I L O D ELAVSKEGA SVETA LETO VIL * 1906 * ST. 3, 4 NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1068 Letnik VH. Št. 3. tn 4. (65, 66) januar, februar Izdaja: delavski svet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani in vezava Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica KrSko Naklada: 1000 izvodov ' ( '■ ' ' VSEBINA: — Iz zasedanj organov upravljanja — Kako smo gospodarili v letu 1965 — Letošnja proslava ob 8. marcti — Pravilnik o skladu za rekreaoijo — Priprave za upor — Bolezenski izostanki v mesecu januarju 1966 — Nesreče pri delu im na poti na delo v mesecu januarju 1966 IZ ZASEDANJ OBGMOV UPRAVLJANJA Ra 15« seji je upravni odbor razpravljal o investicijah in stanovanjski izgradnji in kolekciji za sezono jesen - zima ter poslušal poročilo komisije za razpis delovnega mesta direktorja. V okviru investicijske izgradnje podjetja, ki jo izvajamo že več let, ho v letošnjem letu potrebno nadaljevati z začetimi deli, ki so bila lani zaradi omejene investicijske izgradnje prekinjena. V prvi vrsti bo treba dokon čati laboratorij in prizidek ob šedovi hali, kamor se bosta preselila tehnični in prodajni sektor. Tu bo tudi sejna soba. Zaradi povečanja proizvodnje moramo imeti na zalogi več surovin. Sedanji skladiščni prostori so veliko premajhni, zato je nujno potrebno, da se skladišče čimprej poveča Zaradi razširitve poslovnih prostorov vratarnica ni na pravem mestu in bo treba zgraditi novo. Urediti pa bo tudi tre ba prostor za menzo, kjer so pred leti odlagali leš. Ta prostor bi se preuredil v otroško igrišče in v rekreacijske namene. Prav tako je treba iirediti dvorišče in okolico proizvodnih stavb. Na parkirnem prostoru in ob dovozni cesti v tovarno bodo v najkrajšem času postavili živosrebrne svetilke. V letošnjem letu dobo predvidoma tudi asfaltirali vsaj del dvorišča v tovarni. Poleg teh del pa bo treba v predilnici I in v tkalnici obnoviti streho. 0 investicijskem programu za leto 1966 je razprav Ijal tudi delavski svet podjetja ter se z njim strinjal. Investicijskc-vzdrževalni sektor bo pripravil vso potrebno dokumentacijo ter jo nato predložil delavskemu svetu v ponovno razpravo in odločanje. Priprave za gradnjo stanovanjskega naselja v Bučni vasi gredo h kraju. V letošnjem letu se bo v tem naselju zgradilo 15 individualnih oziroma vrstnih hiš. Predračun za eno hišo znaša okrog 9 milijonov starih dinarjev. Podjetje bo interesentom preko Dolenjske banke in hranilnice nudilo posojilo v višini 5,4oo.ooo S din pod pogojem, da posojilojemalec ob podpisu pogodbe vplača za gradnjo 600.000 ter 150.000 S din za zemljišče. Graditelji bi posojilo odhlačali v mesečnih obrokih v 2o letih, po 2 # obrestni meri. Podjetje bo finansiralo tudi izgradnjo komunalnih naprav, akr pa bi po končani izgradnji naselja graditelji odplačali pod ostalimi pogoji kot posojilo za gradnjo hiš. Skupno bo v tem naselju zgrajenih 49 stanovanjskih hiš. 0 gradnji stanovanjskega naselja sta ponovno razpravljala upravni odbor na 17. seji ter delavski svet na 13. zasedanju. Posojilo za gradnjo bo dobilo letos 8 interesenr-tov, ki zasedajo družinska stanovanja podjetja ter 7 interesentov, ki nimajo stanovanj. Na ta način se bo sprostilo 8 družinskih stanovanj, ki jih bodo dobili najpotreb- nejši delavci. Ker pa se je javilo več interesentov. Kot se "bo v letošnjem letu gradilo stanovanjskih hiš, je delavski svet na predlog upravnega odbora sprejel sklep, da dobijo posojilo tisti interesenti, ki že stanujejo v stanovanjih podjetja in ki bodo nudili najbolj ugodne pogojepri najetju posojila. Interesente za gradnjo, ki nimajo stanovanj ali pa stanujejo v drugih stanovanjih, pa se bo določilo na podlagi meril, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju in odpovedi stanovanj. Posojilojemalec mora biti kreditno sposoben, to se pravi, da mora imeti najmanj 84.000 S din mesečnih dohodkov. Privgotavljanju kreditne sposobnosti se upošteva tudi zakonski tovariš, ki je zaposlen v našem podjetju. S posojilom, ki ga da podjetje, se bo zgradila stavba do III. gradbene faze ter dokončala kuhinja, ena soba ter sanitarije. Nadaljnja gradnja pa je stvar vsakega posameznika. Z vračanjem posojila se bo pričelo 1.1.1966. Do takrat pa morajo graditelji urediti fasado stavbe ter okolico po skupnem načrtu. Na zadnjem zasedanju je delavski svet razpravljal tudi o posojilih za adaptacije in dograditev individualnih stanovanjskih hiš ter o prodaji svojih stanovanjskih hiš in posameznih stanovanj. Sklenil je, da se poviša vsota posameznega posojila za adaptacijo oziroma dograditev na največ 500.000 S din. Posojilo se daje za dobo 6 let po 2 % obrestni meri. Glede prodaje hiš in stanovanj podjetja pa je delavski svet sklenil, da se prodajo na javni licitaciji montažne hiše v Žabji vasi in Metliki, vrstne hiše na Marofu, eh stolpič in stanovanjski blok v Bršlinu ter Metliki« Izklicna cena se določi na podlagi ocene stanovanj, ki jo je izvršila občinska komisija pri zadnjem ocenjevanju. Ocena pa se zniža za 1 % za vsako leto starosti stavbe. Poleg tega se zaradi načina gradnje ocena stanovanj v blokih zniža še za 8 v stolpiču pa za lo c/o. Prav tako se bo znižala in uskladila ocena montažnih hiš v Žabji vasi in Metliki, ker so bile različno ocenjene. Interesenti za nakup teh hiš in stanovanj, ki so zaposleni v podjetju, lahko kupijo hišo ali posamezno stanovanje, če plačajo takoj lo # cene, ostanek pa v mesečnih obrokih v 2o letih po 2 ^ obrestni meri. Prednost nakupa imajo nosilci stanovanjske pravice stanovanj, ki bodo prodana. Kolekcija za sezono jesen - zima je izdelana, vendar so kalkulacije pokazale, da so zaradi podražitve surovin in reprodukcijskega materiala dosedanje prodajne cene tkanin in preje prenizke, saj so že dve leti neizpremenjene. Zaradi tega je bilo predlagano uradu za cene, da nam odobri povišanje cen za lo - 15 da bi dosegli vsaj minimalni odstotek dobička. Kalkulacije nam pokažejo, da v strukturi cene naših proizvodov predstavljajo surovine in reprodukcij ski.^ material 85 # celotne prodajne cene, osralo pa so izdelavni stroški. Z dosedanjimi cenami na domačem tržišču komaj krijemo proizvodne stroške, navzunanjem tržišču pa so cene že za.približno 3o $ nižje. Če bi v celoti izpo. nili svoje izvozne obveze, bi delali z izgubo, ker tudi na domačem tržišču zaradi zamrznjenih cen ne moremo kriti izgube, ki nastaja zaradi izvoza. Če se situacija ne bo spremenila, bo to močno vplivalo na naše sklade*. Taka situacija pa ni samo pri nas, temveč je to problem celotne jugoslovanske volnarske industrije. V zvezi s prodajo so se spremenile tudi prodajne kondicije ter je bil ukinjen 3 rabat konfekcijskim podjetjem. Na razpis za direktor ja podjetja so se prijavili trije kandidati. Razpisna komisija je ugotovila, da en kandidat ne izpolnjuje predpisanih pogojev, drugi kandidat pa ni predložil zahtevanih dokazil in je kasneje svojo kandidaturo umaknil. Tako je ostala samo prijava Jožeta Logarja iz Ljubljane, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje. Komisija je sklenila, da predlaga delavskemu svetu njega za direktorja podjetja. Delavski svet je predlog komisije s pr e j e 1. Ker je stari kombi že skoro dotrajal, je upravni odbor sklenil, da predlaga delavskemu svetu, da ga prodajo ter nabavijo novega. Delavski svet je predlog sprejel. AMD Novo mesto gradi pod stanovanjskimi stavbami na Marofu svoje poslovne objekte, do katerih bo zgradil tudi cesto. Podjetje so zaprosili za finančno pomoč pri gra dnji te ceste, v zameno pa so pripravljeni v podaljšku te ceste opraviti izkop zemlje za gradnjo ceste do naših stanovanjskih hiš. Na predlog upravnega odbora je delavski svet sklenil, da se AMD odobri dotacija 1 milijon S din. Poleg tega pa bo AMS "Novoteks" posodila AMD Novo mesto 1 milijon S din. Ker staro železno strešno konstrukcijo, ki je bila v predilnici II, ne bomo več rabili, je upravni odbor predlagal, da jo prodamo. Nadalje je upravni odbor sklenil, da se udeležencem letošnjih obveznih tečajev kot nadomestilo za izgubljeni čas povrne po 4oo S din na uro. Na 16. seji je upravni odbor razpravljal o predlogu statuta in pravilnika o delovnih razmerjih. Oba akta je s predlogom raznih sprememb predložil delavskemu svetu, ki je upošteval predloge sprememb in dopolnitev ter ju spre jel. Ker se je tržni inšpektor pritožil glede odcepitve prodajalne "Manufaktura - Novoteks", ki ni bila izvedena po veljavnih predpisih, je upravni odbor o zadevi ponovno razpravljal. Poleg tega je tržni inšpektor tudi prepo— vedal prodajo ostankov v domači prodajalni. Upravni odbor je ugotovil, da so bili res prekršeni predpisi in odcepitev prodajalne ni bila pravilno izvedena, zato je predlagal delavskemu svetu, da razveljavi sklep o odcepitvi. Delavski svet je predlog osvojil. V zadnjem času se opaža, da nekateri sodelavci kade v proizvodnih prostorih. Ker je kajenje v proizvodnih prostorih prepovedano zaradi nevarnosti požara, opozarjamo vse člane kolektiva, da se v prostorih, kjer je nevarnost za požar, ne sme kaditi. Ha 17. seji je upravni odbor razpravljal o razdelitvi sredstev sklada skupne porabe, o pravilniku sklada za rekreacijo, stanovanjski izgradnji in ustanovitvi oziroma osamosvojitvi menze predilnice I. Za razliko od prejšnjih let, ko so bila razpoložljiva sredstva v glavnem namenjena investicijski izgradnji podjetja, je upravni odbor sklenil, da se v letošnjem letu nameni večja sredstva za dvig družbenega standarda. V letošnjem letu naj' bi sklad skupne porabe razpolagal z 2o5,762.ooo S din. Od tega je bilo do 21.4.1966 po sklepih organov upravljanja porabljenih 28,563»000 S din. Glede ostanka v znesku 177.199«ooo S din pa je upravni odbor predlagal, da se porabi za kreditiranje stanovanjske izgradnje naselja "Uovoteks” v Bučni vasi 81 milijonov S din, za gradnjo novih hiš v Metliki 27 milijonov S din, za posojila delavcem za adaptacije in dokončanje stanovanjskih hiš 15 milijonov S din, za odkup zemljišča v Bučni vasi in komunalno ureditev naselij "Hovoteks" 25 milijnnov S din, za anuitete v letu 1966 pa 12 milijonov S din. Uprava za notranje zadeve je zaprosila naše podjetje za pomoč pri gradnji stanovanj. Upravni odbor je predlagal delavskemu svetu, da se upravi za notranje zadeve posodi 12 milijonov S din pod pogojem, da dobijo štiri stanovanja naše delavke, katerih možje so zaposleni pri upravi za notranje zadeve. Za dotacije organizacijam v podjetju in izven podjetja je namenjenih 3,199«ooo S din, za ostale namene pa 2 milijona S din. Da bi podjetje imelo na razpolago potrebna sredstva, je upravni odbor predlagal podaljšanje vročitev 5 # obvezne rezerve poslovnega sklada in 5 žo obvezne rezerve sklada skupne porabe na skupno lo let, nadalje sredstev neobveznega dela rezervnega sklada na skupno 5 let ter podaljšanje kredita za uvozno opremo predilnice II na 5 let. Prav tako je predlagal vročitev sredstev sklada skupne porabe za kreditiranje stanovanjske izgradnje pri Dolenjski banki in hranilnici v skupnem znesku 12o milijonov 8 din za dobo 2o let ter 15 milijonov S din za dobo 6 let. O predlogu uporabe sredstev sklada skupne porabe in vročanju sredstev tega sklada je delavski svet razpravljal na 13. zasedanju ter predlog upravnega odbora brez sprememb spre j el. Pri razpravi o stanovanjski problematiki je upravni odbor razpravljal tudi o prošnjah Zvoneta Župevca, Alojza Hrastarja in Slave Gačnik. Ha predlog stanovanjske .komise je je dovolil zamenjavo sob med Zvonetom Zupevoem in Alojzom Hrastarjem. 0 prošnji Slave Gačnik pa bo ponovno razprav ljal na prihodnji seji. Ker so bile v letošnjem letu ukinjene vozne karte s popustom, s sredstvi, ki smo jih doslej odvajali v ta namen, pa lahko razpolaga podjetje, je bilo predlagano, daše ta sredstva namenijo za rekreacijo. Izdelan je bil predlog pravilnika sklada za rekreacijo in plan uporabe teh sredstev v letu 1966. Ha predlog upravnega odbora je delav-ski svet pravilnik sprejel brez sprememb. Prav tako je sprejel tudi predračun dohodkov in izdatkov sklada. Upravni odbor sindikalne podružnice ”Novote.ks” Novo mesto predlaga, da se ostanek razpoložljivih sredstev sklada v znesku 2,400.000 S din uporabi za nabavo^nove o-preme počitniškega doma v Novigradu in za nabavo šotorov. Delavski svet je sprejel .sklep, da se ta sredstva rezervira v ta namen in nabavi nova oprema, če se doseže sporazum s tekstilno tovarno ” Sukno” Zapuže o podaljšanju pogodbe 0 uporabi počitniškega doma, ki poteče že čez 2 leti. Poleg dodatka za dopust po pravilniku o skladu za rekreacijo je delavski svet sklenil na predlog upravnega odbora, da se tudi v letošnjem letu izplača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov znesek 15«000 S din vsem tistim, ki so v času odhoda na dopust zaposleni v podjetju najmanj 11 mesecev ter niso v odpovednem roku. Zaradi novih predpisov in spremenjenih razmer je upravni odbor predlagal, da se menza predilnice I, ki je doslej spadala v sklop menze v Novem mestu, osamosvoji ter postane samostojna poslovna enota. Delavski svet je predlog sprejel ter sklenil, da se v sestavu podjetja v predilnici I ustanovi menza kot samostojna poslovna enota za oprav 1 janje gostinskih storitev članom delovne skupnosti podjetja. Enoti so bila dodeljena potrebna osnovna in obratna sredstva. Za v.d. vodje je bil do razpisa imenovan Gabriel Badovinac. V preteklem letu je bil vročen pri Komunalni banki Novo mesto za dobo 13 mesecev znesek 2o milijonov 3 din za gradnjo šole v Metliki. Na prošnjo skupščine občine Metlika je upravni odbor predlagal, da se ta vročitev podaljša na 15 let po 2 % obrestni meri s pričetkom vračanja v letu 197o, ko bo šola dograjena. Delavski svet je predlog sprejel. - 6 - Cesta od Osolnika do železniških zapornic je rujno potrebna popravila in razširitve za pešce. Prav tako je nujno asfaltiranje te ceste skozi Bršlin. Ta dela bi stala 24 milijonov S din. Skupščina občine Novo mesto nima za ta dela potrebnih sredstev, zato predlaga, da bi ta dela finansirala podjetja "Novoteks", "Pionir” in INIS* Pri delih bo pomagala tudi JNA. Upravni odbor je menil, da je naša delovna skupnost zainteresirana za to gradnjo, zato je predlagal, da prispevamo 8 milijonov S din. Ker pa podjetje IN13, ki je komaj pričelo s proizvodnjo, nima potrebnih sredstev, je upravni odbor predlagal, da muposodimo do leta 1969 4 milijone S din. Delavski svet je oba predloga sprejel. Tako se lahko nadejamo, da bo Cestno podjetje Novo mesto, ki bo izvajalec del, to cesto kmalu uredilo. Nadalje je pravni odbor določil direktorju višino osebnih dohodkov, dodatek za ločeno življenje ter dolžino letnega dopusta. Prav tako je določil višino osebnih dohodkov vodji tehničnega sektorja. Ker v podjetje pogosto prihajajo vloge, da bi sprejeli na prakso in izpopolnjevanje strokovnjake sorodnih podjetij, je upravni odbor sklenil, naj odsek za izobraževanje kadrov v okviru pravilnika o pošLovni tajnosti izdela za vsak konkreten primer program specializacije. Na predlog komisije za osnovna sredstva je upravni odbor sklenil, da se nabavi 11 transportnih vozičkov in kabelske glave za telefonsko napeljavo. Delavskemu svetu pa je predlagal, da se plača parketarska dela, ki so bila izvršena v novi apreturi. Predlog je bil sprejet. Sklenil je tudi, da se odvzame garaža Štefki Luzar, ker je bilo ugotovljeno, da ni solastnik, avtomobila, ki ga ima v garaži podjetja. Proste garaže je upravni odbor dodelil Slavi Gačnik, Mihi Udovču in Jožetu Logarju. Poleg tega je upravni odbor razpravljal o prošnjah podjetij in organizacj.j izven podjetja. Y zvezi s prošnjo Katice Mužar je sklenil, da se ji odobri ponovno izplačevanje kilometrine za prihod na delo. Sklenil je tudi, da se popravi prvotni sklep o odvzemu pravice do kilometrine, če delavec javi napačne podatke. Po novem sklepu se odvzame pravica do kilometrine, če delavec prijavi napačne podatke za največ 6 mesecev. Na predlog komisije za izrekanje vzgojnih ukrepov je delavski svet sprejel sklep, da se iz delovne s.kupnosti izključijo Anica Golob, Branko Stariha, Katica Zvonkovič, Ljudmila Stariha in Jože Nemanič II, ker so samovoljno izostali z dela ter odšli v inozemstvo. Na predlog komisije za odškodninske zahteve je delavski svet sprejel sklep, da mora Jože Žagar poravnati 5o °/o škode, ki jo je povzročil zaradi nepazljivosti pri pretakanju mazuta v rezervpar za dnevno porabo, da je mazut iztekel v Krko. Odškodnino mora poravnati v treh mesečnih obrokih. Morebitne obremenitve podjetja zaradi iztoka mazuta se bodo obravnavale posebej. Prav tako je delavski svet sklenil, da morata Slavko Koprivnik in Zvone Župevec poravnati 60 # škode, ki je nastala zaradi nepravočasnega ogret-ja prostorov predilnice II. Odškodnino morata poravnati v dveh mesečnih obrokih. Delavski svet je na 12. zasedanju imenoval kot predstavnika podjetja v Gospodarski banki Ljubljana in v Poslovnem združenju tekstilne industrije v Ljubljani direktorja podjetja Jožeta Logarja. Kot predstavnika v Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu pa vodjo finančnega sektorja Pranja Šventa. Za ureditev trgovskega centra bomo po sklepu delavskega sveta iz sredstev prodajalne posodili za dobo 3 let trgovskemu podjetju, ki bo urejalo ta center, 12 milijonov S din. Ker še vedno ni izdelan realen predračun sindikalne podružnice Novo mesto in Metlika in s tem tudi finansiranje odbojke,je delavski svet sklenil, naj se sestanejo predstavniki sindikalnih podrižnic, vodja odbojke in finančnega sektorja ter izdelajo predračun v okviru razpoložljivih sredstev ter ga predlože na naslednji seji upravnem j odboru. J.U. ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega očeta iskrena hvala vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka apreture za podarjeni denar namesto venca. Žalujoča Štefka Jankovič KAKO SMO GOSPODARILI V LETU 1965 Poslovanje v posameznem poslovnem letu se najbolj verno in najbčLj točno odraža v zaključnem računu* Med letom redno mesečno in trome sečno ugotavljamo stanje in gibanje sredstev ter dosežene rezultate poslovanja, vendar jih ne razčlenjujemo in ne ocenjujemo tako podrobno kot v poslovnem poročilu, ki je sestavni del zaključnega računa. Iz poslovnega poročila za leto 1965 lahko razberemo naslednje: I. Gospodarjenje s sredstvi 1) Osnovna sredstva Kot v letu 1964 tako so se tudi v tem letu izvršile močne spremembe v osnovnih sredstvih. Nadaljevala so se investicijska vlaganja v gradbene objekte in delovne priprave. Pri gradbenih objektih je šlo predvsem za dokončanje pričete gradnje priprave tkalnice in apreture ter skladišča gotovih izdelkov, laboratorija in drugih pomožnih prostorov. Za usposobitev teh objektov se je zgradil tudi del prizidka, ki je funkcionalno vezan na omenjene objekte. Poleg tega so bila tudi končana dela na objektu predilnice II in kotlarne. Objekta šedove hale kakor tudi prizidka še do danes nista kolavdirana, da bi bila lahko aktivirana med osnovna sredstva. Po podatkih iz zaključnega računa predstavlja to vrednost preko 262 milijonov starih din. Investicijska vlaganja v delovne priprave pa so se nanašala v glavnem na nabavo uvozne opreme za predilnico II. Medtem ko podjetje ni imelo težav za dinarsko pokritje, pa so bile toliko večje zapreke pri nabavljanju potrebnih deviznih sredstev. Sploh pa se to vprašanje močno pojavlja pri nakupovanju kakršne koli opreme iz inozemstva. Zaostritve na tem področju so bile že pred gospodarsko reformo. Po pristopu k izvajanju gospodarske reforme pa je vprašanje zagotovitve deviznih sredstev predvsem za nabavo opreme s konvertibilnega področja (zapadnega) če težavnejše. Tako smo bili primorani za nabavo opreme zapredilnico II prevzeti skoraj nevzdržne obveznosti doseganja deviznega učinka s povečanim izvozom, medtem ko je nabava zadnjih treh predilnih strojev devizno še vedno nepokrita. Po omenjeni prevzeti obveznosti vračanja deviznega kredita namreč nismo sposobni prevzemati novih izvoznih obveznosti in zato sc bo moral za plačilo teh strojev poiskati drug ustrezen način plačila. Skupno s stroji za predilnico II so bili nabavljeni tudi potrebni stroji za pripravo tkalnice - apreture. Za potrebe tkalnice je bilo v teku leta nabavljenih 2o statev tipa VTR, medtem ko je bilo 8 statev tipa Schwabe odprodanih. Pćleg -tega je "bilo nabavljene še nekaj manjše opreme 5 kot na primer stružnica, kamion TAM 2ooo, transportni vozički, garderobne omare itd. Odprodani pa so bili odpirač volne, pralni stroj "LeviatanV, kamion TAM 45oo in sukalni stroj. Poleg tega je bilo razprodanih iztrošenih osnovnih sredstev v skupni nabavni vrednosti za skoraj 5 milijonov S din. Pa tudi stanje nemontiranih delovnih priprav (stroji, inventar itd.) je ob zaključnem računu dokaj visoko, saj,znaša kar 156 milijonov h din, to pa predvsem zaradi tega, ker je nekaj opreme še iz prejšnjih let. Tako se je skupna vrednost angažiranih poslovnih sredstev na delavca v primeri z letom 1964 dvignila za 6 °/o, vrednost delovnih priprav pa celo za 27 #. 2) Obratna sredstva Vezavo obratnih sredstev po tehniki bank računamo tako, da vrednostno potrošnjo ali promet delimo s številom dni (en mesec je 3o dni) analiziranega obdobja, dobimo dnevno vrednost porabe oziroma prometa. Stanje zalog (vrednostno) deljeno z dnevno vrednostjo potrošnje oziroma prometa nam pove koliko dnevne zaloge imamo. Po omenjenem načinu znaša vezava dni posameznih zalog takole: Vrsta Vezava dni leta 1964 Leta 1965 31.12. 1965 surovine 93 211 ' 315 barve 23o 385 459 kemikalije 221 2ol 219 režijski material 221 318 324 gorivo in mazivo 47 53 76 reprodukc.mat.skupno 111 226 321 proizvodnja 5o 5o 49 gotovi izdelki 9 7 2 dolžniki 28 26 2o Tako se je skupna vrednost vseh zalog povečala v primeri z letom 1964 za preko 5oo milijonov starih dinarjev. To povečanje pa v celoti ne predstavlja tudi količinskega zvišanja zalog zaradi sprememb cen ob pričetku izvajanja gospodarske, reforme (predvsem surovin). Največji količinski in vrednostni porast zalog je pri surovinah, kjer je z zalogami po stanju dne 31*12.1965 pokrita potrošnja kar za lo mesecev. Seveda je, kot že omenjeno, v takšnem izračunu upoštevana vrednost potrošnje oziroma nivo izkoriščanja kapacitet leta 1965. Z drugimi besedami povedano znašajo zaloge surovin toliko, kolikor smo jih porabili v letu 1965 v lo mesecih. Takšne zaloge pa so pogojene s centraliziranim uvozom surovin, stalnim pomanjkanjem deviznih sredstev, pravočasno oskrbo s potrebnimi krediti za te zaloge in potrebno ustvaritev prehodnih zalog zaradi že v tem letu znane spremembe deviznega režima. Vse močnejše vezanje uto- lo za na izvoz smo kljub jasnim težnjam že v pr e j šilih letih skušali reševati z raznimi kompenzacijskimi posli. 0 doseženih rezultatih izvoza bo v tem članku še govora. Na tem mestu pa je potrebno omeniti, da se je v letu 1965 uvozilo v volnarski industriji približno 4o # surovin in ostalega reprodukcijskega materiala brez obveznosti izvoza (po letnih pogodbah z Jugobanko), medtem ko je dejanska izvršitev vsaj v našem podjetju v višini 85 #>• To pomeni, da smo v preteklem letu krili z doseženim izvozom le 15 vrednosti uvoza namesto 6o Pri zalogah reprodukcijskega materiala v celoti (predvsem surovin, barv in kemikalij) pa je poleg planiranega povečanja proizvodnje v letu 1966 in z ozirom na,, neizvršitev planskih nalog v letu 1965 treba upoštevati tudi skladnost asortimenta zalog, ki se odraža v nabavni politiki in vsklajevanju le-tega s proizvodnjo. Kljub zvišanju cen v drugem polletju pa se stanje zalog nedovršene proizvodnjein polizdelkov ni bistveno spreminjalo, saj je vezava obratnih sredstev v proizvodnem ciklusu skoraj ista kot v letu 1964. Zaloge gotovih izdelkov so še vedno zelo nizkq na kar vpliva način prodaje in pomanjkanje tega blaga na domačem tržišču. Tako je del obratnih sredstev, ki bi normalno bil vezan v teh zalogah, vseskozi angažiran v zalogah reprodukcijskega materiala. Tudi povprečno stanje dolžnikov je zelo zadovoljivo. Ne moremo pa tega trditi za posamezne primere odjemalcev, ki uporabljajo naše izdelke kot reprodukcijski material (konfekcijska in trikotažna podjetja). Tudi povprečno razpoložljiva obratna sredstva za kritje teh zalog so se v letu 1965 povišala za preko 2oo milijonov S din. Še bistvenejša pa je sprememba'strukture teh sredstev. Gre namreč za spremembo dela razpoložljivih sredstev, s tem da so se zmanjšala kratkoročna sredstva na račun povečanja stalnih obratnih sredstev. Stalna obratna sredstva smo si povečali še s pravočasnim najetjem kredita v te namene in pa s prenosom razlik povečanih sen ob reformi v poslovni sklad - del za obratne namene. Tako smo že v začetku leta prenehali z najemanjem kratkoročnih kreditov, za katere po nevzdržnih navodilih NB nimamo pogojev. S pravočasno zagotovitvijo stalnih obratnih sredstev za pred videno plansko povečanje obsega poslovanja pa smo sivzagotovili normalno izvajanje investicijskega programa. Če bi namreč še nadalje izkoristili kakršen koli kratkoročni kredit, bi morali za zadovoljitev navodil NB v lotu 1965 zmanjšati obseg investicij za preko 2oo milijonov S din. Istočasno pa bi nas tudi gospodarsko planski ukrepi.zajeli z omejitvijo investicij za nadaljnjih 12o milijonov S din. Poudariti pa moramo tudi to, da podjetje tudi v letu 1965 ni imelo nikoli blokiranega žiro računa zaradi pomanjkanja obratnih sredstev kljub omenjenim visokim zaloga Obračanja povprečno razpoložljivih obratnih sredstev pa je bilo v primeri z letom 1964 nekoliko slabše* Tako so se povprečna razpoložljiva obratna sredstva v lanskem letu obrnila le 3-krat* v letu 1964 pa 3,82-krat. Na tako znižanje obračanja sredstev (računano na višino plačane realizacije) med drugim vpliva tudi nedoseganje planskih obveznosti, 'saj je celotni dohodek med drugim tudi zaradi neizkoriščenih kapacitet pod nivojem leta 1964* 3) Skupna porab,a Mod sredstva skupne porabe prištevamo osnovna sre stva skupne porabe in denarna sredstva skupne porabe« Med osnovnimi sredstvi se v našem podjetju pojavljajo! - zemljišča, kjer stoje stanovanjske hiše, menza in počitniški dom, - stanovanjske hiše, - menza, - počitniški dom, - inventar v stanovanjih, menzi, počitniškem domu, AMD itd. V teku leta se je povečal le inventar, in to za nabavo osebnega avtomobila, hladilnega pulta itd. Prav tako se je inventar' v tem letu zmanjšal za razhc dovani štedilnik ter prodajo osebnega avtomobila in motornega kolesa. Denarna sredstva skupne porabe pa so bila skladno s programom koriščenja teh sredstev porabljena za odplačilo investicijskih kreditov, najetih za gradnjo stanovanj, obvezno posojilo za investicije v gospodarstvu, za nakup 2 stanovanj v Metliki, za posojila delavcem podjetja za dograditve in adaptacije stanovanjskih hiš, za plačilo prispevka za izgradnjo bolnice v Novem mestu, za poveča*-nje obratnih sredstev menzi, za dotacije organizacijam v podjetju in izven podjetja, za kritje stroškov obratne ambulante, asfaltiranje ceste v Novigradu, kritje stroškov novoletne jelke in druga manjša izplačila po sklepih samoupravnih organov. Iz teh sredstev je bilo v smislu predpisov izvršeno tudi plačilo denarne kazni in stroški objave sodbe. Prav tako pa smo vročili del denarnih sredstev skupne porabe za potrebe pričetka izgradnje osnovne šole v Metliki. Ker se denarna sredstva skupne porabe, naložena na računu podjetja, ne obrestujejo, je bilo prav, da so se le-ta v teku leta vročala proti plačilu obresti« Po vračilu pa v zadnjem tromesečju ni prišlo do ponovnih vročitev še vedno neangažiranih sredstev namenjenih za izgradnjo ste novanj v Bučni vasi. Ta sredstva bi lahko do pričetka gradnje prinesla že lepe obresti, če bi jih pravočasno dali na razpolago banki. Skupno s prostimi sredstvi neobveznega rezervnega sklada in prostega dela poslovnega sklada je bila pripravljena s sklepi samoupravnih organov pomoč pri reševanju obratnih sredstev sosednje steklarne, nam pa žago- tovljeno vračilo z obrestmi vred. Iz povsem nerazumljivih razlogov ti sklepi niso bili izvršeni* II. Doseženi rezultati v proizvodnji Delovna sila in izkoriščanje delovnega časa V letu^l965 je bilo v podjetju v primeri z letom 1964 le 1,9 ti več zaposlenih. Po posameznih enotah pa je proti letu 1964 stanje sledeče: predilnica I 95,7 ti, predilnica II 115,9 ti, tkalnica 97,2 ti, apretura lo2,5 ti, investicijsko vzdrževalni sektor 123,5 ti, skupne službe la.5,2 in menza 113,3 ti* Do povečanja delovne sile v predilnici II je prišlo zaradi priučevanja novih delavcev za proizvodnjo česane preje, ki se je pričela šele v decembru« V apreturi se kaže povečanje za 2,5 tio to pa zaradi tega, ker je z rekonstrukcijo predilnice II nastal višek delovne sile, ki se je zaposlila začasno v apreturi in je kasneje zopet prišla v predilnico II. V investicijsko-vzdrževalnem sektorju 'se je zaradi rekonstrukcij v podjetju povečal obseg dela in temu primerno tudi število zaposlenih« Kljub tako malemu porastu števila zaposlenih ter skrajšanemu delovnemu času (od 1.1. do 3o,9«1965 45-urni delovni teden in od l.lo. do 31.12.1965 42-urni delovni teden) je bilo izkoriščanje delovnega časa v letu 1965 slaV— se kot v letu 1964. Celotni fond delovnega časa vseh zaposlenih je bil v letu 1965 nižji za 6,5 £>, izgubljen delovni čas brez dopustov pa za 1,4 ti višji kot v letu 1964. Ka slabo izkoriščanja delovnega časa v primeri z letom 1964 so predvsem vplivali sledeči povečani izostanki: 1. V predilnici I se je nosečnost povečala za 114,1 ti, skrajšani plačani in neplačani delovni čas za 252,1 ti, nega družinskega člana za 33,a ti in poškodbe izven dela za 28,3 ti* Izostanki, računani za celotni fond delovnega časa, pa so bili za 62,2 ti večji kot v letu 1964. 2. V predilnici II so se povečali izostanki zaradi bolezni za 3.o73 ur, poškodbe pri delu za 1.826 ur, poškodbe izven aela za 585 ur, nega družinskega člena za 312 ur ter izredni plačani in neplačani dopusti za 343 ur. Vsi ti povečani izostanki, računani za celotni fond delovnega časa, so povzročili za 22,4 ti slabše izkoriščanje delovnega časa kot v letu 1964. 3. V tkalnici se je povečal skrajšani plačani in neplačani delovni čas za 66,4 ti, nosečnost za 19;6 ti, nega družinskega člana za 6,4 ti in izredni plahani in neplačani dopust za 2o4,2 ti* Izostanki, računani za celotni fond delovnega časa, pa so bili večji za 2,6 % kot v letu 1964. 4. V apreturi so se povečale poškodbe izven dela za 148,2 ti, skrajšani plačani in neplačani delovni čas za lo,2 ti n izredni plačani ter neplačani dopust za lu3,2 ti« KI jul povečanju teh izostankov pa so bili vsi izostanki, rac:- nanl za celotni fond delovnega časa v letu 1965, nižji za 16,3 % kot v letu 1964« 5» Investicijsko-vzdrževalnem sektorju so se povečale poškodbe pri delu za 16,2 #, ostali izostanki, ki so bili računani za celotni fond delovnega časa, pa so bili za 36,2 $> nižji kot .v letu 1964« 6* V skupnih službah so se povečali izostanki zaradi bolezni za 646 ur, zaradi poškodb pri delu za 56 ur, zaradi poškodb izven dela za 242 ur in zaradi nege družinskega člana za 141 ur. Izredni plačani in neplačani dopust se je povečal za 52o ur. Izostanki, računani za celotni fond delovnega časa, pa so bili v letu 1965 za 9,2 # nižji kot v letu 1964. Iz tega .kratkega pregleda je razvidn.o, da so bolezenski izostanki v skoraj vseh enotah izpod povprečja leta 1964, na kar gotovo vpliva lastna ambulanta. Enako dober uspeh je bil dosežen tudi pri opravičenih in neopravičenih izostankih, saj jih je bilo v okviru celotnega podjetja kar za 9.732 ur manj. K temu uspehu je delno pripomogel tudi pravilno določen delovni čas v skrajšanem delovnem tednu in v tem letu uvedeno nagrajevanje za bdjše izkoriščanje delovnega časa. Zastoji V vseh oddelkih so omembe vredni le zastoji zaradi pomanjkanja materiala, ki so bili v letu 1965 neprimerno večji kot v letu 1964* Tako je bilo v predilnici I zaradi čakanja na material 231.872 vretenskih ur zastoja, to je za 9,8 $ več kot v letu 1964* V predpripravi tkalnice je bilo zaradi pomanjkanja materiala 5.145,5o delavčevih ur zastoja, kar znese 138,4 % več kot leta 1964. V tkalnici pa je bilo na statvah 16.973 strojnih zastojnih ur ali za 3o8,7 % več kot v letu 1964. Do takih zastojev je prišlo v predilnici I predvsem zaradi izdelave preje iz diole-na in volne Em 4o. Pri taki proizvodnji je nastalo ozko grlo v predpredilnici in tako predilni stroji niso dobili dovolj predpreje za svoje zmogljivosti. Izdelovanje te preje pa je bilo pogojeno z zahtevami tržišča po tkaninah iz diolena in volne. Delno pa je bil temu izpadu kriv tudi nepravilen asortiment surovin za izdelovanje trikotažnih prej kar je povzročilo večje zastoje v predilnici česane preje in zaradi izdelave manjših količin preje tudi predpripravi in tkalnici. V predpripravi tkalnice in tkalnici pa je prišlo do pomanjkanja materiala poleg tega še zaradi povečanega oziroma kampanjskega izvoza trikotažerjev, ki so v jesen skih mesecih v ta namen zahtevali večje količine'preje• Izvrševan,je plana proizvodnje Primerjava v $ Plan izvršitve 6.5/64 v % Predilnica I: efektivni'kg 88,1 78,9 bazni kg 95,2 94,5 Predilnica II: efektivni kg — 3 j 3 bazni kg — 3 Tkalnica: I votkov 91,2 87 Apretura: tkanine v m 97,3 92 vrednostno 96,3 83,4 Vzroki za neizvrševanj e plana v predilnici I so opisani že pri zastojih. V predilnici II pa je bil po planu predviden začetek obratovanja že v mesecu aprilu v eni izmeni in od meseca julija dalje v dveh izmenah. Kot je že omenjeno, pa se je s proizvodnjo v tej enoti pričelo šele v mesecu decembru. Do zakasnelega obratovanja je prišlo zaradi spremenjenih pogojev, navedenih v poglavju o gospodarjenju, po krivdi inozemskega dobavitelja, ki ni v roku dobavil fla.yer. Končno pa tudi zmogljivost tega zadnjega stroja ni taka, kot jo je garantiral dobavitelj* Ob uveljavljanju reklamacije pri dobavitelju tega stroja je bil dosežen sporazum, da za isto ceno dobavi dva nova odgovarjajoča stroja, poleg tega pa še hitri intersekting za III. pasažo. V tkalnici je bil zelo velik izpad proizvodnje zaradi pomanjkanja materiala, ki je nastal zaradi izpada proizvodnje v predilnici I in II. Poleg tega pa smo zaradi tega, da dosežemo v tem oddelku enotnejši strojni park, odprodali 8 tkalskih strojev Sohwabe, namesto njih pa po sklenjeni pogodbi s 1’ekstilstrojem nismo pravočasno dobili novih statev. Kadslje je bilo v planu predvidenih od 1.7.1965 dalje loo statev. Do te realizacije je prišlo šele konec leta, vendar stanje v tkalnici kljub prej dobavljenim strojem ni bi bilo boljše, če ne bi nabavili potrebno prejo, temveč bi nastali le še večji zastoji zaradi pomanjkanja materiala. Vzrok za nedoseganje količinskega in vrednostnega plana v apreturi je bil v tem, da so že v predhodnih od- - 15 - delkih nastajali zastoji zaradi pomanjkanja materiala* Zato je nastalo tudi v apreturi pomanjaknje surovega blaga* Produktivnost Po posameznih enotah so bili doseženi sledeči rezultati : Poseganje 65/64 Predilnica I - preden na novo lo4,9 °h Tkalnica - votkov na novo io2 $ Apretura - izdelani m blaga na novo lo3,4 % ■ Ti rezultati so bili doseženi v skrajšanem delovnem času, z boljšo organizacijo dela in kvalitetnejšimi pro' izvodi* V predilnici in predpripravi tkalnice streže en delavec večjemu številu vreten kot doslej pa tudi v tkalnici smo skoraj v celoti prešli na dvostrojni sistem tkanja* Kvaliteta Kvaliteta blaga je bila po naših kri ceri jih za celotno podjetje precej bdjša kot v letu 1964. I. kvalitete je bilo 97,33 °/o, ali za 2 % več kot v letu 1964, II* kvalitete 0,2 ft ali za 55 # manj in III. kvalitete 2,44 % ali za 36 °!o manj kot v letu 1964* Vse proizvodne enote so imele postavljene vrednostne normative kvalitete, ki so jih takole izkoristile: predilnica z 68,9 %, tkalnica z 82 # in apretura z 71,5 Od vseh proizvedenih metrov izdelanih tkanin je bilo le 22*112,60 m drugoklasiranega blaga ali ostankov, od tega 'pa je odpadlo na ostanke zaradi rezanja na komercialne mere lo*21o,8o m tkanin. Poseganje norm 1965 65/64 v # Predilnica I 98 # 99 Priprava tkalnice llo # loo Tkalnica 115 °!> lo4, 5 Šivalnica I08 °/o lo3,3 Celotno podjetje llo $ lo2 Največ norm so presegli v tkalnici. To preseganje pa zajema tudi delo pred začetkom izmene in po njej ter delo v odmorih. Pela v odmorih so se posluževali tudi v predpripravi tkalnice. V šivalnici pa je delo izključno ročno in zato povprečno preseganje norme ni visoko* III, Poslovni uspeh in delitev 1) Proda,ja Prodaja blaga se je kot v prejšnih letih vršila v glavnem na domačem tržišču. Naročila oziroma pogodbe so bile sklenjene v naprej, tako se je količina proizvodnje posameznih artiklov in desenov usmerjala na te pogodbe, ki so istočasno predstavljale pogoje domačega tržišča. Taka struktura proizvodnje in prodaje ter prilagajanje potrebam domačega tržišča, ki je bilo tudi v tem letu dokaj konjunkturno, kakor tudi ugodni prodajni pogoji, so vplivali na že omenjene izredno nizke zaloge gotovih izdelkov, Kljub kon-jukturnosti domačega tržišča pa zaradi izpadov v proizvodnji pogodbe niso bile v celoti realizirane. Predvsem velja to za prodajo preje, kjer so bile pogodbene količine dobavljene le v višini 36,7 Kot vemo je bilo podjetje po planu in pogodbi z Jugobanko vezano na posredni izvoz. To pa v naši strukturi proizvodnje pomeni trikotažno prejo in blago za konfek-cioniranje. Glavni del obveznosti je bil vezan na trikotažno prejo, ker naj bi 59 # dobavljene preje bilo namenjeno za izvoz. Z ozirom na izvršitev pogodbenih obveznosti (36,7 #) se je tudi znižala izvršitev obveznosti izvoza v trikotažnih izdelkih v primeri z letnim planom na 45,3 # vrednostno in 49,8 $ količinsko. Tudi izvrševanje plana izvoza tkanin preko konfekcijskih podjetij ni potekalo skladno s potrebami našega podjetja oziroma prevzetimi obveznostmi zazogotovitev surovin po omenjeni pogodbi z Jugcbanko. Tako je bila celotna dobava blaga (preje in tkanin) namenjenega za izvoz, dosežena vrednostno le v višini 46,9 Dobava tkanin za izvoz je bila namreč po pogodbah izvršena količinsko v višini 52 $, vrednostno pa 48,2 Od skupne vrednosti prodanega blaga je bilo torej dobavljeno trgovski mreži (izključno r.a domačem tržišču) 80 $, konfekcijskim podjetjem pa 2o $ tkanin. Kot je bilo že omenjeno, so to namenske izdobave za tako imenovani posredni izvoz. Končni izdelovalci blaga za izvoz so tudi v tej višini sklenili posle za izvoz, vendar izvoz blaga ni bil izvršen v tej višini. Po prejeti dokumentaciji o opravljenem izvozu in prilivu deviznih sredstev pa je bil izvoz našega podjetja v tem letu izvršen le v višini 26 Od količinske prodaje tkanin je bilo 71 % tkanin v mešanici diolen - volna, 29 $ tkanin pa is česane volnene preje. Če primerjamo prodajo po vrednosti dobav posameznim republikam, lahko ugotovimo, da so SR Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Srbija ostale na nivoju dobave v letu 1964. Za 5o # se je zmanjšala dobava SR Ivlakedoniji in za 24 # SR Sloveniji. Povečanje opazimo edino pri SR Hrvatski, in to za 2o #. 2) Celotni dohodek in delitev Celotni dohodek se tudi še v tem zaključnem računu ugotavlja na podlagi plahane realizacije. To pomeni, da lahko obračunamo dohodek samo za prodano blago, ki so nam ga kupci že plačali. Tako ugotovljen celotni dohodek je bil z ozirom na plan dosežen z 81 $, v primeri z letom 1964 pa je bil dosežen z 9o #vNa tako nizko doseganje celotnega dohodka so vplivali vsi do sedaj omenjeni rezultati poslovanja. Poleg neizvrsevanja planskih nalog v proizvodnji . in kot posledica tega tudi v prodaji je na znižanje celotnega dohodka vplivala tudi spremenjena struktura proizvodnje in predpisano znižanje prodajnih cen česanim volnenim tkaninam. Tako se v celotnem dohodku in vseh elementih njegove delitve v lanskem letu prepleta poslovanje dveh obdobij, to je pred in po gospodarski reformi. Ker pa se tudi v obdobju po reformi do konca leta še v celoti niso odrazili novi pogoji gospodarjenja, je podrobnejše analiziranje rezultatov po zaključnem računu preuranjeno. Porabljena sredstva (material, storitve, amortizacija itd.) so ravno zaradi prej omenjenega prehoda dosežena po planu le v višini 69?2 v primeri z letom 1964 pa 86,2 $S. Zaradi tega in zaradi doseganja celotnega dohodka (prodaje) predvsem na domačem tržišču pa je neto produkt dosežen po planu v višini 97 cio oziroma v primeri z 1964 letom v višini 94 S6. Kot je bilo že omenjeno, je podjetje v tem letu prenehalo z najemanjem kratkoročnih kreditov in so se zaradi tega znižale tudi obresti iz tega naslova. Ha drugi strani pa so se kljub znižani stopnji (iz 6 na 4) zvišale obresti poslovnega sklada zaradi njegovega povečanja. Največ je znižanje v planirani delitvi celotnega dohodka je bilo doseženo s prenosom prometnega davka iz proizvodnje na potrošnjo. Tako je bil obračunani in plačani prometni davek v primeri z letom 1964 dosežen le v višini 41 h* Prav zato in zaradi prodaje na tržišču ter drugih omenjenih pogojev poslovanja pa je bil planirani dohodek presežen za 16,4 v primeri z letom 1964 pa za 15,5 #. Če pri delitvi dohodka upoštevamo še to, da je bil konec julija s prehodom na izvajanje gospodarske reforme odpravlj.en prispevek iz dohodka, vidimo, da je bil tako imenovani čisti dohodek presežen po planu za 25,5 #, v primeri z letom 1964 pa za 24,6 V Skladno z rezultati doseženega dohodka in še nekoliko bolj pa so bili po pravilniku o delitvi čistega dohodka zvišani tudi osebni dohodki-, Ostane1, čistega dohodka, namenjen za oblikovanje skladov, je bil razporejen po sklepu delavskega sveta za pokrivanje obveznosti (odplačila investicijskih kreditov) in okrepitev materialne osnove za nadaljnje poslovanje, del sredstev pa je bil izločen v sklad skupne porabe za zadovoljevanje potreti delavcev (gradnja stanovanj, menza, ambulanta itd.j. 3• Kazalci poslovnega uspeha Če primerjamo po podatkih iz zaključnega računa obdobji 1964 in 1965, lahko ugotovimo: - da je bil neto produkt na delavca dosežen v visini 92,6 # - da je bila proizvodnja na delavca dosežena v kg (preja,; v višini 95,2 ji in v m (tkanine) v višini 95,8 - da je bil celotni dohodek na delavca dosežen v višini 88,7 . * . - da so bila angažirana poslovna sredstva na delavca višja za 6,1 - da je bilo vrednostno angažiranih več delovnih priprav na delavca za 27 ji, - da je bila udeležba dohodka v neto produktu višja za 22,9 #, - da je bilo delitveno razmerje v korist osebnih dohodkov zvišano za 13,5 - da se je neto osebni dohodek na delavca zvišal za 35,6 izplačani neto osebni dohodek pa kar za 42,1 - da so bila sredstva skupne porabe na delavca porabljena za 26 več kot v letu 1964. IV. Doseženi rezultati v 42-urnem delovnem tednu V smislu temeljnega zakona o uvedbi A2-urnega delovnega tedna je podjetje po potrjenem programu prešlo dne l.io.1965 na 42-urni delovni teden, doseženi rezultati pa so sledeči: V predilnici I in II je bil obseg proizvodnje po programu dosežen s 85,4 #, produktivnost v baznih kg za efektivno uro pa z 92,2 Vzroki za nedoseganje rezultatov po programu so: - v predilnici II bi morali pričeti s proizvodnje dne 1.4.1965, dejansko pa so z njo pričeli v decembru 1965, - že v mesecu juliju'smo zaposlili 19 novih delavcev in. do konca leta še 21, da bi se priučili za delo v predilnici in pripravi tkalnice,vendar se je kasneje izkazalo, da je biio sklepanje delovnega razmerja z novo delovno silo preuranjeno. V tkalnici je bil obseg proizvodnje dosežen po programu z 73,6 %, produktivnost votkov na uro pa z 73, o '70 V apreturi je bil obseg proizvodnje dosezen^po programu s '83 #, produktivnost metrov na uro pa z 78,2 V tkalnici je zaradi pomanjkanja materiala delala večina tkalcev enostrojno, kar je zmanjševalo produktivnost na uro, obseg proizvodnje pa je oil nižji, ker zaradi pomanjkanja materiala ni obratoval en del tkalskih strojev Poleg tega je bilo v programu zajetih loo tkalskih strojev, montiranih pa jih je bilo v tem) , apretura C3537 $), investicijsko vzdrževalni sektor (3,33 #) ter skupne službe (0,74 #). Vzroki bolezenskih izostankov v januarju: Nega družinskega člana 113 dni Kazne ženske bolezni 94 dni TBC 72 dni Nesreče pri delu 60 dni Simptomi 53 dni Gripa 49 dni Revmatizem 32 dni Bolezni živcev 32 dni Virusne bolezni 31 dni Nesreče izven dela 24 dni NESREČE PRI DELU IN NA POTI NA PELO V MESECU JANUARJU 1966 10. januarja se je ponesrečil pri delu Jurij Bučan, dela- vec v predilnici I v Metliki. Imenovani je v raztezalni stroj vlagal stenj, ki ga je imel naloženega na vozičku ob stroju, Med zalaganjem pa se je zadel z nogo ob rob vozička ter si jo poškodoval v kolenu. 11. januarja se je ponesrečila pri delu Anica Horvat, tkalka. Imenovana je pomagala snemati prazen osnovni valj, ki je bil nameščen na tkalskem stroju. Pri snemanju pa ji je le-ta padel na prste leve noge. 11. januarja se je ponesrečila pri delu Amalija Čečelič, tkalka. Imenovana je čistila tkalski stroj, ko je bil prazen. Pri čiščenju skrinjic je stopila na sklopko ter jih dvignila. Nenadoma pa ji je noga spodrsnila s sklopke, skrinjice so padle navzdol ter ji poškodovale prst na desni roki. 17. januarja se je ponesrečil med malico Lado Vidic, pomožni delavec. Imenovani je šel v času odmora v menzo na malico. Na hodniku menze mu je zaradi spolzkih tal spodrsnilo, tako da se je naslonil na zid ter si poškodoval prst leve roke. 25. januarja se je ponesrečil pri delu Milan Teropšič, vlagalec• Imenovani je vlekel za seboj pločevino po stopnicah v pomožno delavnico tkalnice. Med vlečenjem pa se mu je pločevina obrnila ter ga udarila po peti leve noge. 27. januarja se je ponesrečila pri delu Lojzka Dvornik, skladiščnik menze. Imenovana je v menzi s krpo čistila mize. Ko v je šla k točilni mizi, da bi zmočila krpo za brisanje, je zaradi mastnega poda padla. Pri tem je udarila v stol in si poškodovala gornji del trupa.