKOVE KUNETICKE. Zraga. 3. julija. Odsek deželnega odbora je pregledal voline akte o volitvi gospe Kune-ticke. Vodja odseka bo priporočal deželnemu zboru, naj sestavi posebno komisijo, ki naj izdela predloge o izvrševanju mandata gospe Kuneticke. NEVIHTE. Inomost, 3. julija. Pri Innichenu je udarila strela v oddelek vojakov. Vojak Steger je bil takoj mrtev, eden težko ranjen. Berlin. 3. julija. Silna nevihta je razsajala sinoči v Berlinu in okolici. Strela je udarila neštetokrat. Promet je bil v severnem delu mesta popolnoma ustavljen. Vozovi cestne železnice so stali pod vodo. Cestpa železnica je morala prekiniti vožnjo za več ur. VOHUNSKA AFERA. Berlin, 4. julija. Ruska vohunska afera zavzema vedno večji obseg. Po aretaciji stotnika Kostevlča so aretirali v Diisseldorfu stotnika Nikolskega, in zdaj poročajo o aretaciji nekega Rusa v Strelenu na Šleskein. SMRT RUDARJEV. 15 mrtvih. Oberhausen, 4. julija. V rovu Osterfeld so snoči ob 1. ponoči eksplodirali jamski plini. Mrtvih je 15 rudarjev, nekaj je ranjenih. Strašna eksplozija. Essen ob Ruhrl, 4. julija. V rovu Gustav, ki spada k rudniku Matthias, je bila snoči strašna eksplozija, ki je razdejala kondenzacijske naprave in tovarno za amonjak. En delavec je bil mrtev, dva težko, trije lahko ranjeni. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Valenzia. 3. julija. Pri Grau je trčil železniški vlak ob voz električne cestne železnice. 5 oseb je mrtvih. 25 ranjenih. BLAGOSLOV STAVKOKAŠTVA. Nemiri pri rudarski stavki. London, 4. julija. Pri lokalni stavki rudarjev v Cantillerv. ki se jc udeležuje 6000 rudarjev. je prišlo v pondeljck zvečer do nemirov. Stavkujoče je silno razburilo, ker so uradniki kazili stavko in delali v rudniku. Predi jamo so bili hrupni izgredi, letelo je kamenje. Policija je bila brez moči; šele zvečer, ko je dobila ojačenja. je stavkujoče razkropila. Več rudar-lev so aretirali. SMRT LETALCA. Bukarešt, 4. julija. Med letalnimi vajami na vojaškem vežbahščit pri Bukareštu je padel včeraj letalec poročnik Caranda z enokrovnim aparatom iz višine 100 metrov. Vsega razbitega so mrtvega potegnili izpod kosov razsutega aparata. NEURJE NA FINSKEM. Pet vojakov mrtvih. Kodanj, 4. julija. Iz Helsingforsa poročajo: Pri \Vilmanstrandu na Finskem je udarila strela v vojašnico in ubila pet vojakov; 12 je bilo težko ranjenih. REVOLTA OFICIRJEV. Carigrad. 3. julija. Odstavljeni poveljnik v Smirni neče zapustiti svojega mesta. ^ Re-volto vodi v Smirni solunski vali. Opozicija se obrača posebno proti pristašem befket-paše. Oficirji so izjavili, da se armada ne sme vlačiti v politiko. Nerešeno je še vprašanje, kaj na! se zgodi z onimi oficirji, ki so izjavili, da se ne bodo bojevali proti vstaškim svojim tovarišem. Shod monastirskih častnikov. Carigrad, 4. julija. Shod oficirjev monastir-ske garnizije, ki je zboroval pod predsedstvom armadnega nadzornika Zelci-paše in zbornega poveljnika Feti-paše. je sklenil, da odgovori na brzojav vojnega ministra, v katerem je ta izrazil upanje, da se garnizijski oficirji ne izjavijo za solidarne z uporniki, v tem zmislu, da oficirji sicer ne odobravajo upora, pričakujejo pa, da se uporniki ne bodo kaznovali, če se vrnejo, ker so ravnali iz patriotičnih razlogov tako. V Monastir so dospeli prvi bataljoni, ki so jih poslali iz Dardanel. Dezerterji, katerih število navajajo z 20 oficirji, enim policijskim komisarjem, nekaterimi žandarji in 375 vojaki, se nahajajo pri Korljci. Krožijo vest’., da so se jim pridružili tudi nekateri albanski beji. Nove dezertacije. Carigrad, 4. julija. Iz monastirske in pri-štinske garnizije je dezertiralo vnovič 25 oficirjev s približno 1000 vojaki. Krenili so v gore. Atene, 4. julija. Iz Tebelov pri Janini je predvčerajšnjem dezertiralo sedem ofpirjev ln 140 vojakov. Dezertacija je zbudila veliko vznemirjenje; oficirji se pričkajo, ali naj zavzamejo stališče za ali proti komiteju. Uplašenl senat. Carigrad, 4. julija. V senatu je stavil neki senator predlog, da se prepove vsem uradnikom politika. Predlog so odkazali komisiji. Tajno oficirsko društvo. Carigrad, 4. julija. Kakor se čuje, obstoji tudi v Drenoplju tajno oficirsko društvo z imenom »Ehali« (ljudstvo). Načelnika društva, ki ima podružnico v Kirkilisu, sta polkovnik Kla-zlm in stotnik Sajd. Beg albanskih visokošolcev. Carigrad, 4. julija. Več tukajšnjih albanskih visokošolcev je pobegnilo na Krf, kjer se nahajajo albanski vojaki, ki so dezertirali Iz Soluna. Uporni šejki. Solun. 4. julija. Haki paša poroča iz Mo-rsastirja. da se je veliko število šejkov pridružilo upornikom. Oblasti so prijele dva kmeta, v hišah katerih so našli bombe. Uporni duh mod albanskimi vojaki. Carigrad. 4. julija. Od posebne albanske strani potrjujejo, da so se v armadi služeči Albanci izjavili za solidarne z dezerterji in sc branijo začeti z vojaškimi operacijami v severni Albaniji. Dezerterji delajo v polnem soglasju z voditelji albanskega nacionalnega gibanja. TURŠKA ZBORNICA. Carigrad. 3. julija. Zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se prepoveduje častnikom, da bi se bavili s politiko. Nato je zbornica nadaljevala s proračunsko debato. Djavid-bej, intermistlčni vodja finančnega ministrstva. naglaša. da zaradi vojske niso bili dohodki, posebno carinski, nič manjši. Ce bo vojska končana še pred koncem letošnjega leta. tedaj bodo dohodki večji kakor so bili proračunjeni. Letos ni mogoče najeti posojila. Državni dolg 115 miljonov funtov se mu ne zdi prevelik in ne povzroča nobenih posebnih skrbi. Veliki vezir Sajd-paša je govoril v enakem zmislu in prosil, naj se reši proračun kar najhitreje. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Mir v Egejskem morju. Rim, 3. julija. Vlada razglaša, da je zato opustila vsako akcijo v Egejskem morju, ker vladalo v Turčiji notranje zmešnjave. Na Balkanu da so sedaj take razmere, da mora Italija paziti na to. da se ohrani na Balkanu status Quo V Egejskem morju sc mora torej opustiti vse. kar bi slabo vplivalo na razvoj balkanskih razmer. VOLILNI BOJ V UNIJI. Novi jork, 4. julija. Wdson je dobil mnogo brzojavnih častitk od svojih tekmecev pri nominaciji in obljube, da bodo krepko delali za njegovo izvolitev. Roosevelt' izda danes razglas za ustanovitev nove stranke. Izjavil je, da so baltimorski konvent prav tako obvladali ko-ruptni strankini voditelji kakor čikaški. ZAROTA V KAJIRI. Kajira. 3. julija. Aretirali so tri nacionaliste. ki so se zarotili proti kedic u, lordu Kit— chenerju in ministrskemu predsedniku. JiC©. + Nevesto zaklal. V bližini Londona so našli 171etno Doro liussey s prerezanim vratom. Policija je dognalh. da je izvršil zločin ženin Hussejeve. ker je pred kratkim pretrgala vsako občevanje z njim. Preden ji je prerezal vrat. jo je hotel še pregovoriti. ^ ker je bilo vse prigovarjanje brezuspešno jo- je napadel in ii z britvijo prerežhl vrat. 1 * Eksplozija transatlantskega zrakoplova. Veliki zrakoplov »Acron«, ki je bil določen za prvo transatlantsko vožnjo po zraku iz Arne*' rike v Evropo Je na poskiišnem poletu v Atlantic City v višini 800 metrov nad morjem eksplodiral. Sodijo, da se je vsled hude solnčne vročine plin raztegnil, pretrgal stene in povzročil eksplozijo, ki je raztrgala zrakoplov na drobne kosce in ubila vseh pet oseb. ki so bile v gondoli; dosedaj niso našli o žrtvah katastrofe niti sledu. 3000 glav broječe občinstvo je bilo tako prestrašeno,- da so šele čez več minut šli iskat ostanke razbite gondole. Med žrtvami je tudi inženir Wanniman, učenec Wellmanov, ki je že pri prvem poskusnem poletu komaj ušel smrti. * Zdravstveno stanje italijanskih čet. Vlada vedno zatrjuje, da je zdravstveno stanje italijanskih vojakov v Afriki zelo ugodno. »AVanti« glasilo, italijanskih socialnih demokratov priobčuje pismo nekega narednika, iz katerega je razvidno kako razsajajo bolezni med vojaki. Najprej so čete silno trpele vsled malarije, nato S2 je jela širiti neka bolezen na jetrih. Pojavili :,o sc tudi slučaji kolere in sedaj se širi vročinska bolezen. V Tripolisu zboli vsak dan na vročinski bolezni do dvajset vojakov, zato je vseh šest lazaretov, v vsakem je 160 do 240 postelj, prenapolnjenih in odpošiljajo bolnike v Italijo. Od 150 rezervistov, ki so odšli v oktobru iz Pavije, se jc vrnilo le 80, eden je obležal na boji-?<*•• vsi drugi so še bolni ali pa so umrli na er’-demičnih boleznih. Seveda bo vlada še vedno trdila, da je zdravstveno stanje vojakov najboljše! * Vlak se fc izgubil v predoru. V noči od torka na sredo se je izgubil brzovlak, ki vozi iz čina na Dunaj, v predoru med postajo i.iw-nieiice—mesto in kolodvorom. V predoru se te pretTgala priprava, ki veže tender z vozovi. Strojevodja je pripeljal že v postajo Polepp, tukaj je šele opazil službujoči uradnik, da ni vlaka ; dal znamenje, naj se stroj ustavi. Hitro so zbudili postajenačelnika, ki se je pel al s strojem proti Litomericam, da najdejo izgubljeni vlak. Srečno so ga našli v predoru in ga priklopili stroju. Po enourni zamudi je vlak resnično došel na Dunaj. Ves dogodek je smešen, ali postal bi lahko usodepoln, ker je vozil za brzovla-kom tovorni vlak. Ako bi osobje izgubljenega vlaka, bi se zgodila skoraj gotovo velika ne-vlaka, bi se zgdila skoraj gotovo velika nesreča. •Povodnji v Šleziji. Voda je napravila v nekaterih krajih Šlezije ogromno škodo. Nad nekaterimi vasmi so se utrgali oblaki in napravili večjo škodo kakor poplave 1. 1907. Ponekod je segala voda do drevesnih vrhov. Mnogo živine je utonilo, drevesa in vrtove je odnesla voda, vsi poljski sadeži so uničeni, mostovi so podrti. Na mostu pri Pilgramsdorfu je stal 141etni deček, ravno ko se je močan val zagnal v most in ga odnesel. Deček je utonil. ‘Klub molčečih. V Londonu je praznoval te dni svoje ustanovno slavje klub, ki pač pripada k najtiSjim društvom ogromnega mesta. Društvo se imenuje: nacionalni klub glušcev, njega člani so večinoma glušci. Razgovor se vrši le z znamenji, in zanimivo je opazovati v tem klubu živahno debato, ki se izraža samo v simboličnih kretnjah rok in prstov. Seveda nima klub nobenega zvonca. Ob hišnih durih je sicer bel gumb, toda če pritisneš nanj, se ne ogiasi nobeno zvonenje, samo pri hišniku zažari barvasta svetilka, ki s tem naznanja, da želi nekdo noter. Ta klub glušcev se je ustanovil pred šestimi leti v mali kavarni oddaljenega londonskega predmestja, šteje že 180 članov iz najrazličnejših poklicov, kakor profesorje z univerze, trgovce, bivše igralce, protestantovskega duhovnika in več rokodelcev. * Razprava o stavki v angleškem parlamentu. Pri debati o resoluciji delavskih zastopnikov glede stavke delavcev na dokih, je izjavil ministrski predsednik Asquith, da sam ne bo posegal v debato. Vodja unionistov, La\v, je k resoluciji dodal pristavek, da mora biti vlada pri vseh delavskih sporih nevtralna in da pri tej stavki ne bi koristila parlamentarna intervencija. Macdonald je izjavil, da pojdejov delavci takoj zopet na delo, ako dobe zagotovilo, da bodo o njihovih zahtevah podjetniki razpravlja ,..awov pristavek je zbornica odklonila, resolucijo delavskih zastopnikov je sprejela s 254 proti 188 glasovi. * Najhitrejša pošta. Na banketu francoskega avtomobilskega kluba je tožil znani ljubitelj športa Archdeacon francosko poštno upravo, da je najslabše organizirana pošta sveta. »Ma-tin« je nato napravil zanimiv poskus, da bi dognal, katera dežela ima najboljše organizirano pošto. Sedemnajst korespondentov v največjih evropskih mestih je dobilo nalogo, da istega dne ob isti uri pri glavnem poštnem uradu vsak svojega glavnega mesta ukrenejo naslednje: oddajo naj brzojav, naroče naj telefonski razgovor v najmanj sto kilometrov oddaljeno mesto in oddajo naj poštno nakaznico. Najhitreje so sprejeli brzojav v Londonu, namreč v teku 30 sekund je bilo vse v redu. V Parizu so rabili že eno minuto, v'Rimu 1 in minuto 41 sekund, v Berlinu celo 2 minuti in 40 sekund. Telefonski razgovor se je ukrenil nahitreje v Bruslju, na- tanko v 55 sekundah; London je rabil šest minut 2 sekundi, Pariz sedem minut, Berlin 13 minut, Rim celo uro in 16 minut. Oddaja poštne nakaznice je rabila v Londonu eno minuto 36 sekund, v Rimu 2 minuti 34 sekund, v Parizu štiri minute, v Bruslju 14 minut. Zanimiv »Mati-nov« poskus je torej dokaz, da funkcionira londonska pošta razmeroma najboljše, berlinska pa najslabše. Delavsko gibanje. = Pekovska stavka. V Zadru so začeli stavkati pekovski pomočniki. Zahtevajo 40 od-statkov povišanje plače, osemurno delo in nedeljski počitek. Noben pekovski pomočnik naj ne hodi v Zatler, dokler je stavka! — Vojaštvo in stavke. Ko je bila mogočna stavka angleških rudarjev, jc policija aretirala mladega sodruga Crowsleyja, ker je delil med ojaštvo letake s pozivom, naj ne streljajo na stavkujoče delavce. Zaradi tega je bil sedaj obsojen na štirimesečen zapor. Med obravnavo rnu je sodnik obljubii, da bo oproščen, ako obljubi, da ne bo nadaljeval s propagando. Cro\v-sley jc odklonil ponudbo z besedami: »Nisem hinavec in izdajalec svojega razreda.« Porotnikom je rekel: »Srce mi krvavi, ko vidim kako zatirajo ljudstvo. Upam, da pride čas, ko se bodo uprli policisti in vojaki, da bi postali izdajice razreda, h kateremu spadajo. Gospodujoči razredi silijo ljudstvo k revolti in potem streljajo nanj. To je nečloveško! To je umor! Ako me spoznajo, porotniki za krivega, tedaj si nadenejo s tem nevenljivo sramoto!« Tako je govoril pogumni Cr\vsley. Trije drugi, ki so stali pred sodnikom zaradi sličnega pregreška, so bili oproščeni, ker so obljubili, da ne bodo nikdar več storili kaj enakega. = Rudarji, pozor! Dunajska občina je kupila rudnik rjavega premoga v Zillingdorfu. Občina plačuje sramotno nizke mezde, rudar ne zasluži niti 3 K. Garati morajo po 10 ur na dan in pretrpeti vsakovrstne šikane. Rudarji so si zato ustanovili v Zillingdorfu organizacijo, ki pa dunajski občini ni po volji. Izjavila je namreč, da socialnih demokratov prav nič ne potrebuje in preti, da bo odpustila vse, ako nc izstopijo iz unije. V slučaju, da občina uresniči to grožnjo, prenehajo delavci danes, 3. t. m. z delom. Rudarji ne bodo trpeli, da bi jim dunajski kristjani jemali koalicijskih pravic. Dolžnost rudarjev vseh revirjev je, da ne hodijo sedaj v Zillingdorf. Mezdo, ki bi jo tam dobivali, zaslužijo lahko povsod kot dninarji. = Organizacija poljedelskih delavcev. Na Nemškem obstoja že tretje leto organizacija poljedelskih, gozdnih in vinogradniških delavcev in šteje 15.696 članov. V pretečenem letu je pristopilo 6122 članov. Člani so razdeljeni na 530 krajevnih organizacij. Organizacija je uspe-; šno izpeljala že več mezdnih gibanj. = Delovni čas in uspeh dela. Neštetokrat se je že ovrgla podjetniška trditev, da je vsled krajšega delovnega časa uspeh dela slabši. Koliko je resnice na tej podjetniški trditvi, nam ; vnovič- kažejo zanimivi podatki strokovne organizacije avstrijskih tobačnih delavk. V zadnjih letih se je delovni čas v tobačnih tovarnah skrajšal, s 1. januarjem 1910 je dosegel 51 ur na teden. V tobačnih tovarnah so samo akordne plače, samo nekatere delavke, ki imajo opraviti s splošnimi manipulacijami, dobe tedensko plačo. Iz teh podatkov pa je razvidno, da niti delavec z zaslužkom, niti podjetnik z dobičkom ni na slabšem, čeprav je krajši delovni čas. Leta 1901 je bilo v vseh tovarnah 41.364 vposlenih, dohodki tobačne režije so bili 220,076.106 kron in vsaka zaposlena oseba je ustvarila za 5320 K 47 v. vrednosti. Leta 1906 so skrčili delovno dobo za četrtinko ure. Vzlic temu je ustvarilo v tem letu 41.445 vposlenih oseb 245,743.947 K dohodkov, od katerih je ustvaril vsak posameznik za 5920 K 91 vin. vrednosti. Leta 1910, ko se je delovni čas vnovič skrajšal, je doseglo 40.339 zaposlenih oseb 287,384.930 K dohodkov, izmed katerih jih je bil vsak posameznik ustvaril povprečno 7124 K 24 vin. Če hočemo še na-daljnih dokazov, moramo vračunati čisti dobiček in tovarniške stroške. Leta 1910 so bili tovarniški stroški 87,317.997 K, čisti dobiček pa 132,758.109 K. Leta 1906 so tovarniški stroški dosegli 87,801.1S2 K višine, čis+i dobiček pa višino 157.972.765 K. Leta 1910 pa so tovarniški stroški poskočili le na 110,528.098 K, frVi dobiček pa na 176,856.832 K. Iz teh podatkov je razvidno, da so tobačne tovarne kljub krajšemu delovnemu času neprenehoma množile svoj čisti dobiček. Podjetnik je napravi! dobro kupčijo. Če kljub temu tudi delavske plače niso na-rastle sorazmerno z dobičkom, je to le dokaz, kako majhen je delež dclavcev pri nadvredno-sti, ki jo ustv:. 'jo. Temu zlu pa more odpomoči le mezdni boj, ki ga vodijo strokovne organizacije. Odgovorni urednik Fran Bar' Izdaja in zalaga založba »Zarje«. »'iška »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Na prodaj je radi opustitve podjetja pod jako ugodnimi pogoji stanovanjska hiša št. 75 v Zgornji Šiški, nadalje stavbišča po nadrobni parcelaciji s poslopji na perutninarskem zavodu tvrdke »Krapš & Ditrich“ v Zgornji Šiški. Ponudbe se spremajo na prostovoljni javni dražbi dne 5. julija 1912 ob 9. url dopoldne in nadaljevanje ob 3. uri popoldne na lici mesta. Parce-lacijski načrt in natančneji pogoji so na vpogled v pisarni c. kr. notarja gospoda Aleksandra Hu dovernik v Ljubljani. M. Zor, Ljubjana, Sv. Petra c. 38. obtostveiio hocesijonlran pokonCevalec podgan, miši la mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Gl i n c e, 20. dec. 1911. Josip Tribuč, Najnovejše! Najnovejše! Maksim Gorkij Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala. Poskusite! i Naročite si »Slovenski Ilustrovani Tednik" in zadovoljni bodete, ker to je najbolj zanimiv in zabaven časopis s slikami. Tobakarne oziroma prodajalne „ZarJe“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Beden, ulica Madonnina št. 2. Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo Raitinger, Riva Grumola št. 20. HoeHl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan. Benussi, Gretta. Skladišče II. kons. zadrug na Belvederc. Artuš, Belvedere 57. Sekovar, Piazza oaserma. Letošnje poletje v znamenju Bata čevljev Fczcr r.a to 2namko. Dobi se povsod. \ Bioglobin zdravniško priporočeno w dijettlčno sredstvo. fi? Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. M Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. Naročajte se na Zarjo! „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. K a 11 C, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, B-Zjjak, Bahorioeva ulica. Rernrgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Sešarfc, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50. tobakarnah; Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Rlanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj m Kotnik, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta .SLAVIJA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča* ter* vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. - BANKA ,SLAVIJA- ima posebno ugodne po^oJMn ^^»Hne SKega oaaeiKa K Z,